11LO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA
cesija v svetu ne pojenj uje; kako držati smelo rast izvoza?
»Predvidevanja gospodarstvenikov v svetu so bila do nedavnega enotna, da se bo v ZDA gospodarski položaj pričel popravljati že konec letošnjega leta«, je na sestanku koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra v Ljubljani, 24. novembra, dejal pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Ljuban Artič. »Napovedi se žal niso uresničile, tako da optimisti zdaj napovedujejo podobno izboljšanje šele v drugi polovici prihodnjega leta. Prišteti pa je treba še nekaj mesecev zamude — mogoče celo leto dni — da bo sprememba dosegla tudi nas!«
|?Ho|jšanja nadvse zaostrenih sve- drugo polovico leta 1984. Kako ho "'(i gospodarskih razmer torej po	Iskra v razmerah, ki se iz dneva v dan
'''lih napovedih ni pričakovati pred	zaostrujejo, ko propadajo velike indu-
duhu AVNOJ diti zavest 2 P moralo
tudi skupnost še Jugoslavije
y
Med avnojskimi možmi, ki so se pred 39. leti udeležili danes zgodovinskega in znamenitega II.zasedanja AVNOJ v Jajcu, je bil tudi član predsestva SRS Zoran Polič. Zato smo ga pred praznikom naše republike obiskali in naprosili, če bi kot udeleženec zasedanja v Jajcu obudil nekaj spominov na tiste pomembne novembrske dni 1943. leta.
,1*takrat, ko smo se 1943. leta odpravljali v Jajce (pravzaprav takrat niti vedeli J'1°. da gremo v Jajce, vedeli smo le to, da se odpravljamo v Bosno), in da nas šele tam usmerili tja, kjer se bomo morali sestati z ostalimi delegacijami), si ij1110 niti predstavljali, da je to tako pomembno, kot danes ocenjujem takratne ^°dke, ko se oziram nazaj v preteklost. Resnično je bilo to sredi borbe, prav go-,°Pa v situaciji, ko je bilo povsem jasno, da je nacizem izgubil na moči in, da iz-g.Ja vojno, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo vojaška sila nacizma uničena in Je bilo prav gotovo potrebno razmišljati o tem, kako voditi borbo naprej, kako Ae,i s temeljitejšimi pripravami na življenje po vojni.
. _e danes gledam na tak ratno dogajanje, nam je bilo vsem povsem razumljivo, da j..‘.arHo te stvari urejevati. Pa vendarle, če lahko govorimo, da smo bili v Jugosla-' ‘n tudi v Sloveniji takrat še v dokaj težkem položaju — sovražnik, posebno pa |. ia domačih izdajalcev s četniki in belogardisti na čelu so se vendarle zavedeli, da Jitti bliža konec — pašo pognali svojo vojsko v neusmiljeni boj proti partizanom, j da bi tako povzročili čim več žrtev in škode, smo vendarle lahko govorili ta-0 neke vrste krizi. Izhod iz tega je bil povsem jasen. S propadom nacizma so . rali propasti tudi domači izdajalci. Vendar pa je bilo kljub težkem položaju, edvsem značilno razmerje, ki je takrat vladalo med nosilci borbe za osvoboditev N izpeljavo revolucije v deželah Jugoslavije, razpoloženje, ki ga lahko človek .Čači s polno odprtostjo vseh ljudi, s pripravljenostjo na žrtve in na sodelovanje jz kakršnekoli rezerve. Zame je tako bilo zasedanje v Jajcu, kljub sprejemanju 'e pomembnih odlokov, predvsem manifestativnega značaja, delegacije, razen makedonske, ki se takrat ni mogla zaradi težav pri prehodu ,j ežiti zasedanja, so spontanosprejemale odločitve,nadaljnjo obliko sodelova-,('ker je bilo jasno, da gre za obnavljanje Jugoslavije, sicer v drugačni obliki. Bilo .Povsem jasno, da gre za republikansko ureditev, kajti odlok o prepovedi vrni-l kralja in zahtevi, da se po vojni narodi svobodno odločijo o svoji usodi, je pri-ii Ootem, da se je nemogoče vrniti nazaj v monarhijo z vsemi njenimi spremljajo-1 J oblikami življenja.
L °rej. vse avnojske odločitve so bile ne samo sprejete s soglasjem vseh delegacij, .[T^k je bilo tudi ugotovljeno, da bomo morali samo skupnimi močmi obnavljati , v'0 in jo razvijati.
1 ^ga tega se človek danes tem rajši spomni, ker glede razmerja smo danes prav v še težji situaciji. Mnogo preveč so se posamezne republike in pokrajine za-lve vase, iščejo rešitve svojih problemov z razvijanjem samo lastnega gospodar-I 1 lastnihpotreb,urejevanja lastnih razmerij in daleč premalo si prizadevajo za t^a je naša moč predvsem v skupnosti, prav v tistem, kar je zasedanje v Jajcu po-, n° podčrtalo. To je enotnost naših narodov, enotnost jugoslovanskega prostora ^vezanost na življenje in smrt našega gospodarstva in celotnega družbenega ra-i, la sploh, ne da bi pri tem negirali individualnosti posameznega naroda, narod-b ali posamičnega dela Jugoslavije.
L/0se danes človek ozira nazaj na ta dogajanja, bi rad povedal samo eno: nemo-jv povsem obnoviti to, kar je bilo takrat v Jajcu, ampak hi vendarle priporočal L k’ razmišljajo o tem, kako smo sploh lahko prišli do Jajca, kako je skupna L/>a, medsebojno sodelovanje v borbi, dejansko omogočilo vsem, da smo se L °bajali z lastnimi silami, in kako je treba prav to prenesti v današnji čas, ko smo L* Usmerjeni izključno sami na sebe. Samo z lastnimi silami se bomo rešili iz. teh Lav’ samo z lastnimi silami lahko razvijemo svoje gospodarske zmonliivosti, to L Pomeni, da moramo mnogo odločneje obračunati z vsakim zapiranjem v občin-j ,ln republiške meje pa tudi vsako zapiranje gospodarskih organizacij vase.
. Vn°jski pouk naj bi bil moralna vzpodbuda za enak pristop k reševanju seda-Problemov, nekako tako, kot smo pristopali takrat, ob sprejemanju odlokov v
Ts« drugo, obnavljanje takratnih dokumentov, je prerastlo naš nadaljnji razvoj;
Csto raznih avnojskih sklepov imamo ustavo, kongresne dokumente, tako uSe sklicevati na same dokumente, kot take nima smisla, ampak na njihovega In?’ na njihovo vlogo, ki so jo takrat odigravali in na tem graditi zavest,moralo ki danes odločajo o usodi Jugoslavije. To, mislim, ima svoj odločilni pomen. ^ 'udi poziv, ki prihaja iz takratnih avnojskih časov in odločitev za današnja ra-
<t?anes 'mamo vsekakor daleč več pogojev, da lahko živimo v duhu AVNOJ, ij suio materialno veliko bogatejši, kot takrat, ko smo postavljali temelje nove °slavije na zasedanju v Jajcu«, je zaključil naš pogovor Zoran Polič
D.Z.
Obvestilo vsem
osnovnim
organizacijam
ZSMS
Zaradi tehničnih zadržkov (neustrezne zmogljivosti) smo prisiljeni spremeniti dogovorjeni kraj za izvedbo letošnje volilno programske konference ZSMS SOZD Iskra. Srečanje tako ne bo na Bledu, temveč v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani. Datum ostane nespremenjen, podrobnejše informacije pa bodo na voljo na naslednjem sestanku koordinacijskega sveta ZSMS SOZD Iskra, ki bo v Ljubljani v petek, 26. novembra. Sestanek bo zadnji pred konferenco, zato je udeležba predsednikov KS ZSMS iz vseh delovnih organizacij nadvse pomembna!
Predsednik KS ZSMS SOZD Iskra Iztok Urbanc

sirijske firme (AEG!), ki so bile še do včeraj zanesljiv Iskrin partner povečala svoj izvoz? Gospodarska rast je zaustavljena ali bistveno upočasnjena v največjem delu sveta, tudi tam kjer velja za plačilno sredstvo konvertibilna deviza: Iskra že celih 20 let povečuje svoj letni izvoz za petino letno, tudi delež proizvodnje, ki ga ni več naprodaj na domačem trgu je vse večji — zdaj že 20% (vrednostno), doseči pa bo treba kar polovičnega. V nedogled naprej seveda ne ho šlo, vsaj z naglico, ki smo jo bili vajeni dosedaj, ne. Vsem pa nam je jasno, da brez vse večjega izvoza tudi proizvodnje ne bo in takoj se poruši še vse ostalo — če začnemo kar pri socialni varnosti.
To je osrednja ugotovitev razprave na sestanku, v kateri sta sodelovala poleg številnih predstavnikov KOS Iskrinih delovnih organizacij tudi predstavnika Iskra Commercea, ki s svojo zunanjetrgovinsko mrežo prav zdaj prevzema odgovornost, kakršne še ni imel.
Peter Cuderman in Miloš Resnik sta nazorno orisala prizadevanja njune DO, da bi dosegli tisto, kar je navidez nemogoče — plan konvertibilnega izvoza do konca leta, čeprav je bilo v 10. mesecih doseženih le 67% načrtovanega. Kako to doseči kratkoročno in se pripraviti za še zahtevnejše naloge pri uresničevanju izvoznih ciljev v bodoče, so člani KOS opredelili v stališčih o nalogah na področju ZT poslovanja SOZD Iskra, ki jih objavljamo na 3. strani.
V nadaljevanju so se člani koordinacijskega odbora pomudili še pri vrsti aktualnih vprašanj o konkretnih nalogah sindikata pri razpravah o resolucijah o izvajanju srednjeročnih načrtov na vseh ravneh za leto 1983, kjer bo morala Iskra preko svojih delegatov doseči ustrezno vtkanost svojih interesov v družbeno prakso.
Govorili so tudi o kadrovskih zadevah, strinjali so se s kandidaturami Ljuban a A rtiča in Pavleta Gantarja za člana KPO SOZD Iskra. Zavrnili pa so predlog finančnega načrt športno mani-festativnih akcij na ravni SOZD v leto 1983, češ da je 20% povišanje v primerjavi z lanskim letom previsoko, postavke pa premalo precizirane. Ob tem je zanimivo, da predvideni stroški za organiziranje letošnjega dneva Iskre niso med grajami, kajti predvidenih 950 tišoč dinarjev še zdaleč niso zadostna sredstva.
Zadnja točka dnevnega reda, v kateri naj bi člani KOS razpravljali o uresničevanju ukrepov gospodarske stabilizacije zaradi preobsežnosti prejšnjih točk ni prišla na vrsto, zato je preložena na naslednjo sejo predsedstva KOS. Predstavniki sindikalnih konferenc DO bodo do takrat pripravili konkretne ocene o tovrstnih akcijah v svojih okoljih.	Stane Fleischman
• . -V


	
Eden izmed zgodovinskih posnetkov z II. zasedanja A VNOJ, v noči med 29. in 30. novembrom 1943 v Jajcu, ko je bila rojena nova Jugoslavija.
__________________________________'_____________________________J
RAZGOVOR S SEKRETARJEM PREDSEDSTVA RS ZSS
Dogovorjeno je treba uresničevati
Dan republike, 29. november, je sicer praznik naše socialistične federativne države, toda jasno je, da je ta država močna in enotna toliko, kolikor stoji za njo enoten in ustvarjalen delavski razred. Sindikati kot organizacija v združenem delu dobivajo v najnovejšem času družbenega osveščanja in gospodarske stabilizacije še toliko večji pomen. Zato smo se pred praznikom tudi o teh problemih pogovarjali s Zdravkom Krvino.
Kakšna je vloga Zveze sindikatov v novih gospodarskih razmerah?
Kot smo si zastavili na X. kongresu ZSS in IX. kongresu ZSJ, je pomembna naloga Zveze sindikatov v razreševanju vprašanj naše gospodarske stabilizacije po samoupravni poti. Kolikor sposobnejši bomo pri reševanju problemov po samoupravni poti, toliko manj bo administriranja, do katerega prihaja prav zaradi tega, ker prepočasi uresničujemo oba osnovna dokumenta —
Ustavo in Zakon o združenem delu. Če bi resnično delovali tako, kot je zapisano v njiju, in predvsem v smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki jih je kot platformo dal Edvard Kardelj že na XI. kongresu ZKJ, bi danes mnogo manj administrirali.
Kritični moramo biti do tega, da smo prepočasi uresničevali družbenoekonomske odnose v celotnem združenem delu. Za naš kongres smo si naložili oceniti razvitost samoupravnih odnosov, v vseh sredinah združenega dela, hkrati pa ugotoviti, kako sindikat, kot najmnožičnejša družbenopolitična organizacija delavskega razreda to razvitost spodbuja in uresničuje tako prek svojih članov v delavskem svetu, kot tudi na zborih delavcev, v sindikalnih skupinah in povsod tam, kjer delavci odločajo v TOZD, oz. prek delegacij v našem celotnem političnem sistemu.
Ali se do teh vprašanj v naših OZD obnašamo dovolj odgovorno?
Mislim, da še vedno ne. Pogostokrat poudarjamo, da delavec še vedno ne -Odloča o tistem delu družbene reprodukcije, o katerem se odloča na ravneh družbenopolitičnih skupnosti (občine, republike, federacije). Seveda, delovanje temeljnih organizacij je še vedno prešibko, da bi odločilna beseda delavcev prišla, tako v zborih združenega dela, kot v samoupravnih interesnih skupnostih bolj do veljave. Zato je pomembno naše delovanje v smeri aktivi-zacije celotnega političnega sistema, za reševanje takih problemov.
Ali sta v tej smeri prinesla novosti tudi zvezni in republiški kongres?
»Na republiškem kongresu smo si postavili v tej smeri tri problemska izhodišča. Kot prvo, kako iz formalnega odločanja preiti na konkretno, dejansko odločanje tako, da delavci ne bodo zgolj formalno dvigali rok v samoupravnih organih in na zborih delavcev, ali v delegacijah, ampak da bodo dejansko gospodarili s celotno družbeno reprodukcijo. To je ena izmed o-snovnih nalog, ki ho v prihodnjih letih vodilo za razreševanje problemov.
Kot drugo nalogo smo si zastavili dejansko nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Na tem področju smo še vedno v zaostanku. Pomembno pri tem je. da resnično moramo bolje nagraditi bolj-
šega delavca, saj s tem nasploh prispevamo k dvigu produktivnosti dela v združenem delu.
Ta vprašanja smo mnogokrat načenjali v združenem delu samem, obravnavale pa so jih tudi delovne skupine, organizirane \ pri občinskih svetih skupno z delegati združenega dela. Vsekakor je bilo enotno mnenje teh skupin, da je ta vprašanja treba rešiti že v tem in prihodnjem obdobju. Natančneje pa bomo opredelili naloge na teh področjih januarja na seji republiškega sveta ZSS.
Tretja naloga pa naj bi bila v skrbi, da bomo dogovorjeno tudi uresničevali. Na vseh področjih našega družbenega življenja — od TOZD do federacije — je namreč mnogo sprejetih sklepov, zaključkov pa tudi zakonov in samour pravnih sporazumov, ki jih je treba izvajati in spoštovati.
To so osnovna vprašanja, obravnavana v predkongresni razpravi pa tudi na kongresu samem in po njem, v vrsti kontaktov z združenim delom z občinskimi in medobčinskimi sindikalnimi sveti. Moram reči, da so bila stališča do teh vprašanj dobro sprejeta. Na nas pa je naloga, da jih skupno, z vsemi dejavniki in celotnim sindikalnim aktivom ter drugimi dejavniki udejanjamo v življenju.«
Kako pa Zveza sindikatov v zaostrenih gospodarskih razmerah hkrati skrbi za blaginjo delavcev in hkrati za povečanje produktivnosti dela?
To je zelo pomembno vprašanje! Najprej naj poudarim, da moramo na vse gledati skozi delo. V tem trenutku je torej treba bistveno bolje delati in se tako tudi organizirati ter seveda na enak način razreševati tudi socialne probleme.Seveda pa moramo pomagati tistemu, ki zaradi objektivnih vzrokov v teh zaostrenih razmerah ni sposoben
(Nadaljevanje na 2. strani)
-***■**■**•* ■***********-*****-************-k******'*-k-k •*■****♦ 4“^
! ŽIVEL DAN REPUBLIKE! 1
*
*

Iskra Invest servis pomaga k napredku Iskre
»Že po naravi našega dela smo zato tu, da služimo Iskri na vseh področjih naših dejavnosti,« je dejal na pogovorih v četrtek, 18. novembra Marjan Dvoraček predstavnikom SOZD Iskra, ki so obiskali delovno organizacijo Invest servis. Iz pogovora smo videli, da Invest servis posega v vse pore Iskrinih dejavnosti. Začne se pri strategiji investicij, prostorskega planiranja in se nadaljuje vse do vzdrževanja stavb in skrbi za prehrano Iskrinih delavcev.
Osem let stara delovna organizacija Iskra—Invest servis ima zaposlenih 380 sodelavcev. Njegove dejavnosti so odraz potreb znotraj SOZD Iskra. Zlasti v zadnjem času iščejo pravo in poglobljeno funkcijo sedanjega področja inženiringa. To področje namreč trenutno opravlja v glavnem gradbeni nadzor nad investicijskimi objekti in pa ureja ekonomski del investicij za večino Iskrinih delovnih organizacij. Želijo pa najti pravo funkcijo tega področja, saj bo morala SOZD Iskra na sedanji stopnji razvoja narediti bolj enoten koncept investicij, zlasti na področju hišnega sloga.
Področje tehničnega upravljanja in vzdrževanja je najbolj razvejano po svojih dejavnostih. Obsega vzdrževanje najbolj zahtevnih naprav, kot so klima naprave, visoka napetost, ogrevanje, mizarska dela, vzdrževanje prostorov, delovnih in upravnih, vse do snažilk in receptorske službe.
Storitvena dejavnost obsega vse bolj vitalno tiskamo, center za mikrofilm, prehrano in prevoze z avtobusi in lastnim voznim parkom. Zlasti prevozi so prišli v zadnjem času po znanih ukrepih v »prvi plan«. Tako so zelo iskani pretvezi z osebnimi avtomobili, ki opravljajo nekakšno taksi službo za vso Iskro, čeprav so mislili to dejavnost pred dobrim letom že ukiniti. Tudi avtobusi na liniji Ljubljana-kolod-vor—Stegne in krožne vožnje po Ljubljani in proga Slovenija — Avto — Stegne postajajo vse bolj pomembne. Treba jih bo okrepiti,saj je priliv potnikov, ki so presedlali z osebnih avtomobilov na avtobus in vlak kar dobra tretjina.
Za Orahizacijsko-kadrovsko področje je bila do pred nedavnim značilna zelo velika fluktuacija, ki se je zadnje čase umirila na 7 % letno. Žal pa je v teh 7 % precej strokovnih sodelavcev, katerih odhod pušča vrzeli v kolektivu. Doslej je bila fluktuacija največja pri nekvalificiranih delavcih, zlasti med snažilkami, ki jih zaposlujejo okrog 90. To so bile predvsem sodelavke, ki so prišle iz drugih republik na začasno delo v Ljubljano. Ob tem so se jasno pojavili problemi s stanovanji, zlasti družinskimi. Vsemu nikakor niso kos, včasih še najbolj perečim problemom ne. Zanimivo pa je, da so za letos načrtovali 400 zaposlenih, ostali pa so pri 380 in precej del in nalog opravili z obstoječim kadrom. Ob vsem tem pa naj povemo, da so z osebnimi dohodki v spodnji tretjini nagrajevanja v SOZD Iskra.
kaj urediti v njihovem imenu, trenutnim muham pa seveda ni mogoče ugoditi.
Važna dejavnost je sodelovanje pri urejanju lokacij in vzdrževanja okolice pri Iskrinih tovarnah. Tako je zlasti opazen premik na stegenskem kompleksu, kjer raste cvetje marsikje tam, kjer je prej rastel plevel in koprive, da ne govorimo o dobro očiščenih cestah, parkirnih prostorih in pešpoteh pozimi in poleti.
Pri investicijski politiki sledi Invest servis srednjeročnemu načrtu in bo skušal doseči, da bi v tem obdobju »zasadili Iskrino zastavo« tudi v Staneži-čah, kjer naj bi po načrtih zrastla druga Iskrina industrijska cona za najperspektivnejše proizvodne dejavnosti.
Sekretarka ZK Marija Korparjeva je povedala, da je družbenopolitično delo dobro sinhronizirano s samoupravnimi organi in strokovnimi ter poslovnimi sodelavci. Imajo neformalne posvete v »kolegiju družbenopolitičnih organizacij.« Tu neobvezno izmenjujejo informacije in zavzamejo stališča, ki so blizu ob vsakem važnejšem vprašanju, zlasti pa ob strateških odločitvah. Pokritizirala pa je člane, ki se še preveč delijo na »molčeče« in »govoreče«.
Predsednik sindikata Bojan Malič pa je dejal, da je delo sindikata pomembno ne le za Invest servis, ampak pogostokrat opravlja vlogo sinhroniza-torja dela za večino delovnih organiza-
Na pogovorih so sodelovali: iz SOZD Iskra: predsednik KOS Janez Kem, predsednik aktiva ZB Tone Orožin, namestnica predsednika DS Darja Zahrad-nik, član KPO Gojmir Blenkuš in sekretar DPO Miloš Pavlica, iz DO Invest Servis pa: predsednik DS Janez Cerk, predsednik OO sindikata Bojan Malič, predsednik aktiva ZB Milorad Spasojevič, predsednica OO ZSMS Vesna Bombač, sekretarka OO ZK Marija Korpar, glavni direktor Marjan Dvoraček, pomočnik gl. dir. Franc Aljaž in vodje področij: Štefan Volovšek, Dane Kmetič, Andrej Stržinar, Marjan Štravs in Janez Hafner.
Dogovorjeno je treba
uresničevati
(Nadaljevanje s 1. strani)
cij, zlasti v naši poslovni hiši. Pohvalil je domačo informacijsko dejavnost, ki skrbi za obveščanje kolektiva, čeprav tudi še tu ni vse tako, kot so si zamislili v svojih programih.
Predsednik DS Janez Cerk pa je menil, da so gradiva za samoupravne organe dobro pripravljena, včasih še preobširna in preveč strokovna. Sicer pa imajo samoupravni organi močan vpliv v delovni organizaciji. Pogrešajo le večjo zavzetost zlasti v delegacijah za skupščine izven Iskre.
Proti koncu se je razvila živahna debata o resnosti in neresnosti pri delovni disciplini. Razpravijaki so menili, da vodstveni delavci premalo strogo nadzirajo sodelavce, ki so jim podrejeni. Preveč je še zasebnih izhodov in »sprehajanja« po poslovnem centru.
Kljub vsemu pa so ugotovili, da je delovna disciplina motena tudi s premiki delovnega časa. Novi način je preveč razcepil proizvodnjo in režijo. Razmak med začetki in koncem je povsod eno do dve uri in tudi zaradi tega prihaja do nesoglasij in improvizacij.
Ob koncu je predsednik KOS Janez Kem pohvalil zavzetost delavcev Iskra Invest servisa pri delu za strateške cilje Iskre in jim zaželel tak polet tudi v bodoče.
FY
delati, oz. mu proces proizvodnje, oz. drugi objektivni razlogi ne omogočajo možnosti enakega dela. Tako stališče je zveza sindikatov zagovarjala že doslej, in ga bo tudi v bodoče.
Menimo torej, da je treba z boljšim delom, boljšo organizacijo, varčevanjem pri repromaterialu in stroških izkoristiti ta veliki manevrski prostor.
Še vedno se premalo poglabljamo v vprašanja racionalne porabe energije, vseh vrst stroškov, surovin in seveda tudi kvalitete. Naša alternativa je da moramo vse več izvažati na zahtevna tržišča, zato je kvaliteta proizvodov ena pomembnih postavk za dob.o in kvalitetno prodajo naših proizvodov, za doseganje višje cene. Dostikrat je prav zaradi slabe organizacije in tehnološke nepripravljenosti kvaliteta slabša. Torej je izredno pomembno, kako organiziramo proizvodnjo, da bomo imeli čim manjše stroške. Sindikat bi zato mora! zahtevati, od organizatorjev proizvodnje, da jo organizirajo čim kvalitctneje, od delavcev pa, da pri svojem delu pazijo na to, da dogovorjeno dosledno izvajajo v neposredni praksi.
Kako bi dejavnost konkretno bolj spodbujali?
Vsekakor brez dobre tehnologije in brez nujnih inovacij, ne moremo dvigati produktivnost dela, kar edino lahko zagotovi večjo blaginjo. Zato ni slučajno, da imamo tudi pri republiškem svetu Zveze sindikatov Odbor za inovacije, ki nenehno skrbi, da bi sleherni delavec v proizvodnji imel možnost za izpopolnjevanje in izboljšavo proizvodnje.
Brez dvoma pa nova tehnologija po drugi strani prinaša tudi zahtevo po funkcionalnem izobraževanju delavcev. Prav zato smo ravnokar v dogovorih z delavsko univerzo, ki naj bi prevzela skrb za izobraževanje delavca za delo in ob delu, upoštevajoč konkretne tehnološke spremembe.
