UR 80
G
PoitalB* plačana - Spa<3.
OVINA ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJ
abbon. post. - II. gr.
S T V O
JTO XI ŠT. 252
*REZ REKLAME USPEHA
^ekl I :ebeil
an»a je dandanes neobhodno po-Pripomoček vsem večjim poslov-
ini ' miomocek vsem veejun poslov !lja Vr<U£am. Brez reklame taka pod-j ^,le morejo uspevati, ker bi kratko-I Ožn .°'>^*nstvo ne vedelo zanje in ne ■ er i Hj'1'ovib izdelkov. Pravijo si-a ’ tla se dobra roba sama hvali, to-JO moraš poznati in vedeti za 'ga ^ kdelevalea. To pa je ravno na-Ud	da se ime tvrdke vtisne
dn v spomin, vse nadaljnje sledi £!° P° sebi...
. Z1011* dežela velikopotezne reklame iljj nierika. Lahko bi rekli, da v Ame-»iii *>ret*vsem v Zedinjenih državah, iel) 0 Ves poslovni promet na reklami, rea Vev*etl cestah je nešteto reklamnih dVC" t^S l;ov. svetlobna reklama se koplje luči, radio in televizija se vzdr-i^ tsa* r/ dnbodkov reklame, časniki, net' 0')lsi in ves ostali tisk so natipani tri'z ?Si: kajpak, konkurenca je huda •iše' a° ne smeš čakati, da bodo prišli j ,C| k tebi, temveč ti moraš iti k njim u^! tJ,ni Ponuditi svoje blago. In kdor je <-® . fi,Iznajdljivejši, ta ima tudi večji ' 0 .''l 'n večji promet pomeni, da lah L^*' !Ui	eene svojim izdelkom in s
01 ntkliUStle^n° konkuriraš. Seveda boste 1 ' re ’ t*a reklama tudi nekaj stane in -"•! s vsekakor na račun kupca. Res 'a' iety a ta izdatek se pri velikem pro-tako razdeli, da na posameznega
,mXemKPride prav majhen, skoraj ne lerQ be vieden znesek. Tipičnih pri-j . kar najbolj uspešne velikojKitez-eklanie imamo dovolj. Pred zadnjo 6t°VnU voino je velika češka tvrdka Le ’ 'zl-lelovalnica čevljev, s pomočjo j rekiatne pro(jr|a p0 svetovnem trii a. naibol-i oddaljene kontinente.
^ najbolj uporabne reklamne nakano besedo, nato reklamo z govor-
, tf-ne r
pr‘ 6kan ,emo v prv* vrsti reklamo — s dnje!n0 .a
ižš' . Secl° m svetlobno reklamo. Prvo ugi tl j |l^ajO naši časniki, časopisi, lepa-
pfi(g f‘a'ti in sploh naš tisk, drugo ra-jeg3(a'n televizija, pa tudi svetlobna re-ela'j,e..a ,se 3e v večjih mestih splošno iso<i'j, ‘taviIa. Tudi trgovska izložbena ok-fazne razstave lahko uvrstimo nk r.ektamo. Včasih res ustvarja i’ 0. 0vtta reklama prave čudeže.
Jf|. Prejšnjih časih, ko so ljudje izde-
lovek
samo take stvari, ki jih je vsak neobhodno potreboval, ni bilo . dosti reklame ali pa nič. Kupcev ° vedno dovolj. Dandanes pa, ko eiujgjo i0t_ko predmetov, ki niso ne-"fbno potrebni, moraš ljudem vedno ;pp lova precjočitj prednouti svojega iz-tta te upoštevajo in ti h 11 Pajo svoj denar v upanju, da jim 5 Ui .ZailJ res solidno postregel. Dogna-:eP da je možno samo potom rekla-i r ie •l:az**rtti krog odjemalcev v toliki u t11’ d.a se tovarnar lahko specializi-T i kt03 ^zde^avo samo določenih pred-kottd kai' seveda zelo poceni proiz-
I	J;:vi lj°‘ Po pa 3® v narodnem gospodar-ju a11 Vetike važnosti. Res je pa tudi,
' ioi P^ vsiljiva reklama v toliko 1' ,4 ^u3® ljudskim množicam, ker vzbu-iate e njih vedno večji pohlep po sicer fcj^jthih stvareh in s tem ustvarja i “scljivost in nezadovoljstvo. Ima vsaka medalja dve plati. nladti,UPOStevamo vse navedene načine neDi.at°bne rekiame, se nehote vprašamo, J nn-iokf3 *zmed njih je bolj učinkovita.
av° še zmeraj tista s tiskano be-aS l j-?’ ker je pač trajna in bralčevo oko
II	J1jj .rat obvisi na njej. Manj učinkovi-S dOEr • radi3ska in televizijska reklama, caL ( dostikrat preveč vsiljiva, kar lju
' * 'osr^'11 pre3 odbija, kot pa privlačuje.
a 1 3e ljudi, ki radio ob taki oddaji orl' ot ZaPro> her jim ni do poslušanja mo-;llba san^b' dostikrat preveč vsiljivih hva-l i*11,' k-a3ti reklama mora biti kratka , N-j, eantata, ali kakor pravimo — udar-ebli1'0'
naj bo omenjeno, da obstaja tVeiina Psihologija reklame, ki znan-
ugotavlja najboljše načine snub-
a‘ ‘tek kupcev, zadevna sredstva in u-:e 0-5,1 v Posameznih primerih. En sam iozbJ0 Pruner bi tukaj navedel. Pred zad-v'a''c,-ja. '“'ktovno vojno je v Jugoslaviji o-obi^lf.;.9 skoraj v vseh večjih listih širom /zd°lce nek* E. V. Feller iz Donje Stu-mesi-g *er priporočal svoje lekarske izdel->i P |(,i \seh listih je poleg kraja nave-'trn r'^ b'šno številko, In sicer v vsa-iIiot**r hstu drugačno. Donja Stubica si-pr»U)S|111 |ako velika, da bi tako znanega tev.^3mca pošta brez navedbe hišne ian'b 'c — celo napačne — ne našla; croMnk6 ,?toril samo za preizkušnjo o u-‘ti ' t , ?'ltosti oglašanja. V katerem listu Nj^iste'0 .rek'arna najbolj učinkovita? V acin-igj! m’ ^ katerega je bilo povzetih naj-j ja' p enakih hišnih številk, m " jo . <,ročje reklame je res zelo obšir-jb()l ;pl a tnorda še nezadosti obdelano. Na ) rfira,Sn° pa le drži: Brez reklame ni g'-*	6§a uspeha!
ibah|
ladf	-om-
bek tneg-vsd
milil111
Radio izpodrinil tiska
A ied’°t0vit'ev našega sodelavca, da gre fisku reklarhnimi sredstvi prvo mesto . 2asluži vso pozornost. Zanimivo >	s° se v začetku nekaterih za-
■jon.’jirir;K;i listov prestrašili konkurence radijske postaje pričele
istima. ko SQ
•u -d V Sve^ vesti P° radijskih va-10V južh' ^acl^0 bo s svojo poročevalsko -)aI1j hničil tisk! so tedaj napoveda-z nJ Irenin
ilsov®aVedaii. _________ ^
air,!Ped tiskom in radiom v obvešče-
SllT7Ki________...
do
n Vfciia
-• Prav nič nazadovali in
mfigati
n°gi, naročniki bodo liste od-la V resnici je nadaljnja tek-e<i tiskom in radiom v o gOei j služM pokazala, da radio ni mo-v:acJia0 zive§a Ustom. Ti niso zaradi
a Pa —' uazičtuuvfcin lii danes e kaklarj411^16^6111 Usti s štirimilijonsko n Vpiti - ^-akor ni mogel radio izpod-de!;1ko časoPis3a v poročevalski službi. §a ni niti na področju reklame.
»■fe « listin ['bkovit.
je še vedno najbolj
(Prip. uredništva)
PETEK, 17. MAJA 1957
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Boj proti birokraciji in centralizaciji v ZSSR
V 40 letih obstanka sedanjega političnega in gospodarskega sistema v Sovjetski zvezi še ni bila izvršena tako drzna preobrazba na gospodarskem področju, kakor jo je v zadnjem tednu izvršil po dolgih pripravah glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Hru-ščev.s pomočjo svojih pristašev. Odprava cele vrste gospodarskih ministrstev, ki so imela svoj sedež v Moskvi in so od tam dajala navodila za gospodarstvo po vsej državi, ne bo imela samo dalekosežnih posledic za bodoči razvoj sovjetskega gospodarstva, temveč bo povzročila tudi pravo pravcato selitev stotisočev sovjetskih visokih u-radnikov iz Moskve na »deželo«, to je na nova mesta v 92 gospodarskih svetih, ki bodo prevzeli po posameznih republikah vodstvo nekaterih gospodarskih panog, ki je bilo doslej osredotočeno v Moskvi.
Po poročilih iz Moskve je Hruščev že dolgo pripravljal to preobrazbo. V času od januarja do maja je moral marsikaj popustiti pred nasprotniki tako temeljite gospodarske preobrazbe. Prvotno je njegov predlog šel za tem, da bi odpravili kar 30 gospodarskih ministrstev v zvezni vladi in v vladah v posameznih republikah; končno se j-e zadovoljil z odpravo 25 gospodarskih ministrstev, in sicer 10 pri osrednji vladi in 15 po republikah.
KATERA GOSPODARSKA
MINISTRSTVA OSTANEJO
Tudi po novi preobrazbi ostanejo ministrstva za letalsko industrijo, poljedelstvo, radiotehniko, kemično industrijo, proizvodnjo prevoznih sredstev in ministrstvo za graditev srednjih strojev; ministrstvo za obrambno industrijo ostane in se spoji s splošnim ministrstvom za gradnjo strojev; prav tako ministrstvo za elektrarne, ki ga vodi
Skoraj teden dni je trajala v Trstu konferenca italijanskih in avstrijskih strokovnjakov, ki so se sestali, da bi postavili temelje za izvedbo italijansko-avstrijskega sporazuma od oktobra leta 1955. Ko si je Jugoslavija in nekatere druge zaledne države, kakor Ceho-slovaška prizadevala, da bi se zaledne države v smislu mirovne pogodbe in londonskega sporazuma zagotovile beseda pri up;„.i tržaškega pristanišča, jc Avstrija sklenila neposreden sporazum z Italijo. Z njim si je hotela zagotoviti določene pravice glede uporabe tržaškega pristanišča.
