DopisL Črna v Mežiški dolini. Zadnjo nedeljo, dne 20. t. m» je imel narodni poslanec dr. Andr. Gosar pri nas javen shod. Na tem shodu je poročal o sedanjem političncm položaju v Jugoslaviji in Sloveniji. Obširneje se je bavil z raznimi davki, s posebnim ozirom na delavski iu poselski davek. Kar se tiče politike SLS stranke, je naglašal s posebnim povdarkom, da je smer Slovencev popolnoma pravilna in da moramo vztrajati do končne zmage. Shod se je vršil na prostem in je bil povoljno obiskan. Na tem shodu so se sprejele sledeče resolucije: Resolucije sprejete na javnem shodu SLS v Črni, dne 20. t. m. 1925. I. Več let zaporedoma in zlasti zopet v tekočem letu imamo zlasti v naših krajih slabo letino. Dvakrat je že po višje ležečih legah zapadel sneg in žilo poškfjdoval; nato je zopeL dvakrat slana vse pomorila. To zadeva zlasti Koprivno in Javorjev. Neki Koprivec se je izrazil: »Bomo tudi letos imeli svoje kašte v Črni.« To dovolj pove. Davčna oblast se naj na to dejstvo ozira in temu primerno odpiše prizadetim kmetom davkc. II. Šolske počitnice na ljudskih šolah so bile v poprejšnjih letih v mcscih sq>tembru in oktobru, sedaj pa « mesecih juliju in avgustn. Zborovalci zahtevajo, da so počitnice za ljudsko šolo določijo kakor so bile poprej, ker ravno v septembru in oktobru rabijo stariSi otrok« aa potrebno jesensko pašo pri žhrini. III. jPti naših. ura- se slovenščina vse premalo upošteva. Dopošiljajo sc tiskovine pisane v cirilici. Prosto ljudstvo cirilice ue zna čitati in še manj more razumeti. Zahtevamo, da se v vseh uradih slovenski jezik upošteva, kakor nam je zajamčeno v ustavi. IV. Ponovno terjamo od vojaške obiasti, da naše mladeniče-vojake med vojaško službo pustijo doma v Sloveniji službovati ali vsaj v takih krajih Jugoslavije, kjer se ne nalezejo raznih bolezni. Radi tega ostanejo ravnotako dobri Jugoslovani — in še bolj§i — kakor če bi bili nezadovoljni v za nas nezdravi južni Srbiji in Makedoniji. V. Ravnotako hočemo, da se odpravi ostudni delavski davek, ki je vnebovpijoča krivica. Eksistenčni mininruin naj bo tudi za delavca 20.000 dinarjev. Davčni uradi naj na položnicah natančno označijo, kakšne davke terjajo. Davčni uradniki naj tudi s strankami uljudno postopajo. Davkoplačevalec je človek ne pa žival! Davki morajo biti, toda pravični. Da bi pa Slovenija morala polovico več davkov plačati kakor jih je predpisanih, vzbuja pri davkoplačevalcih ogorčenje in nezaupanje v davčne uradnike. VI. Državni — posebno davčni uradi se branijo sprejemati državni papirnati in kovani drobiž. Kam z njim? Zborovalci zahtevamo od gg. poslancev, da se zavzemajo za to, da državni uradi sprejemajo državni denar drobiž vsaj v plačilo davkov. Enake resolucije so se sprejele tudi na shodu, ki ga je imel omenjeni gospod poslanec isti dan v Mežici. Zavrče. Dne 20. t. m. je prireddl pri nas shod poslanee dr. Pivko. Poslušalcev je bilo v celem do 13 oseb. Demokratcw je bilo 3 osebe, drugi so bile različnih strank. Vprašamo pošitno ravnaiterjstvo, naj poizve, kdo je skižbo vršil, ko je selski pismonoša zastopail demotkratel Ložno blizu Rogatca. Kljub slabemu vremeiui, ki je nagajalo in nam delalo preglavice cela dva dneva pred blegoslovitvijo našega velikega zvona, smo isia vendar srečno izvTŠlli dne 13. t. m., t. j. na nedeljo Mairijdinega imena. Prvo hvalo smo doLžni preč. g. kanoniku Časlu, ki je zvon blagoslovil ob asisitencrii damačega č. g. župnika, i. g. stoprškega župnika Šireca in križevskega kaplana č. g. Jnlija Vajda, ter potem v prelepem cerkvenem govoru arifinem imemi in novem zvonu verruike do solz ga- nil Preč. g. kanonik rad prihiti na naše lepo Ložno ter se ne ustraši ne dežja, ne vetrciv, ne daljne potiv ne strmega Irega, ne polzganja po bregu navzdol. Zato ga upamo še večkrat videti pri naši romarski cerkvi. — Za ta zvoci, ki ^etota 714 kg in s svOjim močndm glasom prevladuje vse iregove tostran sivega Boča, so zopet darovali sledeči do~ iirotnilki in častilci Lcženske Deivice: preč. g. d[jaikovski in iavantiinskd konztetorijalmd svetnik in nadžijpnik Sv. Križa pri Slatini Frarvc Korošec že v drugdč 110 din., gospa Tereizija Ogrizek pri Sv. Križu 100 din., neimenovan iz širvairja 100 dinv neiimenovan iz MakoJ, 100 din., Jera Ogrizek iz Kostrrvnice 250 kron, Jakob Fric iz Žetal (Kočioe) 10O din., Martin Kroipec nabral po maikofeki župniji 112 dan. Za vse te blage dobrotnake, ki bi naj našlii «,biliniO posnemovakev, se bosta služili še dve sv. maši v mesecu oktoihru na Ložnem, pa tudi za tiiste, ki še bodo kake večje znedke daawali ali poslali na župnd urad Sv. Florijana na Boču. Na zahvalno nedeljo, 1 j. zadnjo nedeljo v mesecu ctooforu, pa upamo videti tudi vse tiste romairje, Jd sedaj ob blagoslovitvi radd blatnih jh mokrih potov niso mogli priti, pa bi biB radi pmiroTriali. Torej na obitno svMenje ie&rat, da se bamo do9to]'no posloviid cd Loženske Maitere božje do druge spomladi! Koage. V zatdnjem »Kmetijsflcein listu« nekdo sanjairi, da je v Kazjem neki boj ined pristašii SLS samimd ter da ofostojajo drve gnupd SLS. Mi dveh grup ne poznamo ter rooranvo ugDtovilti, da obstoja v tukapnjd krajevni ocgaivizacSji SLS najleipša eddriost. Jasmo je pa, da SLS nikjer ne računa z Ijudmi, ki menj&vajo svoje politicno piepričain|e teko kot samostofneži, kateri ste včeraij prisezali, da je Vaša poJitiflca, Icatero ste voddli, sveta^ danes jo p>a že prekli>njate in nairdbe. Ktk> naj nelci zampa straitlei, katera za do~ sejg^o svop» oseihniih cdijev zatajii svoj prograin in vse, kar je za dosego tega treba?