Sredstva, ki jih namenjamo za inv sticije in nove tehnološke postopke namreč vedno velika in, če zatovnflt mamo usposobljenega človeka, k najpomembnejšega elementa dele nega procesa, nastajajo velike ško" _
»lUOlUJUJVf ’	-	,
Uničuje se tako oprema, kot stroji y
a__1!	‘__i _ i e	.iv	i .t_i .v/i 00
tudi izdelek m takšen, kot bi ga ^ dema tehnologija morala dati. Zat°
ob slehernem investiranju vedno z.
- -tcfVv1
stavlja vprašanje, koliko smo načrt' ob spreminjanju tehnologije tudi spf® membo kadrov. Pri tej sprememb!, veda mislim predvsem na dokvalifi* ' cijo in prekvalifikacijo. V tem, ko bodo delavci izpopolnjevali za no tehnologijo, vidim napredek. V času, je pred nami pa je napredek nuj00 J brez katere ne bomo mogli uresničeva svojih nalog.«
V SOZD Iskra imamo koordinat^
vaše11!
sindikalnega dela. Kaj bi po /T hj mnenju vendarle še morali storiti da
sindikat v Iskri deloval še uspešneje^ tako še bolj pripomogel k boljšim K spodarskim uspehom, s tem pa k,* J socialni varnosti delavcev in hitrejše®
razvoju Iskre?
»Koordinacijski odbori sindikatov ^ kot oblika povezovanja med TOZR : drugimi OZD pomemben element n šega delovanja, predvsem pri veliki*1 > v
stemih, kakršen je tudi Iskra. Pm’i
štalis j
predkongresnem času smo se se511* ! predsedniki koordinacijskih odbor |
sindikata in se pogovarjali o njih0'^ i
dotedanjem načinu, obliki in meti dela. Ti odbori so organizirani tuk0’,^.
bodo prispevali k čim večjemu ureS|0.
čevanju in utrjevanju ustavnega P0' žaja delavcev v združenem delu m , veda k večji produktivnosti in bitre* šemu razreševanju nalog, ki jih i1113* TOZD. Najpomembnejša vloga ko<> dinacijskih odborov pa je podana pra. v integrativnem smislu, saj naj bi lc' skrbeli za povezavo.
OZD
VSI V ISKRI ODGOVORNI ZA IZVOZ
■ , s 130 p : u dnje k 1 i najmanj 160 milijonov dolarjev konvertibilnega Izvoza
Vtis pa imam da v nekaterih - < i teh vprašani še niso povsem razčis | saj se nekatere TOZD obnašajo sajU stojno tam, kjer to ni potrebno. 10 ^ bimorali zgradititako, kot jo je v usM
in z OZD postavil Edvard Kardelj . namreč.zdniževati bi morali vse fun^
ISKRIN IZVOZ V RAZVITE ŽELE ZAHODA
DE-
je, ki predstavljajo vez TOZD z, ua|0 tem bi zmanjševali stroške, ne prihaj
'	adobm*1
bi do podvajanj, in še mnogo pot
reči. Prav v tem pa vidim pomei
mbi'3
Ob receptorski službi, oz. urejanju delovne discipline pri vhodih in odhodih sodelavcev imajo delavci Invest servisa precej problemov. Nekateri Iskraši se še kar ne morejo sprijazniti z novim delovnim časom. Zanimivo je, da mnogi želijo hoditi v službo tako, kot pred ukrepi in priporočili izvršnih svetov. Ob tem pa ne povedo, zakaj bi se ne mogli prilagoditi težkemu ekonomskemu položaju, težavam z energetiko in drugim razlogom, ki jih prinaša priporočilo o premiku delovnega časa. Nikakor ne povedo, če gre tu za prevoze, otroško varstvo in druge probleme, ali zgolj za vztrajanje pri navadah »dobrih starih časov«. V Investu so pripravljeni ustreči potrebam zaposlenih, marsi-
»Čez leto dni, ko se bomo dobili na XII. Iskrini konferenci mednarodnega trženja, ne bi smelo biti dilem, tako kot zdaj, ali nam bo uspelo izpolniti začrtani konvertibilni izvoz ali ne. Od sredine novembra do konca leta je le malo časa, toda zastavljenih 130 milijonov dolarjev prodaje na konvertibilno tržišče moramo uresničiti. Dokažimo, da znamo delati, pomanjkanje reprodukcijskih materialov pa ne sme biti noben izgovor. Nihče nima pravice omejevati izvoza. Organizirajmo proizvodnjo, če je potrebno tudi v treh izmenah, Iskra Commerce pa mora nabaviti repromateriale in izdelke tudi prodati. Le tako se bomo približati zastavljeni nalogi, to pa seveda ne pomeni, da smemo zanemariti klirinški izvoz. Glede izvoznega načrta prihodnje leto pa naj poudarim, da mora Iskra na konvertibilno območje prodati za najmanj 160 milijonov dolarjev svojib izdelkov, že danes pa je treba storiti vse potrebno, da bomo to tudi dosegli,« je v sklepni besedi na tradicionalni konferenci mednarodnega trženja Iskre na Brdu pri Kranju poudaril predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič.
Že v prvem poročilu s konference smo zapisali, da se je to tradicionalno srečanje Iskrinih izvoznikov in vodilnih delavcev po proizvodnih organizacijah začelo s tako imenovanim internim delom. Na njem so delavci matične zunanje—trgovinske	organizacije in
vodje Iskrinih enot v tujini podrobno pregledali izvozne rezultate v tem letu ter ocenili izvozne možnosti za leto 1983.
Delo je potekalo po skupinah, in sicer glede na regionalno tržno usmeritev. Prvi dan srečanja so se zbrali delavci, ki so odgovorni za izvoz v dežele
SEV, drugi dan pa ločeno izvozniki v razvite dežele Zahoda in dežele v razvoju.
Glede na eno od strateških Iskrinih
usmeritev, ta pa je vsekakor izvoz na
konvertibilno območje, preglejmo kako je potekalo trženje z razvitim zahodom, v prvi popraznični številki pa bomo razčlenili izvoz v dežele v razvoju in dežele SEV, pri čemer pa naj takoj preudarimo, da so Iskrine tovarne še kako zainteresirane za izvoz na klirinško tržišče, zlasti zaradi dohodka, zasedenosti proizvodnih zmogljivosti in dolgoročnosti poslov.
Letošnji plan izvoza v Veliko Britanijo, Irsko, ZDA in Kanado je 10,5 milijona dolarjev. Kot vse kaže, bomo načrt izpolnili 82 —odstotno. V primerjavi s predvideno letošnjo realizacijo, naj bi se izvoz v ta del razvitega zahoda prihodnje leto povečal za dobro prelovi-co.
Po posameznih državah je preložaj takle. Po besedah direktorja Iskra Limited v Veliki Britaniji Uje Mediča bomo načrtovani izvoz v višini šest milijonov dolarjev izpolnili skoraj sto odstotno. Naročil za Iskrine izdelke ima to naše trgovinsko predjetje dovolj, vse pa je zdaj odvisno od proizvodnje in od tega, kako bo z dobavami.
»Prepričan sem, da bi lahko v Veliko Britanijo izvozili še dosti več, če bi vlagali v tržišče in če bi izboljšali kakovost izdelkov in spoštovali dobavne roke,« je na konferenci dejal direktor Medič.
Iskra naj bi prihodnje leto izvozila v Veliko Britanijo za 8,25 miljonov dolarjev. Gre torej za 40—odstotno preve-čan je, ki pa ga bomo dosegli predvsem z izvozom elementov, televizijskih sprejemnikov, avtomatike, telefonije, itd.
Po besedah direktorja Iskrinega trgovskega predjetja v Združenih državah Amerike Marjana Henigmana, bo Iskra uresničila izvoz le 75—odstotno.
funkcijo koordinacijskih odborov, v naj bi spodbujali in inicirali tista vp® šanja, o katerih je pretrebna razpra^ širšem merilu, v okviru DO in SO^
Seveda pa naj bi ob tem koordinati ski odbori ne bili oblast, ki bi bila p ^ več povezana s poslovno strukturo negativnem smislu. Koordinacijski ^ bori morajo resnično delovati v sin utrjevanja ustavnega preložaja de!av . v združenem delu in integrativne n1 . cije med TOZD z drugimi OZD jn činskimi ter medobčinskimi sveti
Le tako bi koordinacijski
odbor*
lahko svojo vlogo odigrali tam,
prihaja do pluralizma različnih inte sov. Zato je premembno prestaviti ja5* program, ki bo opiredelil, katera ^ vprašanja, presebej pomembna koordinacijo.
Če bi ta koordinacija izhajala kar^, izhodišč, postavljenih na kongresu, torej šlo za tri konkretna tematska r dročja: kako priti iz formalnega v k° kretno odločanje, kako nagrajevati r delu in dogovorjeno dejansko ures čevati. Če bomo ta predročja kot rd nit vtkali v svoje delo, s konkretiza31*
lili viivaii v svVjt. UG1V, 5 AViirci ^—	$
— v Iskri problemov Iskre — bon’
"cvaflr
(Nadaljevanje na 3. strani)
tem največ prispevali k uresniče' kongresnih skleprev, ki so jih tudi oe gati Iskre temeljito predprli.«
Mara Ovse'



Na pogovorih v Invest servisu.
v
STALIŠČA KOS
Naloge na področju zunanje trgovinskega poslovanja SOZD Iskra
Naloge na področju zunanjetrgovinskega poslovanja SOZD Iskra.
V sedanjem zahtevnem gospodarskopolitičnem položaju je izvoz, še posebno pa izvoz na konvertibilno področje, eden izmed najpomembnejših elementov, ki zagotavlja uresničevanje ustavnega položaja delavca in njegove dolgoročne socialne varnosti.
Zato KOS meni, da je dosledno izpolnjevanje sprejetih planskih izvoznih zadolžitev ter ustvarjanje pogojev za dinamično naraščanje izvoza Iskre, primarna strokovna in politična naloga vseh delavcev SOZD Iskra.
Pri tem moramo večjo pozornost posvečati izpolnjevanju že sprejetih sklepov in stališč, ki smo jih sprejeli na samoupravnih organih, na različnih sejah, posvetovanjih in konferencah družbenopolitičnih organizacij ter na strokovnih posvetovanjih in konferencah mednarodnega trženja Iskre.
KOS ocenjuje, da bi ob tem morali posvečati posebno pozornost naslednjim nalogam in izhodiščem:
a)	Naloge, ki se nanašajo na družbeno okolje v katerem deluje SOZD Iskra
1.	KOS meni, da je pobuda za organiziranje poslovne skupnosti slovenske industrije za sistemsko nastopanje na mednarodnem trgu, sprejeta na XI. konferenci mednarodnega trženja Iskre — Brdo ‘82„ izjemnega pomena za dolgoročnejše doseganje boljših izvoznih rezultatov tako Iskre, kot slovenskega gospodarstva nasploh. Zato se bo sindikalna organizacija Iskre polno vključila v aktivnosti, ki naj čimprej pripeljejo do organiziranja te poslovne skupnosti in bo zato aktivno delovala prek RO elektroko-vinske industrije za gradbeništvo.
2.	KOS ugotavlja, da je Iskra premalo ali nevsklajeno vključena v pripravo in sprejemanje sistemskih odločitev, ki se nanašajo na področje zunanjetrgovinskega poslovanja. To je odraz nezadostno razvitih samoupravnih odnosov na tem področju v družbi, kakor tudi neustreznega organiziranja lastnega delegatskega sistema, ki v imenu delavcev Iskre nastopa v organih DPS, SISEOT in zborničnih organih. Zato moramo čimprej poiskati strokovne rešitve za boljše delovanje delegacij na tem področju tudi prek ustreznejše kadrovske politike in boljšega informacijskega sistema.
b)	Naloge, ki se nanašajo na kadre
1. KOS ocenjuje, da so ustrezno usposobljeni kadri za delo na področju mednarodnega trženja eden izmed ključnih pogojev za doseganje dogovorjenih nalog. Zato podpira vse oblike obstoječega izobraževanja iz dela za to področje, še posebno pa Iskrino ZT šolo, čeprav meni, da mora Izobraževalni center Iskre pripraviti programe tudi za druge dodatne oblike izobraževanja strokovnih in poslovodnih delavcev, ki se vključujejo v mednarodno trženje s svojim delom.
2. čimprej moramo v samoupravne splošne akte, ki urejajo področje nagrajevanja po delu,vgraditinožnost sistemskega dodatnega nagrajevanja delavcev, ki so nosilci nalog na področju izvoza. Ob tem moramo tudi zagotoviti dodatne pravice za koriščenje sredstev za OD izven določil družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1. 1982 za primere, ko bomo maso OD prekoračevali zaradi večizmenskega, nadurnega, ali dela ob nedeljah in praznikih zato, da bi povečali proizvodnjo za izvoz na konvertibilno področje.
3.	KOS meni, da moramo v tem obdobju tudi zagotoviti večjo mobilnost kadrov znotraj delovnih organizacij in med njimi, če je to potrebno zaradi povečanja izvozno usmerjene proizvodnje. Pri tem moramo večjo pozornost posvečati predvsem delovnim sredinam, ki imajo izpade v proizvodnji zaradi pomanjkanja materialov ali naročil.
c)	Naloge na področju organiziranosti
1.	KOS ocenjuje, da moramo v procesu reintegracije SOZD Iskra v srednjeročnem obdobju 1981—85 pristopiti tudi k temeljitejši reorganizaciji vseh funkcij, ki vplivajo na uspešen izvoz celotnega sistema Iskre.
V tem obdobju moramo čimprej uveljaviti kodeks mednarodnega trženja Iskre in pospešeno usposabljati DO Iskra Commerce za trženje sistemov, kar naj bi kasneje pomenilo tudi osnovo nove organiziranosti Iskre na področju mednarodnega trženja.
2.	KOS ugotavlja, da mora lastna mreža zunanjetrgovinskih podjetij in predstavništev, povezanih v zunanjo trgovinsko skupnost Iskre tudi v bodočnosti predstavljati osnovo za večji prodor Iskre na zunanji trg. Zato moramo še intenzivneje delovati na kadrovskem in kapitalnem utrjevanju ter širjenju lastne mreže, kot ključnem faktorju dolgoročne prisotnosti Iskre na svetovnem trgu.
3.	KOS ocenjuje, da se moramo čimprej ustrezno organizirati od TOZD, DO do Iskre Commerce za povečanje aktivnosti pri smotrnem nadomeščanju uvoznih repromaterialov in opreme s konvertibilnih tržišč. Pri tem moramo večje napore vlagati v raziskavo domačega trga ter v usposobitev domačih dobaviteljev za kvalitetno proizvodnjo, s povečano strokovno pomočjo in sovlaganji. Pomembna so tudi prizadevanja za zamenjavo uvoza repromateriala in opreme s konvertibilnih na klirinška področja, pri čemer imajo še posebno vlogo razvojno—raziskovalni instrumenti DO in uvozno področje IC.
d)	Naloge na področju inovacije proizvodnih programov.
1- KOS ocenjuje, da je za dolgoročno doseganje ustreznih izvozmn rezultatov Iskre nujno več narediti na spremembi strukture izvoza izdelkov, v korist izdelkov višje stopnje obdelave in sistemov. Zato moramo doseči večje rezultate naše razvojno-raziskovalne dejavnosti tudi s povečanimi vlaganji v opremo in kadre za to dejavnost. Pri tem KOS podpira dosledno izvjanje dogovora, da se od vsake nove investicije v Iskri nameni najmanj 10% vrednosti za nabavo nove opreme za razvojno-raziskovalno delo.
2. KOS meni, da moramo v SOZD Iskra čimprej pripraviti temeljito analizo proizvodnih programov glede na možnost njihovega izvoza in delež uvoženih repromaterialov za njihovo produkcijo. Na osnovi te analize je potrebno pripraviti programe prioritetne proizvodnje na ravni vsake TOZD, DO in celotne SOZD pri čemer morajo imeti prioritetni programi vso prednost pri preskrbi z repromateriali, potrebnimi kadri, finančnimi sredstvi, opremo itd.
e)	Naloge na področju dohodkovnih odnosov
1 • KOS meni, da bi moral projektni svet, ki je zadolžen za pripravo strokovnih osnov uvajanja dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra, kot prioritetno nalogo izdelati strokovne predloge za ugotavljanje skupnega prihodka in dohodka na izvoznih poslih. Pri tem bi bilo potrebno posebno pozornost posvetiti pripravi strokovnih osnov za ugotavljanje skupnega dohodka v primerih projektne organiziranosti za izvajanje inženiring poslov in trženju sistemov.
2. KOS meni, da je potrebno v SOZD Iskra ponovno analizirati vse elemente dohodkovne stimulacije izvoza, tako interno devizno stimulacijo, kakor tudi druge oblike substitucije izpadlega dohodka zaradi povečanega izvoza za potrebe sistema Iskre kot celote.
Gospodarsko—politični trenutek zahteva, da izpolnjujemo dogovorjene naloge na področju izvoza tudi kot prednostne, politične naloge. Zato je potrebno, da v vseh sredinah družbenopolitične organizacije ugotavljajo neposredno individualno odgovornost za izpolnjevanje sprejetih nalog ter, da ocena uspešnosti izvrševanja nalog na izvozu predstavlja tudi element ocene uspešnosti dela poslovodnih in strokovnih delavcev.
KOS meni, da bi morali te zaključke obravnavati v vseh OOS in OOZK izhajajoč iz konkretne ocene razmer po posameznih vprašanjih v svoji sredini.
»Letos 130, prihodnje leto najmanj 160 milijonov dolarjev konvertibilnega izvoza
(Nadaljevanje z 2. strani)
V ZDA bomo izvozili letos predvidoma za 1,4 milijonov dolarjev elementov, za
700.000	širokopotrošnih izdelkov, za
900.000	dolarjev izdelkov avtoelek-trike itd. Največji uspeh na tem velikem tržišču, ki pa ga letos pretresa katastrofalna recesija, je dosegla delovna organizacija Avtoelektrika, saj je začela tjakaj izvažati šele pred 15. meseci.
»Za tolikšen izpad pa ni kriva le huda recesija, delno smo odgovorni tudi sami«, je na konferenci poudaril Marjan Henigman.
Tržno področje 2 v Iskri Commerce obsega države germanskega dela celinske Evrope. Tjakaj bi morala Iskra letos izvoziti za dobrih 40 milijonov dolarjev, vse pa kaže, da pa tega ne bomo uresničili. Ocene o izpadu so različne.
Uvodoma je Iskrino tržno usmeritev predstavil direktor tržnega področja Jurij Novljan. Kritično je spregovoril predvsem o Iskrini poslovni disciplini in kakovosti nekaterih naših izdelkov.
O izvozu v Zvezno republiko Nemčijo je govoril direktor Iskrinega trgovinskega podjetja v Stuttgartu Boris Lasič.
Lani je Iskra izvozila v Zahodno nemčijo za 45 milijonov mark, letošnji plan je 51 milijonov prihodnje leto pa naj bi se povečal še za 35 %, in bi torej izvozili za 67 milijonov mark.
»V Nemčijo letos plana ne bomo izpolnili in bo znašal izpad 3 do 5 milijonov mark. Poudarjam, da smo za izpad odgovorni le v Iskri. Za uspešno trženje v Zvezni republiki Nemčiji je daleč najpomembnejša poslovna disciplina, sledi ji ustrezen izdelek, na tretjem mestu je kakovost in šele na četrtem mestu cena,« je poudaril Boris Lasič.
Tudi v Švici občutimo hudo recesijo, ki pa spet ni edini razlog za izpad v višini 2 milijona frankov v primerjavi s planom 12,6 milijona frankov. Največji izpad bo imela delovna organizacija Avtomatika, Elementi pa bodo plan presegli.
»Največ reklamacij smo imeli letos zaradi neustrezne kakovosti in nespoštovanja dobavnih rokov, naši kupci pa se čudijo, kako smo lahko tako neresni,« poudarja direktor Iskrinega trgovinskega podjetja Dojčin Jelič.
Proizvodno podjetje Perles AG v Švici je predstavil direktor Slavko Fatur. V desetih mesecih smo v Švici prodali 66.000 kosov Iskrinih električnih ročnih orodij, do konca leta pa jih bomo predvidoma še 20.000. Iskra je iztržila za ta orodja 23 milijonov švicarskih frankov.
»Skandinavske države se letos srečujejo s hudimi problemi — od političnih kriz, do hude gospodarske recesije. Skoraj vse skandinavske države so letos tudi devalvirale svojo valuto«, je na konferenci poudaril direktor Iskrinega predstavništva v Stockholmu Igor Triller.
Izvoznega plana v Skandinavijo letos ne bomo dosegli. Največ jv izpade bodo imeli Telematika in Kibernetiku. Veliko kupcev smo izgubili zaradi previsokih cen, slabe kakovosti, neustreznih dobavnih rokov, pa tudi slabe oblikovnosti izdelkov.
V	latinski del Evrope je Iskra letos načrtovala izvoz v višini dobrih 22 milijonov dolarjev. Po nekaterih ocenah kaže, da plana kljub vsem prizadevanjem ne bomo izpolnili. V Italijo bi morali letos izvoziti za 10,5 milijona dolarjev, ta številka pa bo, kot kaže, za poldrugi milijon nižja. Direktor predstavništva Milan. Janez Žipič je na konferenci povedal, da bi lahko mnogo več naredili na področju elektronskih kon-ponent, elektromotorjev, črpalk, elektronskih krmilnih naprav, elektronskih telefonskih central, merilne tehnike itd.
Iskra bo prihodnje leto povečala izvoz v Italijo za približno tretjino.
V	Francijo bi morali letos izvoziti za 5,4 milijone dolarjev, predvidoma pa bomo plan uresničili 90—odstotno. Izredno uspešno so letos prodajali v Francijo Elementi, Avtomatika in Av-toelektnka, med glavne vzroke za izpad pa naj uvrstimo zmanjšano kupno moč Francozov ter izpade Telematike in Široke potrošnje.
»Za Francijo je letos značilno oči-vidno zapiranje tržišča in omejevanje uvoza. Uvoznikom so dali vedeti, da naj uvoz zmanjšajo tudi za 30 %, kako pa bo to vplivalo na Iskrin izvoz, si lahko mislimo,« je dejal Andrej Polenec.
Podobno kot drugod v Evropi, se srečujemo z recesijo tudi v Španiji, Grčiji, na Portugalskem ter na Cipru in Malti.
Lado Drobež
Pomen varnostne ocene
Pretekli teden je bila v Ljubljani prva konstitutivna seja odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra. Za predsednika tega odbora je bil soglasno izvoljen delegat DO Široka potrošnja Albin Pahor, za namestnico pa delegatka DO Avtoelektrike — TOZD Žarnice Vida Seliškar.
V	poročilu dela odbora v preteklem mandatnem obdobju je dosedanji predsednik tega odbora Marjan Mayer poudaril, da je imel odbor pet sej, ki pa so bile vsebinsko vse zelo bogate. Na njih so namreč obravnavali poslovne rezultate za leto 1980, oceno prizadevanj za leto 1981, oceno varnosti družbenega premoženja, ne izvršene planske naloge, oz. neizpolnjevanje dogovorov, obravnavali so še izvozno dejavnost pa poslovne rezultate 1981, vzroke za nesprejemanje samoupravnih sporazumov v nekaterih delovnih sredinah ter tudi. kršitve samoupravnih splošnih aktov v okviru SOZD Iskra.
Za izboljšanje ekonomske situacije in stabilizacijo v vseh Iskrinih sredinah bo potrebno veliko dela nas vseh, še posebej pa bo v tem času pomembna vloga odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra, je poudaril predsednik delavskega sveta Jože Čebela.
O vlogi in pristojnosti odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra je delegatom izčrpno spregovoril član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar. Poudaril je, da samoupravni socialistični sistem lahko uveljavimo le z dobro vpeljano samoupravno delavsko kontrolo pa ne samo kontrolo, ki naše delovanje in gospodarjenje spremlja, ampak s kontrolo, ki je sposobna zahtevati tudi ugotavljanje odgovornosti. Pristojnosti samoupravne delavske kontrole so zelo široke: od kontrole izvajanja samoupravnih splošnih aktov, sklepov delavskih svetov, na področju razpolaganja z družbenim premoženjem, delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke, obveščanja delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in drugo. Njeno delovanje naj bi bilo pretežno preventivno, preprečevala naj bi škodljive družbene pojave in skrbela, da ne pride do kršitev na omenjenih področjih. Te naloge bi organ samoupravne družbene kontrole lahko opravljal, če je sistem obveščanja delavcev v OZD ustrezen.
Seveda pa morajo delegati, da bodo delovali uspešno, dobivati pomoč družbeno—političnih, samoupravnih in poslovodnih organov. Pavle Gantar je poudaril še, da je delovanje samoupravne delavske kontrole javno, zato mora biti dostopno vsem delavcem.
V	nadaljevanju seje je o varnostno—politični oceni v SOZD Iskra spregovoril Boris Mužič, član KPO SOZD Iskra, ki je dejal:
»V okviru prizadevanj za hitrejše uveljavljanje iznešenih in sprejetih sklepov za hitrejše uveljavljanje in uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj se še zlasti v vsakdanjem praktičnem delovanju v vseh okoljih dela in življenja pojavlja vprašanje kaj storiti, da bi čim hitreje uveljavili sprejete sklepe in
odpravili vse nepravilnostii.
