SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj ra,;šir-u .jen v severozapadu Z. D. Uspesen za og-fase- vanje. SLOVENIAN NEWSjj j An independent* venian Weekly. ' ) all the terri' Northwe'rte'* ,er- AS l etnik III. L$ja nadaljuje z razoro-jjjcm nemške mornarice. (translation filed with the post ter at Calumet chigan on Nov 29 aS required by. the act of ct fui a i wie li- Anglija, 25. nov. arzočeosti Sir Ertele Ged d es, ..pira Idl'd* admiralstva, se je inio'uic. To vdale le 28 nemških bilo do sedaj ,jve?jt» število submarink.ki seje ..nein podalo. Med temi je bilo velikih snbmarinov in štirje križark,en submarinov je bilo [jr0 350 nog do nog dolgih .Med jijniiiii podmornicami je.bila tu p—153 Deutschland. Na njej pir nahajala dva anierikanska ki pi.jisi ujeta,ko je bil 30.sept.tor-dlovaii in pogreznjen amerikanki tovorni parnik Ticmideroga. otnifcaje pod m omarica najprej v Kiel, ko se je vinila »iinsseGuega potovanja po ìpor-sedaj sta se psa izkrcala v Ilar- I«. Deutschland je ona podmornici je pred sovražnostmi med rika in Nemčijo služila kot pivska ladija. Po napovedi voj-ipa je bila z več drugimi pod-sniicami njenega tipa spremen-V vojno Indi jo. Pariz, 25. nov. — Sedaj. ko je iporns očiščen od min, so za-iške bojne ladije odplule v morje in se obiskale več šć od Vame pa okoli juž-li ob Novorossysku. don, 25. nov. — Večje šte-"čšičevalcev min je zapustilo pnitšrPFirth ji' FWtb z iia-uoni,' da očisti pot proti Kielu oddelek'angleških ladij, ki bo-K»razorožile in internirale ostan-knemške mornarice. Ta fiorila P obstoj i iz ene bojne ladije in k-rušilcev, bode obiskala tudi '•llielnishaven l’»riz, 25. —- Pri 'azgovoru o prostosti morja'5 bode pri .mi-15,111 konferenci skoro gotovo pri-'vrazprave tudi omejitev delo-'“J*podmornic v vojnem času .-'«ti trgovskim ladijaiu, da se !|J,lfojo slučaji Lusitani- ^nenje vodilnih krogov, ki so «hi položaj, je ta, da so delo-'"'Jtì snbtnari nov mora omejiti '“o na napade na vojne ladije.ki jriJ° del vojne mornarice. Ne 11 ki pa dovol jeni napadi na tr-■,J'äke lad ije. bodisi potniške tovorne, četudi so oborožene «ratnbo. V tem smislu bi bili «arini še vedno del 1JST ZA SLOVENCE ^EVEROZAPÄbj ZEDINJENIH DRŽAV. Ql ASU h S K. P. DRUZBŠf calumet, Michigan” Nov.^ 1918. ' .1« d e ja 1 cesar, da Amerika m zavezniki ne smejo izgubiti niti ene-i>u dneva, da priti oj o bh pomoč narodu, teko resen je položaj. Ena mojih glavnih skrbi med vojno je bila dobiti živeža za vojake in narod. V Kljub vsemu trudu ni nič več ostalo. Ako Amerika in zavezniki tega kmalu ne zpoznajo, bo tu zavladalo grozno pomanjkanje vteku par tednov. Jaz sem storil vse.kar je bilo v moji moči in več nisem mogel Storiti. Ako ne bosta him a m premog kmalu dospela sem,beino v kratkem imeli na Dunaju velike nemire, one nemire iz Dušijo, katerim pravimo bolševizm. Med razgovorom z poročevalcem Associated Press bivši cesar ni pokazal niti uajmanjo mržnjo nasjiroti Ameriki ali zaveznikom. Pred odhodom poročevalca ga je vprašalHče je predsednik Wilson zdrav. Glede prihodnosti —ker o pre-teklosti ne morem govoriti —mo rem reči samo to, da čutim, da sem vedno storil svojo dolžnost. Upam pa, da bo mir prinesel bla gostanje, srečne dneve in boljšo zastopnost med narodi. je tula sprejeti, resolucija, Ct sveti strojijo za sedanjo vlado in obenem zahtevajo, da se skliče listava» narodna skupščina. Ekstremisti ali skrajno radikalni soci jalisti so. bili popolilo«'.» poraženi pri tem shodu. Vojaki so začeli prii.aj.v iz fronte in oni, ki so prieli z n umi v dotike so mneja, da so ti vijaki vsaki čas pripravljeni vzdrževati mir doma. Ti vojaki so se izrazili, da večina vojaštva zavrača bòli-évi i zm v kakoršnikoli obliki. Dravo .O dobro znamenje je tudi, da sc se začele pri kazovati po mestu zo;.tt pruske zastave, ktere ao 10. nov. bile nadomeščene z rodečimi. Štev 37 ra “Hžlj vojne ljth toda njihova vpofaha bi le na pontonsko '' ulnejena «anje. Ivši avstrijski cesar se boji boiševizma. hin l'iter 51918, :e translation filed with the post at Calumet, Michigan, on Nov as required bv the act of oct‘ Brih, Švica. 25 . nov.— Eroti «Il c 6f°'«Cijsko gibanje v nemških ^tijäkih pokrajinah se je tako /Slrilo, da jo dunajski svet dal f V8fih mestnih ulicah nabiti raz-'.|äe,kjer se narod svari pred tem «jem. Trdi se, da se monar j, 1 poslužujejo vseli mogočih > «tsv, da bi razburili narod.Po '"8!ljo ga prestrašiti tudi zgrož-0’ ^ bodo zavezniki okupirali i'*1*10* Z izjavo, da Avstrija ne-, potrebuje pomoči od A-fllie ia zaveznikov, je bivši Stro-J°gr8ki^cesar Karl trdil, da Bošnjaki se hočejo združiti s Srbijo. True translation filed with the postmaster at Calumet a' ichigan on Nov, 29, 1918, as required by the act Oct, fi 1917 Hazel, 25. nov, —Bostiiška narodna vlada je poslala poslanico na srbskega .. prestolonaslednika Aleksandra, v kteri zahteva, da se Bosnija in Hercegovina nemudoma združita s srbskim kraljestvom pod vrhovno MaiioMfiiastijè ' Kff-ragjorjevičev, v kteri je prestolonaslednik sedaj vladajoča glava . Strassburg burno pozdravi Francoze. True translation filed with the Post master at Calumet Michigan on Nov 29 1918 as required by the act of oct 6, ’17 Strassburg, 26. nov,— Med velikanskim navdušenjem 300,000 prebivalcev je v nedeljo slavil svo| uhod v mesto Strassburg general Gourand na čelu četrte francoske armade. Nikdar še ni bila nobena armada tako zmagoslavno pozdravljena. V pondeljek popoldne pa se je izvršil obred nboda, pri kterem je maršal Foci) v imenu Francoske in zaveznikov vzel mesto v svojo posest. Reokupacija Alzacije—Lorene od strani francoskih čet je bila spremljana od rastočega navdušenja prebivalstva, čem bolj prodirajo v notranjost proti Itemi. Čim bližje starš nemške meje, tim večje je veselje i* manifdte-tacije so vprav slikovite. Chateau Ealin,Metz in Saarbnrg v Loreni, Muehlliaus, Colmar in Zabern so z odprtimi rokami sprejeli svoje “osvoboditelje.'” Eo celi provinciji so mala mesta, vasi in sela pokazala, da se njihova lojalnost do Francije v dolgih letih razdruženja in ločitve ni zmanjšala, ampak da se je še celo povečala. Predsednik se ne ozira kritikovanje. Washington,‘27. nov.