Po dolgem odlašanju je končno vendar prišlo do te konference, ki naj bi pripomogla k stvarni izvedbi italijan-sko-avstrijskega sporazuma. Na dnevnem redu so bile razne avstrijske želje glede pospešitve prometa po železnici in cestah, pa tudi glede vpeljave pogostejših pomorskih zvez iz Trsta v čezmorske dežele. Tudi vprašanje oporišča za novo avstrijsko trgovinsko mornarico, ki naj bi bilo v Trstu, je bilo na dnvenem redu; sicer mora avstrijski parlament še odobriti zadevni zakonski načrt o ustanovitvi avstrijske mornarice. Avstrijci so tudi izrazili željo, da bi v Trstu lahko ustanavljali lastna podjetja in da bi italijanske oblasti brez posebnih težav dajale avstrijskim državljanom dovoljenja za bivanje v Trstu.
Konferenca se je začela 8. maja in se zaključila s podpisom zadevnega zapisnika v prostorih tržaške trgovinske zbornice dne 13. maja. Italijansko odposlanstvo je vodil poslanik Guarna-schelli, avstrijsko pa minister Platzer. V odposlanstvih je bilo vse polno strokovnjakov za promet, in sicer iz raznih džravnih ustanov pa tudi stanovskih organizacij. Delu je prisostvoval tudi ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi, medtem ko je predsednik Trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiz po zorno sledil razvoju konference. Ob zaključku je predsednik Tržaške trgovinske zbornice izročil zlato kolajno poslaniku Guarnaschelliju in avstrijskemu ministru Platzerju. Italijani so izredno ljubeznivo sprejeli Avstrijce; otvoritveno sejo konference so posneli tudi na televizijski trak.
Zapisnik o zaključni konferenci še ni bil objavljen, ker ga morata poprej o-dobriti obe vladi. Minister Platzer je ob zaključku izjavil, da je zadovoljen z uspehom konference in da je razumljivo, da so se pojavile tudi težave, ker gre za konkretna tehnična vprašanja. Neki tržaški list, ki podpira rimsko politiko, je zapisal, da je Italija v bistvu sprejela vse avstrijske zahteve. Ali to drži, bodo pokazali šele komentarji avstrijskega tiska in izjave predstavnikov prizadetih gospodarskih ustanov.
O avstrijski želji, da bi Avstrija lahko ustanavljala v Trstu razna podjetja, je znano le to, da je vodstvo italijanskega odposlanstva obljubilo, da bo to željo podprlo pri rimski vladi, toda le, v kolikor pojde za podjetja, katerih namen je pospeševati avstrijsko trgovino čez Trst. Avstrijcem je mnogo na tem, da se promet po železnici in cestah pospeši in da ga ne ovirajo zadrževanje vlakov in carinske formalnosti. Dogovorjeno je bilo, da se med Trbižem in Trstom uvedejo direktni tovorni vlaki. Podrobno bodo o železniških zadevah razpravljali še na konferenci železniških strokovnjakov v Salzburgu meseca julija. Tam bodo razpravljali tudi o železniških tarifah. Carinarnicam ob cestah (tudi v Fernečah) bodo priporočili, da čimbolj poenostavijo postopek carinjenja.
Italijansko odposlanstvo bo podprlo avstrijsko zahtevo po okrepitvi prog proti Indiji, Pakistanu in Daljnemu vzhodu, Vzhodni Afriki in Perzijskemu zalivu. Med razpravo so italijanski odposlanci naglašali, da so te želje izvedljive, ako bo Avstrija v resnici zagotovila, da bo določeno količino prometa
bivši predsednik Malenkov, z ministrstvom za gradnjo električnih central.
USTANOVITEV GOSPODARSKIH SVETOV
Hruščev je v svojem govoru pred Vrhovnim sovjetom naglasil, da je razvoj gospodarstva zahteval to preobrazbo; država ima danes že okoli 200.000 tovarn in 100.000 gradbenih podjetij. Doslej so industrijo vodila ministrstva v Moskvi, kjer se je birokratski aparat vedno bolj kompliciral. Dodal je, da bo n. pr. proizvodnjo premoga laže voditi iz mest, kjer so rudniki, kakor iz Moskve. Po njegovem mnenju je bilo nad poslovanjem raznih obratov preveč nadzorstev v primeri s številom zaposlenih. Rekel je tudi, da marsikateri industrijski obrati proizvajajo z zastarelimi stroji, medtem ko je Sovjetska zveza n. pr. dobavila Kitajski najsodobnejše stroje za njeno avtomobilsko industrijo. Namesto odpravljenih ministrstev bo poslej nadziralo gospodarstvo 92 gospodarskih svetov, katerih področja bodo še podrobno določili. Ti gospodarski sveti bodo poslovali po navodilih državne komisije za planiranje v Moskvi, ki jo zdaj vodi Josif I. Kuzmin.
NE GRE ZA NAVADNO DECENTRALIZACIJO
Pariški »Le Monde« poroča iz Moskve, da ima ta preobrazba upravljanja sovjetskega gospodarstva tudi strateški značaj. Sovjetska vlada hoče razmestiti upravna gospodarska središča po vsej državi, da ne bi bila v primeru vojne izpostavljena motnjam zaradi letalskih napadov v Moskvi. Zmešnjava, ki je nastala v Moskvi leta 1941 ob Hitlerjevem napadu, je bila za sovjetske državnike poučna.
Komentator londonskega »Observer-jax E. Crankshavv domneva, da hoče
usmerila proti Trstu. Uprava javnih skladišč bo v Trstu dokončno uredila skladišča za rastlinska olja, ki bodo imela dnevno zmogljivost 2000 ton. Glede porabe pristanišča je bila sestavljena nova tarifa, ki je zelo poenostavljena in so jo Avstrijci že odobrili.
AVSTRIJSKI PROMET CEZ TRST
V povojnem času je avstrijski promet čez Trst precej narastel v primerjavi z avstrijskim prometom pred vojno. Leta 1956 je prispelo iz Avstrije v Trst 490.503 ton blaga, medtem ko je odšld iz Trsta po železnici v Avstrijo 2,083.630 ton blaga. Celotno je prispelo po železnici iz vseh zalednih držav (tudi iz Italije) 984.185 ton blaga, odšlo pa tja 2,440.573 ton blaga, to se pravi, da predstavlja avstrijski promet pri dovozu v Trst 49,83%, pri izvozu iz Trsta pa kar 85,37%.
Lansko leto je avstrijski promet v primerjavi s prejšnjimi leti narastel. Leta 1955 je po železnici prispelo iz Avstrije 483.906 ton blaga (54,3% od celotnega uvoza 891.940 ton), odšlo pa je 1,926.921 ton (82,8% od celotnega izvoza v zaledne države 2,326.508). Leta 1954 je prišlo iz Avstrije 440.340 ton blaga (53,8% od celotnega uvoza iz zalednih držav 818.324 ton), odšlo pa je v Avstrijo 1,045.682 ton (72,1% od celotnega izvoza 1,450.317 ton). Od celotnega železniškega prometa čez Trst je avstrijski promet predstavljal leta 1956 67,60%, leta 1955 68,5% in leta 1954 62,9%.
Zanimivo je, da narašča avstrijski promet čez Trst zaradi dovažanja ameriškega premoga, ki je namenjen v Avstrijo. Tako je šlo lansko leto okoli 1 milijon ton premoga iz Trsta v Avstrijo. Avstrijski promet čez Trst je pričel naraščati prav zaradi teh ameriških pošiljk premoga, ki se nekega dne lahko občutno skrčijo.
AVSTRIJSKI PROMET CEZ HAMBURG
Avstrijski tranzit čez Hamburg je v povojnem času tudi zelo narastel. Leta 1956 je bilo za račun Avstrije prepeljanega čez hamburško pristanišče 687.000 ton blaga, to je šestkrat več kakor leta 1936. Leta 1954 je avstrijski tranzit znašal samo 310.301 ton, leta 1953 pa 218.706 ton.
Koln, aprila 57
»Nemci živijo zato, da delajo ...« Tako mi je dejal neki moj znanec, sopotnik v avtobusu na poti iz Kopra v Ljubljano. To je bilo tik pred mojim odhodom v Nemčijo. Udobno zleknjena v naslanjačih sva kramljala, največ seveda o nemški deželi, ki je za nas velika neznanka in neprestano razpihuje ogenj naše radovednosti. Ljudje imajo o njej mnogo predsodkov, nekateri iz lastnih, drugi iz tujih izkušenj s srečanj z Nemci. Še več nezaupanja imamo do Nemčije kot dežele. O njej smo se učili v šoli, med vojno smo od strahu trepetali pred njo, po vojni pa smo o njej s prezirom govorili. Sedaj povsod govorijo o pravljični nemški pridnosti in discipliniranosti, ki je pripeljala to poraženo in razcepljeno deželo na vrhove sodobnega političnega in gospodarskega življenja. Moj sopotnik je to izrazil z besedami: »Nemci živijo zato, da delajo ...« Nisem mu verjel!
S temi mislimi sem se podal na pot v-neznano Nemčijo, proti Kolnu. Natančno ob določeni uri se je vlak ustavil na železniški postaji mesta, ki mu Nemci pravijo:	»schbnes Koln am
Rhein«.
Ko sem stopil s postaje, ki jo še vedno gradijo, sem v neonski razsvetljavi zagledal ponos gotike, znamenito kolnsko katedralo — »Dom«. Ko sem ob kamenitem velikanu iskal na temnem nebu nevidni konec zvonikov, sem se spomnil besed, ki sem jih slišal v vlaku: »To je Bachova fuga v kamnu«.