V preteklem, predvsem pa v sedanjem času postajajo delovni ljudje vse bolj soustvarjalci varnostne in samozaščitne organiziranosti in pripravljenosti. Potrebno pa je vedeti, da je uveljavljanje teh vrednot, kjer delavci prevzemajo konkretne odgovornosti družbeni proces, ki je neločljivo povezan z družbenoekonomskim in političnim dogajanjem in razvojem naše družbe. Od stopnje, ki smo jo dosegli in uresničevanja temeljnih vrednot naše socialistične samoupravne ureditve, od obsega in vsebine dejanskega odločujočega gospodarskega in političnega položaja delovnega človeka je odvisno, v kolikšni meri je razvita tudi njegova vključenost v obrambno in samozaščitno—varnostno delovanje.
Vartnostni sistem je skrb za izvajanje tudi vseh samozaščitnih ukrepov sprejetih z našimi samoupravnimi akti iz področja SLO. Vse to pa je nemogoče ločiti od dogajanjav družbeno ekonomskem političnem sistemu, temveč je neločljivi del teh dogajanj. Nadaljnji razvoj varnostne in samozaščitne kulture ter obrambne pripravljenosti je torej stalno usposabljanje in prilagajanje našemu celovitemu sistemu in njegovemu razvoju. Z uresničevanjem družbene samozaščite se ne zagotavlja le stabilnost razmer in hitrejši družbeni razvoj, ampak tudi najširšo osnovo za obrambno pripravljenost.
Ne glede na določene dosežene rezultate v SOZD Iskra pri uresničevanju družbene samozaščite še posebej v sedanji določeni ekonomski situaciji pa se moramo še posebej kritično soočiti z obsegom in vsebino vseh mogočih družbeno škodljivih ali posameznih kritičnih sovražnih pojavov v naših delovnih okoljih.
Naraščanje posameznih vrst deviantnih pojavov in družbeno škodljivih aktivnosti gospodarskega kriminala pa tudi nediscipline in neodgovornega ponašanja potrjuje, da bi bilo treba marsikatero varnostno oceno zastaviti bolj realno.
Varnostne ocene, ki so bile izdelane v naših tozdih in DO v glavnem še vedno ne izhajajo iz realnega stanja in tako ne služijo za konkretno osnovo aktivnostim, ki morajo slediti iz ocene. Iz konkretne objektivne ocene izhaja naše samozaščitno delovanje ne le strokovna temveč tudi v prvi vrsti politična aktivnost. Zato je gotovo eden izmed pogojev za hitrejše uveljavljanje družbene samozaščite in varnosti kontinuirano politično delovanje v delavnih sredinah katerega cilj mora biti osveščanje ljudi, krepitev njihove varnostne kulture, spodbujanje njihove pripravljenosti, da samoiniciativno odpravljajo vse primere neodgovornega, malomarnega
dela ali škodljivega dela z družbenim premoženjem ipd.
Delavci se samozaščitno obnašajo kadar so neposredno prizadeti njihovi interesi, ob določenih nesrečah ... Istočasno pa kot dejstvo sprejemajo jxija-ve, ki so prav tako družbeno škodljivi: slaba delovna disciplina, neizvrševa-nje samoupravnih odločitev, predpisov, koristnih malverzacij ipd., in druga dejanja, na katera se navadno niti več ne oziramo. Pa vendar je možno v vsakem okolju da brez zunanje intervencije odpravimo tudi takšne pojave, ki so piogo-sto odraz neskladij našega razvo ja, nerazvite samoupravne odgovornosti, nepravilnega ravnanja posameznikov, skupin, neizpolnjevanja sprejetih obveznosti itd.
Večjo pozornost moramo posvetiti aktivnostim, ki omogočajo uveljavljanje samoiniciativnosti, pobud jrosa-meznikov ali skupin. Učinkovitejše mora biti informiranje posameznika, odpraviti je treba zavore pretoka informacij. Seznanjati moramo delavce s primeri nepravilnih in škodljivih pojavov in dejanj kot tudi z ukrepi sprejetimi zoper določene pojave.
Ocenjevanje varnostnih, političnih razmer ni domena le določenih organov, navadno komitejev za SLO in DSZ. Postati mora redna sestavina našega dela vseh organov v procesu samoupravnega odločanja ter družbenopolitičnih organizacij. Le tako celovito, sprotno spremljanje in ocenjevanje vseh piojavov, ki vplivajo na stabilnost razmer v posamezni sredini, je jx>rok za pravočasno in učinkovito preventive in tudi represivno delovanje.
V naših delovnih organizacijah in določenih sredinah radi poenostavljamo in z našo neaktivnostjo devalviramo zlasti družbenopolitične aktivnosti, čeprav so začete dovolj široko in poglobljeno. Takšno stanje in odnos prav gotovo ni prisptevek k učinkovitejši družbeni samozaščiti.
Pogosto konkretne aktivnosti posameznikov, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, strokovnih služb in drugih organov, ne pridejo do posameznikov. To povzroča, da delovanje teh organov pogosto postaja le samo sebi namen, ne pa strokovna dejavnost s pomočjo katere lahko delavci učinkovito uresničujejo svoje samoupravne, delovne in življenjske dejavnosti. Tako smo v preteklih letih naprimer izrinili na rob dogajanja samoupravno delavsko kontrolo.
Varnostna ocena postaja posebno pomembna ob stalnem spremljanju in odpravljanju nepravilnosti, posebno sedaj v situaciji ko postaja družbena kritika negativnih pojavov v širši družbi in v delovni sredini vse izrazitejša, ko raste kritična zavest in moralna občutljivost delavcev ter se zahteva večja družbena odgovornost in pripravljenost, da se postavimo pb robu vsem negativnim pojavom v obliki zlorabe družbene lastnine....
Mak
f PROSLAVILI SO 36-LETNICO ISKRE
v ......................... ..
ISKRA KIBERNETIKA, KRANJ
V Kranju so sodelavd Iskre Kibernetike 19. novembra 1982 proslavili 36-letnico ustanovitve Iskre, delovne jubileje in dan republike — Doseženi uspehi so trdna osnova za hitrejši razvoj programa merilno-regulacijske in stikalne tehnike — V prihodnjem letu bo Iskra Kibernetika uveljavila nove oblike razvoja, proizvodnje in trženja
Proslave v počastitev 36-letnice Iskre so se udeležili skoraj vsi jubilanti 30,25 in 20-letnega dela, vabljenih je bilo 227, predstavniki drugih Iskrinih organizacij in občine Kranj. Goste in jubilante je najprej pozdravil Peter Kobal, glavni direktor Iskre Kibernetike. V slavnostnem govoru je nanizal številne uspehe Iskre v minulih 36 letih, h katerim so mnogo prispevali tudi delavci, ki letos slavijo delovne jubileje.
»...Današnji jubilanti so preživljali lepe in dobre pa tudi težke čase, ki se jim Iskra ni mogla izogniti. V težkih časih pa smo si nabrali izkušnje, ki so nam danes v veliko pomoč, ko obstanemo pred težko rešljivimi problemi«, je povedal Peter Kobal.
V govoru je poudaril, da Iskra Elek-tromehanika s spremembo organizira-
V srednjeročnem načrtu si je kolektiv Kibernetike zastavil obsežne naloge, katerim bo lahko kos le s prizadevnim delom in novimi oblikami razvoja, proizvodnje in trženja. Tako bodo razvojne službe povezane z novoustanovljeno raziskovalno-razvojno enoto, ki bo prerasla v inštitut. Prihodnje leto bo ustanovljen tudi inženiring merilno-re-gulacijske in stikalne tehnike, ki bo deloval na področjih projektive, organizacije, proizvodnje, montaže in servisa.
»...Do leta 1986«, je nadaljeval Peter Kobal, »se mora izvoz Kibernetike podvojiti, takrat naj bi izvozili za 60 milijonov dolarjev izdelkov, od tega vsaj 80% na zahtevna konvertibilna tržišča.
Ob načrtovanju poslovnih rezultatov ne smemo in ne bomo pozabili na družbeni in osebni standard delavcev. Veliko moramo še storiti za izboljšanje delovnih razmer, družbene prehrane, stanovanjskih vprašanj, prevoza na delo idr. Krepili bomo tudi samoupravne odnose, družbenopolitično aktivnost in družbeno samozaščito ter tako izpolnjevali cilje naše samoupravne socialistične skupnosti. Prepričani smo, da bomo vse te naloge s skupnim prizadevanjem izpolnili.«
Jubilantom je ob Iskrinem in delovnem jubileju ter dnevu republike čestital tudi predsednik Skupščine občine Kranj Ivan Cvar. Zahvalil se jim je za vse, kar so storili za Iskro. Dejal je, da so delovni ljudje v Iskri vedno imeli posluh za probleme v občini in so bili med prvimi, ki so jih reševali. Kolektivu Kibernetike je zaželel mnogo uspehov in izpolnitev programa v letu 1983, predvsem pa rast proizvodnje, delovne storilnosti in izvoza, brez katerih si ne moremo zamišljati nadaljnjega razvoja in napredka.
Miloš Kobe, namestnik predsednika poslovodnega odbora sestavljene organizacije Iskra je prav tako pozdravil vse navzoče in dejal, da je Iskra Kibernetika eden bistvenih stebrov v nadaljnjem razvoju Iskre. Menil je, da je Kibernetika uspešno vzela v roke zastavo tehnološke preozbrabe, napredka in elektronizacije ter obnove tehnološke generacije finomehanskih izdelkov in bo nadaljevala tradicijo z novo generacijo visoke tehnologije. Kolektivu je zaželel še mnogo takih uspehov.
Po podelitvi plaket jubilantom 30-letnega dela je nastopila Iskrina folklorna skupina, ki jo vodi Jože Šenk in s svojim zanimivim programom navdušila navzoče jubilante in goste. K veselemu delu proslave je pripomogel tudi Kranjski dbcieland ansambel z večno lepimi melodijami.
Alojz Boc
nosti ni razdeljena, temveč je še vedno enotna skupnost; nastale so le samostojne delovneorganizacije Jd se laže in bolj uspešnoprilagajajonačrtovanim ciljem.
»...Delavci Kibernetike,« je dejal Peter Kobal, »smo z delom že dokazali, da se lahko uspešno vključujemo v mednarodno delitev dela. Izvoz delovne organizacije narašča iz leta vleto. Letos bomo ustvarili za 4,5 milijarde dinarjev proizvodnje, izvozili bomo za več kot 25 milijonov dolarjev izdelkov, od tega zet več kot 20 milijonov dolarjev na konvertibilno področje. Na delavca ustvarjamo 494.270 dinarjev dohodka, za sklade bomo letos namenili okrog 400 milijonov dinarjev, poprečni osebni dohodek pa bo znašal 14.574 dinarjev. V pripravljenem načrtu za prihodnje leto predvidevamo za 22% večjo proizvodnjo in izvoz, ob neznatnem povečanju števila zaposlenih...«
Za dobro voljo in ples je poskrbel Kranjski dbcieland.
Poslovanje DO Kibernetika v oktobru
IZPOLNJEVANJE MESEČNEGA PLANA
V mesecu oktobru je Iskra Kibernetika izpolnila 98,4% dinamičnega plana eksterne proizvodnje, oz. za 326,8 milijonov din izdelkov.
Od tega je bilo domače proizvodnje za 290 milijonov din izdelkov, kar predstavlja 98,6% dinamičnega plana; kooperacijske proizvodnje pa za 36,8 milijonov din izdelkov, kar je 96,4% dinamičnega plana. Pod dinamičnim planom je bilo tudi doseganje eksternih dobav, saj je proizvedla za 67,5 milijonov din izdelkov, kar je le 92,7% dinamičnega plana.
Dinamični plan proizvodnje za izvoz je izpolnila s 107% v vrednosti 2,4 milijonov dolarjev izdelkov. Načrtovanih obveznosti nista izpolnili le TOZD MN (79%) in Vega (86%).
Po asortimanu je Kibernetika proizvedla 89% izdelkov.
IZPOLNJEVANJE KUMULATIVNEGA PLANA
Vključno z mesecem oktobrom je v tem letu izpolnila plan eksterne proizvodnje 97,5%, kar je 2.988,4 milijonov din. Od tega je bilo domače proizvodnje za 2.635,2 milijona din, kar je 97,2% dinamičnega plana, kooperacijske pa za 353,2 milijonov din, kar pomeni 99,7% izpolnitev plana.
Na področju eksternih dobav pa je proizvedla za 693,2 milijonov din izdelkov in plan presegla za 2%.
Tako kot mesečna je tudi kumulativna izpolnitev proizvodnje za izvoz uspešno dosežena, saj je proizvedenih za 21,7 milijonov dolarjev izdelkov, s tem je dinamični plan presežen za 4%. Načrtovanih obveznosti v proizvodnji za izvoz ni izpolnila le TOZD Stikala (95%).
IZPOLNJEVANJE LETNEGA PLANA
zvodnje je bila vključno z oktobrom 82,9%.
PRIMERJAVA S PRETEKLIM LETOM
Vrednost po enakih cenah je	Kibernetika v prvih osmih me-
secih proizvedla za 23,3 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta. Za izvoz je letos proizvedla 8,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
TOZD	Eksterna proizvodnja
ŠTEVCI	79,8%
MEHANIZMI	96,7%
INSTRUMENTI	77,7%
STIKALA	80,0%
VEGA	75,3%
MN	87,8%
SKUPAJ	82,9%
Izpolnitev letnega plana eksterne proi-
PLANI ZA TEKOČI MESEC:
V novembru naj bi Kibernetika presegla plan eksterne proizvodnje za 7%. Načrtovane obveznosti verjetno ne bo dosegla TOZD Stikala (79,5%). Operativni načrt kaže, da je Kibernetika izpolnila plan proizvodnje za izvoz s 102,6%. Vse izvozne TOZD načrtujejo realizacijo načrtov. Alojz Boc
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ
Obisk predstavnikov radovljiške skupščine
Pretekli teden so delovno organizacijo Iskra Kibernetika obiskali predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij Radovljice, ki jih je vodil predsednik Boris Setina. Gostje so si ogledali proizvodnjo Instrumentov v Otočah, Mehanizmov v Lipnici in Števcev v, Kranju in se pogovarjali s predstavniki DO in TOZD.
Seznanili smo jih z gospodarskim po-
ložajem in z načrti bodočih aktivnosti, predvsem za povečevanje izvoza.
Gostje so se zelo pohvalno izrazili o organiziranosti Iskrine proizvodnje.
Ob koncu obiska smo se dogovorili za tesnejše sodelovanje na vseh ravneh in učinkovitejše vključevanje Iskre v aktivnosti, ki jih izvajajo v občini.
Nace Pavlin
Jubilanti 30-letnega dela
TOZD VEGA Silvestra Ivanc.
TOZD ŠTEVCI: Jožefa Ajtovski, Cilka Bajželj, Majda Bašelj, Olga Čater, Stanislav Dolžan, Janez Francelj, Slavko Grbovšek, Bogomir Jerkič, Marija Kalan, Peter Košir, Stanislav Križnar, Ivan Leban, Kristina Okič, Angela Ore-har, Marija Orehar, Rozalija Pajer, Pavel Prestar, Mitja Rakar, Peter Ropret, Angelca Škrjanec, Marcela ŠtrbenlP, Alojzija Žagar, Peter Zvan.
TOZD MEHANIZMI: Leopold Kozjek.
TOZD STIKALA: Janez Česen, Vera Dolenc, Ema Hvala, Julijana Kristan, Angelca Markun, Janez Perkovič.
TOZD ORODJARNA: Anton Cunk, Peter Drobnič, Janez Gril, Ivan Jerala, Ivan Lunar, Franc Mazi, Jože Mesec, Hinko Novak, Marjan Perko, Anton Petač, Milena Pičulin, Ivan Teran.
TOZD MERILNE NAP RA VE: Alojz Golmajer, Bernarda Jenko, Janez Pelko, Antonija Ribnikar, Vidic Štefan, Ludvik Vrhovnik.
TOZD VZDRŽEVANJE: Vincenc Dolžan, Valentin Eržen, Magdalena Jenko, Egidij Pavlič, Pavel Porenta, Janko Radej, Janez Rekar, Drago StuTar, Andrej Verbič.
■ TOZD TSD: Marjeta Bratuša, Marija Čuden, Albin Gorenc, Ivan Kadivec, Feliks Pestar, Marija Pičulin, Edvard Podlipnik, Ivica Porenta, Miha Prosen, Francka Riga, Jože Selan, Jože Štern, Ana Žagar.
TOZD RTC: Štefka Erlah, Franc Klemenčič, Janko Košnik.
TOZD INSTRUMENTI: Metka Beš-ter, Štefka Laharnar, Vera Praprotnik, Ivanka Sadnikar.
TOZD KOMERCIALA:	Avgust
Dacar, Pavel Košir.
DS ATS: Albin Bradaška, Anica Fabjan, Marija Jereb, Marija Košnik, Marija Poljanšek, Jurij Zager.
TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA: Marija Svečak.
Jubilanti 25-letnega dela
TOZD VEGA: Amalija Boben, Danijela Brajlih, Ana Grm, Marta Gutnik, Štefka Klun, Ivan Kolarič, Antonija Liber, Jožefa Verbnik, Rafael Zupančič.
TOZD ŠTEVCI: Jože Dovič, Marta Drolc, Albina Golorej, Pavla Korošec, Marjan I^apan, Justina Možina, Nada Oman, Rezka Ožvald, Marjan Peternelj, Jožefa Plevnik, Janez Polajnar, Ana Rogelj, Pavla Sajevic, Alfonz Šimonetič, Silva Vučko.
TOZD MEHANIZMI: Alojz Ješe.
TOZD STIKALA: Frančiška Čema-žar, Rozalija Gregorec, Zvonimir Krajnik, Jožefa Kranjec, Anica Lampič, Anton Pipp, Marija Relja, Leopoldina Ržen.
TOZD ORODJARNA: Miro Grohar, Ljudmila Krašovec, Štefanija Majce, Vinko Markič, Jože Stefe, Jože Šturm, Jože Vidmar, Vinko Zadružnik, Drago Zupan.
TOZD MERILNE NAPRA VE: Janez
Lotrič, Stanislav Lunar.
TOZD VZDRŽEVANJE:	Anton
Brenkuš, Alojz Deželak, Anton Jakopin, Andrej Kogovšek, Vincenc Mohorič, Vincenc Mrgole, Zdravko Porenta, Vladimir Šilar, Anica Vesel.
TOZD TSD: Anton Golob, Cveta Jugovič, Miha Puščenik, Peter Roblek, Cilka Rozman, Marija Skaza, Martin Sušnik, Jakob Škrget.
TOZD RTC: Miroslav Bogataj, Jakob Ferjan, Janez Gradišar, Marija Luzan, Tomaž Planina.
TOZD INSTRUMENTI: Breda Bizjak, Jože Čebavs, Vera Debelak, Albin Duh, Valentin Mlakar, Marija Ovsenik, Danijel Sternad.
DS KOMERCIALA: Veronika Čirič, Alojz Sajovic, Majda Tomšič, Matevž Valančič.
DS A TS: Peter Bonceli.
DS DELAVSKA RESTAVRACIJA: Marija Reš, Marija Bremec, Stane Hlebčar.
Jubilanti 20-letnega dela
TOZD VEGA: Angela Fink, Franc Horvat, Alojzija Kurent, Ludvik Kutin, Olga Pirc, Žorka Roča.
TOZD ŠTEVCI: Andrej Dolžan, Hedvika Gril, Ivanka Hervatin, Vera Hočevar, Povše Marija, Marija Remic, Janez Sintič, Jernej Župan, Alojzijo Žepič, Martin Žibert.
TOZD MEHANIZMI: Darinka Bohinc,-Alojz Gašperšič, Jože Gril, Manjo Hlad, Mihaela Kalan, Jože Katrašnik, Milena Koselj, Marija Krvina, Miha Lukan, Mihaela Markelj, Ivana Ogrinec, Jožefa Pfeifer, Franc Potočnik, Jože Pretnar, Frančiška Rozman, Polonca Škrinjar, Jože Vukelj.
TOZD STIKALA: Marija Ajdovec, Marjan Bernik, Friderik Kalan, Jože Sire, Janez Zupan.
TOZD ORODJARNA: Andrej Koželj, Franc Oman, Martin Oman, Srečko Otoničar, Franc Šenk.
TOZD MERILNE NAPRA VE:
Alojz Aberšek, Miroslav Ahačič, Čimžaf Anton, Čuk Anton, Ivan Dolinar, Emilijo Ergaver, Janez Oberstar, Bruno Ovsenek, Stanislav Rozman.
TOZD VZDRŽEVANJE:	Janez
Arhar, Franc Bekš, Jože Fister, Franc Lebar, Franc Rakovec.
TOZD TSD: Jože Bergant, Majda Bertoncelj, Tomaž Dežman, Drago Ger-den, Jožefa Hočevar, Edvard Kavčič, Terezija Oman, Peter Peternelj, Ada Ribic, Stane Sintič, Anton Strnad, Francka Tomažič, Marjan Tomše.
TOZD RTC: Peter Rezar.
TOZD INSTRUMENTI: Marija Be-raus, Cilka Ceferin, Tilka Ceferin, J°' landa Frelih, Katarina Kleindienst, Danica Kranjc, Ivan Logar, Alojz Močnik, Marija Prosen, Julka Stegnar, Manja
Solar, DoraStular, Anica Šušteršič, Janez Trelc, Vekoslav Zajc, Marija Zakovšek-
DS KOMERCIALA: Friderik Bajželj’ Jože Cvirn, Janko Fende, Gabrijela Grčar, Aleksander Jurjovec, Anton Kekec, Franc Omers, Ciril Žan.
DS ATS: Vera Bradaška, Štefka Brezar, Niko Brinovec, Edvard Tepina, Nežka Žumer.
TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA: Irena Frelih.
'»! n !jeli
'lip
1 Prv HlU-riri; 7 n, 'tre :"na
že
%
Si
ern.
S
'Ha.
S
lrinj.
%
eu
tile,
k
k;
K
Nil
k'<
titra
Noi
m
Iz
Ss
Nil
Ne
laki
k,
laki
'tiki-
S;
S
'v'ka
Kiri
H.
h
Nii
iavn
»var
Vt
k
No
h
N17,
l|vRA TELEMAT1KA KRANJ
Npešni rezultati pri iskanju Nežnosti zamenjave Roženih z domačimi Materiali
V sedanjem zaostrenem gospodarskem položaju se vse bolj zapirajo nekdaj široke možnosti uvoza materiala iz tujine, zato se tudi pred Iskrine strokovnjake postavlja neobhodna naloga, da najdejo ustrezne zamenjave doma, med drugim tudi s pomočjo povezovanja z drugimi jugoslovanskimi OZD, oz. z iskanjem alternativ na najširšem jugoslovanskem trgu.
Nekateri so potrebe in vrednost takih iskanj zaslutili že pred leti: med temi je tudi Iskraš Frane Križnar, ki si je skupaj s sodelavci — posebej velja omeniti vodjo proizvodnje VOZI) A l t’ diplomiranega inženirja elektrotehnike Marjana Pokoma — v bivši DO Iskra Elektromehanika Kranj prizadeval za sodelovanje Iskre s tovarno »»II. oktomvri« Energoinvesta iz makedonskega Prilepa, da se je le-ta z Iskrino pomočjo razvila v uspešnega proizvajalca in dobavitelja laminatov (vilroplaslov FR4) za potrebe proizvodnje telekomunikacij (tiskanih vezij) ter druge Iskrine in jugoslovanske potrebe.
Ob svoji .HMcInici je tovarna iz Prilepa Francu Križnarju in s tem tudi Iskri, podelila priznanje za dolgoletno uspesno sodelovanje in doprinos k razvoju te DO ter spominsko plaketo in zlato značko DO.
[r'inc Križnar je v Iskri znan kot pr-'h"rec. zvm Kkraš in priden delavec. i|v l'iv'O Iskro blektromehaniko soo-°val tudi kot zavzet družbenopoli-funkcionar in samoupravljalcc:
. 0|'i nenavadno, da je hil za svoje Ni-f'"/i\l|en|sko delo veekra: odliko-!n- ^daj že nekaj mesecev živi v poko-■' Vikin. Kljub temu se je rad vhI-i‘|*- so smo ga skupaj z ing. .Marianom
I	*"rnom povabili, naj spregovori o 'A'snem soslelovaniu l'kre s tovarno L)1 • oktomv ri . .Cžbjav Ijamo le nekaj lAvkov iz zanimivega pripovedova-‘'"beh sogovornikov, saj nam prostor K vee ne dopušča:
tranc Križnar: »Delovna organiza-* I 1. oktomv ri. sodi v okvir make-;lnx^ega bnergomvesta in je proizva-'lCv elektroizolaeijskega materiala.
II	'ipr. v Sloveniji Donit Medvode.
, lujc laminate, pertinakse i.t.n.. ki
11 Porabl jamo tusii v Iskri, še posebej Proizvodnji telekomunikacij. S to-^ito \ Prilepu sem se seznanil že pred ,'ln;'jstimi leti. ko sem jo obiskal v zve-nčko nalogo ob pripravah, kran jske . b' na začetek proizvodnje Skana-M do katere potem ni prišlo.
takrat so mi predstav ili svo j pro-j‘ln' vitroplasiov. vendar kvaliteta še ^(rezala zahtevam Iskrini!) izdelkov, i, Materiale smo morali še naprej uva-.l| iz Italije in ZRN. del naših potreb Z10 začele zadovoljevati dobave Do-;a- Vendar tudi na tovarno v Prilepu ptizabili. Celo spodbujali smo jo j'1'jenih začetnih prizadevanjih, saj so narn s širitv ijo naše proizvodnje ka-C Vse večje potrebe po teh izdelkih.
nekako petimi leti je z delavci iz llepa prišlo do resnejših pogovorov.