-— Er.Tl-sednik Wilson ne jiolaga prav nobene važnosti na kritikovagje nježovega načrta udeležiti se osebno mirovne konference* Na ugovore, da bi motal podj>reds«dnik c-pravljati jiredsednikove posle m čas njegove odsotnosti, se je urad- no izjavilo, da bo predsednik te-, * „ v Kom svoje vožnje na morju, Uanor tudi tned svojim bivanjein v Pa- rizu opravljal svoja predsedniška dela ravno tako, kakor če bi Idi doma. železnic je mislil odstopiti z l.ajn-toda bo obdržal to službo še zaoa-prej, dokler ne bo imenovan naslednik . Novi zakladniški tajnik bo prevzel težko nalogo, da finane ra deželo v njenem prehodu iz vojnega v mirovni stan, kar bo zahtevalo še najmanj d'a posojila Svobode in mogoče tudi še večje povišanje 'ojne davščine. Mr. McAdoo je kot zakladniški * jnik imel $12,000 letne plače. Znano je, da so bili njegovi družinski stroški v zadnili letih zelo veliki. Ponovno je tajnik opozarjal na male plače, ki jih dobivajo državni uradniki,vendar pa ni nikdar oniénil svoje plače Svojini pomočnikom v železniški opravi je načelnikom raznih oddelkov dovol po $25,000 letne plače, doSim s° celo manjši uradniki prejemali od $12,UOOodf 15,000. JUGOSLOVANSKEMU NARODU V AME-RIKI, SLOVENCEM HRVATOM IN SRBOM. (-lug.Čas. Urad, Washinton,D.C ) IbV(J,J0-Jen-i Eo tako dolgem trpljenju, sum. iiičenju in strahovanju stopamo Koliko je Amerika žrtvovala v vojni. Washington.-General March je objavii, da so bile skupne izgube ameriške ekspedicijske vojne sile do 111. novembra, ko so sovražnosti prenehale, 236,117. Med terni šo všteti ubiti, vsled zadoblje-nih ran umrli, vsled bolezni umr-Dosed a j šeni bilo naznanjeno, j h, ranjeni, ujetniki in pogrešani, kdo de bo spremljal predsednik... ; Eo teli razredih so izgube razdeljene sledeče: Ubitih in vsled ran umrlih36,654 na mirovno konferenco. S k pro gotovo bo predsednik izdal |io,polen načrt programa v pcudeljeK ali. Vsled bolezni umrli 14,811. torek kose zopet -sestane kongres. 1 lz drugih vzroko v, umrli 2,204. New York, 27. nov. —Ert sed-: Ranjeni 179,626. «tik bo po to vrti »a .parni k o ' >■ Washington,kteiega sedaj prenavljajo v liobokenu. Pričakuje, se da bodo predsednik in mirovna delegacija odpotovali v torek popoldne. Parnik bo spremljan od vojne ladiie Pennsylvania iti dveh novih rušilcev. Na parniku ho od en tisoč mornariških častnikov iu mož in bo dospel na svoj določen kraj 19. dec. Pariz, 27; nov. Predsednik Wilson se bo izkrcal v Ure3tii, kjer bo sprejet od kabineta in spremljan v Pariz, kjer se bo sestal z francoskim predsednikom Poincare in drugimi uradniki in člani zavezniških vlad, ki se bodo udeležili mirovne konference. Ife k llevarno3t boiševizma v teh e'!lh zelo velika. ^sociated Fresa lahko objavi Na Nemškem se pripravlja nova revolvcija. -Amsterdam, 27. nov. Iz Felina se poroča, da je prišel general von Marwitz, bivši adjutant nemške-ga cesarja in pozneje poveljnik armade, ni je oblegovala Verdnn, z precej močno vojaško silo v Treves, Nemčija in da se pripralja za proti revocijo. Berlin, 27. nov. — Fri shodu vojaškega, delavskega in kmetskega sweta, ki zastopajo mesto Bremen, Hanovor, Hamburg Osnabruek. Wilhelmshaven m drugi manjša mesta v provincijah Hanover in Schleswig - Holstein, Zakladniški tajnik McAdoo je rasigniral* True translation filed with the pos master at Calumet Michigan on Nov, 29 1918 as required by the act of Oct.6 1917 Y/ashington, Nov. 24. — Nenadna resignacija Wrn. G. Me Adoo kot zaklad niškega tajnika in glavnega železniškega ravnatelja je vse Wasliingtonske uradnike tako presenečila, da je malo kdo mislil na to,kdo bo njegov nasled nik. Ne zna se,bodo li predsednik dal obojo službo eni osebi ali pa jih bo razdelil med dve. Nestori menijo, da bo službo železniškega ravnatelja prevzel ksk drug član predsednikovega kabineta. V tem slučaju sa misli na vojnega tajnika Baker ali pa tajnika notranjih za de v, Laue. Med naslednike McAdoo-ja kot zak Mrd niškega tajnika sc imenujejo John Skelton Williams, W.R. G. Harding, R.G. Leffiiioweil in Paul Warburg. McAdoo je danes izjavil, da on ne bo nikogar priporočil predsed nikli ža svojega naslednika. Kot vzrok|svoje resignacije je McAdoo .•lički 2,168. Pogrešnim Adio; *.