Hruščev s sedanjo preobrazbo zagotoviti večji vpliv stranke na vodstvo industrijskih podjetij. Ta vodijo tudi sedaj strokovnjaki, ki so organizirani v stranki, vendar jih ob vsaki priložnosti ščitijo osrednja ministrstva, katerim so podrejeni po strokovni liniji. V bodoče si bo stranka lahko zagotovila večji vpliv na njihovo poslovanje. Ni dvoma, da se je okoli teh ministrstev v Moskvi ustvarila birokracija, ki je predstavljala lastno silo v sovjetskem socialnem in političnem življenju.
PREHOD NA NOVO UPRAVO NE BO LAHEK
Takoj po odobritvi preobrazbe s strani Vrhovnega sovjeta je izšel zadevni zakon. Sovjetski vladi je mnogo na tem, da se reforma čtmprej izvede. Splošno prevladuje mnenje, da bo potrebno mnogo časa, preden se bo uprava sovjetskih gospodarskih podjetij in ustanov lahko prilagodila novemu položaju. Vsekakor je zanimivo, da so sovjetski državniki prišli do zaključka, da je bil dosedanji birokratski aparat pretežak, da bi dosegel potrebno učinkovitost v proizvodnji.
Omiljenje obvezne oddaje na Poljskem
Tajnik poljske delavske stranke Go-mulka je takoj ob svojem nastopu že oktobra lanskega leta napovedal važne preobrazbe v poljskem kmetijstvu. V smislu tedanjih smernic je sejmski odbor za kmetijstvo te dni izdelal nova navodila za obvezno oddajo žita in krompirja. Te smernice vsebujejo precejšnje olajšave za poljskega kmeta. Obvezna oddaja žita bo zmanjšana za 630.C00 ton v tem letu. Kmetje, ki nimajo več kakor dva hektara obdelovalne zemlje bodo oproščeni obvezne oddaje. Od 2,630.000 gospodarstev, ki jih je lansko leto zadela obvezna oddaja, jih bo 736.000 letos oproščenih; 1 milijon gospodarstev pa bo deležnih raznih olajšav. Kdor je prevzel v lastništvo gospodarstvo po 1. januarju, bo oproščen obvezne oddaje; to perdnost uživajo tudi pridelovalne zadruge.
Poleg tega bodo kmetom plačevali žito draže, in sicer skoraj dvakrat dra-že. Celotno bo 68% gospodarstev uživalo razne olajšave pri obvezni oddaji ali pa bo popolnoma oproščeno obvezne oddaje.
Po računih vlade naj bi obvezna oddaja letos zadela 1,450.000 ton žita, v resnici pa bo vrgla. 'V A- J.100.000 ton. Ostalo žito bo država kupovala na prostem trgu- kupili bodo okoli 1,350.000 žita. Po vseh teh olajšavah naj bi se letos dohodki kmetov povišali za 1,3 milijarde zlotov.
Dosedanje obdelovalne kmetijske zadruge, ki so se po nastopu Gomulke skoraj vse razšle, nadomeščajo z ustanavljanjem drugih zadrug na deželi zlasti mlekarn in vrtnarskih zadrug, ki so bile v preteklosti med Poljaki bolj vpeljane; prav tako vstajajo komunalne posojilnice.
Po pripravah in prijavah, ki so prišle upravi tržaškega velesejma ne bo letošnja prireditev zaostajala za prejšnjimi leti. Zagotovljena je bila udeležba najvažnejših držav iz tržaškega zaledja, to je Avstrije in Jugoslavije. Tudi države z Bližnjega vzhoda kakor n. pr. Libanon, so zagotovile svojo udeležbo. Libanon ima razmeroma velik delež na tržaški trgovini. Velesejma se bo udeležila kakor prejšnja leta tudi Grčija, ki bo že četrtič razstavljala svoje gospodarstvo. Kakor smo že poročali, bo letos organizirala jugoslovansko udeležbo Trgovinska zbornica LR Slovenije s sodelovanjem Trgovinske zbornice LR Hrvatske. Jugoslavija bo tudi letos, posvetila veliko pozornost lesni razstavi na tržaškem velesejmu; jugoslovansko udeležbo na tej razstavi organizira »Jugodrvo« iz Zagreba. Trgovini z lesom bo posvečen »mednarodni dan« (27. junija).
Trgovinska zbornica za Slovenijo je že pozvala podjetja po vsej državi, naj čimprej prijavijo, v kakšni meri se nameravajo udeležiti tržaškega velesejma. Jugoslovanska udeležba ni omeje-
V sončnem blišču si ogledujem mesto. Vidim mnogo tovarniških dimnikov; povečini so to dimniki tovarn par-fumerijskih izdelkov. Povsod mnogo dima, a zelo malo rastlin. Zato je toliko lepša narava v parkih. Občutil sem, kot da je vsaka travica s silo iztrgana iz zemlje. Če raste rahitična cipresa nekoliko vstran, jo že tako negujejo, da prične rasti v spiralo in hočeš — nočeš jo moraš občudovati.
Kolnci so v glavnem dobrodušni Ij Lidije, ki vedno poudarjajo, da se zelo zelo razlikujejo od Prusov, kar je pravzaprav popolnoma resnično. Pri vsakem srečanju navdušeno politizirajo in pripovedujejo o strahotah vojne. V vsakem takem pogovoru je opaziti odtenek opravičevanja, vendar ne za tisto, kar bi mi pričakovali. Nemci so mi pripovedovali o nečloveškem postopanju SS-ovcev z Židi in so ga obsojali. Prav! Toda nihče ni omenil taborišč s Poljaki, Jugoslovani, Rusi in Francozi, ne Dachaua ne Buchnewalda. Povratka v težke vojne čase si Nemci splošno ne želijo.
Zavedajo se še vedno hudih posledic zadnje vojne, ki se kažejo tudi v ne posebno moralnem življenju nemške mladine. Ko jo takole mimogrede opa-
Kakor smo že poročali, so od 4. aprila v Jugoslaviji v veljavi nove določbe o uvozu avtomobilov in motornih koles. Zdaj objavljamo glavne določbe po »Uradnem listu FLRJ«.
Pri uvozu se ne obračunavajo več u-vozni količnik, temveč se plačata prometni davek in carina. Carina znaša za osebne avtomobile z dvižno prostornino do 1500 kub. cm in za motorna kolesa vseh vrst in dvižnih prostornin 40%, za osebne avtomobile nad 1500 kub. cm dvižne prostornine pa 80% na zunanjo nabavno ceno, vštevši vse stroške do jugoslovanske meje, preračunano v dinarje po obračunskem tečaju.
Avtomobili z dvižno prostornino nad 2000 kub. cm se smejo uvoziti samo s posebnim dovoljenjem sekretariata Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze.
Carina na osebni avtomobil ali motorno kolo pa se ne plača, če si ga jugoslovanski državljan nabavi s prihranjenimi tujimi plačilnimi sredstvi, pridobljenimi v skladu z veljavnimi predpisi, ali če gre za vozilo, uvoženo za invalide po posebnih predpisih, ki jih bo izdal komite za zunanjo trgovino. Pač pa mora lastnik avtomobila ali motornega kolesa naknadno plačati carino, če v petih letih vozilo odtuji, ga da drugemu v uporabo ali pa sam uporabi za prevozne storitve.
Poleg carine se plača na uvoženo vozilo tudi prometni davek, ki znaša pri motornih kolesih do 176 kub. cm 33%, nad 176 kub. cm pa 36%, pri avtomobilih pa po kubaturi od 25 do največ 56 odst. Posebna postavka velja za vozila, ki jih nabavijo gospodarske, zadružne in družbene organizacije z dinarskimi sredstvi.
Kakor carine, tako so tudi prometnega davka prosta vozila, ki jih nabavijo državljani s prihranjenimi tujimi plačilnimi sredstvi. Prometnega davka, ne pa tudi carine, so pa prosta tudi vozila (avtomobili in motorna kolesa), ki jih jugoslovanski državljani prejmejo iz tujine v dar, pod pogojem, da služi vozilo obdarovanemu za osebno rabo.
Pripominjamo, da uporablja carinarnica v Sežani omenjeno uredbo po svoji razlagi, v kolikor gre za uvoz in carinjenje rabljenih vozil. Rabljenih vozil namreč ne carini na podlagi nabavne cene v Italiji in prevoznih stroškov do meje, temveč takšna vozila oceni, in sicer, kakor kaže izkušnja, pretirano visoko v primerjavi z nabavno ceno. Posledica tega je, da mora obdarovanec, kateremu je vozilo bilo poslano v dar, plačati zelo visoko carino, ki doseže včasih skoraj ceno rabljenega vozila v Italiji. Carinarnica ss je postavila na gledišče, da je zakonodajalec ,ko je določil nabavno ceno kot podlago za carinjenje, imel pred očmi samo nova vozila. V resnici besedilo zakona ne dela razlike med novimi in starimi vozili. Dobro bi bilo, da bi jugoslovanska pristojna oblastva v tem pogledu izdala potrebna pojasnila, da bi se javnost vedela ravnati. Nabavnih cen rabljenih vozil ni težko ugotoviti, saj jih strokovne revije in listi sproti objavljajo. Ce se bodo vozila ocenjevala — v nasprotju z besedilom zako-
na morda samo na Slovenijo in Hrvat-sko, temveč bo zajela vse področje Jugoslavije. Na sejem bodo seveda prišla podjetja, ki kažejo posebno zanimanje za trgovino s Trstom in Italijo. Mnogo bi pripomogla k čimvečji udeležbi jugoslovanskih podjetij rešitev vprašanja sejemskega kontingenta; jasno je, da bi priznanje večjega kontingenta privabilo toliko več udeležencev, ker bi se tako njihov riziko zmanjšal. Jugoslavija je zahtevala kontingent 250 milijonov lir, in sicer na podlagi izkušenj iz prejšnjih let: vselej se je namreč pokazalo, da je bil jugoslovanski kontingent prenizek.
