izločitev vseh tistih  območij, k i so zgubila nekdanjo prim arno agrarno 
funkcijo ter niso vabljiva za turistično-rekreacijsko dejavnost.
Gospodarsko perspektivnim  območjem planinske subekum ene velja 
tud i posebna pozornost glede varstva okolja. Procesi, k i oživljajo p lan in ­
ski svet, še niso zajeli širših  območij. Zato je nujno, da takoj na  začetku 
pričakovanega poseganja v planinsko okolje, določimo ustrezne mere 
varovanja okolja in se izognemo negativnim  posledicam.
Preobrazba obmestij slovenskih mest s črno gradnjo
M arjan R a v b a r *
N a In š titu tu  za geografijo univerze v L jubljan i smo v preteklem  
letu, ob finančni pomoči Raziskovalne skupnosti Slovenije — Sklada 
Borisa K idriča, izdelali študijo, ki je  poskušala osvetliti tisti del indivi­
dualnih  novogradenj, ki nastaja jo  na  neplanski ali nedovoljen način. 
Novo nastajajoče skupine hiš v starih  naseljih nam reč polnijo pokrajino  
in rušijo obstoječa razm erja. Ta oblika urbanizacije je v Sloveniji tako 
pom em bna in  tra jn a , da pom eni enega od tem eljnih problem ov p ri 
raziskovanju in načrtovanju  urbanizacijskih  procesov. Problem  stihijske 
ali črne gradnje smo proučevali predvsem  z geografskega vidika. S 
črnim i gradnjam i se sprem inja podoba naselij, k a r se kaže v fiziogno­
m iji pokrajine. Deform acije nastopajo v agrarnem , kakor tud i v u rb a­
nem prostoru. T akšna u rbanizacija  pokrajine im a naslednje negativne 
učinke v okolju:
1. kazi fiziognomsko podobo pokrajine;
2. zm anjšuje funkcijsko vrednost zem ljišča;
3. načrtovalcem  p ri regionalnem  razvoju naselij in poseljenosti Slo­
venije ustvarja  problem e, ki so včasih neprem ostljivi;
4. onesnažuje človekovo okolje (predvsem  podtalnico, p a  tud i estet­
sko podobo naselij).
Z rastjo  stihijsko grajenih  stanovanjskih hiš se širi, posebno ob 
kom unikacijah, tip  razloženih naselij. S črno gradnjo počitn iških  hišic 
p a  se širi tip  raztresene gradnje tud i v turistično najbolj a trak tivn ih  
območjih Slovenije.
N aselja (mesta), obrobljena s črno gradnjo, so danes nedvomno ti­
pičen odraz urbanizacije v Sloveniji. Večidel je ta  po jav  posledica eko­
nomskega razvoja (zem ljiška ren ta  oziroma cena zemljišča), industrij­
skega razvoja in  razvoja terc iarn ih  dejavnosti in  h itrega p resla jan ja  
km ečkega prebivalstva v nekm ečke poklice.
Ta proces je zatekel stanovanjsko in  urbanistično politiko popol­
noma nepripravljeno. Potek urbanizacije v Sloveniji je bil vse preveč 
spontan. To nas obvezuje, da v prihodnosti našo urbanizacijo  zavest- 
neje usm erjam o, vendar brez p re tiran ih  adm inistrativnih  ukrepov.
* p ro f . geografije . Zavod za spom eniško varstvo  SRS, L ju b ljan a , P lečnikov trg  2.
P ri raziskavi se je pokazalo, da je b ila med leti I960—1973 v Slo­
veniji skoraj vsaka peta  zasebna novogradnja zgrajena na nedovoljen 
način (v okolici L jubljane in  M aribora skoraj vsaka druga). T udi p ro ­
storska razporeditev črnili gradenj kaže na široko razprostranjenost 
pojava. Nedovoljene gradnje se najin tenzivneje po javljajo  izven ožjega 
obm očja' mest. Posebno intenzivno rastejo vzdolž prom etnic. Tu so n a­
stala že p rav a  strn jena naselja črnili gradenj (okolica L jubljane, Ma­
ribora, Celja, Novega m esta, K opra itd.).
A naliza zbranih  podatkov je pokazala, da so se prve črne gradnje 
začele po jav lja ti nekako po letu 1955, da so p rav i razm ah doživele po 
letu 1965 in da do danes še niso začele upadati. Š tiri petine črnogradi­
teljev gradi svojo hišo v bližini domačega k ra ja , zato tu d i črne gradnje 
rastejo v veliki večini na km etijskih površinah (60%), predvsem  na 
travn ik ih  in sadovnjakih, močno p a  so prizadete še njivske in vrtne po­
vršine. Z opuščanjem  km etovanja se je sprem enil odnos do zemlje. 
Zelo naglo izginja predstava o zemlji kot osnovi kmetovega obstoja. 
N ekdaj so se vasi um ikale na slabša tla, na mejo ku ltu r, pod h rib  itd., 
in so s tem  ostale obdelovalne površine nedotaknjene. Danes ta  naravni 
regulator, k i je  stoletja vzdrževal ravnotežje v pokrajin i, izgublja svojo 
moč. Skušamo ga nadom estiti z novimi: z urbanističnim i zakoni, načrti 
in inšpekcijam i, žal z m anjšim  uspehom.