« Skupaj 236,117. Število od Nemcev ujetih Atne-rikancev — malo več kot 2000— je zelo majhno v primeri z števi-Lom Nemcev, katere so Amerikanci ujeli in ki po Marchovem poročilu znaša okrogl.o 44.000.Dejstvo, da so Amerikanci vedno una-uredovali” odkar so prišli v aktivni boj. je gotovo povzročilo to veliko razliko, Med 1160 mož zaznamovanih kot pogrešanih je gotovo mnogo takjh o kterih se bo seznalo pozne ie, da so bili ujeti* dalje trupel ne. katerih ubitih ne bo mogoče nikdar najti, drugi so se pa morda Dorazgubili med francoskimi in angleškimi četami. Med pogrešanimi so všteti tudi om, kojih trupel se ni moglo izpoznati, kar se se pri tolikem številu vojaštva,ki posega v boj, prav lahko prrpeti. osebno navedel to, da mora svoje premoženje zbolj'šati. Tajnik McAdoo bo zatmstil do- * A*- a™- danes pred vas z občutkom sreče^ ki mora danes napolnjevati dušo iu srce vsakega resničnega sina našega edinstvenega naroda, pa bodisi da se imenuje in ponaša s srbskim, hrvatskim ali slovenskim imenom. Naša trpljenja niso bila zani-ani. Vse, kar smo vam tudi v najtežjih časih narodne preizkušnje pripoAedovali in zaradi česar smo se izpostovljah neusmiljenim udarcem vseh javnih in ta j h i h so. vražnikov našega narodnega osvobojen]» m zjedinjenja, vse to se je z zaključitvijo velike svetovne vojne tudi uresničilo. $ večno slavo ovenčana vojska intičeniške Órliije je s svojimi pos-Ijedindnirni zmagami izzvala poraz vseh sovražnikov na celem bal-kanskem polotoku, zatem pa so bili pod udarci zavezniških aramad na fronti in s pomočjo narodnih revolucij v zaledju zlomljeni tudi vsi drugi naši sovražniki po vrsti . Te zmage so toliko večje in značiluejše za naše narodno zjed-injenje, ker je v sestavu srbske vojske operi ralo nekoliko deseti-sočev naših bratov, naših slavnih uštašev in prostovoljcev iz vseh drugih naših krajev izven Srbije. j. omoc, Vidtnco -so nij$ lih v-Aiki zavezniki, zlasti pa Amerika, v teh osvobodilnih Vojnah, Je neprecenljive vrednosti. Toda dejstvo, tla so pri osvobojevaiiju Srbije izpod tujega jarma sodelovali bratje iz naših krajev v tako velikem številu, pomeni za naše bodoče skupno življenje najvažnejšo stvar. Od danes smo vezani torej z našim narodom v Srbiji in Srne Gon ne samo po bolnem sožalju nad ogromnimi žrtvami, katere je do-prinesel na oltar skupne naše svobode, temveč veže nas rudi kri teli naših bratov iz drugih krajev, ki je bila prelita na bujnih poljih slavne Srbije, večno z njo. Kakšna bo ta vez to ima rešit V ves na narod iz vseh krajev, ker j« v celti sodeloval v borbi za o. e, em ven, drugi manj eni na ta. drugi na drugi način. Narodna revolucija podpira zmaga na zavezniških frontah. Kdo se ne spominja z bolestjo v duši prvih meneče*' velike vojne, no So riaši ro Ini bratje, razpeti in okovani z vsakovrstni m avstroogr-s.rim orožjem, korakali n« f ronte Srbije in Orne Gore proti svojim 1 “dnini b ra to u,^ki so prevzeb u*. sebe težko nalogo, zastaviti vse v borbi za. osiguranje svoje lastne svobode in za u/jmstavitav svobode v deželah neosvobo|euih bratov A danes? Namesto krvavih borb na Drini, Savi in Donavi, kakor je to moralo biti, žal, v začetku vojne so pričakovala danes srbsko vojsko odposlanstva našega troimene-ga naroda iz Bosne, Hercegovine Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Vojvodine in iz vseh Blo'enskih dežel z Istro z odprtimi rokami iu z bratsko ljubeznijo v duši, kajti do prihoda srbske vojske pmo\ do Drine, Save in Donave so bili omenjeni naši kraji že osvobojeni s pomočjo splošnega narodnega ustanka. V mukah in trpljenju je naš tamošnji narod sežga v svojih dušah strupeno kal iur2n|e prepira, katero |e v nje zasadi avstrijska država. Ogorčeni iu pretreseni do daa duše nad strav šilim trpljenjem srbskega dela mfrlega naroda za skupno svobodo n zjohiiij -rnTrm r-rsnrjT!. ali pa d S Cesar sam vse to zna, kot so bile tud; tiste podobe, ici jih je nekoč nok-do nosil po vasi, z Dunaja: Mehe] je mislil, da je vse iz same cesarjeve hiše kjer to delajo srečni ljudje s cesarjem in cesarico vred........In začel je takrat Me- hej dolbi ti iz lèsa vse, kar se mu je zdelo: svetnike, svetnice — vse je dobilo svojo pedobo. A drugi dan je vse zmetal v peč, da je mizarjeva žena pri tem skuhala Hm, potem je pa šel v krčmo govoril kmetom o sohah, o podobah v mestu o vsaki cerkvi je vedel vse.... A kmetje so ga tnalo po-slušali in začeli so govoriti o dežju o vremenu, o vsem, kar jim je priželo na misel, in Mehej n. mogel povedati nikomur kar je čutil Zamislil se je in se napil in zbudil zjutraj na klopi pred kremo .... Takrat pa je prišel Martinek ? vas. Mehej se je pridružil starcu, ki je bil nadušljivin bolan, in mu pomagal prenašati lestve in delati odre pri večjih Ideali. <^li-kar mu je dal za to jesti in piti. Mehej je gladal slikarja, kako dela barve, začrta telo in postavo in kako potem naslika svetnika Ko je dodelal slikar svoje delo v vasi, je odšel, in Mehej je šel ž njim. Slikala sta po vaiseli in po-pravljala stare slike. Ba je v kaki kapelilci manjkalo svetniku roke ali noge, ali je pes svetega Roka bil izgubil glavo ali pa so bile nevihte in časi izpridili obraz samemu svetniku .... Vse to ]e Mehej popravil. Velika prijatelja sta postala z mojstrom. Toda že prva zima je pobrala starega slikarja, ki je zapustil čopiče, orodje, barvo, kožuh in svoje mesto na svetu — Mehej. Tedaj je začel Mehej slikati — in ni bil zadovoljen. Zdelo se mu je, da je še slabše, kot je slikal Martinek. Vendar seje vadil in pil je manj. Tisto zimo jeJzdolbel tudi prvega “boga”, Vsi so rekli, da je lep, in tudi Mehej je bil zadovoljen. Pobarava! ga je in zdel se mn je kot v resnici. Stara Sa moška, najstarejša in najbolj skopa baba v vasi ga je kupila za dvajset krajcarjev ker ji je tako ugajal. Koga je obesila v kot,ji je bil tako všeč,da je dala Meheju kos kruha: “J\a”, je rekla, “pa jih še naredi!” In Mehej m šel v krčmo zapit dvajset krajcarjev, ampak je takoj začel ^delati drugega “ bòga”. Brvi se mu je zdel slab, iti skoraj bi bibnesel Samocki dvajset kraj -carjev nazaj da bi mu dala “boga”, da bi ga sežgal, ker ni bil tak, kot jih j e