IZVOZ JUGOSLOVANSKIH ELEK TROMOTORJEV NA POLJSKO. Tovarna električnih motorjev »Sever« v Subotici je dobavila Poljski 210 električnih motorjev večje zmogljivosti. To je prva večja pošiljka, ki jo je odpravila tovarna »Sever« na Poljsko. V vsem letošnjem letu bo ta tovarna izvozila na Poljsko za 200.000 dolarjev motorjev.
zujem, skoro ne verjamem, da bo ona nadaljevala tradicijo nemške marljivosti in discipliniranosti. Kje jo srečuješ? Na cesti s pipo v zobeh ali v divjem brzenju na mopedu ali v taktu rock and rolla ali pa pri televizijskem sprejemniku. Prav ona predstavlja največji problem sodobnega nemškega naroda. Za to mladino se borijo vsi: od levičarjev do desničarjev, starši, organizacija in šola.
Disciplinirani in natančni so Nemci še zmeraj. Zvečer boste v družbi vedno lahko natančno presodili, kdo je najimenitnejša oseba med zbranimi, samo da pogledate nianso črne obleke, ki jo tista oseba nosi. V Nemčiji ima šef tovarne vedno boljši avto od podrejenega. Ni tu važen denar, temveč nenapisani zakon o položaju v družbi. Inženir v tovarni ne bo nikoli prijazno kramljal z nekvalificiranimi delavci. Strašen je ta nedemokratični odnos med ljudmi.
Do tujcev so Nemci prijazni. Z nekim starejšim gospodom sem se sprehajal ob Reni iz katere so že davno dvignili potopljene ladje. Čez njo so sedaj speljani novi, vitki mostovi. Po njenih kalnih vodah neprestano plujejo težko natovorjeni vlačilci. Vse to pa še dim tovarniških dimnikov in borno vegeta-
na — po notranjih jugoslovanskih cenah, ki so še vedno visoke, bodo obdarovane! morali plačevati izredno visoke carine. To gotovo ni bilo v namenu zakonodajalca, ki je hotel olajšati uvoz vozil in zadovoljiti potrošnike v skladu z najnovejšo jugoslovansko gospodarsko politiko.
Tpii med FLRJ in ZSSR
Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo se razvija razmeroma ugodno. Trgovinski odnosi so se med obema državama še utrdili s sklenitvijo nove pogodbe, ki je bila v Moskvi sklenjena na dolgi rok. Pogajanja je vodilo trgovinsko odposlanstvo pod predsedstvom Ljuba Babiča, državnega podtajnika. Trajala so 3 mesece. To je bila prva trgovinska pogodba med obema državama sklenjena na daljši rok, saj velja do leta 1960. Pogodba ne omejuje izmenjave, temveč omogoča še nadaljnjo povečavo, ki se lahko doseže po novih pogajanjih med obema državama.
Kakor je že predstavnik jugoslovanskega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič omenil na tiskovni konferenci, so nastale težave glede dobavo sovjetske industrijske opreme za graditev tovarne dušičnih gnojil v Pančevu in tovarne aluminija v Črni gori. Sovjetska vlada je predlagala, naj se izvedba teh sporazumom odloži. Jugoslavija seveda ni mogla sprejeti tega predloga, ki bi pokvaril jugoslovanske gospodarske načrte za bodočnost.
Ni dvoma, da ima sovjetsko odlašanje svojo politično ozadje, ker še niso bila razčiščena vsa politična vprašanja med obema državama. Sodeč po nedavni izjavi predsednika Tita v Pulju je Jugoslavija proti temu, da bi sovjetska diplomacija izkoriščala ideološke spore za pritisk na jugoslovansko zunanjo politiko; Jugoslavija se noče priključiti k nobenemu bloku ter hoče ohraniti popolno neodvisnost.
Raliiansko - jugoslovansko sodelovanje v kmetijstvu
V Italiji se mudi posebno jugoslovansko odposlanstvo, ki ga vodi minister za kmetijstvo Slavko Komar. V odposlanstvu sta tudi predsednik vojvodinske avtonomne pokrajine in glavni tajnik Zveze kmetijskih zbornic. Razgovorov v trgovinski zbornici v Milanu se je udeležil tudi generalni konzul v Milanu ivKovič in trgovinski ataše v Rimu Stevovič. Razgovori se bodo zaključili v Rimu. Namen tega obiska je postaviti trdnejše temelje za sodelovanje italijanskih strokovnjakov pri akciji za povzdigo jugoslovanskega kmetijstva za zboljšanje kultur, pa tudi za mehanizacijo kmetijstva v Jugoslaviji. Jugoslovanski poslanik v Rimu dr. Cernej je obiskal predsednika italijanske poslanske zbornice, kakor je že poprej obiskal predsednika Senata. Trgovinska izmenjava kakor tudi gospodarsko sodelovanje se sploh med obema državama čedalje bolj ugodno razvijata. Italijanski gospodarski tisk obširno poroča o teh razgovorih.
Znižanje davkov na živila v Franciji
Francoska vlada je 11. maja znižala davke na dohodke pri pridelovanju in prodaji raznih živil, na podlagi katerih sestavljajo podatke o življenjskih stroških v Franciji. Celotno znižanje davkov znaša okoli eno milijardo na leto, za letošnje leto pa 600 milijonov frankov. Zaradi znižanja davkov bo n. pr. cena riža na drobno padla za 18 frankov. (1 frank velja približno poldrugo liro), življenjski stroški (indeks) bodo zaradi najnovejšega davka padli za e-no desetinko točke. V zadnjh 14 mesecih je vlada znižala davke na razne življenjske potrebščine, da bi vplivala na gibanje življenjskih stroškov; to znižanje stane državo 107 milijard frankov na leto. Zaradi tega znižanja je indeks življenjskih stroškov za 4,85 toč ke (3,2%) nižji. S tem skuša vlada preprečiti zvišanje plač, do katerega bi imeli nameščenci in delavci pravico, a-ko bi indeks življenjskih stroškov narastel.
cijo mi je moj tovariš navdušeno razkazoval. Primerjal sem ga z našim Kraševcem, ki razkazuje svoje plavo morje ali pa Gorjancem, ki hvali lepe planinske vrhove.
Ob reki in železnici so namreč kot v verigi razvrščene tovarne, iz katerih udarja na uho neprestano ropotanje strojev. Povsod vidim delavce, oblečene v plave uniforme, ki so, kakor se mi zdi, del nemške narodne noše. Mnogi delavci so oficirji bivše nemške vojske, ki so do sedaj za kazen morali služiti v tovarnah težke industrije kot navadni delavci. Ta obveznost je bila pred nedavnim odpravljena. Zato ni prav nič čudno, če srečate ob visoki peči ali ob težkih vagonih bivšega nemškega barona, oficirje različnih činov, ki še zmeraj s ponosom nosijo po delu cilindre in monokle. Nekaj je značilno zanje. Pogovarjal sem se s Fritzom von ... Nič se ni pritoževal nad težkim delom, nasprotno, hvalil je »stare, dobre čase«, v katerih so vsi pridno in disciplinirano delali. V tovarni slovi kot eden najboljših delavcev, čeprav je že star. Nisem več dvomil, da »živijo Nemci zato, da delajo . ..«
A. š.
Avstrija naj poveča promet čez Trst
Sporazum na italijansko-avstrijski Konferenci
lloinci ziuijo, da delajo...
Jugoslavija se pripravlja na tržaški velesejem
Na podobi vidimo mladega jordanskega kralja Huseina II. K ženo Dino. Slika je še iz tistih časov, ko sta Husein in Dina živela še v zakonski slogi. Danes pa ju ne Ilbčl več samo zakonska nesloga in nerazumevanje, pač pa tudi politično nasprotstvo. Dina je sicer že davno zapustila Huseina in živi pri starših v Kairu; služila je tudi kot pomožna moč v egiptovski vojski, ko se je ta borila proti Izraelcem. Toda tedaj je bil Husein še na strani Egipčanov in samega Naserja. Po zadnjem državnem udaru, s katerim je odstranil s silo iz javnega življenja vse svoje na. sjprotnlke, je stopil na stran Amerike in prišel s tem v spor z Naserjem. Danes je še manj verjetno, da bi se Dina vrnila k Huseinu v Amman.
LIKVIDACIJA DRUŽBE TREPČA MINEŠ
V Londonu so ustanovili rudarsko družbo z imenom »Treselca Ltd.«, ki bo prevzela od delniške družbe »Trepča Mineš Ltd.« njene udeležbe v Bikita Mi nerals, Selco Exploration in Selco Holdings. Družba »Trepča Minas« sama, ki je svojčas izkoriščala znane jugoslovanske svinčene rudnike v Trepči in ki jc upravičenka odškodnine za izvršeno nacionalizacijo, pa naj bi šla v likvidacijo. Družba »Trepča Mineš« je za odobritev ustreznih dogovorov z družbo »Treselca« in za prehod v likvidacijo sklicala skupščino delničarjev za 3. junij tega leta.
m
nase
I 1 I
^njg
ing	idele
Tiste dni, ko je prispel na Dunaj podpredsednik sovjetske vlade Miko-jan, da bi Avstrijce, ki se v svoji politiki radi ozirajo na Zapad, opozoril na protokolirano nevtralnost, je glavni urednik Hans Zehrer poslal svojemu listu »Die Welt« (Essen) z Dunaja zanimiv dopis. Naslovil ga je »Duh zgodovinev..
V njem poveličuje smelost avstrijskih državnikov, ki se ne zadovoljujejo z mrtvo nevtralnostjo nasproti Vzhodu in Zahodu, temveč so pristaši aktivne nevtralnosti. Tako je Avstrija pristopila k Evropskemu svetu (v Strasbourgu) in se bo pridružila tudi evropskemu področju proste trgovine; z druge strani pojde kancler Raab tudi v Moskvo, kamor ga je povabil Mikojan ter bo od tam gotovo prinesel marsikatero gospodarsko koncesijo.
Po mnenju nemškega pisca vodi Avstrija mnogo bolj vplivno in pomembno zunanjo politiko, kakor bi jo sicer majhna država 7 milijonov državljanov, ker se oslanja na tisočletno preteklost stare Avstrije, o kateri pričajo še danes na Dunaju neizbrisni spomeniki. Dunaj je danes v srcu Evrope med Vzhodom in Zahodom edina svobodna metropola. Avstrija lahko odigra pomembno vlogo pri preureje-vanju in pomiritvi Evrope, ker lebdijo nad njo duhovi pomembne preteklosti in ker je bila stoletja odgovorna r.a blaginjo narodov v Evropi ter to sooblikovala. To njeno vlogo v evropski politiki naj navdihujejo prav duhovi njene preteklosti.