J^ar njihovi izdelki še vedno niso i ^‘Zali zahtevam. Ostajali smo pri ^ avah Donita, ki ni uspel povečati .°l'h zmogljivosti, zato smo morali 'ečevuti uvoz. hkrati pa smo vse bolj b^no spodbujali možnost, da se ma-u°nska tovarna čimprej razvije v na-?u dobavitelja.
z nje smo dobivali prve vzorce in "be količine materialov, katerih deteta še vedno ni povsem ustrezala Umevam, zato smo z našimi strokov-kar nekajkrat odpotovali v Prilep.
'edati moram, da so naši strokovni Zamisel o sodelovanju na začetku ‘i^njali. saj so bili mnenja, da to-n;i v Prilepu tehnološko ni dovolj
Marjan Pokorn: »V zvezi s sodelovanjem Iskre in tovarne »II. oktomvri« bi podal še nekaj poudarkov:
Franc Križnar je bil gotovo med prvimi —- ali celo prvi — v tisti vrsti ljudi, ki so že precej pred današnjimi stabilizacijskimi spoznanji in ukrepi začeli s prizadevanji, da se naša proizvodnja v čimvcčji možni meri osvobodi odvisnosti od uvoženih materialov. Tole v zvezi z dobavo materiala za proizvodnjo tiskanih vezij je le delček v paleti rezultatov njegovih prizadevanj.
Kot je povedal, tovarno v Prilepu pozna že dvanajst let — in ko se je proizvodnja našega tiskanega vezja začela uspešno siriti, da smo bili v stanju pokrivati potrebe Iskre in potrebe drugih jugoslovanskih proizvajalcev elektronske opreme in s tem uporabnikov tiskanega vezja, je Franc veliko pripomogel, da se je poleg Donita za proizvodnjo laminatov usposobila tudi tovarna » I I oktomvri« in postala naš uspešen dobavitelj. Kvaliteta teh osnovnih materialov na osnovi steklenih vlaken FR 4 je zahtevana po mednarodnih standardih.
Ker mi proizvajamo izdelke profesionalne narave, ne moremo vgrajevati
i i m
\tciriiin Pokorn in hnne k riinar iniatil nnjvečje zasluge, tla jt’sleklo uspešno izospo-ilursko soilelovitnje med tovarno »//. oklonivri« iz Prilepa in Iskro.
.snaha, da vse skupaj ne bo šlo itn. I Kiteri — med njimi še posebej ing. I^iitn Pokorn — smo vztrajali pri za-
nabavo vitroplasiov smo se dogo-.lr"i z Elektrotehno Ljubljana, ki je č ni kupec in predstavnik programa Varne »H. oktomvri« za Slovenijo, j Prilepu so se v tem času tehnološko [^Polnili in se ustrezno opremili. V Mohju 1980-81 so rezultati postali Vbi in v Iskri smo začeli ugotavljati. P izdelki makedonske tovarne že kar
ustrezajo našim zahtevam. Lani smo precej potrebnega vitroplasta naročili v Prilepu in to je bila pravzaprav naša sreča, saj se je nazadnje izkazalo, da nam je ob zman jšanih možnostih uvoza prav dobava iz Prilepa ohranila ravnotežje pri dobavah in zato ni prišlo do motenj v naši proizvodnji.
Danes tovarna »11. oktomvri« dokaj sodobno opremljena in lahko zagotovi potrebno kvaliteto. S svojimi zmogljivostmi hi — če hi tudi sama ne imela težav z uvozom surovin — lahko ustregla celotnim jugoslovanskim potrebam. Sodelovanje te tovarne in Iskre se uspešno razvija in lahko ga štejemo za dokaz, da je z nekaj več vztrajnosti možno poiskati materiale za našo proizvodnjo na domačem trgu. v širšem jugoslovanskem prostoru in se ni treba za vsako ceno zatekati le k uvozu. To je v današnjem zaostrenem gospodarskem trenutku lahko tembolj pomembno.
Pred letošnjim dnevom vstaje Makedonije — 11. oktobrom sem dobil povabilo iz Prilepa, naj se udeležim praznovanja 30—letnice tovarne »11. oktomvri«. Res sem se odpravil tja. Na centralni proslavi je direktor tovarne v slavnostnem govoru omenjal zasluge Iskre, potem pa so mi kot predstavniku naše DO podelili posebno priznanje, plaketo in zlato značko tovarne. Naslednjega dne sem bil povabljen v tovarno. kjer so me zelo lepo sprejeli predstavniki samoupravnih in poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Izrazili so veliko zadovoljstvo. da so uspeli doseči sodelovanje z Iskro. Menili so celo — kar je za nas lahko posebej zanimivo — da ta uspeh potrjuje kvaliteto njihovih izdelkov v jugoslovanskem pa tudi svetovnem merilu, saj je Iskra najzahtevnejši jugoslovanski proizvajalec na tem področju.«

'V T
H
•fr? -a
c..;
.... sla jih dobila Prane Križnar in Iskra za dolfirdetno sodelovanje pri makedonske tovarne. I V levem zgornjem kotu je primerek tiskanega vezja. i "‘‘"ate zanj proizvaja tovarna »II. oktomvri«J.
nekvalitetnih materialov. Franc Križnar je že v primeru Donita opravil pionirsko delo. da je le-ta postal naš dobavitelj in je sodelovanje z njim precej zmanjšalo naše potrebe po uvozu. Pozneje se je podobno uresničilo tudi v primeru sodelovanja s tovarno v Prilepu.
Začetni slabi rezultati tega sodelovati ja so med našimi strokovnjaki porodili določene dvome, toda Križnar je kljub temu ostal optimist in nazadnje se je njegova prizadevnost spremenila v uspeh. Strokovnjaki iz Prilepa so skupaj z Iskrinimi ob skupnem raziskovanju in razvoju premagali začetne težave.
Ko so se v preteklem letu začela intenzivna prizadevanja za zmanjševanje uvoza in restrikcijski ukrepi v zvezi s tem. bi se prav lahko zgodilo, da hi v proizvodnji naših tiskanih vezij nastali veliki izpadi. S tem bi obstala tovarna ATC pa tudi druge Iskrine in ostale tovarne. ki uporabljajo tiskana vezja v svoji proizvodnji elektronskih naprav. Vedeti moramo, da bi se ustavila neka bazična proizvodnja, iz česar hi se porodilo precej hudih posledic. V tem trenutku so se dobave iz Prilepa pojavile kot pomembna rešitev iz zagate. Tudi iz tega zornega kota je treba gledati zaslugo Franca Križnarja.
Končni rezultat je lahko tudi dokaz, kako je pomembno, da se v gospodarstvu in tudi sicer, ne zapiramo v republiške okvire, pač pa iščemo rešitve v širšem jugoslovanskem prostoru. Tri stvari so pomembne pri vsem: eno je zmanjševanje uvoza, drugo je odpiranje in razvijanje odnosov na širokem jugoslovanskem trgu in tretje — ti odnosi naj ne bodo le kupoprodajni, pač pa naj bodo tesno sodelovanje v raziskavah. razvoju in tehnologiji, še posebej. kadar je končni rezultat skupni interes.
Seveda vsi naši problemi v Iskri v tem trenutku še niso odpravljeni. Se naprej ho treba poglabljati opisana sodelovanja, da se nazadnje dokončno osvobodimo odvisnosti od uvoza «
Za konec še nekaj statističnih podatkov: V Prilepu živi približno 72.000 prebivalcev, od katerih jih je okrog 8000 brez zaposlitve. V tovarni »11. oktomvri« je zaposlenih 1150 delavcev, med njimi je zelo visok odstotek visoko strokovnega kadra.
Ti podatki sami po sebi govorijo o veliki želji po povezovanju z drugimi jugoslovanskimi organizacijami združenega dela. To povezovanje bi lahko pomembno prispevalo k razmahu industrije v Prilepu in s tem zagotovilo delo tamkajšnjim delovnim ljudem.
K. Mohar
Pogovor s Festusom M. Wasil\vo v Iskri Telematiki.
Predstavniki kenijske PTT v
Telematiki
Prejšnji teden je Iskro obiskal direktor plana kenijske PTT Festus M. Wa-sikva. Po sprejemu pri predstavnikih SOZD Iskra v Ljubljani se je gost odpravil v Iskro Telematiko na Laborah, kjer sta ga sprejela direktor DO ing. Bojan Klemenčič in njegov pomočnik za področje komerciale Ludvik Kuhar.
Pokazala sta mu proizvodnjo avtomatskih telefonskih central in telefonskih elementov in aparatov, nato pa sta se v »kmečki sobi« z njim zadržala v daljšem strokovnem pogovoru.
Seznanila sta ga z možnostmi sodelovanja kenijske P IT in Iskre. Na koncu se je gospod Wasilwa vpisal v Iskrino spominsko knjigo. Naslednjega dne pa so mu predstavniki Iskre pokazali delovanje ^avtomatskih telefonskih central na terenu.
K. Mohar knjigo
DO ELEKTR0ZVE7E
Iskrine mozaične plošče
Verjetno ni nikogar med nami, ki ne bi kdaj občudoval mozaike, saj so sestavljenke iz majhnih raznobarvnih ploščic marsikdaj izredno zanimive, če že ne umetniške ali arheološke vrednosti. No, pa o slednjih dveh ne bi govorili v tem prispevku. Naši mozaiki so sicer prav tako sestavljeni iz majhnih ploščic, vendar so nastali iz nuje. ki jo narekuje današnji čas v katerem se vse spreminja in dopolnjuje, zamenjava nekaj majhnih ploščic pa je sorazmerno enostavno in hitro opravljeno delo. Sicer pa smo nekoliko večo naših mozaikih izvedeli od Franca Erbežnika, vodje laboratorija za mozaik sisteme
Najprej o mozaični plošči. Katere zahteve so pripeljale do njene uporabe?
Predvsem dejstvo, da se z razvojem tehnologije in tehnike vedno pogosteje pojavlja popolna avtomatizacija pri nekaterih projektih, kar nujno zahteva daljinski nadzor in upravljanje iz enega mesta. Predvsem velja to za projekte v železniškem transportu,“cestnem prometu, elektrogospodarstvu in v nekaterih vejah industrije.
Prvotno so za kontrolo posameznega omrežja potrebovali večje skupine ljudi, ki so opravljali neprekinjeno dežurno službo za izvajanje nadzora, vzdrževanja, korekture, meritev in podobno. To je prineslo s seboj mnogo problemov zaposlovanja, varnosti de-' lavcev, varnosti sistema, standarda delavcev in tudi stroški so bili izredno visoki. Zaradi vremenskih ali tehnoloških pogojev pa je bil včasih nadzor otežko-čen ali celo nemogoč.
Pri daljinskem nadzoru je vse to enostavneje. Vsi podatki se zbirajo na enem mestu iz katerega lahko dežurni neposredno ukrepa. Na enem mestu mora biti zato popoln prikaz celotnega omrežja ali sistema, ki ga upravljamo, prav to, kar nam omogoča plošča izdelana v mozaičnem sistemu.
Prvo mozaično ploščo so izdelali leta 1938 v Švici in sicer zato, ker je ta način omogočal hitro in poceni prilagodljivo spreminjanje načrtov, oz. povezav. Nam pa je potreba narekovala izdelati lastno mozaično ploščo ter s tem tudi sistem za njeno izdelavo. Imeli smo namreč proizvode, ob katerih smo morali nujno ponuditi kupcem tudi mozaične
plošče. Sedaj lahko ugotovimo, da se nam je ta poseg docela posrečil ter zato seveda tudi nadaljujemo s to dejavnostjo. V Jugoslaviji je že prek 100 centrov opremljenih z našimi mozaičnimi ploščami. Uporabljajo jih predvsem: naša elektroenergetska mreža, železnica, tovarne, vodovodne službe, PTT, rudniki itd. Kot rečeno, delamo že kar precej ■ časa te mozaičneplošče in lahko reče m ^ da smo se sproti izpopolnjevali in uspešno prilagajali zahtevam kupcev tako, da že imamo kompleten asorti-man.
Kako je z repromaterialom?
Potrebujemo le 4—5 % uvoženega materiala, kar ni veliko. Vendar nam glede na težak položaj naše DO predstavlja tudi to dokajšen problem. Da se razumemo, naši kupci so dobri plačniki, toda kot rečeno je naša TOZD v težkem položaju in s tem tudi mi.
Težave občutimo še pri nabavi domačega repromateriala. ker imamo marsikdaj večji izmet zaradi toleranc na katere smo vezani in tudi nesigurni dobavni roki nas krepko ovirajo. Sicer pa nas problem repromateriala pesti že na vsakem koraku.
Vam prihaja dovolj naročil?
Za sedaj dovolj in vse kaže, da bo tako še nekaj časa. Z razliko od prejšnjih let se sedaj bolj intenzivno usmerjamo v izvoz in bomo že v naslednjem letu izvažali v Irak ter Turčijo in v Bolgarijo, ki nam delno plačuje v konvertibilni valuti. Slednja je od nas tudi odkupila licenco.
SMUČARSKI TEČAJI!
Iskra Invest servis, dejavnost za šport in rekreacijo c.o: -i delavce Iskre, da bodo tudi to zimo organizirani smučarski tečaji v Gozd M o: ' • u .
Novost teh tečajev je, da bo angažiranih večje števila	'n vaditeljev smuča-
nja.
Termini: 1. skupina 15.1.1983 — 22.1.1982 (reze./ DO Avtoelektrika); 2. skupina 22.1.1983 — 29.1.1983; 3. skupina 29.!.. V2 5.2.1983; 4. skupina 5.2.1983 — 12.2.1983;
Cena tečaja: Odrasli 4.400 din: Otroci od - ’ ’ 'n -VtU din: Otroci do 7 let 3.850 din;
V	ceno je vključeno: polni penzioni v ;	;v -. u d-učna taksa, shramba
smuči, prijava, zavarovanje in strokovno '	. n ja.
Prijava in način plačila: prijave sprejem.'	— :	K. Tehnična miza K—I
(Jože Pirc) Trg revolucije 3, Ljubljana,telufo:	... H. C. 213-213, int.:
12-42.
Po predhodni prijavi je treba celotni znev. I:	.,: .i •> z.r. 50101—601 —17218
Iskra Invest servis Ljubljana in navesti namen nakazila.
V	primeru odpovedi mora odjavljeni pridobiti drupcea toč1 I ša. drugače zadržimo 40 % cene aranžmaja.
Vse večja storilnost v TOZD HIPOT
»Žal smo v oktobru dosegli proizvodni načrt le s 100%. Vse ostale mesece letos smo naredili precej več, kot smo predvideli s planom,« nam je dejal Stanko Rostohar v šentjernejski TOZD HIPOT. Ob visoki rasti produktivnosti želijo čimbolje gospodariti in tudi čim bolj obrzdati stroške poslovanja.
Torej oktobra meseca so načrte izpolnili v proizvodnji s 100%. To pa se je zgodilo zato, ker se je nekaj zatikalo pri dobavi materialov. Vse prejšnje mesece letošnjega leta so program proizvodnje presegali in konec septembra
veda nikakor ni v prid storilnosti, niti načrtni in organizirani proizvodnji tako, kot so predvideli v načrtih. Zlasti jih moti, da je ovirana proizvodnja hibridnih vezij, ki je visokoakumulativna in tudi prav tu si prizadevajo za visoko storilnost. To pa zahtevajo že kupci, kajti pK)vpraševanje je veliko, tako doma kot tudi v izvozu.
Ob tem pa ne pomeni, da so vsa zanje razpoložljiva devizna sredstva vedno pri roki. Solidarnostno prelivanje znotraj Iskre in delovne organizacije IEZE pomeni, da pogostokrat ni na razpolago vseh deviznih sredstev, do katerih imajo pravico. Zato si pomagajo še drugače. Precej izvozijo in uvozijo tudi
Darko Belovič ob' peči za žganje debeloplastnih hibridnih vezij.
ugotovili, da so naredili za 37% več, kot lani v tem času in presegli zastavljeni načrt proizvodnje za 11%. V oktobru so uspešno prodajali in so dosegli realizacijo s 112%, izvoz pa je malo zaostal za načrti.
Seštevek vseh letošnjih gospodarskih rezultatov je vsekakor spodbuden, saj visoko doseganje proizvodnje pomeni visok celoten prihodek in sorazmerno tudi ostanek dohodka. Stroške jim je uspelo obrzdati tako, da rastejo sorazmerno z dviganjem celotnega prihodka.
Prvih devet mesecev in zlasti zadnje mesece so že pričakovali zagate z uvoženim materialom ob omejitvah razpolaganja z ustvarjenimi devizami. Analiza je namreč pokazala, da klub temu, da so velik izvoznik potenciometrov, nujno rabijo vsaj polovico ustvarjenih deviz za nemoteno proizvodnjo, zlasti v proizvodnji hibridnih vezij. To pa pomeni, da so imeli v drugi polovici leta, ko so razpolagali praktično le s 24% ustvarjenih deviz, na razpolago manj kot polovico sredstev za uvoz nujno potrebnega repromateriala.
Kljub močno dvignjeni produktivnosti pa jim tudi ne manjka težav v proizvodnji. Zaradi pogostega pomanjkanja materialov se sefveda zatekajo k prestrukturiranju proizvodnje, kar se-
po režimu maloobmejnega prometa, zlasti za kooperante in kupce v Italiji.
Precej pričakujejo od novih možnosti, ki jih dajejo najnovejši ukrepi Zveznega izvršnega sveta. To zanje namreč pomeni, ker so velik izvoznik, da bodo lahko porabili tudi nad polovico ustvarjenih deviz, kot je mogoče sklepati iz prvih razlag najnovejših predpisov.
In kaj pričakujejo do konca leta? Kljub temu, da najnovejši ukrepi še ne bodo do konca leta pokazali praktičnih rezultatov, upajo, da bodo poslovno leto dobro zaključili zlasti, ker so prve tri četrtine leta zelo dobro delali in poslovali. Realne ocene kažejo, da bodo proizvodni načrt dosegli s 107% in temu ustrezni bodo tudi ekonomski rezultati. Zdaj že pripravljajo načrte za drugo leto.
Strokovne ljudi predvsem moti, ker še vedno niso znani elementi gospodarjenja v prihodnjem letu, vsaj nekateri ne. Predvidevajo, naj bi drugo leto proizvodnja rasla z 11 %. Število zaposlenih pa se bo ob tem dvignilo le za 1 %, to na račun strokovnih kadrov; zlasti bodo zaposlili svoje štipendiste. Računajo z 10% večjo produktivnostjo, ki jo bodo dosegli predvsem z dobro organizacijo in tehnološkimi izboljšava-mi.	kJF
ODBOR ZA RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA ŠIROKE POTROŠNJE
O svobodni menjavi dela pred razpravo
Kako opredeliti odnose delovne skupnosti skupnih služb s temeljnimi organizacijami, da bi jih uskladili z duhom Zakona o združenem delu! Kako tudi normativno opredeliti svobodno menjavo dela, da bi postala vodilo pri sporazumevanju delavcev DSSS z delavci v TOZD?
To so le nekatera iz vrste vprašanj, ki so se odpirala v razpravi na sestanku odbora za razvoj samoupravljanja Široke potrošnje, ki se je sestal v Škofji Loki 16. novembra. Člani odbora so imeli pred seboj več samoupravnih aktov, ki naj bi jih ocenili in potem v skladu s tako oblikovanim mnenjem priporočili ali odsvetovali delavskemu svetu delovne organizacije, da jih sprejme.
Najzanimivejši predlog samoupravnega sporazuma je bil vsekakor tisti z uradnim naslovom »Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obvez-ndstih in odgovornostih med delavci temeljnih organizacij in delovno skupnostjo skupnih služb«. Sporazum ni nič drugega, kot izpolnjena prva faza uresničevanja svobodne menjave dela med temeljnimi organizacijami in DSSS. Ta naj bi zamenjala odnose, ki so temeljili na proračunskih temeljih. Izdelati osnutek takega sporazuma pa seveda ni bilo preprosto delo, saj mora opredeljevati področje, kjer je še marsikaj nejasnega, neraziskanega in tudi interesi vseh strani še zdaleč niso usklajeni.
Predlog sporazuma, ki so ga obravnavali na odboru, je bil narejen na pobudo družbenega pravobranilca sa-
moupravljanja iz Nove Gorice, ta pa je obstoječe akte ocenil na pobudo •TOZD Montaža iz Spodnje Idrije.
Delavski svet Široke potrošnje je zadolžil strokovne službe, da izdelajo osnutek ustreznega novega samoupravnega sporazuma, ki je slednjič tudi izdelan. Člani odbora, ki so določila sporazuma dokaj skrbno obravnavali, so menili, da ga delavski svet lahko brez sprememb da v javno razpravo. Samoupravni sporazum je izdelan na podlagi gradiva, ki ga je pripravil projektni svet SOZD Iskra za vse Iskrine delovne organizacije, zato je verjetno, da tudi v drugih organizacijah tega področja ne bodo drugače opredeljevali, oz., reševali.
Odbor je imel na tem sestanku poleg formalne naloge (kar je predlog delavskemu svetu, da potrdi že v vseh TOZD podpisan sporazum o skupnem sodelovanju, pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Prodaja in drugimi temeljnimi organizacijami v sestavi DO, nedvomno bil) še zadolžitev, da oceni predlog poslovnika o delovanju notranje arbitraže. Tega so z manjšimi »lepotnimi« posegi, ki so bili potrebni zaradi uskladitve z obstoječimi
In memoriam...
Čas še ni ustavil srca bolečin... ...in v cvet pognal je naš spomin na tiste drage, ljubljene ljudi, ki jim je smrt pred letom dni na daljni Korziki pretrgala za vedno vse poti.
V.P.
Informacijski sistem za
izvozni
proces
Že konec oktobra bi moralo biti na Otočcu delovno srečanje o predstavitvi projekta »Informacijski sistem za izvozni proces«. Organizator srečanja je bila slovenska Gospodarska zbornica, na pobudo predsednika zbornice Marka Bulca pa so zaradi varčevanja srečanje prestavili v Kulturni dom Ivana Cankarja v Ljubljani in sicer na 9. december.
Program predstavitve projekta bo ostal v glavnem nespremenjen. Ob 9. uri bo srečanje odprl podpredsednik slovenske GZ Alojz Rožman. O informacijskem sistemu izvoznega procesa v organizacijah združenega dela kot sestavnem delu informacijskega sistema za ekonomske odnose s tujino bo spregovoril Slavko Štante iz Narodne banke Slovenije.
Projekt ISIP, kot je kratica, bodo udeležencem srečanja prestavili Marcel Božič, Vito Šoukal in Viktor Bertoncelj iz Iskre Commerce ter Rafael Črv in Jože Gričar z visoke šole za organizacijo dela v Kranju. Po predstavitvi in razpravi o projektu bo Čedo Jakovljevič iz novomeške Krke seznanil prisotne z računalniško aplikacijo projekta v izvozni organizaciji.
Srečanja se bodo iz Iskre udeležili predvsem vodilni izvozni delavci. Rok za prijavo, oz. za spremembe je do 6. decembra in sicer na slovenski Gospodarski zbornici.
LD
»Naš Bilten
je zanimivo branje«
V TOZD Upori v Šentjerneju že skoraj eno leto izhaja domači Bilten. Zanimalo nas je, koliko je bran in kako je bil sprejet. Za mnenje smo vprašali nekaj delavcev.
»Kar pametna reč je takle domač časopis, saj se v njem najde marsikaj, kar sicer nikjer ne moreš prebrati,« je bil prvi odgovor. »Naš Bilten je zanimivo branje, saj vsega poberemo naenkrat, drugi časopisi pa se valjajo pri vratarju na polici«, je rekla starejša sodelavka. »Marsikaj je na kratko in dostopno zapisano in zato je tudi zanimiv. Čvekanje težko prenesem,« je dejal tretji. Četrti je povedal: »Naš je, o naši tovarni govori in zato seveda vsakogar zanima, kar je v Biltenu napisano«.
V Bilten objavljajo domače novice, tako s kadrovskega področja, pa informacije o sklepih samoupravnih organov in sindikata. Dotaknejo se novosti s področja zakonodaje, kar bi utegnilo zanimati vsakogar.
Bilten je tudi aktualen. V številki, ki je izšla 22.9. je zanimiv prispevek o delovni disciplini v tovarni. Članek je zelo konkreten tako z dejstvi kot z razmišljanjem pa prav nič žaljiv.
Skratka, obveščanje je dobilo svoj medij. Ta 470—članski kolektiv ima posrednika med sodelavci, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Smer in ton sta dobra, kar dokazuje že dober sprejem pri sodelavcih. Ureja ga mlada pravnica Mira Golc, ki ji je sindikat poveril to nalogo.
samoupravnimi akti Široke potrošnje, tudi potrdili.
Delavski svet naj bi ta poslovnik tako potrdil in verjetno tudi imenoval listo arbitrov (po trije iz vsake TOZD in DSSS), da bi arbitraža lahko nemudoma pričela z delom.