videl drugje. A drugi se mu je videl lepši; vsi so ga hoteli kupiti. Tako je postal Mehej — vaški umetnik .... * * * * a In naredil je Mehej celo vrsto ,‘bogov”, velikih in majhnih, pribil jih je na icriže, nerjave in črne napisal nad nje na belo deščico I. N. R. I. in jih nesel na hrbtu po svetu na proda j. In zazdelo se mu je, da je storil velik greli, ke-vse ni vredno nič, in ker za tako jemlje denar .... hi je šel v krčmo in se je streznil, je začel delati iznova. Poizkušal je stvariti ta. ko, kot je mislil, hotel, kot je stala pođoba'pređ njegovimi očm] s listini milim obličjem, polnim truda, indine in bridkosti, s tisto boljo na vsem telesu .... Rezljal je in izgotovil —a zopet ni bilo, kot je hotel: roka ni delala, kakor je narekovala misel. In naložil je “bogove” v tovor in je šel in Jih prodal in sejnapil.... Nezadovoljen je bil Mehej sam s seboj in je malo govoril .... Mislili je m mislil, kako' bi delal, da bi bilo lepo. da bi ga čez mesec dni ne bilo sram lastnih del — a vse je bilo zastonj. Zdelo se mu je,, da ni mogoče. Dokler dela, misli, da je tako nailepše; ko dovrši, vidijjda ni lepo. Ko bi megel delati na polju, bi bil srečen. A ne more delati. Nehote išče roka kos lesa in v duhu si rezlja Mehej iz njega podobo, in podoba stoji pred njim v mislih— a drugačna se dela v rokah. To je nesreča! In Mehej ne ve, kaj bi, kako bi.... # 5£ O ?p Tistega dne je nesel Mehej zopet prodajat svoje umetnine. Nemo je hodil po stezi. Polje je bilo pokrito s snegom in vasje kazala bele strtlie v globini za poljem. Prišel je do znamenja na njivi. Stalo je sredi polja ob stezi. Lepo je pilo, veliko, in nad križem je ležal na strehi dobel sneg, Vrane so zletele izza križa, ko je prišel po stezi Mihe]. Ozrl se je na krizo odkril se, obstal - in se zagledal. Njegovo delo je bilo to-iu cele zagpdovin njegovih zadnjih let ]e imelo vsebi.... Nekdaj je stal tu siar križ. Pa so se splašili konji Kmetu na njivi in zadeli z vozom ob križ. Trhel je bil lcriž iu padel je......... Ugibali so kmetje, ‘kaj bi storili. “Postavimo novo znamenje drugje”, so rekli eni. “E, tu ino-a uili Kamor so ga dali naši očotje”, so rekli^drugi.— in bil je v vasi prepir in posvetovanje. A nazadnje so zmagali tisti, ki so hoteli znamenje na starem mestu,'pa lepše in večje. Vsi so* bili potem ene misli, naj “ boga” naredi — Mehej. j Sedeli so pri “ vjaškem možu ” in se pogovarjali. “Tri tolarje iiriač zadosti”, je rekel Boličar,“vaški mož.” “Pa lepo ga naredi! ” se pri -dejale ženske. Mehej je sedel zamišljen; mislil je, kako lepo izrezlja vaščaom novo soho. E, pa ne samo zaradi vaščanov!------Vedel je, kdo pleve in žanje tam na oni njivi. Dostikrat je hodil po tisti. Čila je bila na njivi in govorila sta. (Dalje prihodnjič.) i s Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Olothes zanesljiva, Obleke od Vrline suknje od $13.50 do $32.59 $13.50 do $32.50 VERTSN BROS. & C0. Naši zastopniki v Minnesoti Za V IRCI NT A in okolico: G FRAN K HRVATIC1, 412 Center. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646 Chisholm. Za GILBERT in okolico G JAKOB MUH Vič, B. O. B. 383, Gilbert. /yd EVELETH in okolico: G JOHN AllOAN, ^305 Faya Road Eveleth. Za ELY in okolico: G. JOS. J BES H E L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih poio priporočamo. Upravnistvo Slov. Novice. Ali ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. Ì S. C. Chvnoweth Insurance Agency '® las#© WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES government Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU"-- S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U-S- varčevalno^ znamko. Vašjpoštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj* ZGLASITE SE PRI LE'TEH! TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV: Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih boste potrebovali po vojn KUPUTJE vojne varčevalne znamke, ki so obveznice vlad,e Zdr- držav nki prinašajo štiriodstotne |£ob-esti! Lahko začnete r Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denarna najbolj varno banko v Hoqghton Co., v Houghton Nat’i Bonk: Houghton, Michigan. Sezona Barvanja! Sedaj so nastopili dnevi ko se barva j lepo suši ako je hiša na novo prevlečena- Naša zaloga barve je popolna. Raznovrstnega orodja za na kmetiji, i\rtu in okolu hiše. KECHONEN HARDWARE GO.] i Telefon: 163.f Peta cesta, Calumet, Mich. Izdeljujemo! Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojnojin zdravojjpijačo .( “Pablo” F, M. Kinsman, Bottling Works, Tovarna 812 Portland St. Phone 787 ♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦•»■h » i m»w H" i il UMETNIK. Vaška slika. ^jtdravi”, je rekel M ehe j. ko “il oprtal tovor. ^uo”; 3Ö gospodor. " he dobro prodajaj!’' * * o * * yiej je stopil na vas in čudno h il o. Dobro bi bilo iti v prodajah zaslužil M1 6o leno, kot da bi mu vse '"(|alo. Hotelo se mu je po-pimiisliti, počiti si. l’a kam ,j Jvrčma je tam sredi vasi-A; bilo pokrepčati se iu po-jjribe.. Stržil je denar, bel kruha in govori z ženo ter premišlja, kako bo delal v bodoče, da bo vse srečno. A mi, ki nimamo svojih koč se potepi jemo po tujih kočah, pijemo po krčmah, in ko zmanjka denarja, sino berači ai nas lahko pomedejo 3kozi vrata da gremo iz ene koče v drugo.... lako je na svetu .. Pa živeti ramo za kruth.......Eee, mo- ne mogla do lumino li potegnil čez ušesa, čez obraz, se. del bi n a četvico, in tam Zakrižem bi bilo tako prijetno, počil hi pomislil o časih, ko je bila tani (lila, in truda bi ni ne imel s snegom in burjo.......... naj gresta svojo pot, naj zavijata čez polj naj plešeta svoj neumni predpustni 1 :ih Heb. Liti v l,i ne pil, kose mu hoče' , jo težka iu vol je ni, da bi pi dalje. V- na vadiji hiši :|Ujeh ne more sedeti — kaj govoril? Težko mu je pri kdo se bi mu ne smejal, „m potožil? ......... Pa bi jv krčmo in bi se razgovoril u.j. Til' bi in postal vesel, za-[j zirlimi in pozabil na vso in srell bi bilo lahko .... Zavil je tirino------ i’ krčmi so ga pi vici veselo pobili. Vsi strga poznali. Sbhej je odložil svoj tovorna ,:W7;t vratini. Krčmar je prinesel pijače in rliej je prisedel k m zi. Izpočet-p bil zamišljen ; smejal se je sjatdjani pri mizi inpil, pil, da stoj pozabil, da bi ne mislil, kar ako težko za srce,trudne zà jUvo,... 