Z g. Zehrerjem želimo Avstriji in njeni zunanji politiki aktivne nevtralnosti vso srečo! Toda da bi Avstrija lahko odigrala važno vlogo pri urejevanju Evrope s politiko, ki bi jo prežemali duhovi njene preteklosti, nc verjamemo. Mislimo celo, da izvirajo napake, ki jih pogosto dela Avstrija v svoji politiki nasproti sosednim narodom prav iz zgrešenega prepričanja, da lahko vodi politiko velike sile zaradi tega, ker se čuti naslednico velike avstrijske monarhije. Zdi se kakor, da pozablja, da je v tej monarhiji poleg današnjih 7 milijonov Avstrijcev živelo na milijone Slovanov in tudi nekaj stotisoč Italijanov, ki so s svojimi ustvarjalnimi silami držali pokonci vsaj tri vogale stare stavbe.
Mislimo tudi, da je treba razloge za današnje avstrijsko gledišče nasproti naravnim in z mednarodno pogodbo zajamčenim pravicam koroških Slovencev iskati prav v tem domišljanju, da si današnja Avstrija kot naslednica stare avstrijske monarhije lahko privošči marsikaj, česar bi si kot sedem-milijonska država sicer ne mogla. Jn vendar je razmerje sil po razsulu stare Avstrije v Srednji Evropi in Podonavju povsem drugačno. Na Dunaju, ne bi smeli tudi pozabiti, da so iz strahotnih preizkušenj, ki sta jih prinesli človeštvu zadnji dve vojni, vzklile nove ideje, ki jih stari duhovi ne bodo prepodili!
L. B.
Stran 2
GOSPODARSTVO
P
Petek, 17. maja '
__________X
ZagiMi velesejem v zneeju poMega blaga
Zaključenih mnogo kupčij - l/edno i/eč novih domačih izdelkov
ITALIJANSKA VLADNA KRIZA PRED REŠITVIJO?
Po dolgih posvetovanjih je predsednik Italijanske republike Gronchi poveril nalogo za sestavo vlade senatorju Adonu Zoliju, ki je krščanski demokrat. Zoli naj bi sestavil tako imenovano e-nobarvno vlado, to se pravi, da bi v vladi sodelovali samo ministri iz krščanske demokratske stranke. V dosedanji vladi so bili poleg demokristjanov tudi Saragatovi socialisti in liberalci. Odstop Segnijeve vlade je izzval Saragat. Nekateri so domnevali, da je to storil po nasvetu javnega tajnika angleške delavske stranke Gaitskella, da Oi omogočil sporazum z Nennijevimi socialisti. Vse kaže, da je do tega sporazuma še daleč, ker se Nenni noče popolnoma odpovedati sodelovanju s komunisti .Saragat je odstopil iz vlade tudi zato, ker je Segnijeva vlada prihajala vedno bolj pod vpliv desničarjev v krščanski demokratski stranki, kakor so n. pr. Pella, Scelba in Togni, ki je bil minister za državne soudeležbe. Govorijo, da bo Pella, ki je sicer znan kot finančnik, postal zunanji minister v novi vladi; Tambroni pa bi še nadalje ostal notranji minister.
SVARILO PREDSEDNIKA TITA. Ob
proslavi jugoslovanskega dneva zmage, 15. maja, je predsednik republike Josip Broz Tito opozoril na nevarnost za vse človeštvo, ki povzročajo poskusi z jedrskim (atomskim) orožjem in tekma v oboroževanju. Skupni smoter vseh narodov naj bi bil preprečitev kakršnekoli nove vojne ali novega napada. V tem pogledu bi se moral ves svet danes globoko zamisliti, saj gre za njegovo bodočnost, ki jo ogroža neprestano tekmovanje v oboroževanju in morebitna uporaba atomskega orožja. Jugoslovanska vlada in jugoslovanski narodi bodo brez pridržka podpirali akcijo znanstvenikov, da se prenehajo poskusi in razstrelitve atomskih bomb. Dne 15. maja je bila na Božičnem otoku v Pacifiku izvršena razstrelitev prve angleške vodikove bombe.
SOVJETSKA MIROVNA OFENZIVA.
V zadnjem času je sovjetska diplomacija postavila Zahodu razne nove predloge za pomiritev in razorožitev. Tako je predložila Združenim državam in V. Britaniji, naj bi se prenehali poizkusi z vodikovimi bombami. Drugi predlog gre za to, da bi se sestali naj višji predstavniki štirih velesil in se posvetovali o ureditvi sveta. Tretji se nanaša na razorožitev. Oba sovražna tabora naj bi ločil ozemeljski pas, kjer bi ne bilo vojaških oporišč, in ki bi se dal tudi nadzirati z letali. Med Ameriko in Sovjetsko zvezo naj bi se razdelila vplivna področja. Zaradi sovjetskih predlogov in gledišča ameriških državnikov, ki z vso resnostjo proučujejo sovjetske predloge, se je najbolj razburila nemška vlada, ker odbija predlog, da bi bila Nemčija potegnjena v nevtralni pas in ne bi smela razpolagati z atomskim orožjem. Pravijo tudi, da Američani ne zahtevajo od Rusov, da bi pristali na zdru žitev obeh Nemčij.
PRIJATELJSTVO MED ITALIJO IN FRANCIJO. Predsednik Francoske republike Renč Coty je prispel na uradni obisk v Italijo v spremstvu zunanjega ministra Pineaua prav tiste dni, ko je v Rimu izbruhnila vladna kriza. Co-ty je nazadnje obiskal tudi papeža Pi-ja XII. Med razgovori v Rimu ni moglo priti do posebnih obvez, ker ni na vada, da se med tujimi državniki in ministri v ostavki vršijo razgovori, ki bi nalagali državam posebne obveze. Poleg tega je tudi že bilo jasno, da se Martino ne bo več vrnil v zunanje ministrstvo. Vsekakor so med tem obiskom z obeh strani naglašali veliko prijateljstvo, ki veže obe državi, kateri sodelujeta v atlantski zvezi (NATO).
ZOPET AMERIŠKO OROŽJE ZA JUGOSLAVIJO. Ameriška vlada je sklenila, da bo pričela zopet dobavljati o-rožje Jugoslaviji, ker je Jugoslavija pokazala, da hoče z vsemi silami zavarovati svojo neodvisnost. Dobave orožja so bile prekinjene pred enim letom, ker so nekateri ameriški državniki domnevali, da bo Jugoslavija stopila na sovjetsko stran. Jugoslovani bodo prejemali tudi reaktivna letala.
KARDINAL VIŠINSKI V VATIKANU.
Papež Pij XII. je sprejel v posebni avdienci poljskega kardinala Višinskega, ki mu je poročal o odnosih med Cerkvijo in državo na Poljskem.
OBVEZNO ZAVAROVANJE AVTOMOBILOV. Dne 1. januarja 1957 je bila uveljavljena na Nemškem odredba, po kateri morajo biti vsi avtomobili, ki pridejo na nemško ozemlje iz tujine, zavarovani. Na meji zavračajo nezavarovana vozila. Vozači pa lahko kar na meji podpišejo enomesečno zavarovnje.
Zagreb, 2. maja Deset dni so zastave 18 držav, ki so se udeležile spomladanskega zagrebškega velesejma vihrale v vetru premočene s spomladanskim ledenim dežjem ter se končno umirile kakor krila utrujene ptice. Velesejemska vrata se odpirajo samo še, da lahko odhajajo vrste tovornikov, ki odvažajo razstavljeno blago, medtem ko na koncu sejemskega prostora žvižga železniški stroj pred velikim skladiščem, ki se zdi kakor postaja v majhnem mestecu. Medtem ko odvažajo blago s sejmišča, so knjige za naročila še vedno odprte; še vedno je čas, da se vanje vpišejo naročila zdaj na zabojih, zdaj zopet v restavraciji kot zaključek poslovnih razgovorov, ki so bili po mnenju mnogih razstavljal-cev zelo ugodni.
MED TUJIMI DRŽAVAMI NAJMOČNEJŠA ZAH. NEMČIJA Že ob drugih priložnostih smo naglasili, da je imela spomladanska prireditev mednarodni značaj in da je bila posvečena v prvi vrsti razstavljanju po-trošnega blaga. Poleg mednarodnega velesejma knjig in sejma tiskarskih strojev so tuji razstavljale! razstavljali izključno predmete široke potrošnje. Ker so se tega dela sejma udeležili razstavljalci 10 držav, je bila dana kupcem izredna priložnost, da primerjajo pogoje za nabavo oziroma prodajo blaga ter se odločijo za najugodnejši pogoj. Najmočneje so bila zastopana podjetja iz Zahodne Nemčije (169 razstav-Ijalcev), Italije (86) in Avstrije, ki je priredila kolektivno razstavo z 52 podjetji; nadalje so razstavljala podjetja iz Cehoslovaške, Anglije, Holandije, Liechtensteina, Vzhodne Nemčije, Švedske in Švice.
APARATI VSEH VRST Potrošniki so imeli na izbiro najrazličnejše vrtse blaga, od italijanskih tkanin »lastex« in aparatov za kavo, angleških strojev za pranje in likanje perila, .avstrijskega porcelana, nakita, nemških in holandskih radijskih in televizijskih sprejemnikov pa do jedilnih priborov, liechtensteinskih ur in nalivnih peres, češkoslovaških električnih gospodinjskih priprav in drugih proizvodov.
