NOVI PROGRAMI V VISOKEM ŠOLSTVU
Kaj naj nudi univerza
Izteka se peto leto, odkar smo se odločili za preo-brezbo na področju vzgoje In Izobraževanja In to odločltev sankcionirall s sprejetjem zakona o usmer-Jenem izobraževanju. V tem času smo Izpeljall preo-brazbo srednjega šolstva, sedaj pa se pričenjajo sklepne prlprave /n tudl že uvedba novlh vzgojnoizo-braževalnlh programov v vlaokem šolstvu.
Razprava o predlogih novih programov je vzbudila dokajšnjo kritičnost in raznovrstnost sta-lišč, predstavila pa je tudi nekate-re odklonilne poglede, ki sprem-Jjajo usmeijeno izobraževanje od njegove zasnove naprej. V takih razmerah zahteva iskanje najbolj-ših rešitev več časa in zato lahko ugotovimo, da smo že zelo na te-snetn s časom, če hočemo nekate-re nove programe uvesti že v štu-dijskem letu 1985/86. Ob svaije-nju pred prensgljenimi improvi-zacijami, "h katerim bi se utegnili zateči zaradi pomanjkarya časa, pa so na potek razprave in uskla-jevanja vplivali tudi ozki interesi in oklepanje kadrovske danosti sedanjega trenutka, sklicujoč se na neugodne družbfene material-ne razmere.
Zožene gmotne možnostj v za-dnjih.letih niso dovoljevale večjih sprememb v organizacijski in ka-drovski zgradbi visokega šolstva. Tudi na področju družbenoeko-nomskih odnosov ni prišlo do šir-Sega odpiranja. Tudi zategadelj bodo premiki v smeri interdisci-plinarnega študija, medfakultet-nega povezovanja izobraževanja. rvečje povezanosti izobraževalne-. ga in raziskovalnega dela v stroki in med strokami kot tudi načrtnejšega podiplomskega štu-dija, študija iz dela in ob delu
manj občutni, kot smo jih priča-kovali ob snovanju programov.
Kar zadeva značilnosti novih vzgojnoizobraževalnih progra-mov v visokem šolstvu, kaže po-vedati, da je bilo v programskih zasnovah predvideno 131 dodi-plomskih programov in v njiho-vem okviru 241 smeri. Število no-vih programov in smeri pomeni bolj ali manj kopijo sedanjff raz-členjenosti, vendar pa so smeri bolj izdiferencirane, tako da je za-nje predvideno vedje število ur. To pa vodi tudi k širitvi progra-mov, kar v izhodiščih preobrazbe ni bilo predvideno.
Zakon in smernice v visokem šolstvu ne teijajo tako obsežnih programskih sprememb kot v srednjem šolstvu, in sicer zato, ker je bilo že doslej dosledno po-klicno usmerjeno. Morajo pa novi izobraževalni programi med dru-gim razrešiti vprašanja splošnejše naravnanosti dodiplomskega štu-dija in prenašanja specialnejših znanj v podiplomske programe, upoštevarya spremenjenih pogo-jev vključevanja v visokošolsko izobraževanje glede na novo zgradbo srednjega izobraževanja, odpravljanja prekrivanj smeri v različnih programih in skladnosti istovetnih programov v sloven-skem prostoru.
J. K.