1’ifciso zapeli njegovo pesem: Pij, Mehej, Mehej, plij,le pij ga zdaj, n«boš živel vekomoj, hej, juhej, pij ga zdaj Mehej .... Irkah so ž njim iu pili. Po-uvljalso pesem in se smejali. Bdi Mehèj se j e smejal vesel da Hi pri mizi na toplem, da pi je in odk sablja na ves svet in da mu poop pn srcu tako lahko .... lili so do noči. Mehe i u je pošel h*- kar m je hotel oditi, Rekel je «gre v hribe prodajat. Tam ple-6 peha re in imajo sedaj denar, hm so ga zadrževali, in Me» Is® |e bil opil. Hodil je po gori in doli in pel: P*J ga zdaj Mehej, Bb juhej. ,. Prisedel je zopet k mizi, prijel mraz iu ijles, koder hočeta!— Lahko mehur ja .... Pit rja je zavila čez polje, uprla se v njegov kožuh, zaigralaz njim dorili* o » >5 ' -aree, ki 'oko in mu je ravno prišel ga izprazni Wo ^ plačam. Kadar dobim "*r”i je rekel, “ej, kar pijte, 4arja kot toče, vse plačam . .. . ” s' so vedeli, da Mehej vselej govori, kadar je pijan. in ‘••'"ar je vedel, ka nikdar nima denarja, da bi plačal dolg. 'biski bratci so bili dobrega 311,1 so plačali za Meheja. Un pd iu pel.... otno ponoči so pivci odšli -5"ei Jt» do zednjega sedel za mi-^-‘selil se iu prepeval. lojdi, Mehe), domov”, je re-krčinar, je pokimal in vstal. Tru-'80 bile noge, po glavi se jei 'do n v srcil -je, hi lo lahko. L je bilo. kar je pogledal: ™ta miza, duh po pijači, prazni tobakov dim pod str«-. Ej kako vesel te! kil« 'uti l'co ojdem, pojdem, domov, se-1 — ” je godrnjal in se sme-"t‘a plačamo vsa, ko imamo "ari oj o ena rja pa mnogo----” ') If v j Vr«umr mu je pomagal tovor s n” na rame. Mehej je prijel pa-odšel.... * * * * * °pil je na vos. Burja se je za 4 v njegov kožuh in se poigra-* “jim po zraku. Kučma mu "3balu z glave in Mehej je šel za- Ut, ? r|o zameta, pripognil se je *5° 'n potem je šel dalje iz va. ** polje. ‘‘^ii, kaj imaš!,’ si ju'j mislil-8ll|io isto na svetu. Mraz je in ,B“i iu kdo ima kočo in ujivo, le- ^ tl po voljegumbi niso držali,inMelie-ni mogel dal je. Postal je nekaj časa tja bi burja odnehala, zapenjal je kožuh zavijal še, u gumbi niso držali. Nagnil se je naprej in križ je padel iz tovora.......Zdelo se mu jej da je nekaj padlo, pa boriti se je moral z lan rjo Burja ni odnehala. Tam po sredi polja se je videlo, kako se nosi sneg po burji tisti suhi sneg, podoben beli moki. .. Burja jeTjula, veselo, zmagovito. “Mo. pa pojdi, če moreš, burja ne pusti .... Kam moreš? Mi kamor. Stati moraš in zebe te, burja piska okoli tebe, kot ila ima ka povedati.Tam sredi polja je kot vojska, pa pojki dalje če moreš. Vzame ti kožuh kučmo, in bi te najrajši odneslo s seboj, pa Bog vedi kan*\Kaj ti more burja če sadiš m je tako prijetno poslušati» kako tuli oko lvoglov,Itako,raznaša sneg po strehah, kako se s snegom kar kadi po vasi v koči pa je toplo in prijetno. Pan j gori v peči, večerja se kuha zraven, ti pa poslušaš praketan je ognja in premišljaš, kar hočeš lepega. Kako je p-ijetno to!’’ Šel je par kotakov nopre j, in p0 polju je proti njemu vila nova burji s celim dimom snega vrgla mu je snega v obraz do se je motal zopet sltlouiti naprej . Padlo je nekaj iz tovora, pa ni čutil nič. Začutil je, da ima v žepu kos krn-ha. (Jila mu ga je dala. in spomnil se Je spet na celi dan, na vse kar seje bilo'zguđtlo....... “Dobra je bila”, je govoril, “dobra najboljša na svetu. Kupila je križ1 plačala dobro in dala kruha povrhu ... . M jen mož je tak kot drugi. Živi zase in prav ima. Ou bi ne dal kosa belega kruha komaj tobaka privošči samemu sebi Burja je za trentek utihnila. . . Mehej se je oz.l in videl okoli sebo ravno, belo polje, in tam sredi polja je bilo neka j črnega .. “Tam je križ — kam vendar grenil Saj še po poti ne hodim. Težavno je hoditi ponoči.Ko bi bil doma, bi ne bilo trlba ni kamor hoditi. Pa je usojeno tako: Pojdi in pojdi, dokler živiš....” In je šel dalje čez polj tja. kjer je viselo črno znamen je.Gledal jo nekaj časa na znamenje: videlo se je, kot hi tam bilo mirno in pokojno. in Mehejit se je zdelo tako prijetno, ko je mislil, da bi tam počij, poijnslid.. Daleč za znamenjem se je vzdignil zopet oblak iz snega,in neslo ga je naravnost proti znamenju Znamenje je izginilo v tistem oblazu .... “No, le poglej, naravnost proci meni ga nese”, je rekel Mehej in si z roko držal kožuh, da bi se vanj burja ne zavila... Priletela je burja z likanjem in veseljem, viga mu snega v obraz cer božala j dalje. “Ej, kako je to trudno, kako težko! Noga se ustavlja, neče iti dalje, zaspal bi kot pri gorki peči in bi si počil---Burja preneha postane gorke, iu šel bi dalje.” Gazil JB sneg, ki je mu bil sko raj de kolen, in bo čudil, kako je mogel zaiti s stezo, po kateri je že tolikokrat hodil. Oči so mu lezle vkup iu zaspal bPkar na snegu, ko bi