MNOGO NOVIH JUGOSLOVANSKIH IZDELKOV
Sejmišče zagrebškega velesejma še ni zadobilo dokončne oblike. Do jeseni bodo zgradili še štiri manjše in štiri večje paviljone s skupno površino 23.000
Preveč novih opekarn v Italiji
Konec meseca bo v Bariju IV. kongres opekarskih industrijcev, ki ga organizira Združenje italijanskih opekar-narjev. Predsednik združenja dr. Risso je v svojem poročilu ugotovil, da je v Italiji od leta 1948 gradbena dejavnost neprestano naraščala. Lansko leto pa je ta znatno popustila; tudi leto 1957. ne obeta v tem pogledu izboljšanja. Nasprotno, v načrtu je izgradnja manj hiš kakor lansko leto. Zato bo morala tudi proizvodnja opeke popustiti. V letu 1955 je proizvodnja opeke dosegla najvišjo točko, in sicer 19,500.000 ton, lansko leto pa je padla na 16,500.000 ton ter se bo letos po vsej verjetnosti še znižala. Po mnenju predsednika je v Italiji preveč novih opekarn glede na dejstvo, da se premalo gradi. Po njegovem mnenju bi vlada ne smela finansirati ali dovoliti izgradnjo novih opekarn, ki so v zadnjih letih zrasle kot gobe po dežju. Ce se gradbena dejavnost v Italiji ne poveča — kar pa je malo verjetno — italijanski opekarnar-ji ne bodo vedeli, kam s svojimi proizvodi. Lansko leto je bilo na Siciliji zgrajenih največ novih stanovanj med vsemi italijanskimi pokrajinami, in sicer 27.218 stanovanjskih prostorov več (66°/o) kot v letu 1955.
PADEC BRODMliU
Brodarine za prevoz žita in premoga iz Amerike v Evropo s tramperji so prejšnji petek dosegle najnižjo stopnjo v zadnjih treh letih. Tako je bil za ceno 80 šil. za tono pogojen prevoz težkega žita s severnoameriške pacifiške obale v Evropo in za ceno 51/6 šil. prevoz premoga iz Hampton Roads in Ant-vverpen ali Rotterdam, dočim je znašala brodarina 14 dni prej še 66 šil. za t premoga. V linijski plovbi je bila tega dne dosežena cena 50-56 za tono pre moga.
Padec cen pripisujejo nizkemu povpraševanju v Evropi, ker so razpoložljive zaloge evropskega premoga viso ke, po drugi strani pa pričakujejo le tos v Evropi ugodno žitno letino.
Brodarji računajo, da se jim čezoceanske vožnje z ladjami Liberty, ki so bile zgrajene med vojno, ne bodo več izplačale, če zdrknejo brodarine pod 44 šilingov.
kv. metrov. Za spomladansko prireditev so pozimi izgradili paviljon lahke industrije (10.500 kv. metrov).
Posebne tablice po jugoslovanskih stojnicah opozarjajo obiskovalce na nove jugoslovanske izdelke. Teh je vse polno v paviljonih za strojegradnjo, elekrtiko in radio industrijo ter kovinsko in optično industrijo. Jugoslovanska podjetja so razstavljala okoli 1000 predmetov več kakor lansko leto. Med temi je bilo 230 novih. V raznih stojnicah sem naletel na nove izdelke, ki jih uradna statistika niti ne omenja kot takšne. Razstavljalci so nam razložili ta pojav s pripombo, da so še pozneje, to je še potem, ko So odposlali upravi velesejma svoje prijave, preizkusili nove izdelke ter jih pripeljali na sejem.
Jugoslovanska industrija se ne ustraši niti pred izdelavo kompliciranih izdelkov. O njenih proizvodnih načrtih pričajo razstavljeni potniški likalniki lahke izdelave, likalniki za hlačne robove, žepni baterijski kinoprojektorji, aparati za sušenje las, vse vrste električnih kuhinjskih potrebščin kakor štedilnikov itd. Presenetila nas je ugotovitev, da jugoslovanska podjetja izdelujejo že električne aparate za britje, ki stanejo 6.000 dinarjev; poleg tega avtomatične likalnike in peči z infrardečimi žarki. Mladina se je zanimala za mopede (kolesa s pomožnim motorjem), motoskuterje in osebne avtomobile raznih znamk, med njimi »Zastava-Fiat 600«.
MNOGO VEC POSLOVNIH ZAKLJUČKOV
Prve dni je vladalo v poslovnih krogih hladno ozračje, pozneje pa so se razvile živahne kupčije. Tako so zaključki 5-6 krat presegli lanske. Jugo-
Uprava novosadskega kmetijskega sejma hoče letošnji prireditvi, ki bo že petindvajseta, dati bolj komercialni značaj, ker so se potrebe kupcev in prodajalcev razvile v tej smeri. Komercialna poteza bo letos močnejša kakor prejšnja leta, čeprav ne bo v nobenem pogledu zanemarjen poučni del sejma, ki naj pokaže, kaj je jugoslovansko kmetijstvo do danes že doseglo in kako bi izkoriščujoč nove pridobitve na področju mehanike in kemije napredovalo v bodoče. Zveza kmetijsko-gozdar-skih zbornic bo s sodelovanjem z drugimi strokovnimi organizacijami v posebnem paviljonu prikazala dosedanje dosežke jugoslovanskega kmetijstva; nazorno bodo prikazane tudi smernice jugoslovanske gospodarske politike na področju kmetijstva, kateremu posveča vlada zdaj čedalje večjo skrb.
Zelo obširen bo tisti del sejma, kjer bodo prikazani pridelki jugoslovanskega kmetijstva, še posebno pa živine vseh vrst (plemenska, za zakol in izvoz ter mesni izdelki), nadalje ribe in konservirane ribe pa tudi čebelam in medu bo posvečena primerna pozornost. Poleg raznih vrst sadja, vina in drugih pridelkov bodo razstavljali-Tudi zdravilna zelišča in industrijske rastline pa tudi cvetlice.
Zamisel Glavne zadružne zveze in kmetijskih zbornic LR Slovenije, Makedonije in Kosovsko-metohijske dežele, da namreč organizirajo razstavo svojih kmetijskih proizvodov po posamez nih republikah ,se je obnesla. Zato jo je tudi sejemska uprava usvojila in organizirala razstavljanje na letošnjem sejmu po republikah, ki bodo imele svoje stojnice. Vinogradništvu, to je razstavi vina, žganja in grozdja bo posvečen poseben paviljon.
Na živinski razstavi bo poseben paviljon za pitano živino, ker vlada veliko zanimanje za to vrsto živine. Računajo, da bodo razne ustanove in podjetja razstavile makete moderno urejenih hlevov, napajališč, inkubatorjev in drugih naprav, ki so potrebne za razvoj sodobne živinoreje. Ribiške in čebelarske organizacije bodo razstavljale svoje proizvode v posebnem paviljonu, ki bo imel komercialni in propagandni značaj.
Tudi letos bo dan poseben pouda-
OMEJITEV PRODAJE BENCINA V ANGLIJI ODPRAVLJENA. V Angliji so odpravili 15. maja omejitev pri nakupu bencina, ki jo je vlada uvedla 17. decembra lanskega leta. Minister za energijo je izjavil, da je vlada lahko to storila, ker so zaloge bencina v Angliji zdaj zadovoljive in ker je bil sklenjen začasni sporazum za promet skozi Sueški prekop.
slovanska podjetja so od tujih razstav-Ijalcev nabavila največ tkanin (za okoli 700 milijonov dinarjev), nato električnih kuhinjskih aparatov (300 milijonov dinarjev), proizvodov črne metalurgije (168 milijonov dinarjev), predmetov iz plastičnih mas (98 mil.), kovinske galanterije (87 mil.) in vozil (50 mil. din.). Skupno so zaključki dosegli okoli 5 milijonov dolarjev.
Tudi tujci so od Jugoslovanov pokupili precej razstavljenega blaga. Skupna vrednost jugoslovanskega,blaga, ki je bilo prodano v tujino, presega eno milijardo deviznih dinarjev (1 dolar velja 300 deviznih dinarjev). Največ strojev je prodala znana zagrebška tovarna »Prvomajska« (nad 180 mil. din.), za njo tovarna »Stub« iz Sarajeva (100 mil. din); zadrska tovarna precizne mehanike in ladijskih instrumentov »Vlado Bagat« se je pogodila za izvoz v višini 135 milijonov din., »Jugoplastika« iz Splita za 150 mil. din itd.
Tudi na notranjem jugoslovanskem trgu je bilo zaključenih mnogo kupčij. Zaključki med jugoslovanskimi podjetji so dosegli vrednost 25 milijard dinarjev. Nekatere domače tovarne so prodale vso svojo proizvodnjo leta 1958.
Zaradi slabega vremena je bil obisk v začetku slabši, vendar je do konca obiskalo sejem 255.373 ljudi. Te so privabile tudi razne posebne prireditve kakor modna revija, velesejemski oder in reklamno nagrajevanje obiskovalcev.
Na koncu naj še omenimo, da so razstavljalci pokazali več smisla za organizacijo kakor prejšnja leta ter da so bili dobro komercialno pripravljeni. Sejem se že pripravlja za jesensko prireditev (od 7. do 22. septembra), za katero so se že prijavili številni udeleženci pomladnega sejma.
rek na industrijo, ki proizvaja stroje m druge potrebščine za kmetijstvo. Z ene strani bo nastopila industrija, ki ponuja svoje izdelke za uporabo v kme tijstvu, kakor kmetijske stroje, orodje, razna kemična sredstva (gnojila in sredstva za pobijanje kmetijskih škodljivcev ; z druge strani pa bodo razstavljala industrijska podjetja, ki prevzemajo od kmeta razne pridelke kakor živila, tobak, industrijske rastline itd., da jih potem predelajo.
Hapcedek jugoslovanske industrije
Industrijska proizvodnja je v prvih treh mesecih tega leta napredovala v primerjavi s proizvodnjo v lanskem letu. če postavimo proizvodnjo prvega tromesečja v letu 1956 na 100, je v prvih treh mesecih 1. 1957 znašala 121. Proizvodnja elektroenergije je dosegla 128 v primerjavi s 100 v prvih treh mesecih lanskega leta; proizvodnja premoga 114, nafte 144, črne metalurgije 136, barvaste metalurgije 122, nekovin, cementa itd. 115, kovinske industrije 119, elektroindustrije 145, kemične industrije 125, gradiva 112, lesne industrije 123, papirja 118, tkanin 122, usnja in obuval 117, gumija 128, prehranjevalne industrije 111, grafične 123 in tobaka 87.
