54 Naši dopisi. Z Dunaja 12. februarja. (Iz dijaških krogov.) Za tukajšnje dijake s Kranjskega rešeno je po smrti dr. C roba ta nastalo vprašanje, kdo mu bode naslednik v oskrbništvu Knaffelnovih ustanov, povoljno s tem, da je zato važcLU^mesto izbran tukajšnji odvetnik dr. Sežun, rojen jjjJavec, spoštovan v vseh krogih ki ga^pozHajo. Ustanove" prfdejo ten^j zopet v pr^ve roke. ^a teden imeli so_ sloveljslrdiiaki vesele, lepe svečano stiTlJn^mlin^ rp.ii Rlnvgpp.i. Pod avspicijami cesarjevimi promoviran je bil, kakor so »Novice" uže poročale, gospod Matija Murko za doktorja modroslovja. Ta svečanost vršila .se je v ponedeljek večer pred 6. uro in vdeležil se je vje skoraj ves tukajšnji slovenski, hrvatski in srbski svet. V sredo večer pa je akademično društvo Slovenija" priredilo svojemu društveniku Murku na čast posebno veselico, pri kateri se je novemu doktorju od vseh strani izrekalo najsrčnejše čestitanje. Tako izreklo se mu je v daljnem govoru v imenu društva, dalje po zastopnikih navzočih Hrvatov, Srbov, Bolgarov, in ko-nečno tudi od strani navzočih državnih poslancev. Za resnim delom veselice sledil je šaljivi del, pri [ katerem so veseli tovariši novega doktorja promovirali — i posnemajo ceremoniel vseučilišča za doktorja „krokarie". Rektor, dekan, promotor in pedel — vsak imel je svojo nalogo. Disertacijo prečital je na mesto promovenda — dobro znan rapsod društva — gosp. Božič, ki je z jako , vspešno šaljivostjo parodiral pravo desertacijo Murkovo. Svojo disertacijo pa je sklenil s sledečo čestitko: Približam se jaz zdaj rapsod Sloven'je, Da Te proslavim vrlo v pesmi mili, Še nisem odpovedal se pesniški žili, Poslušaj toraj moje merodajno mnenje. Pri polni časi smo se danes zbrali, Da Murka doktorja slavimo, Se ž njim vsi, prav srčno veselimo, Ker naša dika je, ponos Sloven'je ste ga ravno zvali Marljivi bčeli bi Te prispodobil, Da si iskal sladkosti v cvetji dičnem, A v pustem kraji, kraji si zatišnem, Sadu obilnega si si pridobil. __Ruval si pridno, pulil korenine, Primerjal zvok si, glas vokalov, Pač lepši bije polnih glas bokalov, Iskal končnice si in pritikline. __ Latinsko, grško, nemško Ti sintakso Pretuhtal si, v slovenščini napravil si izpit, Gotovo še študiral si sanskrit, Da kot profesor boš imel veliko prakso. Veliko si sefmartral, mučil in pa trudil, Prestal si marsikatero britko nočno uro, Prebral marsikatero knjigo in knjižuro, Pri majhni stvari s pridnostjo si se pomudil. Zato pridobil lepo si plačilo, Plačilo lepo, krasnega spomina ; Povzdignem toraj polno čašo vina. Sprejemi od rapsoda zvestega vošilo. Podal se v krasno bodeš domačijo, Neumorno tam deluj i neprestano, S ponosom gledal boš na delo dokončano, Ponosni bodemo i mi na našega Matijo. Po storjeni obljubi, da še dalje ostane zvest krokar , in da bo povsod branil pravice »krokarieu, izročila se j je doktorju enako šaljivo izdelana diploma. Sledilo je ; še daljno prepevanje in godba hrvatskih tamburašev in še le v pozni uri razšlo se je veselo društvo. Iz Ljubljane. — »Čudno vest" prinaša ;;S1. N.u v svoji 32. štev. med domačimi stvarmi, rekoč, da mu prihaja z Dunaja. Jedro one „čudne vesti" se glasi; „ J eden naših poslancev lazi in plazi okolu inmoledvana vse kriplje, da bi za svoj hirajoči list dobil nekoliko dispozicij skega ovsa". Nam sicer ni znan nobeden naših poslancev, kateri bi imel „svoj" list, tudi nam ni znan noben slovenski list tukaj, kateri bi se mogel ponašati s posebnim razcvitanjem. — Ker je pa znano, da ima tudi v „Novicah" eden naših poslancev prosto besedo, in bi jih v tem smislu mogel kedo imenovati »njegov" list, tedaj glede „Novic" lahko vstrežemo želji „Šlov. Nar.", da oni naš poslanec, ki ima zvezo z »Novicami", ni ne vložil „pismene prošnje" »za dispozicijski oves", in ravno tako, da ne „lazi in plazi okolu in moledva" zanj, temveč ga lahko zagotovimo, da oni poslanec v tak namen ni ne zinil besede in ne storil najmanjšega koraka. — Skušnjavo bi imel človek, kaj, več spregovoriti o dunajskem poročevalcu »Slov. N.u in I pa o dispozicijskem ovsu, pa naj bo za danes, vsaj pride tudi za to svoj čas. Splošnemu sumničenju omenjenega dunajskega poročevalca nasproti naj zadostuje ta splošni odgovor. — Učenci na tehnologičnem muzeji dunajskem, kateri se uče raznih vrst obrtni) v omenjenem zavodu ob stroških"de^eluGga zaklada, večinoma, prav dobro napredujejo. Nekateri državni poslanci slovenski prepričali so se tega minuli teden, ko si ogledali različne oddelke tehnologičnega muzeja. ^t^*ctQy%