Stane Fleischman
Priznanja inovatorjem in jubilejne nagrade v Šentjerneju
Že kar tradicionalno slavje ob podelitvi nagrad inovatorjem in priznanj^ nagrad jubilantom dela je bila prejšnjo soboto v Šentjernejski Iskri. vali so skupaj v TOZD Upori in HipoL Poudarek vzdušju so dah s kratj^
V
e
nejske Iskre.
Letos so dali še poseben poudarek inovatorjem, ki so pred kratkim razstavljali rezultate svoje inovativne dejavnosti na veliki razstavi v Novem mestu. Tu so poželi tudi vrsto priznanj, saj so s svojimi inovacijami dokazali, da so med prvimi in najboljiimi na Dolenjskem. Inovatorji so prejeli priznanja in plakete. Vsak inovator, ki je od lanskega oktobra do letos predložil kako inovacijo je prejel priznanja. Plakete in priznanje ter naziv inovatorja leta 1982 pa je dobila najbolj domiselna, oz. strokovno ter ekonomsko dokazana inovacija.
V TOZD Upori so dobili priznanja: za inovatorja leta 1982 so proglasili Slavka Franka in Jožeta Rangusa. Oba sta dobila tudi plaketi za opravljeno nalogo: konstrukcija naprave za vtikanje žice na uvodnem mehanizmu. Priznanja pa so dobili:
Jože Jagrič za izboljšavo merilnih točk na tolerančni kontroli avtomatske
nje za uspešno opravljeno nalogo P spremembi pogona galvanskih bobn
so dobili Terezija Šuštaršič, JoZl.. Vidmar in Alojz Bartol, Jože Pirko^ Janez Drmaž in Stane Grubar za naloP sitotiskarski stroj T—01, Mitja /V zman za izboljšavo avtomatske linij6 z podajanje in rezanje odvečnih konta tov na hibridnih vezjih, Darko Payl|nl. Brane Čuk pa za jedkanje kovins* delov po foto postopku.	.
' Vsa podelitev in ostale priprave bile v rokah domačih sindikalnih otg^ nizacij, Društva izumiteljev in avtorj6 tehničnih izboljšav in obeh TOZD.
Več
tov
šiiti
Ptc
nje
dv<
sio
kot
•iz;
•je
Nagrade ob delovnih jubilejih^ ^
prejeli iz TOZD UPORI: » v.
dela v Iskri: Marjan Šuštar "in Drag16 Lužar; za 20 let dela v Iskri: Ana Cern • Franc—Radko Vidmar, Angela N klavčič, Marija Sever; Za 10 let dela ’ Iskri: Stanislav Žagar, Janez Bratko61 ’ Jože Črtalič, Alojzija Luzar, J°z^ Martinčič, Alojz Gorenc, Daniel
to
sle
bli
•ju
de
pri
Ze!
Po
tre
nil
Rt
linije za izdelavo uporov, Franc Rabzelj in Anton Žbogar za varovalne upore, Franc Šiško in Marjan Šantl za izboljšanje tehnologije izdelave uporov 8 x 30 mm, Neboljša Miljanovič za izboljšavo na konstrukciji živosrebmega kontakta, Jože Pavlin za nalogo nalaganje kovic pri montaži potenciometrov.
V TOZD Hipot pa so proglasili za inovatorja leta in jima podelili plaketi: Tomaža Rehbergerja in Antona Simončiča za nalogo nastavljivi zaprti potenciometer PNZ 10, priznanja pa so prejeli Jože Krhin in Bojan Fajs za nalogo zalivanje RC členov, Janez Jordan in Jože Cigoj za nalogo avtomatsko tiskanje ohišja PNZ 10, Jože Hrovat za uspešne inovacije: sprememba kartonske embalaže, sprememba drsnika PNZ 10, avtomatsko tiskanje ohišja PNZ 10, Slavko Homan je dobil priznanje za inovacijo sprememba kartonske embalaže, Janez Avsec za stroj za sortiranje CHIP — uporov in hidropnevmatsko prodajalno enoto, Janez Alič iti Stane Sluga priznanje za inovacijo naprava za lomljenje keramike za CFIIP — uprore, Lado Androja priznanje za inovacijo kontaktiranje CHIP — uporov. Prizna-
hovnik, Zofija Mesojedec, Frančiška Vereš, Vida Franko, Franc Hostat-Martin Miklavčič, Jože Jagrič, JaneZ Stopar, Franc Gorenc, Albina P>r6, Ana Toprolovec, Franc Rebselj. An-Bratovič, Marija Lenčič, Martin Vidi6 Iz TOZD Hipot pa so prejeli na8r j ob delovnih jubilejih: za 20 let: Kar Grubar, Ivan Kralj, Jože Škrjanc, J° j Krhin, Janez Drmaž; za 10 let: Fran j Žnidaršič, Slavka Antončič, Francis , Žabkar, Valter Zofič, Franc Zup6 ! Ivanka Fabjan, Marija Hočevar, JoZ1 Škulj, Fani Tomažin, Vilma St raj n ' Metka Judež, Martina Gregorič, tina Cvelbar, Milena Božič, Nada gore, Stanislava Vintar, Stanisla Zupan, Vanja Kreft, Antonija Gl°be nik, Franc Granda, Jožica Jurečič.J<? j Penca, Milan Rangus, Anica Bobič,? : žefa Grubar, Terezija Kerin, MahJ Kirar, Ana Luzar, Nada Penca, Stan Rodič, Olga Skinder, Ivana Šterk, | rij a Tomažin, Jožica Vavpič, An* Vene, Martina Vide, Jožica Vodopjv6J Jožefa Žabkar, Antonija Zagorc, Ter zija Žulič, Alojzija Hočevar, fra^ Češnovar, Franc Vodopivec, Stanisla Vodopivec.

I
K-f'
/?0, /S/</ZA‘ /VAna. Gortc-a.
M l/< VI f.A.N ooritiNOs i nako-iii VAM i t il I KAZVCUU
K\i>\l OK< > \ N IZV« Ut

>>.v.::>v.-v>.v Xy...:.x

Delovna organizacija za zunanjo in notranjo trgovino in poslovno tehnično s0^0j(i vanje » Dinara« Beograd je te dni praznovala pomemben jubilej —30-letnico o	,g
in delovanja. S to delovno organizacijo že vrsto let, praktično od ustanovitve, uspešno sodeluje tudi novogoriška Iskra —Avtoelektrika, zato je delavski svet » nare« sklenil, da dodeli Iskri—A vtoelektriki posebno plaketo za pomemben pet V vek in posebne zasluge v razvoj^ delovne organizacije »Dinare« Beograd.
...	ISKRA
Več sodobnih Iskrinih elementov za Iskro in v izvoz
ijin
jio-
Idf
11»
ier'
Iskrini elektronski elementi kot osnova za nadaljnjo industrijsko nadgradnjo sistemov, so v preteklosti, prepričani pa smo, da bodo tudi v prihodnosti, odigrali važno vlogo pri razvoju in proizvodnji sistemov Iskrinega out puta.
Zaradi nekaterih dejstev je sicer naj-Večji proizvajalec elektronskih elemen-v Iskri to je DO IEZEL, sicer z manj-s,no v neki ideološki razdvojenosti:
— ali iti v postopno preorientacijo Proizvodnega programa z zasledovanjem dohodkovnih kategorij —- ali nadaljevati pred približno dvema letoma začeto nalogo: »Profesionalizacija elektronskih elementov«, kot poddejavnost SOZD »Profesiona-hzactje«, ki je začrtana kot osnovna ^sebinska usmeritev v temeljih opredeljene programske smeri.
Na tem mestu lahko takoj odpravimo to dilemo z že sprejeto opredelitvijo za slednjo smer, vendar ni odveč malo po-oliže analizirati vzroke, ki so navedli 'judi, do resnega razmišljanja za opredelitev po prvi varianti (delati tisto kar Prinaša z najmanj vložka največji izlo-zek).
Bolj kot katera koli zvrst tehnološko Proizvodnih procesov, so ravno elek-tronski elementi na spisku permanentnih razvojno—tehnoloških sprememb.
. Razvoj v svetu na tem področju galo-j i Pira naprej, seveda mu zelo tesno sledijo tudi proizvodni out—puri.
Iskra je že na startu precej hendike-Pirana glede na širino proizvodnega Programa, še bolj pa seveda glede vgrajenih tehnologij in performans elemen-'ov, kj jih uporabljene tehnologije 0|nogočajo. To vi, frontni ljudje na sve-j 'ovnih trgih, zelo dobro poznate in nam I 'ega seveda nikoli ne pozabite povedati- Res pa je tudi, da z našimi elementi Spadamo, zlasti v izvozu, izključno ši-! rokopotrošni tržni segment. To je segment z najnižjimi cenami, logično k 'emu najhujšo konkurenco in ne z "urico stopnjo potrebne zanesljivosti elementov.
lak pristop nam daje seveda izredno "izek ekonomski rezultat, ki nam v nadaljnjem ciklusu ne omogoča perma-"entne regeneracije tehnologije in Proizvodnje. In ta agonija je nekatere "estrpne in z elementi nezastrupljene
strukture pripeljala do »sladkih« misli o izstopu iz element—expresa.
Tov. Kobe je v svojem referatu pokazal na zastrašujočo negativno komparacijo med sredstvi namenjenimi v RR in investicije. Na prvi pogled ne moremo v tej Iskrini situaciji govoriti o preslikovanju za DO IEZE pa vendarle. Sredstva, ki jih namenjamo v IEZE v investicije tudi z blizu niso adekvatna željenim ciljem.
Struktura investicij pa je do tega trenutka tudi v IEZE zelo neugodna saj proizvodnja elementov ne dopušča več delovanja v neprimernih prostorih kot so farovži, stare šole, gostilne itd. Za sodoben element so potrebni tudi sodobni prostori in prepotrebni zidovi nas stanejo do sedaj kar 50% investicije. Če odštejemo vrednost zidav pa smo seveda tudi mi v Iskrini sliki.
S takšnim tempom in s takšnim razmerjem pa seveda v Iskri še ne bomo imeli kmalu sodobne proizvodnje sodobnih elementov. Resnici na ljubo je treba povedati, da se je proces preseljevanja Iskrine proizvodnje elementov v primerne prostore malodane končal, razen v Keramiki in Specialnih elementih in materialih. Z dograditvijo še teh dveh bo faza zagotavljanja osnovnih pogojev za delo v IEZE končana.
V naslednji fazi je treba torej pospešeno preiti na področje ciljne usmerjenosti proizvodnje elementov. Tu boste morali zlasti tržniki odigrati v razvojno proizvodni orientaciji vidnejšo vlogo. Iz izvrševalcev boste morali postati usmerjevalci posameznih programov. Ne smemo se več prepuščati sicer dobronamernim hobističnim odločitvam o razvoju in proizvodnji »interesantnih« izdelkov. Ne smemo več dopuščati sistema »ti loviš« od ideje, razvoja, proizvodnje do iskanja kupcev na trgu. Ne smemo več dopuščati načina, da takšno »interesantno« idejo visokokvalificirani razvijalci, na sicer ne najboljši razvojni opremi razvijejo do stopnje unikata pa je za njih naloga opravljena, v drugo smer kvalificirani proizvodni tehnologi pa naj na še slabši proizvodni opremi, ob dostikrat nepopolnih tehnoloških predpisih, izdelujejo milijonske količine z visokimi iz-pleni, dobro zanesljivostjo in nizko ceno, največkrat še ob očitkih razvijalcev, ker teh ciljev ne dosegajo.
Š	~ -	...
I g s 9
I *»*««>'- •	3	|
* i	f i:	.. **
I >«.-»>«•	Osa	”
r . i
ir,
p
a-
va
v-
i	i
hkrini elementi, razstavljeni na letošnji sodobni elektroniki

I-
ei
V :
Zastopamo tudi firmo Zeutschei
Iskra Commerce, točneje njena te-f [Jieljna organizacija Zastopstva tujih "rm, je pred dnevi podpisala pogodbe 0 zastopanju, konsignaciji in servisi-' 'anju izdelkov zahodnonemške firme 1 Zeutschei iz Tubingena. Ta firma, ki ' zaposluje približno 120 ljudi, se je spe-p c*alizirala za proizvodnjo mikrofilmske °Preme za 35 mm filmu. To tehniko "Porabljajo predvsem v tehničnih labo-[atorijih, za tehnična snemanja npr. načrtov, v čas opisanih in založniških "'šah itd.
Iskrini predstavniki so se seznanili z delom firme Zeutschei na letošnjem
hanoverskem sejmu, v maju so se začeli pogovori o morebitnem sodelovanju,pogodbo pa so podpisali, kot že rečeno, pred dnevi. V imenu zahodno-nemškega partnerja je pogodbo podpisal njen generalni direktor, ki je tudi lastnik firme, Heinz Zeutschei.
Izdelke našega novega 'partnerja bodo servisirali ljubljanski serviseijiiz Rožne doline, konsignacija bo prav tako v Ljubljani, tržišče v Srbiji bo obdeloval predstavnik iz Beograda, v drugih republikah pa dva strokovnjaka iz Zastopstev v Ljubljani.
LD
Mikrofilmska oprema firme Zeutschei na „Interbiro-informatika.
Malokje na svetu imajo razvijalci toliko delno obdelanih idej kot pri nas in malokje, kjer se gredo resno proizvodnjo, je realizirano v proizvodnji tako malo idej. Toda ne gre za nek izredno produktiven segment razvijalcev. Gre za napačen pristop in izpeljavo ter zaradi tega neustrezno dolge termine prenosa izdelka v redno proizvodnjo.
Japonci npr. imajo kar 80% razvojnih nalog realiziranih v proizvodnji. Za nas bi si upal trditi obratno.
Torej se moramo zadeve lotiti drugače. Potrebno je vgraditi sočasen ciljno orientiran inovacijski pristop. To pa pomeni neko revolucijo v pristopu k izvedbi. Pomeni spremembo v mnogih fazah, od šolanja potrebnih kadrov, do nagrajevanja, ki mora biti krejflto odvisno od tržnih rezultatov za vse udeležence v procesu, od ideje do izterjave plačila za izdelek.	/
To seveda ni kratkotrajen proces in tudi ne proces, ki bo v celotni verigi sprejet z navdušenjem. Odgovornosti za končni rezultat morajo biti in bodo jasno opredeljene, kar pa bo za nekatere mirno živeče sredine nesprejemljivo in bodo na vse mogoče načine skušali dokazati heretičnost spremembe.
Toda, nič ne pomaga, sedanji način ne velja in 'to je dejstvo. Če pa hoče Iskra imeti zanesljive in moderne sisteme, mora imeti vedno na razpolago relativno širok asortiman zanesljivih in modernih elementov. Zatorej pričakujemo ob realizaciji novega pristopa vsestranske pomoči ostalih DO znotraj našega sistema.
Naj zaključim svoje razmišljanje z' nekaterimi zaključki 4. Internega posvetovanja o problematiki Razvojno inovacijske dejavnosti v Iskri:
L problematika razvoja in programa elementov je problem, interes in obveznost vseh subjektov Iskre
2.	DO Iskre ugotavljajo, da pomeni razvoj elementov razvoj Iskrine materialne baze
3.	DO Iskre bodo aktivno sodelovale pri formiranju programa elektronskih elementov
4.	SOZD Iskra bo skušala pospešeno rešiti realizacijo tistih inovacij, ki so za razvoj Iskre osnovnega pomena, g ^
V Zmaju uspešno uresničujejo akcijski program
Iskra Commerce in Zmaj vse bolje sodelujeta —Zmaj uspešno prodaja na domačem tržišču — Hudi problemi s preskrbo z repromateriali — Izvolili bodo za poldrugi milijon dolarjev — Skupno s Croatio do zmanjšanja uvoza.
ISKRA — AVTOMATIKA
O reševanju
stanovanjskih
vprašanj
Reševanje stanovanjske problematike delacev DO Avtomatika je v preteklih letih potekalo ločeno, po posameznih temeljnih organizacijah. Torej je veljalo pravilo, da so bili.v posameznih subjektih odvisni od lastne iznajdljivosti, virov in možnosti. Od pričetka delovanja službe za družbeni standard v delovni skupnosti za skupne zadeve pa je večina TOZD,, čeprav še ne vse, reševanje stanovanjske problematike zaupala tem delavcem.
Zadnje ugotovitve komisije za družbeni standard so bile, da je kljub tekočemu reševanju stanovanjske problematike še vedno veliko prosilcev, oz. delavcev, ki nimajo urejenega bivališča. Po drugi strani pa je višina sredstev glede na inflacijo in rast življenjskih stroškov relativno manjša.
Iz tega izhajajo tudi težave, ki jih ima komisija pri svojem delu, ko glede na razpoložljiva sredstva in stanovanjske in ekonomske razmere prosilcev, ustrezno razdeli sredstva. Služba za družbeni standard zato^edlaga delavcem, da v bodoče upošteva predlog za povečanje ostanka odvajanja obveznega prispevka iz bruto osebnega dohodka. Hkrati predlaga vsem tistim, ki nameravajo reševati stanovanjsko problematiko, da se čimprej vključijo v namensko varčevanje pri banki. Varče-
Čeprav so se v Zmaju pred letom zavedali, da jih bo v letu 1982 čakalo kup problemov — in temu so prilagodili tudi načrte — je položaj še dosti slabši. Najhuje je s preskrbo z reprodukcijskimi materiali, pa naj bodo uvoženi ali domači. Precej so se jim povečali tudi proizvodnji stroški, vse to pa seveda vpliva na dohodek, čisti dohodek in pa tisti »ostanek« za poslovni sklad.
»Računamo,« poudarja direktor Iskrine tovarne baterij Franc Smolič, »da nam bo do konca leta uspelo doseči zadovoljiv poslovni rezultat, to pa ob naporih vseh v obeh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. Že pred meseci smo sprejeli akcijski program. V njem smo si začrtali naloge in cilje na vseh področjih dela, zlasti pa seveda tam, kjer je v prvem polletju najbolj škripalo.«
Akcijski program, ki so ga v Zmaju označili tudi za stabilizacijskega, je že dal nekaj vidnih rezultatov. Zlasti st je izboljšala prodaja na domačem tržišču, ki je za Zmaj pomembna zlasti z dohodkovnega vidika. Ob tem v Zmaju z veseljem poudarjajo, da vse bolje sodelujejo z Iskro Commerce, to pa se kaže prav pri prodajnih dosežkih.
Omenili smo že, da je nabava reprodukcijskih materialov najhujši pro-
vanje je namreč po družbenem dogovoru obvezno in predstavlja pogoj za koriščenje posojila.
Za preglednejšo informacijo o dodeljenih stanovanjskih posojih v zadnjih treh letih, dodajamo še naslednjo tabelo:
blem. Pri tem se je treba zavedati, da je najvišji strošek pri izdelavi baterije prav v vrednosti vloženega materiala, pri tem pa odpade na uvožene materiale približno tretjino. Naravnega in elektrolitskega mangana, ogljenih šibk, elektrolitskega papirja in še nekaterih drugih polizdelkov in surovin v Jugoslaviji še vedno ni moč dobiti. Vzrokov je več, eden pa je tudi v nerentabilnosti proizvodnje, saj je v svetu le nekaj monopolnih proizvajalcev z velikoserijsko proizvodnjo.
Kljub temu skušata Zmaj in zagrebška Croatia le poiskati nekakšno možnost. da bi se izognili uvozu: Zmaj je prevzel projekt za izkoriščanje domačega mangana v Bosni in Hercegovini, Croatia pa za izdelavo elektrolitskega papirja.
Podobno kot drugod v Iskri, se skušajo tudi v Zmaju izogniti uvozu re-promaterialov s pridobivanjem tujih materialov na dodelavo. Pravijo, da jim bo to uspevalo mnogo lažje, saj so letos sklenili kooperacijsko pogodbo z za-hodnonemško firmo Horizont. Le-ta izdeluje baterijska svetila za signalizacijo v cestnem prometu in za zavarovanje gradbišč.
Izvoz pa ima v Zmajevem akcijskem programu seveda prednostno vlogo. Medtem ko so lani izvozili za milijon tristopetdesettisoč dolarjev, bodo do konca tega leta izvozili za približno poldrugi milijon dolarjev svojih izdelkov. Poudarjajo, da je glavni vzrok za delen izpad, pomanjkanje izvoznih naročil v prvem polletju, pa tudi v tem, da pač baterij ni moč delati na zalogo. LD
TOZD ELEKTROMOTORJI
Sirene še tulijo v Ameriki
ali popravek poročila spodaj podpisanega novinarja, ki je bilo obljavljeno v 42. številki našega glasila pod naslovom »Nič več prekrškov pri izplačevanju osebnih dohodkov«. V predzadnjem odstavku tega sestavka je namreč zapisana netočna trditev, da je izgubljen milijon dolarjev »težak« posel, ki je tekel že četrt stoletja. JANEZ ŠKRABA, vodja izvoznega sektorja Iskre Commerce za Severno Ameriko trdi drugače, da je izpad le 40%. To pomeni, da je bilo namesto milijona dolarjev zaradi hude recesije na avtomobilskem tržišču tega dela sveta moč za te izdelke iztržiti le 600.000 dolarjev. To je seveda mnogo več od moje (nepreverjene) trditve. Stane Fieischman
		1980		1981		1932
TOZD	St . din delav.		Št . delav.	din	Št .	din
Sestavni deli	2*4	2.317.000	13	1.751.000	27	5.301.724
Naprave za energetiko	18	2.423.000	17	2.424.000	22	3.115.583
Releji	25	1.050.000	42	1.080.000	73	2,-962.956
'Stikalni elementi	14	820.000	22	2.880.000	35	4.251.000
Trčenje	214	4.760.000	19	2.473.800	28	4.298.000
Sistemi	HO	7.825.243	28	5.800.000	25	4.678.000
Razvojni inštitut		—	62	10.061.924	21	4.669.000
DSSZ	23	4.216.780	40	4.242.729	23	2.440.000
Avtomatske naprave	17	1.100.000	15	1.800.000	28	7.110.000
FLA	15	600.000	17	516.413	29	800.000
Napajanja	13	3.512.000	42	6.867.000	57	6.153.281
Orodja	6	720.000	7	1.210.890	13	3.510.000
Skupaj	219	29.344.023	324	41.107.756	391	49.289.544
TOZD - TOVARNA VELIKIH ZAGANJALNIKOV
KOORDINACIJSKI SVET ZSMS DO ŠIROKA POTROŠNJA
N^ovo vodstvo mladih
Vzroka za neudeležbo ni težko ugotoviti — tu je nezainteresiranost za mladinsko delo, nezanimanje za njihove aktivnosti in verjetno tudi to, da so z delom konference pričeli le pol ure pred zaključkom delovnega časa. Bodi kakorkoli, kljub vsemu pa smo na konferenci pogrešali tudi predstavnike sindikata, vodstva TOZD in še koga. ki bi ga moralo zanimati, kaj mladi iz TOZD VZ načrtujejo na programsko—volilni konferenci in kdo bo stal poslej na krmilu .te naj mlajše organizacije.
našega delavskega praznika, prvega maja.
Njihova aktivnost se je odražala tudi v sodelovanju na mladinskih delovnih akcijah. Letos se je sicer udeležil MDA le en delavec, saj je bilo v TOZD izredno pomanjkanje delovne sile, lan-slo leto pa so »poslali« v Belo krajino dve mladinki — brigadirki.
Tudi skrb, kako izgleda njihova TOZD jim ni bila odveč. Videli so umazane šipe, razno odvečno nesnago itd. Zato so se domenili za delovno akcijo
Mladi iz TOZD Veliki zaganjalniki na konferenci
Kljub skromni udeležbi je konferenca izzvenela delovno in bogato. Potem, ko so izvolili delovno predsedstvo, konferenci je predsedoval Stojan Zajc, je podala dosedanja predsednica Karmen Petrovčič poročilo o delu.
Najprej je poudarila, da se je njihova osnovna organizacija vseskozi zavze-mr!a, skupaj z ostalimi družbeno političnimi organizacijami za nadaljnje utrjevanje samoupravljanja in družbeno političnih odnosov v TOZD, kakor tudi v delovni organizaciji. Trudili so se, da bi vključili v delo kar največje število mladih. Prav pri tem pa so že naleteli na težave, saj so spoznali, da je med množico mladih le preveč takih, ki rajši neumestno kritizirajo, kot da bi se vključili v delo in tako pripomogli k večji aktivnosti.
Tudi na področje kadrovske politike so se vključili. Pri kadrovanju v vodstvo DPO in samoupravnih organov so predlagali najzaslužnejše člane ZSMS. ena izmed stalnih oblik pa je tudi evidentiranje mladih v ZSMS in Zvezo komunistov.
Vsekakor je bilo njihovo najaktivnejše delo na področju športa in kulture. Udeležili "So se srečanja mladih delavcev Goriške, tekmovanj med TOZD in raznih drugih športnih iger. -Povsod so beležili dobro udeležbo in tudi rezultate. Nikoli niso manjkali tudi pri kulturnih srečanjih s pripadniki naše JLA, velik delež pa imajo tudi pri proslavi
— čiščenje delovnega okolja. Akcija je lepo uspela, spet pa so pogrešali množičnost ...
Tovarna velikih zaganjalnikov ima svoj obrat v odročnem kraju v Ligu na Kambreškem.Tudi tu je med zaposlenimi nekaj mladih, zato moramo pozdraviti pobudo, da vključijo v delo tudi te mlade, čeprav daleč od matične tovarne. Vsekakor vidijo koristi boljšega dela in skupnega nastopanja.