Po posameznih republikah se je proizvodnja v prvih treh mesecih tega leta v primerjavi s proizvodnjo v prvih treh mesecih lanskega leta (osnova 100) sukala takole: v Srbiji 120, na Hr-vatskem 122, v Sloveniji 121, v Bosni in Hercegovini 123, Makedoniji 108 in v Črni gori 126. To so začasni podatki Zveznega statističnega zavoda v Beogradu.
CENE ŽIVIL V JUGOSLAVIJI
Okoli 21. aprila so veljale v jugoslovanskih mestih naslednje cene v prodaji na drobno; v Beogradu krompir 20 dinarjev kg, fižol 60, čebula 55, jabolka 80, goveje meso 240 (podražitev za 20 dinarjev); Novi Sad krompir 30, fižol 50, čebula 70, jabolka 80, goveje meso 220; Zagreb krompir 18, fižol 80, čebula 70, jabolka 80, suhe sljive 300, goveje meso 270 (podražitev 30 dinarjev); Ljubljana krompir 15, fižol 80, čebula 90, jabolka 50, goveje meso 250; Maribor krompir 15, fižol 55, čebula 80, jabolka 50 (podražitev 5), suhe sljive 330, goveje meso 250 (podražitev 10); Novo mesto krompir 16, fižol 60, čebula 60, jabolka 65 (podražitev 15), goveje meso 250 (podražitev 10); Nova Gorica krompir 15, fižol 74, čebula 75, jabolka 60, goveje meso 270 (podražitev 10).
M. V.
Novi Sad, maja
Tržačan na Koroškem
Kaj bi lahko storili za koroške Slovence
ja v tem pogledu nikakor ne misli popustiti. Za to ima vso pravico, kot jo ima Avstrija, da se briga za svojo manjšino na Južnem Tirolskem, ali kot jo ima tudi Italija, da skrbi za svojo manjšino v Istri in na Reki.
H.
Ce se človek vozi z vlakom ali z avtobusom po južni Koroški, ne sliši mnogo slovenskega. Potniki navadno govore med seboj v domačem nemškem narečju, zlasti še, če vidijo, da je v bližini kak tujec. Verjetno jim je nerodno, da bi pokazali da so Slovenci ali »vin-dišerji«. To pa se takoj izpremeni, če slišijo, da tudi tujec govori slovenski. Večkrat se mi je primerilo, da sem se vozil v avtobusu, kjer ni bilo slišati slovenske besede. A ko so slišali, da govorim s svojim spremljevalcem ali spremljevalko slovenski, so začeli vsi potniki v avtobusu govoriti slovenski. Ko sem se nekoč s spremljevalko v avtobusu, ki vozi iz Djekš v Velikovec pogovarjal, ali je možno, da bi ujeli avtobus proti Celovcu, se je v slovenščini oglasila mlada učiteljica, ki uči na Djekšah, in nama vljudno povedala za vozni red. Kaj takšnega seveda nadvse ugodno vpliva na plašne domačine.
»JEZIK BOLJŠIH LJUDI«
Po vseh izkušnjah, ki jih imam glede tega, lahko rečem, da nihče ne brani ljudem govoriti v njihovem slovenskem narečju in nihče se tudi ne zgraža nad tem, pač pa oni sami neradi v javnosti s slovenskim razgovorom pokažejo, da so Slovenci. Razmišljal sem, kaj bi bilo temu vzrok, in izpraševal tudi svoje koroške znance. Zedinili smo
se v mnenju, da se preprostim slovenskim Korošcem zdi bolj imenitno, če govore v javnosti nemško koroško narečje, pri čemer sploh ne razlikujejo sklonov, čeprav so hodili morda samo v nemško šolo. Zadeva je skoro bolj socialnega kot narodnostnega značaja. Dejansko na Koroškem namreč skoro ni slovenske razumniške plasti in tudi ne slovenskega meščanstva. Tako se preprostim kmetom in delavcem zdi, da je pač nemščina jezik »boljših« ljudi, slovenščina pa je samo za zaostale ljudi. Ker se sami ne bi radi prištevali k tem, govore pač rajši pred drugimi po nemško. Ker so hodili skoro vsi le v nemško šolo, kjer niso ničesar slišali o slovenski kulturi, imajo vse Slovence, torej ves slovenski narod za narod hlapcev in kmetov, v Nemcih pa vidijo gospode. Nesrečne povojne mednarodne politične razmere, zaradi katerih so Karavanke postale nekak kitajski zid, pa so po svoje pripomogle, da se ta občutek v ljudeh bolj krepi kot izginja.
SLOVENCI ŠE ČAKAJO NA GIMNAZIJO
Treba bi bilo storiti vse, kar je mogoče, da bi ta manjvrednostni občutek pregnali iz koroških ljudi. K temu bi seveda lahko največ pripomoglo slovensko šolstvo, zlasti srednja šola, ki bi vzgojila koroškim Slovencem plast
zavednega razumništva. Upati je, da bo s prihodnjim šolskim letom slovenska srednja šola v Celovcu, ki je obljubljena koroškim Slovencem z mirovno pogodbo, že začela poslovati; vendar pa odgovorni vladni krogi vse store, da bi ustanovitev slovenskega srednješolskega zavoda čim bolj zavlekli. K temu jih ščuvajo zlasti bivši nacistični krogi, ki so znali marsikje spet priti do odločujočega vpliva. Toda če bodo voditelji koroških Slovencev dovolj odločni in če jih bo v tem podprla tudi slovenska javnost ter matična domovina, je gotovo, da bodo kmalu imeli svojo srednjo šolo. S tem se bodo začele razmere znatno popravljati.
Treba je namreč vedeti, da je Koroška med vsemi avstrijskimi deželami na zadnjem mestu, glede števila študi rajoče mladine, južna Koroška pa v tem pogledu še zaostaja za severno Koroško. Tako je že na splošno inteligenčna plast na Koroškem tenka, delež slovenske inteligence na tem je sorazmerno še manjši in dejansko niti ni opazen. Lahko si je torej predstavljati, v kakem duhovnem ozračju živi slovenska narodnostna skupnost na Koroškem.
Tudi matična domovina bi lahko veliko pripomogla, da bi koroški Slovenci čimprej prišli do svoje srednje šole, in v resnici se kaže ,da Jugoslavi-
PREMALO STIKA S SLOVENIJO
Veliko pa bi lahko storila Jugoslavija, da bi okrepila narodno zavest in samozavest koroških Slovencev s tem, da bi s svoje strani čim bolj odprla mejo za medsebojne obiske in spoznavanje, bodisi s tem, da bi dala pobudo za tak prosti obmejni osebni promet, kot velja zdaj z Italijo, ali s tem, da bi čim bolj olajšala izdajanje potnih listov za jugoslovanske državljane, ki bi radi obiskali Koroško, oziroma vizumov za Korošce, ki bi radi obiskali Jugoslavijo, zlasti Slovenijo; stroški za nabavo potnih dovoljenj naj bi se znižali!
Medsebojnemu turističnemu prometu bi bilo treba posvetiti mnogo večjo pažnjo, kot pa jo posvečajo zdaj. Slovenija ima toliko turističnih privlačnosti, da bi prav lahko pritegnila množice Korošcev, n. pr. v Postojnsko jamo ali v obmorska mesta, Koper, Piran, Izolo in Portorož. Privlačen cilj turističnih izletov bi lahko postala tudi Ljubljana in Maribor. Tako bi se množice Korošcev vedno spet lahko prepričale, da Slovenija v kulturi in tudi v tehniki in v drugem ne zaostaja za nemškimi kraji, ali pa je na tem, da jih v kratkem doseže.
f- J-
(Se nadaljuje)
Mednarodna trgovina
ARGENTINSKA ZUNANJA TRGOVINA L. 1956 V letu 1956 je Argentina uvozila blaga za 1.172, izvozila pa za 928 milijonov dolarjev. Najmočneje se je razvila blagovna izmenjava z Zah. Nemčijo, ki se je v primerjavi z letom 195,5 dvignila od 5,9% celotnega argentinskega uvoza na 9,5%, od 5,8% izvoza pa na 12,3%. Blagovna izmenjava z Italijo se je tako po skupni vrednosti kakor po odstotku, ki ga zavzema v njej, za malenkost zmanjšala; vendar je po pristopu obeh držav k pariškemu arbitražnemu klubu zaznamovala v drugi polovici leta znatno zboljšanje v primerjavi s prvo polovico. V argentinskem tfvozu zavzema s 56 mil. dolarjev ali 5,0% med evropskimi državami drugo, v izvozu v Italijo s 67 mil. dolarjev ali 7,3% pa četrto mesto.
NOV IZDELEK TOVARNE STEVR.
Tovarna Steyr-Daimler-Puch je izdelala nov tip vozila, in sicer »2.300 Šport«, ki je pravzaprav popolnejši in hitrejši tip prejšnjega »Šport 2000«. Motor za avtomobil, ki ima 95 konjskih sil, bodo izdelovali izključno v delavnicah tovarne Steyr. V okviru sodelovanja s Fiatom izdela Steyr letno 800-1000 traktorjev in delov. V letu 1956 je ta tovarna proizvedla 13.000 avtomobilov.
GRADITEV NAFTOVODA VVILHELMSHAVEN-KOELN
Nemško podjetje Ruhrgas-AG v Es-senu je prejela nalog za graditev naftovoda od pristanišča Wilhelmshaven do Kdlna v dolžini 360 km. Za naftovod bodo potrebovali 55.000 ton cevi.' V prvem letu bo znašala zmogljivost naftovoda 6-8 milijona ton nafte. Pozneje bodo postavili vmesne črpalke in s tem bodo zvišali zmogljivost na 20-30 milijonov ton. V Wesselingu bodo zgradili rafinerijo. Delo bo končano ob koncu prihodnjega leta. V začetku bo zmogljivost čistilnice znašala 3,5 milijona ton.