bil že kdaj slišal, da ljudje, tudi na snegu spe. Pa je to nekaj tako čudnega: zaspati zuuaj na-sneg« , ko vsi ljudje spe v kočah kjer je toplo iu gorko ----- H'u, pa tudi tu bi ue bilo mrzlo . -- sta na vrli Kritna sest in pome četa lahko vse kozolce okoli vasi. Sla bi nad njegovo glavo m bi ju niti ne čutil: tam kje v daljavi bi se slišala piš in tuljenje, a pri njem zadaj za križem bi bilo pal- jetrni . kot za pečjo v koči, k ali ar se posluša praketan ) e ognj a v peci. In zopet je prirjula burja, ve- sela, zmagovita, čez polje, zope ee je zavila ' v Mehejev ■ plašč i in se ***s^®&& SSfeiSÄ* Gremo do skrajne-meje pri VERTIN BROS. CO. ne vemo sicer kako " mislite o oblekah, ali nas za'dovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, Obleke od Y7rhne suknje od $13.50 do $32.50 $13.50 do $32.50 oina :a pečjo in se greje» je Zavil bi se v kožuh, barja bi mu poigrala ž njim.. -Sklonil * se je in lovil kožuh, obrnil je burji hrbet in govoril : “Neumnica, ko da imaš samo mene! Pustila bi moj kožulv in šla dal je .... ” Popravil si je kožuh, skonil se proti-tlom, in iz tovora je zopet padel križ. Mehej je vi-del križ na tleh, a ni imel moči, da bi ga bil pobral. “Vse mi izpridi’., je pomisli. “Burja je za-mela ves tovor s snegom. Utaja se mi lini m križi razpadejo. Barva se bo pomešala, in vse bo treba pobarvati iznova. E, težko .... ” In v trenutku se je spomnil, kako je v inijšin letih poizkušal delati podobe, kako se je učil. kako je gledal po svetu podobe drugih mojstrov .... Spomnil se je svoje-gn učitelja Maitinka, ki mu je zapustil kožuh in čopiče — Bog mu daj večni mir. Špomnil se je, kako so se čudili vaščanje novemu velikemu križu na polju, Iu ga je bil izdelal takrat, in kako je potem nastala zima, pa ga ni krasila Čila, kot je krasila stari križ ker se je omožila, ou pa ji je delal poročno škrinjo z mizarjem .... “MTo, kako je lepo vse to pomisliti”, si je dejal in pogledal,če je še daleč do križa. Ni bilo daleč. Zbral je vse moči in stopil hitreje. Burja je zdaj vila od druge strani,in na celem širnem polju.se je kadil suh, droban sneg, zdaj sem, zdaj tja, kot kadar se zvečer veter igra z dimom nad strehami .... •‘No, dobro delaš, neumnica; včasih je tudi norec pameten”, je rekel in dobro mu je delo, ko ga je burja rinila v hrbet in ga sko ra j nesla naravnost proti križu .... Držal je z roko za kučmo in se skoraj smejal .... “He, lie, počasi, jiočasi, prej me nesi jmstiia naprej in zdaj bi me najrajši kar vrgla .... ” Burja ga je nesla dalje, podrla ga je včasih na tla, a Mehej se je pobral in gazil dalje. Pri tem pa- so padali križi iz tovora.... Prišel je do znamenja iu se ozrl v Križanega .... Burja je ponehala, Mehej si je obrisal solze, ki mu jih je spravila menda burja v oči in se zagledal v to svoje najlepše delo. Pred njim je stal ves tisti čas, ko je delal to podobo: Kako »e mislil, rezljal, in kako se je delalo samo in se naredilo samo tako lepo.... 8ueg je bil zatnel znamenje, m jiodoba bila jiokrita z zmrzlini snegom. Spomnil se je, kako je tu govoril s Čilo, m težko mu ja bilo pri srcu. Prišel je drug, ki je i-„,el kočo in dve njivi, govoril je s Čilo iu jo vzel seboj in gorko imat« v koči, on pa hodi po teh poljih ponoči, ko mete s snegom. V prsih mu je bilo nekako tesno, kot je to čutil vselej— preden ga je vrglo .... Plašno se je ,ozrl o-koli in ustrašil seje: sredi polja sam iu mrzla noč a snegom.... Mehej je padel - • - • Zadel je z glavo ob znamenje m tovor pod njim je zaškripal, kakor kadar se kaj zlomi. Burja jezavila čez polje in sneg je začel padati po črnem predmetu tam pod križem (Dalje prihodnjič.) VERTIN BROS. & CO. Naši zastopniki v Minnesoti Za V lliCI NI A in okolico: G FRANK. HRVATIČ!, 412 Center. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: C JAKOB PETRIČ, P. U. B. (546 Uhisholtn. Za GILBERT iu okolico G JAKOB MUHVIČ,P. O. B. 1183, Gilbert. Ad EVE L ET II in okolico: G JOHN AHČAN, x305 Faya Road E vele tli. Za ELY m okolico: G. JOS. J PES IIE L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jili vsem rojakom v omenjenih krajih ( * poro priporočamo. i pravnistvo Slov. Novice. Ali ste že zavarovani proti ognju? j 4* t Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. $ t t — o — t S. G. Chvnoweth Insurance Asencv i T M S.S. m SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES government Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v ir Houghton INčit’1 Bank: Houghton, Michigan. V arčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU--- S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U S- varčevalno znamko. Vaš poštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE'TEH! TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV: Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih boste potrebovali po vojn KUPUTJE vojne varčevalne znamke, ki so obveznice vlade Zdr- držav nkl prinašajo štiriod jtotne |Iob-esti! Lahko začnete ^ Ali Imate LOVSKO PUŠKO in POTREBNO STRELIVO? Ko pride do vprašanja Risanke' *Rifle- in Municije/a lov večjega plena, pridite k nam, Tukaj je glavna zaloga za lovce. Puške najmodernejše vrste posebno za sedaj ko se gre nad srne. Pridite in zmenite se /. nami o nabavi potrebščin za uzorne* ga lovca, Cene vedno prave \ KECKONEN HARDWARE CO. Peta cesta, Telefon: 163. f Calumet, Mich. Izdeljujemo! Razne.mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojnojin zdravojpijačo ‘Tablo” F. M. Kinsman. Bottling Works. Tovarna 812 Portland St, Phone 787 Ulil tttttttl f ■»>“■4****** ++++♦++++*■*♦**«• ••! ••••••. NOV 111 ? ■ \ SLOVEN i X E \T O v 10 E. Ve< t'< is Domovine. Slovenski premogar- Ir. Žagorja-uam piše o: Težko dele, ne zadosti hrane, ne času primernega plačila, ne obleke 140 0 " Navajeni smo- hvala Bogu družino, to čuti dan za Cl»s* t ■ \iat* lui s čevljev za dnevom naš delavec. Ce povzdigne | [>h vse . SVOJ glas, pa pride cmizof • z rue čim svinčnikom ih naredi crto. Tako se nam je zgodilo v zadaj' ^ številki- Trpi kot črna živina,ko volk. v pi stilli in molči ko grob. Te zahtevajo od nas. Ako ne pojde zlepa pa zgrda, pravijo.