Književnost in umetnost. Dnevnik je izdala in založila tudi Lampretova tiskarna v Kranju in sicer po 1 K, po pošti 10 h več. Ta ,,Dnevnik" je zelo pripraven za razdelitev učne snovi na četrtletja, raesece in tedne. Ročni zapisnik je izšel v Šeberjevi tiskarni v Postojni. Vec je razvidno v inseratu. Učiteljstvu ga prav toplo priporočamo. Poleg -Ročnega zapisnika" priporočamo učiteljstvu tudi Šeberjeve šolske tiskovine. Slovenska šolska Matica. (Dalje.) Vsebina ,,Realne knjižnice" je ta-le: Iz najstarejših časov. A. Pradoba. B. Iz grške zgodovine. C. Aleksander Veliki. D. Iz rimske zgodovine. Propad rimskega ccsarstva. Ustanovitev nemških držav. A. Preseljevanje narodov. Huni. B. Germani. C. Nekoliko o veri ter o javnem in domačem življenju starih Germanov. D. Obri. E. Franki. F. Karol Veliki. — Slovani. A. Iz življenja starih Slovanov. B. 0 veri in bogočastju starih Slovanov. C. 0 kulturi starih Slovanov. D. Slovanska plemena. E. Slovenci. Doba njih samostalnosti. F. Sloveni pod nemško vlado. G. Sv. brata Ciril in Metod. Rastislav in Svetopolk. H. Krščanstvo v Čehih, Poljakih in Rusih. — I. Ogri. Štefan Sveti. (Daije prih.) Janka Kersnika zbrani spisi. — Uredil dr. Vladimir Levec. Zvezek II. Sešitek IV. Vsebina: Lutrski ljudje. Testament. Založil L. Scbwentner v Ljubljani. K 2-50, po pošti K 2"60. Elegantno vezano v platno K 6'— po pošti K 6'30. Elegantno vezano v V. usnje K 7.—, po pošti K 7*30. Janko Kersnik je slov. čitateljstvu priljubljen pripovedovalec; zato gotovo seže vsak prijatelj lepega berila rad po tem novem zvezku. Spise pokoj. Kersnika priporočamo najtopljeje. Ivan Cankar: Erotika. Nova izdaja. V Ljubljani 1902. Založil Lavoslav Schwentner. 103 strani. Cena 2 K, po pošti 2 K 10 Tin. — 0 veliki noči 1899 je izdala tvrdka Ign. Kleinmayer & Bamberg zbirko Cankarjevih pesmi. Ker sta -Slovenec" in -Slovenski list" pisala o strašni pobujšljivosti tiste knjižice, je vso zalogo nakupil knezoškof Anton Bonaventura ter jo sežgal. Zdaj pa je izšla zbirka -Erotika" v drugi izdaji. Cankar je dodal še nekaj novih pesnii ter zanimiv ,,pogovor". Tako se je zbirka povrnila prerojena iznova na književni trg, kjer zbudi nedvomno največje zanimanje. Knezoškofovska cenznra se ni obnesla, saj bi bilo tudi škoda, da bi se te moderne pesmi zatrle za vedno. Elegantno knjižico prav toplo priporočamo! Zemljepisni atlas. — Izšel je V. pl. Haardtov zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom; priredil profesor Fr. Orožen. Izdanje II. s 14 zemljevidi in listom, razlagajočim I. zemljevid. Atlas je odobrilo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje. Vsebina je tale: 1. Važnejši temeljni pojmi v razumevanje zemljevidov. 2. Okolice Ljubljane Gorice in Trsta. 3. Kranjsko in Primorsko (Trst, Gorica-Gradišče in Istra) [Goro in vodopisni zemljevid] 4. Kranjsko in Primorsko (Trst, Gorica-Gradipe in Istra.) 5. Avstrijske planinske dežele. 6. AvstrijskcvOgrsko (Gore in vodopisni zemljevid.) 7. Avstrijsko-Ogrsko. 8. Srednja in južna Evropa. 9. Evropa. 10. Azija. 11. Afrika. 12. Amerika. 13. Avstralija in Polinezija. 