Kot je navada, sc je po poročilu predsednice razvila živahna razprava. Predvsem so poudarili, da je bilo nekakšno »mrtvilo« tudi zato, ker je predsednica odšla na opravljanje novih del in nalog v delovno skupnost skupnih služb, zato je razumljivo, da je imela mnogo manj časa za razreševanje problemov in vodenje aktivnosti v osnovni organizaciji.
Spodbudno pa je vsekakor to, da so se odločno zavzeli, da bodo vse mlade, na novo sprejete, seznanili z delovanjem mladinske organizacije in jih po najboljših močeh vpeljali v njeno delovanje.
Torej nam že to da slutiti, da bo poslej drugače tudi zato, ker je »zgrabil« za krmilo te najštevilčnejše organizacije Darko Stopar, delavec na liniji montaže, sicer pa že dolgo član ZK in drugih DPO. Njegov pomočnik, oz. sekretar pa je Tibor Jejčič, delavec v tehnološki pripravi dela.
Marko Rakušček
Ob zadregah v Mokronogu
ne držPo rok križem
Kot smo že večkrat pisali, v snukronoških Elektrolitih kar ne mereja iz zadreg s pomanjkanjem repromateriala. Uvoz jim dela vse več težav, pri tem pa dragocena visokoproduktivna proizvodna oprema ni zkorišče-r.a. ker ne morejo delati obstoječega osnovnega programa z vsemi zmogljivostmi, iščejo tudi druge rešitve.
Predvsem so si dobili delo z rezervnim programom, ki jim ga je odstopila TOZD Potenciometri in hibridi iz Šentjerneju. Ne gre tu za kak akumulativen program, ampak za delo. ki je bolj izhod v sili, da zaposlijo ljudi ob krčenju osnovnega programa, za katerega manjka surovin.
Pomagajo pa si tudi s soudeležbo deviznih sredstev pri kupcih njihovih elektrolitov, ali pa ene stavno tako, da jim kupci dobavijo uvožene surovine in jim te vgradijo v e teku. 'lite Tako si zagotavljajo tlelo in zasedenost zmogljivosti.
Tudi razvoj se je vključil v prizadevanja za izhod o. zagat. Razvijajo elektrolite za visoke in najvišje zahteve, lako hi z zahtevno proizvodnjo elektrolitov iiujvišjega kakovostnega ra-
Delo mladinske organizacije
Mladinke in mladinci najštevilčnejše temeljne organizacije v Avtoelektriki — Tovarne velikih zaganjalnikov,so imeli pretekli četrtek, 18. novembra volilno programsko konferenco. Že v uvodu moramo kritično zapisati, daje konferenci prisostvovalo le štirinajst mladih, čeprav je v tej TOZD kar 599 zaposlenih, med njimi velika večina mladih.
Po nekaj neuspešnih sklicevanjih sestankov koordinacijskega sveta ZSMS ki naj bi deloval v okviru Široke potrošnje, je v četrtek, 4. novembra le uspelo. Sklepčnost končno ni bila problematična, saj je manjkalo rekordno malo članov — le dva. Kako in o čem so se pogovarjali na sestanku organa, Id si je privoščil skoraj pol leta (ne)zaslnženega počitka?
Najprej so pregledali in ocenili delo posameznih osnovnih organizacij,
pravzaprav bolj pregledali kot ocenili, čeprav ne bi bilo slabo storiti tudi slednjega. Precej — videti je, da celo večina — dejavnosti mladih v Široki potrošnji je še vedno takih, ki jim ne more zagotoviti enakopravnosti z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Res je, da vsi predsedniki osnovnih organizacij ZSMS zatrjujejo, da imenitno sodelujejo s sindikatom in samoupravnimi organi, da imajo svoje predstavnike v organih, kjer sprejemajo najpomembnejše odločitve, vendar z nekaj svetlimi izjemami ne bi mogli reči, da predstavlja glas organiziranih mladih pomoč pri sprejemanju pametnejših, preudarnejših in nasploh koristnejših odločitev. Kako tudi bi, ko pa je po besedah udeležencev nedavnega mladinskega sestanka res aktivnih bore malo, le nekaj odstotkov vseh, ki bi po starosti lahko sodili v ZSMS. Želja in cilj, ki naj bi ga po nedavnem kongresu slovenske mladine poskušali doseči tudi v Široki potrošnji, je torej aktualen; frontnost, strnjenje akcijske črte mladih. Kako pa to tudi v praksi doseči?
Na Pržanu so poskušali s svojim glasilom (ki pa so ga »morali« prenehati izdajati, kar jim še zdaj zelo prav pride pri pogrevanju nesrečne usode tistih, ki so hoteli delali pa so jih »zaustavili«. Takrat so se namreč dogovorili, da bodo pričeli z izdajanjem skupnega tovarniškega glasila, ki pa do danes še ni zagledalo belega dne. Krivde pri tem mladi seveda sploh nimajo....).
Obisk pri mornarjih v Puiju
V soboto in nedeljo so bili v Pulju, pri mornarjih naše vojne mornarice mladi in predstavniki družbenopolitičnih organizacij Iskre—Avtoelektrike, Nova Gorica. Njihov obisk je bil praktično nadaljevanje in krepitev vzpostavljenih vezi, saj nosi njihova vojašnica ime po Sergeju Mašeri, spomenik hrabremu in nesrečno preminulemu Sergeju pa je postavljen tudi v Novi Gorici.
Le-lega obiščejo vsako leto tudi mornarji iz Pulja, za trenutek ali dva pa se vedno pomudijo tudi v novogoriški Iskri. Tako je bilo tudi letos ob dnevu jugoslovanske vojne mornarice, zato je bil ta obisk iz Avtoelektrike praktično vrnitev njihovega obiska.
O vsem tem bomo obširneje poročali v naslednji številki našega glasila.
Marko Rakušček
Seminar za urednike glasil
zreda nadomestili izpad večje proizvodnje običajnih »širokopotrošnih« elektrolitskih kondenzatorjev.
Nameravajo proizvajati drage in zahtevne elektrolite, ki jih naši proizvajalci elektronike in clcktromchanike zdaj izključno uvažajo. Te elektrolite potrebujejo za različne napajalne naprave, prav tako pa tudi drugi v Iskri in izven nje.
S tem delom sc zdaj intenzivno ukvarjajo razvojniki in tehnologi v TOZD Elektroliti v Mokronogu in upajo kmalu na najboljše rezultate.
KF
Iskra v Mokronogu.
Dosegli so, da so člani njihove osnovne organizacije dobro vključeni v delovanje organov in organizacij v TOZD, uspešno pa so se povezali tudi ob organiziranju piknika. O slednjem smo že poročali z blagim navdihom nesebičnega upanja, da bo tolikšna številčnost postala značilnost tamkajšnjega mladinskega dela. Težav na Pržanu torej nimajo, akcije čiščenja tovarniškega dvorišča in pripravljanja
proslav pa pripravijo le mimogrede____
Tako trdijo tudi drugod. Na VRHNIKI so mladi že tradicionalno in uspešno enakopravni pri odločanju o življenjskih vprašanjih, radi pa pripravljajo športna srečanja, podobno kot v TOZD Prodaja. Povezujejo se z občinsko konferenco ZSMS (oboji) in zlasti v skladišču (v Ljubljani) potožijo, da je bilo včasih bolj živahno kot zdaj. V Železnikih je glas mladih pomemben dejavnik pri odločanju in razreševanju
gospodarskih težav, ne vedo pa — kar velja tudi za vse ostale — kako bi pri' tegnili več delavoljnih. Zdaj bodo p°' skušali z delovno akcijo v proizvodnji, s kakršno imajo še od lanskega leta dobre izkušnje. V bogati paleti izven-delovnih aktivnosti Tovarne elektromotorjev z Železnikov pa je seveda tudi barva mladih, npr. med recitatorji, Ij* kovniki, fotografi, in seveda športniki-
V SEŽANI je tudi mladina pod morečim pritiskom izredno težkega gospodarskega položaja, kar jim dela seveda ne olajšuje. Žal tudi ni čutiti, da bi mladina kaj posebnega prispevala K razreševanju krize, saj tudi v boljših časih ni bila pretirano zagnana za delo-
Kako bo z mladinskim delom v TOZD Raziskovalni inštitut še ni čisto jasno, ker je predsednik pri vojakih, članov pa primanjkuje — vseh, ne delavnih!
Novice iz Reteč in Idrije smo prihranili za boljše čase; sicer smo že pisali, da so v Idriji izvolili novo mladinsko vodstvo, ki v tem trenutku verjetno prevzema posle in se pripravlja na odločnejše delo.
Iz Reteč pa že dolgo ni bilo vesti tako, da morda ne bi bilo slabo, če bi štorih nekaj podobnega kot v Idriji — čeprav ne iz istega vzroka. Prejšnje idrijsko •vodstvo OO ZSMS je bilo namreč delavno in uspešno! Stane Fleischman
mmmmm
i\a sliki: z obiska mornarjev v Novi Gorici — pred spomenikom Sergeja Mašere.
TOZD TOVARNA VŽIGALNIK TULJAV BOVEC
Vse za izboljšanje poslovanja
Z rezultati poslovanja v letošnjih devetih mesecih v bovški tovarni vžigal-nih tuljav, v TOZD novogoriške Iskre — Avtoelektrike, niso zadovoljni. Ob pregledu le-teh so sicer ugotovili, da niso poslovali z izgubo, kljub temu pa so se premalo približali zastavljenemu načrtu za letošnje leto. Spoznali so tudi, da je navsezadnje do konca letošnjega leta še vedno kar dovolj časa in da so vse možnosti, da bi poslovno leto uspešno zaključili. Vendar ne s takim delovnim tempom in programom kot doslej, pač pa s sprejetjem dodatnih nalog, ki so zavezujoče za vse.
Komisija za obveščanje in politično propagando pri občinskem svetu zveze sindikatov Nova Gorica je pripravila v ponedeljek, 15. t.m. enodnevni seminar za urednike in organizatorje obveščanja v združenem delu.
Udeleženci smo se seznanili z oceno gospodarskega položaja v novogoriški občini, o čemer je spregovoril predstavnik komitdpFza gospodarstvo pri skupščini občine Nova Gorica ter z nalogami OO zveze sindikatov in organizatorjev obveščanja po 10. kongresu
zss.
O tej temi ter o stališčih ZSS do gospodarnejšega in učinkovitejšega načina obveščanja pa je spregovoril predstavnik republiških sindikatov.
Tako pripravljen seminar, brez kakršnihkoli stroškov in kotizacije , je vsekakor dosegel svoj namen, predvsem zato, ker je to najlepša oblika izobraževanja organizatorjev obveščanja v združenem delu.	M.R.
Po končanem delu v bovški Iskri
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta te TOZD so sprejeli bogat akcijski program za izboljšanje dela in poslovanja do konca letošnjega leta. Poglejmo, kaj ta program predvideva. Delavski svet je spremenil letni plan delovnega časa tako, daje povečal. • število delovnih ur za 16, le-te pa morajo vsi delavci temeljne organizacije, vključno z režijo in orodjarno opraviti v proizvodnji ter tako zagotoviti realizacijo plana, ki. jim bo omogočal normalen zaključek poslovnega leta.
Nadalje se morajo vse službe, ki so kakorkoli vezane na nemoten potek proizvodnje maksimalno angažirati za pravočasno ter organizirano pripravo proizvodnje.
Delavski svet je tako pozval prav vse zaposlene, da po svojih najboljših močeh prispevajo k realizaciji akcijskega programa in da z dodatnim prizadevanjem omogočijo realizacijo nalog, ki vplivajo na dosego ugodnega poslovnega rezultata v letošnjem letu.
V bovški Iskri so izdelali tudi točen načrt uresničevanja akcijskega programa, čeprav še nimajo dokončnih zagotovil o pravočasnih dobavah vseh po-
ti
ki
Si
ir
k
p
'H;
'ko
P*
trebnih repromaterialov. Tako vsebuje plan proizvodnje do konca leta le tiste izdelke, ki jih še lahko prodajo, najvažnejše pa je seveda prodati vse tiste, pn katerih dosegajo dobre dohodkovne rezultate.	_'
Največja postavka so tako svetilke, ki jih v normalnem tempu ne morejo izdelati. Zato bo akcija celotnega kolektiva usmerjena v izdelavo in prodajo prav vseh svetilk, ki jih predvideva plan. To pa bo možno realizirati le, če bodo vsi zaposleni delali dva dodatna dneva na traku svetilk, saj menijo, da bo breme najenakomerneje razporejeno. Domenili so se tudi, da bodo oblikovali skupine, ki bi štele po 20 delavcev in !e-te bi popoldne po štiri do pet ur zagotovile iskane izdelke.
Zavedajo se, da naloga ni lahka m enostavna, da pa pomeni izpolnitev koristi za ves kolektiv. Prav zato upravičeno pričakujejo prizadevnost, včasih pa tudi dobršno mero potrpljenja praV vseh. In še to! Prvi »poskusni« dnevi so potekali po predvidenem programu, celo bolje, kot so pričakovali, to pa jin1 daje toliko večji zagon, da bo šlo tako tudi v nadalje.	M.R'
In
k,
ia
ia
1»
'K
Hi
Združevanje dela in sredstev med Organizacijami združenega dela— Zanesljiva pot k obvladovanju kriznih pojavov in krepitvi Sodelovanja v mednacionalnih in medrepubliških odnosih
lUVOD
Prav gotovo k nastajanju kriznih pojavov 1 Jtaši družbi prispeva tudi različna raven Romske in socialne razvitosti republik in "krajin v SFRJ. Izhajajoč iz te ugotovitve '"telji moje preučevanje na naslednjih Nlagah:	,	"
1- Skladen gospodarski razvoj, ki terja
I	pospešen razvoj manj razvitih republik 'pokrajine Kosovo, je ena izmed pogubnih razvojnih nalog naše socialistične ^»upravne družbe. To spoznanje v naših ??vojnih prizadevanjih stalno dokazujemo,
•1 Za to združeno delo nameni znaten del poustvarjene vrednosti. Kljub temu pri-'ia do kriznih pojavov.
! 2. Skladen gospodarski razvoj ne more pelji ti na pojmovanju, da se raven eko-0ltlske in socialne razvitosti izenačuje s po-P>ejšim napredkom razvitih republik in Voivodjnej ampak na njihovem nujnem 0rinalnem razvoju ob pospešenem razvoju N razvitih.
,2. Za pospešeni razvoj manj razvitih zdru-^jcmo več sredstev kot drugje v svetu (mer-^lo z deležem v družbenem proizvodu ali podnem dohodku); poleg tega so temu !a|henjena še znatna dopolnilna sredstva iz jeznega proračuna, prednosti pri medna-^h kreditih in mnoge druge ugodnosti za ^nj razvite, še posebne pa za AP Kosovo. ^ Do nedavnega so bila ta sredstva kon-ptrirana (v Fond za manj razvite z obvez-p posojilom), dodeljena in uporabljana toraj izključno »etatistično«, zunaj nor-^Inih samoupravnih procesov našega sidrna.
Zaradi tega je ekonomska uspešnost pekljenih sredstev na področju gospodarstva jemanj razvitih področjih veliko preskro-
, 5. Nujno moramo postaviti na noge učin-0v>tejši sistem pospeševanja razvoja manj j ritih, temelječ na našem samoupravnem kžbenem konceptu, če naj bo bolj vsklajen :fri>j Jugoslavije usmerjan z neposrednimi .^resi združenega dela in zato tudi eko-“ritisko bolj učinkovit.
II	SREDSTVA ZA MANJ RAZVITE — POMEMBEN DEL DRUŽBENEGA
I proizvoda
] Prav gotovo pomenijo sredstva za pomoč Jkj razvitim preko Fonda federacije že ^Igo bistveno pomoč manj razvitim; izra-I Jo skupni ekonomski interes, vzajemnost ' solidarnost jugoslovanske družbe; dose-aJ° verjetno optimum, ki ga zmoremo, ne ".'udi maksimuma glede na želje manj ra-jritih in glede na možno ekonomsko uspeš-porabe teh sredstev. Poglejmo nekaj
™datkov.
, * petletnem obdobju od 1.1976 do '*®80 so bila sredstva Fonda za hitrejši ra-v°i gospodarsko manj razvitih republik in 'krajin obračunana po stopnji 1,97 %
te:
j ~«ehega proizvoda družbenega gospostva Jugoslavije. Glede na letni finančni krt Fonda so skupne obveznosti republik / Avtonomnih pokrajin znašale 78.448,6 'Ujonov din. Z zakonom je bilo omogoče-da bi se del stalnih sredstev (20 %) lahko j rieril preko samoupravnega združevanja glgjn sredstev organizacij združenega dela j1 Sospodarsko razvitih in gospodarsko manj Sitih področij. Vendar je bil največji del /Slih sredstev Fonda ustvarjen z obveznim r^jilom skladu, medtem ko je s samou-Svnim združevanjem dela in sredstev "varjeno vsega samo 0,2 % teh sred-'/V.Delež sredstev Fonda v brutogospodar-/S investicijah v osnovna sredstva je zna-j. °d 12,8 % v SR Bosni in Hercegovini do >9% v SAP Kosovo, povprečno pa četr-1,0 investicij. 1)
Secej bolj samoupravno pa so stvari za-„‘Oljene v tem srednjeročnem planu, torej v ! 7<>bju od 1981 — 1985. leta.
, Izločanje sredstev za manj razvite je dolo-^n° po stopnji 1,83% družbenega proi-jOda družbenega gospodarstva Jugoslavije 11 za manj razvite zagotavlja: 50% z ^zevanjem dela in sredstev OZD iz vse r^ave na podlagi skupnih interesov in do-®dkovnih osnov; 50 % pa se še naprej />lrA preko obveznega posojila OZD ^da federacije. Ko se iz tega izloči 0,33 % /"žbenega proizvoda posebej za Kosovo, /■Preostala sredstva razdelijo tako, da Ko-', v° prejme skupno 42,6 % razpoložljivih 'dstev, BiH 27,9%; Črna gora 9,9% in I r akedonija 19.6%. Posojila vrača sklad na l?* na 13 let s 5 % obrestno mero, plasira pa I na 12 let s 5,5 % mero, Kosovu pa na 15 vet..s 4,5 % obrestno mero. Za odplačilo yla 3 letni moratorij od vračila v sklad oz. ^nbrenega kredita republiki ali Kosovu. 2) p°goji so torej zelo ugodni, manj pa rezul-A'l naložb iz teh sredstev. Poglejmo: za jj*no akumulativne sposobnosti gospodar-I a ie pomemben odnos med akumulacijo j Povprečnimi uporabljenimi poslovnimi tdstvj kot tudi delež akumularije v ustvar-jjnent dohodku. Iz primerjave med razvitej-"n deli Jugoslavije in gospodarsko manj J/ri'imi lahko ugotovimo, da je nivo aku-Alativne sposobnosti dokaj nižji pri manj zaritih. N .pr.: družbena akumulacija v od-i;0511 na poslovna sredstva (100%) je bila v ‘v letu 1976 v SFRJ 2,73%, v razvitih re-J/blikah in SAP Vojvodina 3,07%, v gobarsko manj razvitih republikah in SAP
Kosovo 1,70%, v letu 1980 v povprečju SFRJ U,66 %, v razvitih 5,16 % v manj razvitih 3,16%. Stopnja rentabilnosti naložb v posameznih republikah in pokrajinah je dokaj različna. Prav tako je sposobnost gospodarstva za vlaganja v razširjeno reprodukcijo dokaj nižja v manj razvitih v primerjavi z razvitimi deli države.
Za celotno investicijsko aktivnot gospodarstva manj razvitih republik in SAP Kosovo je značilno:
—	dokaj daljši roki za izgradnjo od previ-denih;
—	velikain stalno rastoča prekoračenja vrednosti investicij glede na predračunsko vrednost;
—	neugodna finančna konstrukcija investicij (glede na domače oz. tuje vire);
—	nezadostna učinkovitost v fazi izgradnje in pri proizvodnem vpeljevanju takšnih objektov;
—	preveliko naslanjanje na tuja znanja (tuje licence);
— nepravočasna kadrovska priprava;
—	zato nezadovoljiva ekonomska uspešnost novih zmogljivosti.
Pri razreševanju problematike manj razvitih republik in avtonomnih jtokrajin bo potrebno upoštevati zlasti tudi:
—	v obdobju 1976—l$i0 je bilo v manj razvitih republikah in SAP Kosovo investirano 28,3 % celotnih investicij v SFRJ (plan 31—34%);
—	struktura investicij je objektivno neugodna v primerjavi z razvitimi (delež razvojnih prioritet z'vidika razvojnih interesov Jugoslavije je usmerjen v izgradnjo energetskih in surovinskih objektov) in tudi njihova učinkovitost napram razvitim je slabša;
—	akumulativna sposobnost manj razvitih je pomembno manjša kot pri razvitih;
—	angažirana sredstva za eno delovno mesto so znatno večja kot pri razvitih, vendar je občuten pozitiven premik; n.pr.: v letu 1976 je bilo potrebno vložiti 84 % več sredstev za novo delovno mesto kot v povprečju Jugoslavije, v letu 1980 pa le še 68 %. 3)
Zal je nižja uspešnost investicij opredeljena že s soglasjem republik in pokrajin v Dogovoru o temeljih plana Jugoslavije 1981 —“1985 o politiki hitrejšega razvoja manj razvitih, s tem, da bodo skupno ukrepale tako, da učinkovitost investicij v manj razvitih republikah in Kosovu »ne bo za več kot 10% neugodnejša od povprečja države*.
Neučinkovitost se še posebej odraža na Kosovu, kjer pokrajina zdaj ne more vrniti niti anuitet skladu federacije, čeprav prejema iz njega posojila za razvoj ob tako ugodnih pogojih kot jih danes ni nikjer na svetu. Zato so morale letos druge republike in pokrajine prevzeti nase celo breme odplačila anuitet SAP Kosova,.
Poleg sredstev Fonda so v proračunu SFRJ zagotovljena manj razvitim posebna dopolnilna sredstva za družbeno in upravno dejavnost, ki niso majhna. Z zakonom o dopolnilnih sredstvih manj razvitih je določeno, da bodo ta sredstva iz zveznega proračuna znašala v letu 1981 0,85 % in potem skromno degresivno padala do leta 1985 na 0,73 % 4) družbenega proizvoda celotnega gospodarstva Jugoslavije. Namenjena so za finansiranje skupne in splošne porabe v manj razvitih republikah in Kosovo, seveda ob posebno ugodnem tretmanu delitve teh sredstev v korist Kosova, ki med drugim tudi obdrži 80% vse svoje kotizacije zveznemu proračunu. 5)
Na letošnjih Kraigjheijevih ^ j študijskih dnevih v Škofji Loki je imel dr. Anton Krašovec naslednji ^ prispevek o problematiki SOZP.^
sredstev-ronda federacije za pospešeni razvoj manj razvitih. Kljub temu pa to že predstavlja novo kakovost, saj gre dejansko za interes in medsebojno povezavo delovnih kolektivov z razvitih in manj razvitih področij.
V te kakovostne premike moramo uvrstiti predvsem naslednje ugotovitve:
— Marsikje se je že uveljavilo dejansko združevanje dela in sredstev ter povezovanje na dohodkovnih osnovah s skupno odgovornostjo in skupnim rizikom za rezultate združenih sredstev, s čemer je dosežena nekaj večja ekonomičnost naložb, zmanjšane so možnosti za nepotrebno dupliranje proizvodnih zmogljivosti in hkrati s sredstvi Fonda so združene DO vložile precej sredstev lastne akumulacije oz. akumulacije drugih zainteresiranih OZD in bank:
— tudi v mnogih primerih, ko navidezno OZD razvitih in manj razvitih področijh združujejo sredstva za skupno naložbo kot posojilo, se ob tem vendarle dogovorijo za dobavo repromaterialov, polproizvodov, surovin, energije itd., vse to namesto udeležbe v skupnem dohodku, kar je prav tako ustrezna rešitev v okviru zakona o združenem delu;
— Z združevanjem dela in sredstev se počasi oblikujejo vse bolj čvrste programsko razvojne in organizacijsko procesne povezave OZD ne glede na meje družbeno političnih skupnosti; s tem padajo nepotrebne ovire glede enotnosti jugoslovanskega trga in združeno delo se s tem bolj uveljavlja kot nosilec politike razvoja manj razvitih področij kot sestavnega dela politike regionalnega razvoja; to dokazuje tudi dejstvo, da so pobude v združevanju dela in sredstev obojestranske — v razvitih in jsauj razvitih področjih ter tudi znotraj nerazvitih (v SR BiH je 29 samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev sklada med TOZD v okviru same republike, v SR Makedoniji pa 23 takih sporazumov) 8); to je pomembno zaradi enakomernejšega razvoja posameznih občin ali regij znotraj republik oz. Kosova;
— Prav tako ne moremo zanemariti sociološkega aspekta skupin naložb razviti — manj razviti, to je boljšega medsebojnega poznavanja razmer in pogojev dela ter življenja delovnih kolektivov, ki se pojavlja poleg mnogih že vjjeljanih poslovnih odnosov zdaj še v odnosih skupnih naložb; že v fazi njihove priprave, njihovega izvajanja, začetnega in rednega obratovanja, skupne prodaje izdelkov novih zmogljivosti na domačem in tujem trgu itd. Tega gotovo ne moremo spregledati, saj se krizne situacije neredko pojavljajo ravno zaradi slabega medsebojnega poznavanja. Vse omenjeno pa omejuje možnosti kriznih situacij;
Poleg tega pa so seveda dosedanji procesi združevanja dela in sredstev razviti — manj razviti pokazali vrsto pomanjkljivosti. Po , naši oceni gre za otroške bolezni novega ša-
lil. NEKATERA SPOZNANJA O IZKUŠNJAH DOSEDANJEGA SAMOUPRAVNEGA ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV RAZVITI — MANJ RAZVITI
V letu 1981 in prvem polletju 1982 je bilo sklenjenih 171 samoupravnih sporazumov (1976—1980 le 14 sporazumov) med OZD razvitih in manj razvitih jx>dročij in s tem združenih 20,1 milijarde dinarjev namesto vplačanih v FOND kot obvezno posojilo. Tako združena sredstva predstavljajo okrog četrtino predračunske vrednosti naložb, pri katerih so angažirana. Največ teh investicij po sporazumih je bilo ali bo realiziranih v BiH, nato v Makedoniji, na Kosovu in v Črni gori. Skoraj polovica združenih sredstev odpade na sporazume v BiH. S temi 171 sporazumi je tudi že angažiranih 17 %
6)	vseh stalnih sredstev Fonda, predvidenih za samoupravno združevanje v obdobju od 1981—1985 leta. To pa jx>meni, da ob naporih združenega dela in drugih organov dejansko imamo realne možnosti, da predvideno polovico stalnih sredstev Fonda.narae-njčno za samoupravno združevanje v tem petletnem obdobju, do konca leta 1985 tudi dejansko samoupravno združimo.