— lies jo, da živimo v ustavni drža vi. in kakor pravijo imamo moderne vakone. Milijoni se porabljajo na leto za socijalne preos nove in baje tudi za korist de lavstva. A mi do danes še nič m, čutimo teh socijalnih dobrot, nasprotno da bič, ki ima na koncu Oencor, ki je poüolll Domovin..., vivandi? Pospeševanji katoliške Velel L,. Joj. k»j - ,—ei. su.n. ki ». -,»,0 » “Kadar mačko m doma. miši pie-Ua gredo proti nam v ' M SV’. -oziroma- kadar ni parla licizma, bi ee morali podse. lKl menta, takrat cenzorji belijo,— seminata resnega opom.na na&e Pri nas ni to nič posebnega: zato-j ga skupnega m njihmega oce.^, naši čitatelji dobro razumejo .la zascitn.ka mednaro mg • ....... Benedikta XV. —, ki kliče voj s uijoeim so narodom: “Mlaj se • a ‘obeh straneh opusti sklep uniče-jj^| vanja! Naj se pomisli, da n;ar<>-j Li Vestnp zdravilo dela čudeže pr svinec. Ko po trudapolnem dela katerega je pretrpel premdgar, re. Cimo, BO let, stopi v pokoj, da bi večer svojega življenja v miru prebil, dobi pa pokojnino 24 kron mesečno in. s tam naj se preživlja juož in žena! Denes plačujejo sta- rejši premogarji skoraj mesečno 20 kron za svojo pokojnino, na zadn je dobijo pa borih 24 kron Take so socijalne razmere našega deLavstva. Zèlo innestilo bi bilo,ko bi enkrat ministrstvo poslalo en krat k nam kakega sekcijskega svetnika, da bi sam prouči! žalostne razmere in vpraš.l sto in sto v posojenih starčkov premogarjev, katere dići svetinja zvesto 401et-Do delo kot premogar, koliko ima-jo pokojnine. “Jaz samo Ki kron, jaz sem 3e malo dalj časa silil, imam pa 25 kron mesečno.’'Zvesti delavci m re j o od gladu, velekapitalistoma družba ,pa služi na leto milijone. A ti mil Joni so tudi uspeli žuljev slovenskega delavca. Ko sma morali B' leta mol bati, ste lahko na ulicah Videli.kako še ljudje po obrazih razumejo brez besedi. Znamo citati tudi pobeljene liste.Pravzaprav naš narod sedaj na j ra j še čita to. kar sploh m tiskano. Kjer vidi kaj belega, t un si misli vsak: To je bilo gotovo kaj lepega in resničnejša .... Be-veda nan: bodo čitatelji opresti ti. ako jim vkljub temu ne pošiljamo belega papirja. Ere.pričani snio,da je naša jugoslovanska misel tako silna, do je nihče ne .premore. Vendar imamo šem nogo vprašanj ki jih je treba rešiti.Vsaka dobra misel ima svojo ceno, in vsaka misel ,-ekli bi — p božji dar — in zdaj pomislite: nekdo ima lepo dobre misli, rad iti jih povedal-treba je te misli urediti, združiti napisati- iz rokopisa jdv je treba pretiskati — koliko dela— g. cenzor potegne s svinčnikom in vse io delo uniči! Moč teme tudi brani sol noti do zmage. Toda: ali je še kdaj noč zabranila, da ne bi izšlo' solncefZato bomo pisali za vas ne za cenzorja -— in vi nas bodete razumeli. di ne izumirajo! .Ravnotežje sveta j En pa plodonosni m varni mir - naro-j.p* o priznanju zvišanja plače ter draginjske doklade, kakor, tudi po večji odškodnini nedeljskega in čezurnega dela. O tej pritožbi je imela razpravljati pri ožna komisija pod predsedstvom generalmajorja pl.4lanca. Bo daljšem pogajanju med glavnim ravnateljem družbe Bel-lakom z Dunaja, rudniškim ravnateljem —Iiinriliom iž Trbovelj ter med zastopnikom poduradui-1 kov, državnim poslancem dr. Ivo Benkovičem Celja, ki je z vne mo slikal življenje in odgovorno delovanje rudniških nastavi.,encev kateremu gre najiskrenejša zaliva- le v nekrščanske roke; A angležj niso katoličani — Angleži so pro_ restanti in kot protestanti so nam boli oddaljeni kot praveslavni Srbi, ki so nam k temu tudi brat. je po krvi in jeziku .Tako naš oce Benedikt. A mi n jegovi sinovi,naj ostanemo s. Srbi za večno v boju« Ne! Svoje, srce odprimo rodnim krščanskim bratom ! Tako piše katoliški škof. Ivi i pa pravimo: Spoštujmo vsako verstvo iu mu puščamo svobodo! Stoj mo na stališču i gUe strani protestirane in celai «S stvar stoji še danes, kakor sploh | &&&&& ^, . ... Napredek Varčnost vaa.ta volitev med vojno. Volitve v okrajni odbor smo imeli leta 1909, in tudi telil bi bil dr. Mravljak sfrčal, če bi se biK vršile volitve kasneje. Da se v tem času absolutističnega stanja drzne tak zastopnik v imenu velikih m slovenskih korporacij javno -kazati, je nezaslišano. Novo ladjedelnico v Trstu namerava zgraditi kousorcij * ALI HOČETE POMAGATI? VLADA ZDR. DRŽAV IllU ÖVUUUUO . -- - i --- " r » popolne verske strpnosti in enako. Prometne banke Merkurja in in- pravnosti vseli verskih naz: nmj ter bodimo odločno proti veakranj zlorabi verstva.Oerkvene organizacije naj bodo neodvisne iu napram državi povsem enakopravne, iba-voslavni Brb,mobamodanski Hrvat ali katolički Slovenec: Vsi 3o brat- raz- ženir ja 1’icka. Konsorci) je Vkži prošnjo za ustanovitev akcijske družbe z vplačano glavnico 12 milijonov kron. Gradili bi predvsem trgovske ladje. Pažari. PROSI.. DA SE VADIJO V Varčevanju in ' Napredku VSE osebe v Vseh rečeh, Ja in priznanje za njegov trud, J« | . ^ njjmi ni nebeneg