14. Polute. Haardtov zemljevid je znan kot dober in pripraven. To vidimo tudi v Orožnovi izdaji, ki je prirejena spretno v vsakem, tudi jezikovnem pogledu. Zato je atlas prav pripraven za ljudske šole ter odgovarja svojemu namenu. Cena je K l'4O vin.; posamezni zemljevidi stanejo po 16 vin. Prodaja knjigarna Holiel na Dunaju. Avstrijske narodne pesni hoče izdati -Universal-Edition-Actiengesellschaft" na Dunaju (Maksimiljanova cesta št. 11) ter je povabila tudi slovensko učiteljstvo, da nabere vse najlepše slovenske narodne pesni terjih dopošlje z besedilom in napevom podjetju, ki ga podpira vlada. Besedilo izide v izvirniku in v nemškem prevodu. Želeti je, da se izvoli poseben glasben odbor, ki poda zavodu popolno zbivko naših krasnih narodnih popevk. Računica za obče Ijudske šole. Sestavil A. Črnivec. Zvezek I. Števila 1—20. Cena 30 h. — Zvezek II. Števila 1—100 Cena 40 h. Lep metodičen napredek kažeta obe računici, ki sta pred kratkem izšli t c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. Delo je sedaj učitelju in u.encem zdatno olajšano, kajti prvo šolsko leto odpadejo težke operacije, kakor je merjenje in deljenje. Že Gauby je nekoliko preosnoval primeroma jako težavno MočnikoTO računico za prTO šolsko leto s svojo izdajo. Še temeljiteje je to izvršil Črnivec. V svoji računici najprvo razpravlja prištevanje v Stevilnem obsegu do 10, potem odštevanje v obsegu do 10, nadalje prištevanje od 10 do 20, odštevanje od 10 do 20 in naposled množenje v številaem obsegu do 20. Toliko tvarine je mogoče temeljito obdelati v enem šolskem letu, prej to ni bilo mogoče. Učiteljstvo bode gotovo hvaležno prof. Crnivcu, da je imel pogum tako radikalno preosnovati elementamo računstvo. Brez dvoma se bodo vpeljale te računice v kratkem v vse slovenske šole. Pri prvi računici bi le še želeli, ako bi bili na koncu nekatere prav kratke in lahke uporabne naloge. Ker učenci koncem leta že znajo čitati, napravile bi jim take naloge veliko veselja. V II. zvezku se nadaljuje prištevanje, odštevanje in množenje y številnem obsegu do sto in potem šele se prične merjenje in deljenje. Uporabne naloge so ve.inoma izbrane prav primerno otroškemu obzorju. Da se pa ne bode reklo, da samo slepo hvalimo, ker je knjiga odobrena, omeniti moramo tudi nekaj manjših nedostatkov. Izraz ndvovinarDik" za 2 hje prisiljen in okoren, zato se ne bo nikdar udomačil. Ako rabimo desetico za 10 h, dvajsetico za 20 h, potem smemo dosledno rabiti dvojica za 2 h. Na strani 29. se kaže v 12. nalogi tiskovni pogrešek .z jutraj." Na str. 43. čit. v 11. nal „3 gospodarjer", za začetnike je bolje, če se izrazi sklon ter tiska .treh gospodarjev/Tisto velja na str. 45. v 6 nalogi in na str. 48. v 13. nalogi. Na strani 49. čitamo v 3. nalogi: Koliko bo ura črez 4 (8, 10 ur? Bolje bi se glasilo .... 5 (8, 10) ur, ker se potem skloni vjemajo. Na strani 50. čitamo v nal. 18. 19. 20. in 21 po vrsti. 0 sv. Jožefu (21. marca) .... 0 kresu (21. junija) . . . . 0 sv. Matevžu (23. septembra) .... 0 božiču (21. decetnbra) .... i. t. d. Ker je v teh nalogah čas solčnega vzhoda oziroma zahoda merjen v celih urah (brez minut), postavil bi se bil lahko pravi datum ali pa naj bi se naloge glasile: V začetku spomladi (21. marca) .... V začetku poletja (21. junija) i. t. d. Natan.nost in jasnost je pri računstvu pač glavna strar. Zloben kritik bi to nesoglasje s pratiko lahko po svoje zavil. Taki dlakocepi pa napravijo pogostoma s svojo strastjo več napak v oceni kakor jih je v celi knjigi. Na strani 66. se glasi 15. naloga: Kmet je pridelal 38 hi. pšenice, 17 hl soržice, 27 hl rži, 28 hl ječmena. Koliko strni je pridelal?" V Pleteršnikoyem slovarju pa čitamo: Soržica, Mischkorn; strn, die aufgewachsene Halmsaat; žito, Getreide. Naloga 15. na str. 72 se glasi: ,,Ob poti je posajenib 9 