Od omenjenih 171 sporazumov je 106 namenjenih za investicije v industrijo, 21 za kmetijstvo itd. Znotraj industrije pa je največ sredstev združenih za kovinsko —predelovalno (25 sjjorazumov), proizvodnjo gradbenega materiala (16), proizvodnjo gotovih tekstilnih izdelkov (10), električnih strojev in aparatov (7), strojegradnjo (6) itd.
7)
Dosedanji obseg združevanja dela in sredstev namesto obveznega posojila Fondu torej še ni izkoriščen v okviru dogovorjenih možnosti, to je v znesku 50% predvidenih
■ gotovo pa je te pomanjkljivosti potrebno sproti preučevati in jih z ustreznimi napori odpravljati, da ne bi bile povod kriznim situacijam tudi v samoupravnem povezovanju združenega dela.
Med temi pomanjkljivostmi navajam:
— Tako zahteven preskok iz etatističnega na samoupravno združevanje dela in sredstev seveda nekaj časa terja še asistenco določenih državnih in paradržavnih organov republik in pokrajin. Vendar — če sodelujejo v poslovnih samoupravnih procesih morajo tudi poslovno ravnati. Zaradi nedorečenosti mehanizmov opredeljevanja prednosti sjuioDih naložb terja znotraj republik in pokrajin, prepočasnega usklajevanja interesov, nedoločnega opredeljevanja kriterijev za skupne naložbe, spreminjanja odločitev, preslabe informacijske dejavnosti in drugih pomanjkljivosti se preučevanje in izdajanje soglasij opro jeklih, ki pridejo v poš-tev za skupne naložbe po nepotrebnem zavlačuje, sredstva pa odtekajo v FondTetiera-cije namesto po samoupravni poti skupne naložbe;
— Tudi v samem združenem delu niso imuni za znane bolezni naše investicijske dejavnosti, ki se izražajo tudi pri skupnih naložbah razvitih in manj razvitih: preslabo pripravljeni investicijski elaborati; prenizka ocena (»trebnih sredstev za investicije; spreminjanje investicijskih elaboratov, ki vplivajo na ekonomičnost naložb; preslabo raziskane tržne možnosti; odlaganje in zavlačevanje pri izvedbi investicij itd.; Razen tega je jxmekod čutiti nezaupanje razvitih v ekonomsko uspešnost združenih sredstev, kar med drugim dokazuje dejstvo, da so še prepogosti kreditni namesto dohodkovni odnosi in da je premalo združevanja sredstev lastne akumulacije poleg stalnih sredstev sklada;
— V samoupravnih sporazumih je redko zaslediti razčlenjene cilje smotmetehnološke delitve dela in kooperacije v poslovanju glede izdelave končnih izdekov ali polizdelkov, prav tako pa pogosto povzroča težave zagotavljanje deviznih sredstev za skupno naložbo, kar pa je tudi posledica sedanjih deviznih težav;
— Neenaki pogoji poslovanja in ustvarjanja dohodka ter avtarkična zaokroženost gospodarskih struktur v širših in ožjih družbeno političnih skupnostih, nedodelanost gospodarskega sistema in ukrejrov tekoče ekonomske politike, prenizka dosežena raven razvoja celotnih družbenih samoupravnih odnosov, vpletanje nosilcev birokratskih in etatističnih teženj, nedodelanost programov in planov razvoja reprodukcijskih celot, visoka stopnja inflacije, izrivanje dinarja iz domačega plačilnega prometa ipd.
pa so nekateri splošni vzroki, ki otežujejo združevanje dela in sredstev;
— K temu moramo prišteti še veliko preskromno razčlenjeno paleto stimulativnih ukrepov federacije, republik in pokrajin ter tudi občin in samih OZD, ki bi spodbujala združevanje sredstev Fonda in lastnih sredstev OZD; o tem bi se lahko tudi v svetu kaj naučili; 9)
— Čutiti je, da glede združevanja dela in sredstev razviti - manj razviti nimamo oblikovanega celotnega sistema informiranja o potrebah, možnostih in interesih, nimamo enotne evidence o združevanju dela in sredstev in oboje bomo morali zagotoviti. Tudi najrori strokovne službe Fonda federacije so preveč usmerjeni k »bančnim opravilom«, torej zagotavljanju, plasiranju in servisiranju stalnih sredstev Fonda, manj pa k samoupravnemu združevanju dela in sredstev; prav tako so premalo vključene v te napore znanstveno -raziskovalne institucije.
IV. SKLEPNE UGOTOVITVE
Na osnovi teh preučevanj podajam naslednje sklepne ugotovitve:
1.	Kljub tako velikim usmerjanjem sredstev za pospešeni razvoj manj razvitih bo to razvojno vprašanje stalno potencialni možni vir kriznih situacij, če ne bomo odločno zagotovili večje ekonomske uspešnosti sredstev, vloženih v manj razvitih republikah in AP Kosovo.
2.	Večjo ekonomsko uspešnost pri vlaganju sredstev lahko dosežemo samo s splošno uveljavitvijo koncepta samoupravnega združevanja deUein sredstev za pospešen razvoj manj razvi”, ker le to zagotavlja obojestranski interes OZD razvitih in manj razvitih področij, kadrovski in tehnološki razvoj, nastop z novimi izdelki novih kapacitet na svetovnem trgu itd.
Potrebno je bolj razviti široke možnosti raznih stimulacij in olajšav za pritegnitev investicijskih sredstev za manj razvita področja in se bolj nasloniti na lastne sile združenega dela BiH, Makedonije, Črne gore in Kosova.
3.	Temu cilju — samoupravnemu združevanju dela in sredstev — se mora prilagoditi vloga in funkcija Fonda federacije za pospeševanje razvoja manj razvitih, pri čemer je lahko delno z dosedanjim načinom financiranja izjema le najmanj razvito Kosovo.
4.	Nujno je potrebno na osnovi objektivnih strokovnih spoznanj opredeliti kriterije razvitosti, ne pa v nedogled vleči naprej
stare sezname »članstva k hiba nerazvitih*, ki ne ustrezajo več dejanskemu stanju. Pri teh kriterijih je popolnoma nemogoče vztrajati samo na kriteriju družbenega proizvoda ampak je potrebno enakopravno upoštevati tudi druge ekonomske knienje (n.pr. ekonomičnost koriščenja proizvajalnih sredstev in druga merila uspešnosti gospodarjenja), kriterije socialne razvitosti (razvitost zdravstva, izobraževanja, kulture itd.) ter kriterije razvitosti gospodarske infrastrukture (razvitost prometnih povezav, energetska osnova ipd.).
5.	Zahtevnost stabilizacijskih nalog, ki so pred nami v naslednjem obdobju, terja tudi na tem področju čimprejšnjo uveljavitev teh novih samoupravnih poti pospeševanja razvoja manj razvitih in koncentracijo vseh moči in sredstev samo na dejansko najmanj razvite (verjetno le Kosovo in za določeno obdobje še Črna gora zaradi posledic potresa).
6.	Le tako bodo najx)ri združenega dela Jugoslavije bistveno omejevali možnosti za krizne jx>jave v mednacionalnih in medrepubliških odnosih, oz. zagotavljali z neposrednimi interesi in sodelovanjem združenega dela solidno podlago, da bomo krizne situacije učinkovito premagovali.
VIRI:
1)	Vsi podatki so: Fond federacije za kreditiranje bržeg razvoja pri vredno nedovol jno razvi jenih republika i avtonomnih pokrajina Izveštaj o ak-tivnoti organa i radne zajednice Fonda u periodu od 1976 do 1980 i u 1981 godini; Beograd 1982
2)	Dogovor o temeljih družbenega plana Jugoslavije o politiki hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo za obdobje 1981—1985; Uradni list SFRJ št. 74/1980
3)	Fond Federacije: Akumulativno - investi-ciona sposobnost i efikasnost investicija priv rede u privredno nedovoljno razvijenim republikama i SAP Kosovu u razdobliu 1976 do 1980 godine; Beograd, januar 198z g.
4)	Zakon o dopolnilnih sredstvih gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v obdobju 1981—1985; Uradni list SFRJ št. 74/1981
5)	Zakon o proračunu federacije za leto 1982; Uradni list SFRJ ŠFJ2-1981
6)	Fond fedetaojc: Uvodna beseda za sejo Skupščine Fonda (dne 21.9.1982)
7)	Fond federacije: Dopunska informacija; Beograd 1982
8)	Fond federacije: Rezime izveštaja o udruži-vanju dela sredstava' fonda federacije; Beograd 1982
9)	glej Fond federacije: Regionalni razvoj nekih zemalja članica OECD; Beograd 1979
KOORDINACIJSKI ODBOR SINDIKATA ŠIROKE POTROŠNJE
V jedro problemov
Poročilo o poslovanju Široke potrošnje v devetih mesecih letošnjega leta, problematika sežanske TOZD Sprejemniki — vsaka od teh dveh točk dnevnega reda koordinacijskega odbora sindikata Široke potrošnje, ki se je v Škofji Loki sestal 19. novembra, bi po pomembnosti sodila na začetek dnevnega reda sestanka.
O težavah sežanskih Sprejemnikov, ki ne morejo splavati iz vse večjih notranjih problemov, zaradi težav pri poslovanju in še vrsti drugih (o katerih smo že pisali), zadnje besede na sindikatu seveda ni bilo možno povedati. Člani KOS so se seznanili s problemi, ki niso od danes, ki pa mečejo senco na prihodnost in ogrožajo socialno varnost zaposlenih. Pisali smo že, da je velik del tega kolektiva z osebnimi dohodki na višini zajamčenih OD, da se prav zaradi tega dogaja vrsta neprijetnosti in notranjih trenj.
Tako naprej ne bo več šlo, menijo v kolektivu, ki—kolikor nam je znano — edini v SOZD Iskra letos ni razdelil sredstev za regresiranje letnih dopustov. Tako so menili člani KOS na petkovem sestanku in med drugim poudarili, da še vedno vztrajajo pri nujnosti izplačil letošnjih regresov tako, kot so menil! že maja, ko so to vprašanje prvič obravnavali in avgusta, ko so ga obravnavali znova. Sicer pa so o sežanskem problemu menili, da ga je treba pričeti reševati sistematično, kajti doseči je treba najzahtevnejši dolgoročni cilj — socialno varnost zaposlenih. To pa pomeni, da je treba na osnovi temeljite analize o vzrokih, ki so pripeljali sežanske Sprejemnike v sedanji položaj, pripraviti ukrepe za saniranje stanja. Ti ukrepi morajo biti seveda usmerjeni v dolgoročno reševanje problemov, v izvajanje pa je treba vključiti tudi strokovne delavce DSSS Široke potrošnje in SOZD Iskre.
Dlje so se člani koordinacijskega odbora zadržali tudi pri poročanju direktorja področja za plan, analize in investicije DO Jožeta Vidica o rezultatih gospodarjenja Široke potrošnje v devetih mesecih letošnjega leta. Za dobro so ocenili doseganje načrtovanega proizvodnega obsega in prodaje na doma-
čem trgu. Posebej so se zadržali pri naraščanju lastne prodaje temeljnih orga-nizadj, ki močno presega načrtovani obseg. Vzroke za to bo treba po mnenju sindikata raziskati in tudi oceniti ter seveda ustrezno ukrepati.
Na sestanku pa je bilo največ besed namenjenih izvozu m vsemu, kar je z njim povezanega. Zakaj, ni potrebno dolgo pojasnjevati, saj so tu gibanja najbolj zaskrbljujoča. Predviden izvozni obseg namreč daleč prednjači pred doseženim, znano pa je, da je realizirani izvoz edina možna pot za pridobivanje deviznih sredstev za nakup reprodukcijskih materialov. Torej tudi edini način, da se stroji ne ustavijo!
Kako pa doseči toliko izvoza, kot je bilo načrtovano? Sindikat je menil, da tudi z naglejšim izkoriščanjem notranjih rezerv, z iskanjem možnosti za uvajanje dohodkovnih odnosov na vseh ravneh, ki še posebej lahko pripomorejo tudi k uspešnejšemu doseganju izvozne proizvodnje.
Pred vrati je leto 1983 z nič manj perečo izvozno—uvozno sliko od letošnje. Na težave pa se je treba pripraviti s pravočasnim načrtovanjem, zato je KOS poudaril pomen vključitve sindikata v pravočasno oblikovanje in sprejemanje gospodarskih planov temeljnih organizacij za leto 1983.
Ob tem je KOS ponovno tudi potrdil svoje stališče o sprejemanju stabilizacijskih posegov, med katerim je na prvem mestu zmanjšanje vseh zalog za 30%. To postaja nujnejše iz dneva v dan, saj sredstva za obresti premočno odjedajo ustvarjeni dohodek in zmanjšujejo možnosti za uspešnejše poslovanje. Sindikat je bil zato mnenja, da je treba izdelati natančno analizo o stanju zalog po TOZD, saj bo le tako možno tudi ukrepati.	Stane Fleischman
"N
Posnetek nam kaže novo mikroračunalniško napravo za upravljanje semaforiziranih cestnih križišč, ki je plod naših strokovnjakov iz DO Avtomatika.
Dvajset let Šentjernejskega okteta
Šentjernejski oktet, ki letos praznuje svojo 20—letnico je nastal v Iskri oz. takratni IEV. Pisati o nastanku in življenju Šentjernejskega okteta, ki uspešno vztraja pri svojem kulturnem poslanstvu ni lahka stvar. Fantje so zelo radi peli, malo pa so pisali. Pa bi njihovo delo enostavno opredelili takole: 20 let vaj, trdih vaj v težkih pogojih, brezštevilni koncerti in nastopi doma, v ožji in širši domovini, kronani z uspehi in najrazličnejšimi priznanji.
Pred dvajsetimi leti je bilo, ko so se Valter Mlekuš, Franc Bambič, Alojz Bambič, Tone Makovec, Stane Rešetič, Leopold Švalj, Tone Šušteršič in Anton Kirn zbrali na prvi vaji. V kroniki je zapisano, da je bila prva vaja 20.10.1962 in da se je novoustanovljeni oktet prvič predstavil javnosti že za dan republike istega leta.
Člani okteta so se pod vodstvom Valterja Mlekuša, ki sodi med ustanovitelje, resno lotili dela. Že v nekaj mesecih so naštudirali celovečerni spored pesmi in začeli javno nastopati. Prvi uspehi so bili spodbudni, saj so jih utrjevali v spoznanju, da je pesem govorica srca, ki plemeniti in združuje ljudi.
Pot navzgor pa ni bila lahka. Oktet se je z umetniškim vodjem prebijal skozi sto in sto težav, se potil in iskal v delu svojo oporo, doživljal dvome in notranje krize negotovosti pa se znova zganil in opogumljen nadaljeval delo. Tako je oktet zorel.
V oktetu se je zvrstila vrsta ljudi in tako so v oktetu peli še Vili Petelin, Albert Zupanc, Martin Šuštaršič, Tone Kovačič, Janez Kovačič in Janez Kuhelj. Od ustanovitve pa vse do danes pojeta v oktetu le še Alojz Bambič in Leopold Švalj.
Oktet skrbi tudi za nove člane in vključuje trenutno devet pevcev. Sedanji člani okteta so: Alojz Bambič, Janez Kovačič, Tone Kovačič, Jamnik Jože, Tomaž Prašnikar, Anton Makovec, Lojze Simončič, Leopold Švalj in Jože Simončič.
Oktet so vodili različni pevovodje. Začel je Iskraš Valter Mlekuš, ki sodi med ustanovitelje, nato od 1965. do 1967. Albert Zupanc pa zopet Mlekuš do leta 1968, od tedaj dalje 1977. Ernest Jazbec, nato pa sedanji umetniški vodja Janko Avsenak.
Z vztrajnim in v rednim delom je oktet nenehno bogatil svoj repertoar in plemenitil svoje izrazne sposobnosti. Nastop se je vrstil za nastopom. Tako je imel oktet v dvajsetih letih 560 javnih nastopov in samostojnih koncertov, 17 radijskih snemanj in javnih radijskih oddaj, 14 TV snemanj, izdal pa je tudi eno samostojno gramofonsko ploščo.
Poleg tega, da je oktet vse od ustanovitve do danes aktivno sodeloval na skoraj vseh prireditvah in proslavah v krajevni skupnosti, na pomembnejših prireditvah v Novem mestu, na občinskih, medobčinskih in medrepubliških revijah pevskih zborov, je koncentiral tudi v Št. Vidu na Koroškem, na Reki, v Miinchnu v taborišču Dachau, v Ljubljani (ob 40-letnici ustanovitve ZKS, kjer je na proslavi govoril tov. maršal Tito), v Kotu pri Borovljah na Koroškem, v Kumrovcu, v Zadru, v Kršem, v Novem Sadu, Zemuniku, Zenici,
Belem Manastiru, Sisku, Bihaču, Karlovcu in drugje.
Šentjernejski oktet je v Iskri kot doma. Trije Iskraši pojejo v oktetu. Nikoli ne mine nobena proslava niti važnejši dogodek, kjer ne bi nastopil tudi Šentjernejski oktet. V oktetu so nam povedali, da ima Iskra izreden posluh za pomoč, če je to potrebno. Včasih je šlo tudi za finančno pomoč, ki so jo potrebovali za nabavo uniform in morda še za nekatere stroške. Danes teh potreb pravzaprav ni, ker se oktet financira iz drugih sredstev. Pač pa Iskra v Šentjerneju rada z razumevanjem uredi vse tako, da za nujne dopoldanske ali popoldanske nastope da. prosto pevcem, ki gredo na vajo ali na nastop.
Največji vzpon je oktet dosegel v zadnjih letih pod vodstvom Janka Avsenika, s katerim se je hitro »ujel« v enotnem hotenju. Dolgoletno, sistematično delo v potrpežljivem prenašanju raznovrstnih težav, je izoblikovalo zvočno krepko, enovito pevsko skupino, ki je danes pripravljena, da se lahko loti zahtevnega programa in je kos dati mu tudi umetniško prepričljiv izraz.
Poznavalci menijo, da je največja vrednost pri delovanju Šentjernejskega okteta ta, da zaradi svojih zavidljivih uspehov ni prav nič domišljav. Zaveda se svojega pristnega poslanstva in z enako odgovornostjo ter umetniško zavzetostjo, kot na odrih v večjih mestih. Zaradi tega tudi uvršča v svoj repertoar poleg tujih, umetnih in partizanskih pesmi, predvsem slovensko ljudsko pesem, ki jo vedno znova predvaja v še lepši in plemenitejši podobi. Poje pač tisto, kar mu srce narekuje in zato je vedno priljubljen pri občinstvu.
Članom Šentjernejskega okteta gre mimo njihovega rednega dela v pevski skupini tudi posebno priznanje v zvezi z vsakoletnim srečanjem oktetov v Šentjerneju. Prav po njihovi zaslugi je po-
stala ta velika republiška vokalna manifestacija tradicionalna. Tako vsako leto prav oni prevzamejo pretežnfdel organizacijskih in tehničnih nalog.
Za neprecenljiv delež, ki ga ima pri sooblikovanju kulturne podobe Dolenjske, je oktet prejel mnoga visoka priznanja in nagrade. Med drugimi je prejel tudi: Trdinovo nagrado v priznanje za posredovanje in razvoj pevske kulture na območju občine Novo mesto. Občinsko Priznanje OF ob 15—letnici obstoja za uspešno kulturno poslanstvo v občini in izven nje ter plaketo Novega mesta ob 20—letnici uspešnega delovanja.
Tudi Iskra se pridružuje čestitkam ob 20—letnici Šentjernejskega okteta. Želimo jim, da bi s svojo vedro in plemenito pesmijo še dolgo in uspešno prepevali sebi in nam v veselje.
Boris Savnik — K.F.
DVA ROMANA NA TEMO NAŠEGA BOJA
Janez Vipotnik: Doktor
Zanimivo za Vipotnikov pripovedni opus je vsekakor dejstvo, da v njem doslej vsebinsko zajema izključno Ljubljano, aK natančneje boj ljubljanskega mesta v dobi štiriletne okupacije, ko si je glavno mesto Slovenije vsekakor upravičeno in ponosno pridobilo vzdevek »države v državi« in bilo kasneje razglašeno za mesto—heroj.
Tudi v svojem najnovejšem pripovednem delu, romanu pod naslovom »Doktor« se je Vipotnik lotil obdelave »ljubljanske« problematike med našim narodnoosvobodilnim bojem. Tudi to pot je posegel vsebinsko v delovanje ljubljanske ilegale, vendar se je lotil ene najbolj občutljivih, a hkrati tudi najbolj dramatičnih tem medvojne ljubljanske ilegale, podvigov tako imenovane varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte.
Že naslov romana — »Doktor,« pove, da gre za' opis, življenje in delovanje enega
aačiiSSte?
Oktet na Iskrini proslavi.
Cenejši Hi-Fi stereo sprejemnik
Že lani so se na delavskem svetu Tovarne radjiskih sprejemnikov v Sežani odločili, da za Iskraše pripravijo poseben popust in možnost obročnega odplačevanja pri nakupu stereo Hi—Fi radijskega sprejemnika SST 2030. Žal pa količine, ki so bile lani na voljo, še zdaleč niso zadoščale, da bi na mnogo ugodnejši način kupili stereo radijski sprejemnik vsi, ki so v Iskri to želen. »Napako« pa zdaj sežanski Iskraši po svojih močeh popravljajo in ponujajo kvalitetne stereo radijske aparate pod še ugodnejšimi pogoji: z večjim popustom in možnostjo obročnega odplačevanja brez gotovinskega pologa!
Naj naprej osvežimo spomin z osnovnimi podatki o sprejemniku, ki bo za Iskraše naprodaj pod zares izjemno ugodnimi pogoji (s kar 18 % popustom pri prodaji na obroke, ali celo 26,42 % popustom pri plačilu v gotovini!):
—	nazivna izhodna moč 2X30W,
—	glasbena izhodna moč 2X50W,
—	popačenje pri nazivni izhodni moči je manjše od 0,1 % do 25W
nazivne obremenitve,
—	nazivna upornost bremena 4 obme;
—	frekvenčni obseg 20 — 20.000 Hz 3 dB,
—	napajalna napetost 220 V 10%, 50 Hz.
Kako pa do tega aparata na način, ki je danes res izjemno redek? Prodajni dnevi bodo vsak TOREK in SREDO
od 8. do 13. v ljubljanskih Javnih skladiščih, Šmartinska 152, hala XVIIF2.
Dostop je možen z osebnimi avtomobili pa tudi z avtobusom mestnega prometa številka 7. Aparat je možno v
skladiščih prevzeti le na podlagi izpolnjenih dokumentov, ki jih dobite v Iskrini ljubljanski poslovni stavbi (PPC), v 5. etaži. Še laže pa jih preprosto naročite po telefonu št.: 061-213-213, int.: 16-22 in 16-86. Pogodbe potem potrdite v svoji temeljni organizaciji, oz. delovni skupnosti in aparat je — vaš. Brez pologa, brez gotovine, saj boste prvi obrok plačali šele pri naslednjem izplačevanju OD.
KAJ JE MOŽNO KUPITI?
Kompletni radijski sprejemnik z dvema zvočnima omaricama velja
20.100.00	din; v ceno je že vključen prometni davek, vrednost obroka pa je
3.350.00	din.
Možno pa je kupiti posebej samo radijski aparat brez zvočnih omaric. Cena: 13.594,20 dinarjev; mesečni obrok 2.265,70 dinarjev. Naprodaj so tudi zvočne omarice brez sprejemnika. Te veljajo 6.505,80 dinarjev, mesečni obrok pa je 1.084,30 dinarjev.