j.rišlo do poravnave, na kateri pod | .1^^ ^ lagi se je priznalo podu rad n ikom - ' AKO SLEDITE TEJ PROŠNJI, JE DOKAZ PATRIJ0T1ZMA in LOJALNOSTI. VARČEVATI in KUPITI Zgorela jeGržeči vasi pri Gir-klja.li liiša z gospodarskim poslop j-jem M. Vrli ovškove. Kešili so le zvišanj« plače za 20% ter zvišanje dosedanje vojne doklade od 90% na 180% draginjske doklade od 1. apriLa 191 K. Kodbinska doklada (20 K za ženp, DK mesečno za vsakega otroka spod 14 let starega) ostanj. Pritožbe glede odskoči^ nine nedeljskega ter čezurnega de. la je zastopnik poduradnikov n-maknil s pridržkom pravice na morebitno peznejoče tozadeva vlo. go. V Hudih časih. ' Junij Brut nam piše: “Je pa davi slanca pala1' —tako sem si zapel, ko sem prejel zadnjič popeljano Domovino. Takrat so bili res nekam mrzli dnevi, od vseli tfani so poročali, da se nastali mrazi, ki so napravili na polju mnogo škode. Ljudje po mestih in po deželi so se s skrbnimi očmi povpraševali, kaj bo iz tega. [n k tem mrazom 3e je pridružil še g- Srbi, katoliki in majska deklara» cija- Sovražniki Jugoslovanov liuj. skajo, da bi nas Srbi v svobodni jugoslovanski državi posibili in popravoslavili. Vzeli bi nam jezik in vero, pravijo. To je seveda le neumno ščuvanje. Le nas niso ponemčili Nemci tekom stoletij, če nas niso polahonili in pomad-Žarili naši sosed je vzlic vsem na. sitnostim* nas tildi Srbi, ki govore isti jezik, ne izpremene v Srbe, nego se beino vsi skupaj imenovali Jugoslovane slovenskega sli hrvatsko-srbskega jezika. Glede vere odgovarja škof krški dr. Anton MahničMakole: “Srbi živež nami in med nami. Srbstvo je dejstvo. Razum predpisuje,da se računa z dejstvi. Vpraša se: Ka j je pametnejše, kaj je za hrvatsko in katoliško stvar boljše napo, vedati boj srbstvu do pogina al; iskati z njimi prijateljski modus sami sebe iu živ.ino.ZgoiV’ a je vsa obleka, denar in živež. Škode je okoLi 501)0 iv, in ni niti do polovice krita z zavaovalaino. — V Bodstenju pri ilirski Bistrici je zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Branje Sluge. Škode je 8000 K. — V Višnji Gori je začelo goreti pod streho trgovca B. Skrabarja- Hud zadadni veter je povzročal najveejo nevarnost, Edino okolnost, da je streha krita z železno pločevino, se ima Višnja Gora zahvaliti, da je ostala nepoškodovana. Blumen ni dobil duška in eoz par ur je bilo že vse pogaženo. Menda so zaž— auli otroci. I Vojne Varčevalne znamke Zdr. Držav BO POMAGALO VAM IN VASI DOMOVINI Ali boste pomagali? Vprašajte vašega župnika, duhovnika, poštarja, predsednika kluba, pismonošo ali bankirja. Oni Vam bodo povedali kako. Roparske tolpe se po štajerskih okrajih zelo množe in dogajajo so mnogoštevilni ropi, tatvine in celo umori. St vjerski namestnik grof Clary pa ne ukrene nič izdatnega, ker nima časa, kuje namreč' načrte zoper-Jngoslavijo iu prepoveduje šolskim otrokom pobira* ti podpise,za majsko deklaracijo. Patrijotizem Lojaln»5' «i f Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. v junois. E; NOVICE, 22 NOV 1918. 4. Dokler se ne stvori skupno za ideal nase narodne zajed ni c J. predstavništvo Srbije in Jngoslo- Danes, ki slavi ta'ideal evojeslav GLAVNI URADNIKI: predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St-Calumet, Mich. Podpreds. : John Gazvoda, 509 Tam St__Laurin m, fajnik: Math F. Kobe, 420 7th St.......Calumet, ” 11. taj.: Jos R. Sedlar, Dindin LakeAveSt. Lau rtu m ’ Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St.... Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,........Calumet, ” NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 LogSt.............Calumet. Mich. John Gosenca, 4055 Klm St.............. ” ” Matt Sustanch, Oseeola St..........Laurium ’ POROTNI ODBOR. John Sustarsich, 420 Oseeola St. Laurium, Mich. Matt Straus, 2409 R bt. Calumet J Jos. Vardjan Dollar Ray, Michigan. 1 VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljat ve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbino glasilo so‘*Slov Novice.’' (Iz 1. strani,) Kar ni bilo mogoče 1914. !otu, e je dogodilo 1918. Naša narod-! h vojska iz Srbije je s pomočjo Iunogoštevilnih izsejejenih bratov «istočasne revolucije našega tro-imenega naroda v notranjosti sa-a«Avstrije osvobodila za vedno ut naše dežele izpod avstroogrs-jarma in jih vrnila v posest «niu našemu narodu. ^i več niti političnih niti ce-fskili med našimi srbsko - hr-o - slovenskimi deželamli. =t so danes svobodne in ^stvarno Hijene. ' Ureditev naše skupne države-Jdika med razunevanjem jugo-l,vanskejfa na rodnega sveta v 'sshinjrtonu in gospoda Pašiča* a samo vprašan je, kako ■’t'» urediti našo skupno 'državo. v° ujedinjenje sigurno m tra- ^oslovanski Narodni Svet v Ellingtonu je vedno zastopal jenje, da je sigurno in tajno ’"Janje vseh naših dežel v eno ° mogoče samo tedaj, ako "imeli vsi državljani te velike J"g08lovanske države, brez lkö na ime ali veroizpoved, pravice, sodelovati pri re. '"J" vseh vprašanj našega “Pnega državnega življenja. /'lradi tega mišljenja smo ee tudi javno raziti s stran-j-jU* '^u vLdo gospoda N ikole Pa— 1 Ker je gespod Pašič uporno stvo našega troimenega O ria "pal del ^8 tl) išljenje, da je po Krf-"raciji že v naprej rešena jid naše skupne države inda o ; j ((» L . 1 , oP | 0lti valer! tega kraljevina. o^M« očividno prekršeno vi— ""colo o narodnem samo- pr- L, r» "vanju. Narodnim posla n-"a bodoči ustavotvorni aku-A' J* odvzeta pravica, reševati ' ^ naše. narodno medsebojno “J» nad vse važnim vprašan- II t8|H jeg. Pašič izzval pri na-'a