dreves. Koliko je drevo od drevesa, ako stoji drevo na enem koncu od drevesa na drugem 48 m.?" Naloga v tej obliki je nejasna, umljiva šele postane, ako se glasi: Ob poti je posajenih 9 dreves enako daleč narazen. Koliko i. t. d. Take pogreške sicer učitelj labko sam popravi ali nasproti učencem se varuje ugled knjige, ako so tiskovni in drugi pogreški navedeni na zadnjem listu, ker za mladino je najbolje komaj dobro dovolj. Na strani 74. čitamo spodaj: ,.Novci avstrijske vrednote, ki se še rabijo; b) bakreni krajcarji (1 kr. - 2 h) Ta opazka je neprimerna, ker krajcaiji z napisom 1 so razveljavljeni; umestneja bi bila torej opazka: ,,Novec za 2 h. je obdržal staro ime krajcar." Poleg teh nedostatkov je tudi II. zvezek vsega priporočila vredea. J. B. Navodilo k I. zvezku nRačunice za obče Ijudske _ole," sestavil A. Črnivec. Priredili A. črnivec, dr. Fr. IlešiS in J. Janežič. V Ljubljani. Založila -Slovenska Šolska Matica 1902. Cena 1-20 K. Vsebina: A. Obči del. (A. Črnivec.) 1. Smoter. 2. Ponazorovanje in nazorila. 3. Nazorna tvoritev števil, štetje, obrazci in ;številke. 4. Prištevanje, dopolnjevanje ia odstevanje a) do deset, b) od deset do dvajset, c) črez deset. 4. Množenje. 5. Načrtovanje. 6. Naloge. B. Jezikovne pripombe. (Dr. Fr. Ileši..) C. U.ne slike. (J. Janežič.) I. Ponazorovanje števil 6 (oziroma 2, 3 ... 10.) II. Pojem -in". III. PriŠtevanje v številnem obsegu od 1—10. IV. Dopolnjevanje (6 + . = 9; 3 +. = 9.) V. Ponazorovanje zaključka za seštevanje. VI. Pojem -manj". VII. Odštevanje v številnem obsegu 1—10. VIII. Ponazorovanje zaključka za odštevanje. IX. Pojera -ednice". X. Pojem ,,desetice". XI. Ponazorovanje števila 11. XII. Priprava za prištevanje in dopolnjevanje črez 10 v obče ter vrste 9 + 2, 9 + 3, ... 9 + 9 posebej. XIII. Priprava za odštevanje črez 10 v obče. XIV. Pojem in znamenje -krat". XV. Poštevanka števila 2. XVI. Ponazorovanje obratnikov pri muoženju. XVII. Ponazorovanje zaključka za množenje. XVIII. Decimeter. -NaTodilo" kar najtopleje priporočamo, ker je neobbodno potrebno za vsakega učitelja. Naroča se ali naravnost pri ,,Slov. šol. Matici" ali pa pri trgovcu Jerneju Bahovcu, kateri ima tudi v zalogi stenske tablek Čraivčevi Računici. -Stenske table" je sestavil c. kr. okrajni šolski nadzornik A. Maier in veljajo (20 tabel) 9 K. Za ponazorovanje so potrebne tudi Srne kocke z belimi pikami in bele kocke s črnimi pikami. Take kooke napravi po naročilu uči.eljevem lahko vsak mizar ali pa tudi učitelj sam. V ljubljanski prisilni delavnici velja 40 črnih kocek z belimi pikami in 20 belih kocek s črnimi pikami 12 K. Umoljeni smo, da priobčimo slijedeče redke: ,,Povodom premjestenja urednika i izdavaea nŠkole", učitelja S tj epana Širole u Zagreb, stavlja uredništvo -Škole" svojim cijenjenim suradnicama i p. n. pretplatnicima do znanja, da če se uredništvo ,,Škole" nalaziti počam od l.rujna o. g. u Zagrebu, Ilica kbr. 246. (Domobranska ulica 1., II. kat.), kamo se umoljavaju pripošiljati svi članci, dopisi, pretplate, liatovi u zamjenu, kao i djela za recenziju. nŠkola" _e se tiskati u Karlovcu, a odgovorno uredništvo preuzeo je vrli suradnik lista gosp. Vjekoslav Dominkovič, ravnatelj više djevojačke škole u Karlovcu. Tom prilikom preporu.uje uredništvo ,,Skole" ovaj učiteljski list pažnji hrvatskoga učiteljstva,^koje ga je i dosada punih 12 godina izdašno podupiralo. -Hkola" izlazi za sada mjesečno jedanputa i stoji na godinu samo 4 Krune.