Za ljubitelje kvalitetne glasbene reprodukcije, ki se bodo v svoji temeljni organizaciji ali skupnosti povezali in naročili zaradi bolj ekonomične dostave večje število aparatov, pa je možna tudi izjema pri prodajnih dneh, vendar se morate predhodno dogovoriti z nosilcem te prodajne akcije. Tam so na voljo tudi vse podrobnejše in-
formacije. V tem primeru pokličite po telefonu št. 061/213-213 int. 16-92 vsak dan razen v torek ali sredo. MILE KANDUS vam bo pomagal z informacijami in pri organiziranju nakupa!
Šentjernejski oktet.
izmed najpomembnejših akterjev ljubljanske VOS, konkretno za dr. Vladimirja Kan-teta, pomočnika upravnika ljubljanske policije, ki je na tem, tako izpostavljenem mestu, kot vosovec lija vztrajal v samem sr-šenjem gnezdu skoraj do konca vojne, dokler ni bil zaradi izdaje in tragičnega spleta okoliščin odkrit in mučeniško ubit.
Janezu Vipotniku se je posrečilo impresivno, celovito in psihološko utemeljeno podati dokaj zapleten lik svojega protagonista, ki se je iz nacionalista, primorskega begunca, svetovljansko izobraženega doktorja prava in visokega policijskega uradnika po neki notranji, logični in zavestni poti vključil aktivno, kljub svetovnonazorskim razlikam, v samo srčiko narodnoosvobodilnega boja v Ljubljani, ko je navidezno ostajaflojalen m uradniško korekten do okupatorskih oblasti, najprej do Italijanov in kasneje do Nemcev, ko je prevzel celo mesto pomočnika šefa vsemogočne slovenske kvislinške policije, ki jo je vodil krvnik in izdajalec dr. Lovro Hacin.
Roman o doktorju je napisal Vipotnik zelo napeto in prepričljivo, v njem je ob liku doktorja upodobil še celo vrsto drugih likov, tako revolucionarjev, ilegalcev kot vosovcev pa tudi izdajalcev in gestapovcev, skratka splet ljudi in njihovega delovanja, ki so tako, ali drugače usodno vplivali na sam potek boja, kot tudi težavnost pa tudi uspešnost ilegale.
Tako je spretno vpletel v roman tudi vrsto akcij VOS, kot tudi popisal vrsto dejanj in doktorjevih tveganj, ki so pripomogla k uspešnejšemu delu ilegalcev v Ljubljani, hkrati pa je reševal tudi vrsto drznih skojevcev in vosovcev in tako preprečil, da bi padli v roke okupatorju in njegovi jx>liciji ter domačim izdajalcem.
Poleg napetosti fabule, plastičnosti likov, dinamičnega opisovanja akcij in vzdušja
Ljubljane v ilegalnem boju, se je Vipotnik kurzivnimi diskursi, vpletenimi v pripoved doktorju, posrečilo tudi z modernimi prij6^ sodobnega romana podati večplastnost sinhronost dogajanja na več ravneh, kar r po svoje prispevalo mnogokdaj k avtenta-nosti pripovedi in njeni dramatičnosti.
In končno je tu tudi opis tragične dokto jeve smrti, ko se je vrv med prvim obf5^ njem utrgala (simpatizerji OF na policiji ^ poskrbeli za to, da bi tako po tradicionalne običaju obešenca rešili), a to ni nič poma8 lo, ker so ga obesili znova in tako usmrt,loCI
S tem grozljivim, antično tragičnim 6®"°. se končuje roman o doktorju, roman, b k", kliče, Ha m ga posneli in prenesTTna B*®5« trak, hkrati pa je to zgodba in spomenik ve„ kemu obveščevalcu, predanemu patriotu neuklonljivemu doktorju Vladimiru Kant tu, katerega veličini in herojstvu je Vipot™ postavil s svojim literarnim delom trajne) spomenik od brona.	■
In heroji nevidne fronte, junaki in bor * ki so se borili na takšni fronti globoko y zale dju injirav v gadjem gnezdu neusmiljene? sovražnika, žal ostajajo predolgo anoninU" in v pozabi, ker je bila pač takšna njihova na^ rava dela. Zdaj je te anonimnosti konec naš doktor je z Vipotnikovim delom do dostojno, prepričljivo in umetniško prizn nje, sedanje generacije pa nedvomno del ' ki jim bo nazorno, konkretno in prepriuj1^ povedalo tudi nekaj o nevidni, vosovsb,0 veščevalni fronti med vojno, v kateri je nn in odigral prav naš doktor tako pomembn ■ visoko etično, pogumno in junaško vlogo-to vlogo je odigral premočrtno in neuklo Ijivo prav do svojega tragičnega in junaške? konca.	.
Roman Janeza Vipotnika »Doktor« Je 7 dala založba Borec v opremi Mihe VipotrU'
ka'	D.Ž-
Ivo Zorman: »Kdo bo meni prižigal sveče?«
Tudi najnovejši /Normanov roman pod simboličnim naslovom »Kdo bo meni prižigal sveče« odlikujejo že doslej ugotovljene zormanovske značilnosti in kvalitete. Na kratko bi jih lahko označili z dobro fabulo, napeto, romaneskno pripovedjo, psihološko utemeljitvijo in ravnanjem njegovih junakov in ne navsezadnje tudi s tematiko, ki jo pisatelj obravnava.
Tudi to pot si je snov našel v narodnoosvobodilnem boju, vendar ga je prikazal z neobičajnega zornega kota, to je — zgodbo romana je v prvi osebi zaupal glavnemu junaku, partizanu Donu, to je avtorju samemu. Gradnja romana je tipično retrogradna, začenja se v današnjem času, da bi nenavaden dogodek, to pot je to smrt njegovega bojnega tovariša in skojevca Horeksa, na čigar pogreb je avtor prišel v rodni kraj, konkretno Kamnik, sprožil v avtorju plaz reminiscenc in spominov ob zaključku nekega, z njegovim tesno povezanega življenja.
In tako nas takoj po uvodnem poglavju iz sedanjosti avtor popelje v svojo mladost, tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Že smo v vrtincu organizacije Osvobodilne fronte, ki ga je prav tako, kot številne druge njegove vrstnike pa tudi malo starejše fante in dekleta, potegnil vase.
Kasnejša partizanska doživetja našega avtorja so popisana izredno plastično. Tudi v njih je dovolj akcije pa tudi objektivnosti in avtor nam riše svojo partizanščino izredno osebno, čustveno, pri tem pa tudi objektivno; v tem času najdeš vse, od težav, strahu, lakote, zmot pa tja do uspehov, ljubezni in tovarištva, čez vse to pa je razlita neka dobrodejna, včasih otožna in rožnata nostalgija, češ, kljub vsemu nenavadnemu, tako težkemu in krutemu času je bila ta skojevska mladost izredno lepa, polna življenja, ljubezni in smrti. V to tkivo je vpetih tudi dokaj kritičnih razmislekov pa tudi zadržanega humorja, kar daje romanu še dodaten, svojevrsten čar.
In še neki pasti se je znal avtor spretno izogniti. V prikazovanju svoje mladostne in skojevske usode kot tudi ostalih mladih borcev za svobodo, v prikazovanju njihovih spopadov z življenjem in okolico, v njihovem zorenju, v njihovi veri in razočaranju, predvsem pa v njihovem mladostnem zagonu in navdušenju se je znal izogniti pa-negiričnemu, aktivističnemu in simplicistič-nemu, črno—belemu slikanju in upodabljanju junakov in dobe. To navdušenje bi pisa-
telja manjšega formata znalo zavesti v erfl^ beli aktivizem, Zormana pa ni, čeprav je . tistih let minilo skoraj štirideset let ® ,a takšna skojevska mladost po svoje terJ svojo literarno apoteozo.
Ivo Zorman je nasprotno pogledal in J* povrnil v svojo mladost z rahlo melanholij ’ prijetnim spominjanjem in tudi s kritično jo, pri čemer pa ni zanemaril tistega lep6? .’ enkratnega občutka in hrepenenja po 2,3 skojevski mladosti in pomladi. _
Tako je sebe kot svoje junake tudi z rah^j ironijo postavil v našo sedanjo zavest, skuS") .je biti čim bolj objektiven in pošten, hkra pa jasen in prepričljiv.
Vse to se mu je v tem romanu vse posrečilo in zdi se, da bodo tudi sedanj mlade generacije, ki niso doživele tega ca vendar v tem pisanju ne našle samo sV°Lj očetov, temveč tudi same sebe in s tem razumevanja za vse, kar se je velikega, ga, a tudi hudega zgodilo z mlado genera V ki je dozorevala in dozorela med drugo^ lovno vojno in našim narodnoosvobodn bojem.	/	^
Zornamov roman je knjiga, ki J° * vredno prebrati in sodi vsekakor med membnejše literarne prispevke na temo šega narodnoosvobodilnega boja.
Roman »Kdo bo meni prižigal svcččuy izdala založba Borec v opremi Mirana harja.	D.Ž-
X

IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII
I1IIIIIIIIIH111111
Šesti šahovski
I Iskre
X) priredila 6. šahovski fes®
/ dneva republike, v nede J j 1982 ob 9. Festival bo iciji Telekomunikacij na
i. Festivala se lahko nd. . L sestavi štirih šahistov inz /eh šahistk. Ob nastopu m° :kipa dva šahovska ig® . 0 stopnina za vsako član - din, za žensko in mladim rijava ekip je še možna tkom tekmovanja.
POTREBE PO SODELAVCIH
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela In naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega qporazume o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne mor jo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, Š 11, telefon 213-213, int. 21-25.
DO Široka potrošnja, 'TOZD tovarna televizijskih sprejemnikov TV PRŽAN Ljubljana. Cesta Andreja Bitenca h8.
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1.	— Vodja efektro kontrolnega področja	•
Pogoj: visoka šola elektro smeri. 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
2.	— Varnostni inženir	f
Pogoj: višja tehniška varnostna šola. 2 leti delovnih izkušenj, predizohrazba srednja elektro ali strojna
3.	— Vratar — Čuvaj
Pogoj: končana osnovna šola. aktivno znanje slovenskega jezika, odslužen vojaški rok
k sodelovanju vabimo mlade strokovnjake, ki jih veseli delo v razvoju in tehnologiji:
—	diplomirane elektro inženirje
—	inženirje elektrotehnike in strojništva
—	tehnike elektro, strojne in kemijske smeri.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili kadrovski službi v roku 15 dni po objavi.
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, TOZD TOVARNA ORODIJ LJUBLJANA, STEGNE 15
Delavski svet razpisuje dela in naloge
VODJE FINANČNO—RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri. 5 let delovnih izkušenj Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati imeti še ustrezne družbenopolitične in moralnoetične vrline v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter sposobnost za organiziranje in vodenje dela ter poslovanja in usklajevanja delovnega procesa.
Dela in haloge razpisujemo za 4-letni mandat.
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo na gornji naslov z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na delavskem svetu T OZD.
Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge:
1.	REZK ALGA
Pogoji: poklicna kovinarska šola. 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo bO dni. OD za redni delovni čas do Ib. 1 (IDAH) din
2.	DVA STRUGARJA
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo bi) dni. OD za redni delovni čas do Ib. 100.00 din
3. BRUSILCA za ploskovno brušenje
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 3 leta delovnih izkušenj poskusno delo bO dni. OD za redni delovni čas do Ib. 100,00 din
4.	SAMOSTOJNEGA VZDRŽEVALCA
Pogoji: srednja izobrazba strojne smeri. 3 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju obdelovalnih strojev, poskusno delo 90 dni Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD SPS 1. Čistilka
Pogoji: osnovna šola. OD 8.00D din.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Iskra Elektrozveze, Kadrovska služba, Stegne 11. Ljubljana
ISKRA COMMERCE TOZD ZT L Vodja izvoznega sektorja
Pogoji: I. st. ekonomske ali elektro fakultete oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, izpolnjeni pogoji za ZT registracijo pri GZ aktivno znanje angl. jezika, 5 let delovnih izkušenj
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Iskra Commerce Kadrovski sektor Topniška 58. Ljubljana
ISKRA — IEZE — TOZD FERLIT I. TEHNOLOG
za analiziranje, organiziranje in oblikovanje delovnih mest ter postopkov za ferite.
Pogoji: strojni inženir. 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih ali strojni tehnik in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poizkusno delo 3 mesece. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov: ISKRA IEZE — TOZD FERITE Ljubljana, Stegne 19.
Seminar za organizatorje rekreacije
TRIDNEVNI DELOVNI SEMINAR ZA ORGANIZATORJE IN ANIMATORJE ŠPORTNE REKREACIJE TOZD in DO SOZD ISKRA.
Seminar ho od 17. do 19. decembra 1982 v Kranjski gori, v hotelu »PRISANK«. Obsegal bo praktični in teoretični del.
TEORETIČNI DEL:
L aerobna vadba za zdravje in dobro počutje.
2.	najccnejša oblika rekreacije (hoja v gore).
3.	rekreacija v času stabilizacije
TRAKTIČM DEL:
L šola smučanja (teki, alpsko)
2.	družabne igre, organizacija družbenega programa za večje skupine, tekmovanje VSL in teki.
3.	druge aktivnosti (kegljanje, drsanje).
Navodila:
L rok za pismene prijave je 10. december 1982 na naslov: Dejavnost za šport in rekreacijo Iskra Invest Servis, Ljubljana, Trg revolucije 3, ali na tel.: 213-213, int.: 13-% (Brezar Marjan).
2 prijava mora vsebovati priimek in ime udeleženca ter točen naslov delovne organizacije.
3.	seminar se prične 17. decembra 1982 ob 8., zaključek 19. decembra ob 15.
4.	Participacija za udeleženca znaša 600 din.
5.	Organizacijske in ostale stroške krije organizator.
h. Znesek nakažite na žiro račun Iskra INVEST SERVIS Ljubljana, Trg revolucije 3 (50101 —601 —17218) s pripisom za seminar. Stroške lahko poravnate v gotovini oh prihodu v hotel »PRISANK«.
7 Vsi. ki imate alpsko in tekaško opremo jo prinesite s seboj.
H- V primeru slabih snežnih razmer, se seminar ne prestavlja.
Odgovorni organizatorji in predavatelji:
Vodja seminarja: Vili Tckavcc,
Predavatelj: prof. Drago Ulaga
Predavatelj: PD Kranj
Predavatelj: Vinko Grašič
Razgovor: SOZD Iskra
Seja komisije: predsednik Marjan Brezar
Po prejetih prijavah vas bomo pismeno obvestili o podrobnejšem programu ir urniku seminarja.
Kegljaško tekmovanje v počastitev 20-letnice TOZD Napajanja
S tekmovanjem v disciplini 8x10 (5 moških,3 ženske) smo kegljači KK Iskra Napajanja v soboto, 13.11.1982 počastili 20-ict-nico tovarne. Sodelovale so ekipe ATC (Kranj), Pržana in dve domači ekipi (TNN I in TNN 2).
Rezultati ekipno: L TNN 1 2987, 2. ATC 2953.3. Pržan 2944,4. TNN 2 2794 kegljev; posamezno ženske: 1. Sire Majda (ATC) 373, 2. Dalmacija Angelca ((TNN 1) 365, 3. Rifelj Andreja (TNN 2) 350,4. Vidic Marija (INN 1) 347, 5. Jerlah Slava (Pržan) 347 kegljev, itd.; posamezno moški: I. Do-Ijak Bruno (Pržan) 435, 2. Vengust fone (Pržan) 427,3. Ribič Drago (TNN 2) 422,4. Avbar Avguštin (TNN 1)412,5. Mohorov-ski Franc (ATC) 407 kegljev itd.
Prav toliko, ali še bolj kol rezultati pa je pomembno srečanje Iskrašev iz različnih DO (kljub bencinski krizi), kramljanje in skupaj zapeta pesem ob spremljavi harmonike. vas ji; hitro minil in gostje so se odpeljali z vlakom proti Ljubljani in Kranju, vsi pa smo si bili enotni, da si takšnih srečanj še želimo.
A. A.
Postanite član Smučarske zveze
Velike ugodnosti članov:
1.	popust pri nakupu smučarske opreme
2.	popust na vseh slovenskih žičnicah
3.	popust v hotelih, kampih in kopališčih
4.	zavarovanje
5.	popust na maratonih in rekreacijskih tekmovanjih SZS.
Članarino lahko poravnate, ati se
na novo vpišete v Iskri Invest servis.
Trg revolucije 3, Ljubljana, pritličje,
vsako sredo od 8. do 13. pri Viliju
Tekavcu.
	
	ZAHVALE
Oh izgubi mojega dragega moža in očeta
ALBINA ZUPANČIČA
sc iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Tovarne števcev in Vzdrževanja — elektro za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
žena Stanislava s hčerko Karmen in s sinom Goranom.
Ob boleči in tako nenadni smrti najinega nepozabnegp in skrbnega moža in efeeta
LUKE VOLKA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD TEA—elementi in TOZD Števci—podsestavi in trak T3 za denarno pomoč, za izraze sožalja in darovano cvetje. Hvala tudi vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti
žena Tilka in hčerka Dragica Škofič z družino.
Ob smrti dobrega očeta
ŠTEFANA POKLUKARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZ Merilne naprave za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti
Jurc Poklukar.
r
v
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko hi elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Boris Carin (Elektrozveze), Spela Dlttrlch (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Flelschman (široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telema-tika), Marko Rakušček (Avtoelek-trlka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 —Tisk: Časo-plsno-tlskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS Jegiasllo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Komisija za kulturo sindikalnih konferenc Iskra Kranj
VABI
i
na VEČER POEZIJE
ob obletnici rojstva
dr. Franceta Prešerna
OB OBLETNICI ROJSTVA DR. FRANCETA PREŠERNA
Večer poezije
z>
Komisija za kulturo smdikalnih konferenc Iskre Kranj *bo priredila v počastitev obletnice rojstva dr. Franceta Prešerna večer poezije, ki bo 3. decembra 1982, ob 19. v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju (vhod 6)
Na večeru poezije se bodo s svojimi deli predstavili člani literarne skupine Iskra: Alojz Je-lovčan, Franc Pavčič, Jože Puklavec—Pril,	Marjan Štan-
car—Monos, Francka Tronkar, Zlata Volarič, Jože Volarič. Gost večera bo pesnik Janez Menart.
Recitatorje bo spremljal s kitaro Dušan Josevski. V programu bo sodeloval tudi mešani pevski zbor Iskra pod vodstvom Marka Studena. Program bo povezovala Eli Križnar.
Vabimo vse Iskraše, da se udeležijo te zanimive kulturne prireditve, saj bodo na njej spoznali dosežke svojih sodelavcev, ki ustvarjalno delajo na področju kulture.
Alojz Boc
n
Časopisne novice
X
Čeprav sq se pogoji poslovanja v letošnjem letu zelo zaostrili zaradi številnih problemov z reprodukcijskim materialom in veliko konkurenco na tujem, bo Iskra ob povečanih naporih dosegla načrtovano višino izvoza, to je 200 milijonov dolarjev. V letošnjih devetih mesecih je Iskra izvozila za 133 milijonov dolarjev, kar je 1,7% celotnega jugoslovanskega izvoza in 9% izvoza slovenskega gospodarstva.
To je bila osrednja informacija, ki so jo posredovali s konference za tisk na Brdu pri Kranju vsi pomembnejši časopisi v državi. Beograjske Večernje novosti pa so zapisale zelo obširen članek z naslovom, da bo Iskra naslednje leto izvozila izdelkov v vrednosti 260 milijonov dolarjev, kar je 8.300 dolarjev na vsakega zaposlenega v Iskri.
Sekcija Gospodarske zbornice Jugoslavije za jug Afrike—Zimbabve se je sešla v Beogradu in ugotovila zelo skromen razvoj in blagovno menjavo med Jugoslavijo in Zimbabvejem. Zaradi tega so sklenili, da se bodo jugoslovanska podjetja udeležila mednarodnega sejma v Balaviju maja naslednjega leta.
Predsednik sekcije Bogdan Vukosavljcvič, delegat ljubljanske Iskre, je predložil seznam priprav za Sejem in povedal, da se za sodelovanje zanima že zdaj 38 organizacij združenega dela.
V	Iskri so se zbrali k posvetu predstavniki tehniških univerzitetnih knjižnic. Te knjižnice so se namreč leta 1959. včlanile v mednarodno zvezo IATUL (International Association of lehnologika! University Librarieš). Ta mednarodni zbor tehniških knjižnic je za nas zelo pomemben, saj se bo poleg izmenjave mnenj razširil po svetu tudi glas o našem knjižničarstvu, ki vsekakor noče zaostajati za knjižničarskimi dogajanji v drugih deželah — Večer, Maribor.
Ekonomičen sistem ogrevanja, prijetna domačnost in toplina doma. akumulacija toplote v prostoru, možnost kuhanja in peke, uporaba odpadlega lesa za kurjavo, zmanjšano onesnaževanje zraka in preizkušeno delovanje — to so odlike stare, dobre kmečke peči. prirejene za centralno ogrevanje. V Potrošniškem informativnem centru jo je na razstavi ekonomičnih sistemov ogrevanja predstavil javnosti njen konstruktor Rado Šerjak, zaposlen v Iskri. Kot pripominja Šerjak, ne gre za inovacijo, pač pa za tehnično izboljšavo, oz. izvirno tehnično rešitev.
Šerjak je svoje centralno ogrevanje predlagal v industrijsko izdelavo, vendar odziva za enkrat še ni bilo — Gospodarski vestnik.
Dekleta in žene. ki delajo \ Iskrini 1 OZD v Žužemberku, so minuli mesec pripravile razstavo ročnih del. predv sem gobelinov, vezenin in tapiserij. Z razstavo so slovesno zaključile štiritedenski gospodinjski tečaj, ki se ga je udeležilo več kot 80 delavk—Dolenjski list. Novo mesto.
Iskro—Avtomatiko je obiskala delegacija bolgarskih železnic. Osrednja tema po-govorovje bila uresničevanje pogodbe, po kateri dobavlja Iskra Bolgariji različne sisteme za avtomatizacijo železnic v vrednosti 13 milijonov dolarjev. Bolgari so bili zadovoljni z zagotovilom Iskre, da bo še do konca leta poskušala opraviti pretežni del letošnjih obveznosti, dostaviti vse glavne projekte in pričeti s prvimi dobavami opreme. Bolgarske železnice namreč načrtujejo naslednjo stopnjo modernizacije ranžirnih postaj in tudi daljinskega upravljanja prometa. Za tako imenovani sistem ciljnega zaviranja bo Iskra izdelala predlog tehnične rešitve skupaj z ustrezno ponudbo za Gornjo Orjahovico. Obe strani sta se tudi dogovorili, da bosta za uvajanje projekta avtomatskega vodenja prometa ustanovili skupno razvojno—raziskovalno telo. V pogovorih so se dotaknili tudi kooperacijske pogodbe, po kateri bo Iskra izročila Bolgarom know-how za proizvodnjo sistema Ti-30 in pomagala pri uvajanju pilotskega sistema. Kooperacijska pogodba še ni verificirana.
V	žužemberški tovarni Iskre so načrtovali letos za 1.6 milijona dolarjev izvoza, vendar po končanem tričetrtletju ugotavljajo, da ob koncu leta ne bo več kot za 1.2 milijona dolarjev izkupička. Vzrok za to je, da so cene v zadnjih letih padle na tujem za 37%. Naredili in prodali pa bodo v tujino kar za 40% več v primerjavi z lanskim letom, zato obseg proizvodnje ne ho zaostajal za načrtom. Nižje cene na svetovnem tržišču so posledica hude japonske konkurence. Položaj v tej industriji elementov se je v Evropi že tako zaostril, da so mnogi proizvajalci tovarne zaprli ali pa preusmerili proizvodnjo. le Žužemberčani vztrajajo v teh težkih časih.
Pri nekaterih proizvodih so tako. ostali že edini proizvajalci in tudi cene sc bodo v prihodnje verjetno umirile.
Investicija v novo tovarno večslojnih keramičnih kondenzatorjev lepo napreduje. Z gradnjo so pričeli poleti, prihodnje leto junija pa bo stekla poskusna proizvodnja, ki bo namenjena pretežno za izvoz. Posebej veljsi omeniti, da so vso opremo za novo proizvodnjo izdelali sami — Dolenjski list. Novo mesto.
Iskrina delovna organizacija Kibernetika je v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju predstavila svoj proizvodni, oz. prodajni program. Na sejmu so razstavili izdelke, s katerimi se uspešno uveljavljajo na tujih tržiščih in ki so plod raziskav in znanja domačih strokovnjakov. Kibernetika namerava letos izvoziti za 25.6 milijonov dolarjev, prihodnje leto pa že za 3(1 milijonov dolarjev. Do konca oktobra so na tuje prodali za 20,7 milijonov dolarjev, od tega tri četrtine na tržišča s konvertibilnimi valutami —
'7|-Zbral in uredil Marjan Kralj
J
r
PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA
Ljubiteljev križank, ki jih v Iskri ni tnalo, ob dnevu nismo pozabili. Pripravili smo jim celostransko skandinavsko križanko, katere pravilne rešitve pošljite najkasneje do 13. decembra 1982 na naš naslov: Uredništvo »Iskra«, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 15. Kako bo odločil žreb, bomo objavili v 46. številki našega glasila, 18. decembra t.l.
Žreb bo med reševalce križanke razdelil naslednje nagrade:
1	nagrada	800	din
2	nagradi po	500	din
5	nagrad do	200	din