INDONEZIJA
Za dobo enega leta je bila podaljšana tudi trgovinska pogodba z Indonezijo z dne 1. 4. 1951. Ker je Indonezija iz časa svoje povezave s Holandsko članica EPU, veljajo za trgovinsko izmenjavo s to državo italijanski predpisi, ki urejujejo trgovino s članicami Evropske plačilne zveze.
IZVOZ JUŽNEGA SADJA IZ ITALIJE SI JE OPOMOGEL
Kljub močni konkurenci na mednarodnem trgu se je izvoz južnega sadja iz Italije postopoma večal. Tako so po podatkih Instituta za zunanjo trgovino izvozili v času od 1. oktobra 1956 do 30. aprila 1957 4,347.926 stotov južnega sadja, in sicer iz same Sicilije 3,663.436 stotov. V prejšnji sezoni, to je 1955/56 je izvoz dosegel 3,624.355 stotov (letošnji povišek 19,6%). Posebno se je povečal izvoz mandarinov, in sicer za 40,38 odst (od 402.879 na 565.601 stotov), še bolj pa limonov, to je za 47,72% (od 1,275.086 v letu 1955/56 na 1,805.907 v letu 1956/57). Ni pa tako ugoden izvoz pomaranč; ta se je zmanjšal za 0,48%, to je od 1,946.390 stotov v sezoni 1955-56 na 1,936.931 v sezoni 1956-57. Glavni vzrok temu nazadovanju je močna tuja konkurenca.
ZA NOVO POGODBO MED ITALIJO IN NEMČIJO. V Rimu so se začela po gajanja med Italijo in Zah. Nemčijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe na širši osnovi. V Rim so poslala svoje odposlance razna nemška ministrstva, in sicer za gospodarstvo, notranje zadeve, pravne posle, za prehrano, za zunanje zadeve in za delo; pa tudi narodna banka ima svojega odposlanca Pogajanja so se začela v Rimu, končala pa se bodo v Bonnu.
CENE KALIJA V NEMČIJI NEIZ PREMENJENE. Nemška industrija ka lija je sklenila pustiti neizpremenjeno ceno kalija tudi za leto 1957/58; tako ostane cena tega gnojila ista kakor od leta 1952 naprej. Povprečno se je cena uporabe gnojila zvišala za 11,6%, ker izvaja vlada »zeleni načrt« za povzdigo kmetijstva. Lansko leto je prodaja čistega kalija narastla za 7,2% in dose gla 1,73 milijona ton.
ZA SPROSTITEV TRGOVINE S KITAJSKO
Te dni se sestane v Parizu mednarodni odbor, ki urejuje trgovino zahodnih držav s Kitajsko in v katerem je 15 članic. Francozi bodo na tem sestanku predlagali, naj se trgovina s Kitajsko popolnoma sprosti. Za trgovino s to državo naj veljajo samo omejitve, ki omejujejo trgovino z drugimi državami.
'S-timiNKI
IZSELJEVANJE EVROPEJCEV IZ SEVERNE AFRIKE Do meseca marca se je iz Tunizije in Maroka izselilo 80.000 Francozov; poprej je bilo vseh Francozov v teh dveh državah 530.000. Izseljevanje Francozov iz Severne Afrike se nadaljuje, in sicer prispe v Francijo iz teh držav okoli 1000 Francozov na teden. Francozi jemljejo s seboj seveda tudi svoj kapital. Tako se je lansko leto vrnilo iz Severne Afrike za okoli 300 milijonov funtov šterlingov francoskega kapitala. Prav zato je v Franciji danes mnogo denarja na razpolago. Francozi se zlasti vračajo iz Tunizije, kjer je pritisk nanje hujši kakor v Maroku, ki skuša zadržati čimveč evropskega razumništva zaradi pomanjkanja domačih izobražencev.
AMERIČANI ODPELJEJO 250 ANGLEŽINJ NA MESEC. Tudi na Angleškem imajo Američani svoja letalska oporišča. Ameriški vojaki se seveda radi družijo tudi z angleškimi dekleti, kakor so se prej v Trstu s tržaškimi ail drugod z drugimi Evropejkami. Izračunali so, da je povprečno okoli 250 porok med ameriškimi vojaki in Angležinjami na mesec. Pred poroko mora ameriški letalec dokazati, da je prihranil vsaj 300 dolarjev. Najprej ga zasliši poveljnik, nato obiščeta skupno z zaročenko vojaškega kaplana, s katerim se posvetujeta o bodoči poroki. Zaročenka mora predložiti zdravstveno spričevalo, ki ga prejme v ameriški bolnišnici. Na podlagi tega lahko prejme ameriški vizum za vselitev v Ameriko.
PODRAŽITEV JEKLA V FRANCIJI.
Proizvajalci plemenitega jekla v Franciji in Posarju so zvišali cene gradbenega jekla za 3%.
Tuja imena po naše
Imena Amman'n (glavno mesto Jordanije), Huse’jn (napisali smo »ej«, in ne »ei«, ker gre za diftong), in Ibn Sau’d (sa-ud izgovarjaj dvo-zložno), se naglašajo na zadnjem zlogu, imeni Fejsal in Na’ser (njegovo polno ime je Gama’1 ali Džama’l el Na’ser) pa na prvem zlogu. Pravilno torej izrekamo tudi »sa-u’dova« ali »sa-u’dska« Arabija.
Citaj in piši takole: HabVb Burgi’-ba, lstikla'1, Marra’keš (mesto v Maroku), Bejru’t, Faru’k, Fua’d, Hartu’m (mesto v Sudahtu), Kema’l, Sulejman, Nau>a’r, Evfra’t (grško »eufra’-tes«, arabsko »alfura’t), Ju’suf, Nebul’si, Kuwa’tli. Arabci izgovarjajo Muha‘mmed, Hahmu’d, Haru’n Ar-raši’d. Izgovarjamo tudi Bahrajnsko otočje, kar pomeni »otočje med dvema morjema«.
Napisali smo namenoma Amman. Marrakeš z dvojnim soglasnikom, kakor pišejo v zahodnih jezikih, ki označujejo s tem res razločno in potegnjeno arabsko izgovorjavo dvojnih soglasnikov. Nawar in Ku-watli pa smo zapisali z »w«, ker poznajo Arabci samo dvoustični »w«, ki je enak angleškemu »w« v besedi »was«, ne pa tudi našega dentolabial nega »v«. Pač pa bi morda kazalo pisati Pavzi, in ne Fawzi, ker je »av« diftong, ki ga izgovarjamo tako, kakor v besedi Tavčar, o predlaganih načinih pisave pa naj bi povedali svoje mnenje tudi naši slovenisti.
D AL. INI VZHOD
V Jugoslaviji, tudi v Sloveniji, so se odločili za »Burmo« proti »Birmi«. Domačini ne pravijo svoji deželi ne tako ne tako; mislimo pa, da bi tržaški radio v slovenskih oddajah ne smel vztrajati pri »Birmi«, ker je pisava in izreka »Burma« bolj utemeljena in je postala v zadnjih letih pri Slovencih splošna.
Suma’tra, Cele’bes in Sara’wak se poudarjajo na drugem, Bo’rneo pa na prvem zlogu.
NEKAJ ROMANSKIH
Ime Sao Paulo v Braziliji (Sv. Pavel) pišejo v portugalščini s cirkum-fleksom na »a« v besedi Sao; izgovarjajo pa približno »savngpavlu«. Seveda se ne bomo več spotikali, če bomo čuli v bodoče vsaj izreko »sang-pavlo«.
črko »j izgovarjajo Francozi, Portugalci in Rumuni za »ž«, Spanci pa za »h«. Zato se rumunskemu državniku Deju ne pravi »dej«, marveč »dež«; mesto Cluj je »kluž«; Rio de Janeiro je »rio de žanejro«.
Zato pa je znani mehiški državnik prejšnjega stoletja Judrez (v španščini pišemo ime z ostrivcem na »a«) »hua’reth« (»th« ima tu veljavo angleškega »th« v besedi »think«), ali pa vsaj »hualres«; poudarek je na predzadnjem zlogu, kakor v večini španskih priimkov na končnico »ez« (n. pr. Lopez, Perez, Rodriguez, toda A’varez).
Glede na nedavne dogodke v španski Ameriki moramo opozoriti, da izgovarjamo pravilno Hondu’ras z naglasom na »u« (»hondura« pomeni v španščini »globel«).
Na romanska imena se povrnemo pozneje; prihodnjič se bomo bavili s poljskimi, češkimi in madžarskimi imeni, nato pa z nemškimi, francoskimi in angleškimi.
fSe nadaljuje) dr. d. s.
»GOSPODARSTVO44
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppia 9i tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletoa 400 lir. Pošt. ček. račup »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za oetalo Inozemstvo 2 dolarjia letno. Naroča se pri A D.I.T., DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž 375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine V širini enega stolpca 40 Ur, za inozemstvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Goepodarstvaj« Tiskarna »Graphis« v Trstu
A. DoHOMffliO I lQ
TRIESTE Ki
U&tanouljma leta W1% I bi
IMPORT-EXPORT	j ^
: K n :	te
OO	sf
0	z:
:	č<
2aloga t>laga tm ienih e
in moške	o&tehe	n
in	podlog	c<
o°o
TRST - RIVA TRS NOVSMBR«** TBL. 114-883
TSLeaRAMIi DONASOIO
CHIESAGRBOI
TRIESTE
n.
sl
&
b,
k
vi
v:
L
P'
ti
P
2(
J V.
-----	'	ji
k
Vozni ued avtobusof ji za Jugoslavijo »
Proga: Trst - Postojna • Ljubija®1 n
Od 1. maja do 30. septembra dh6'-Od 1. oktobra do 30. aprila vsako! « do, soboto in nedeljo. c Odhod: iz TRSTA ob 18.00	j v
Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 n (SAP - LjubljJ v Od 1. maja do 30. septembra do®' # Od 1. oktobra do 30. aprila vsak četrtek in nedeljo.
Odhod: iz TRSTA ob 7.30	- -
Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 Proga: Ljubljana - Postojna ■ G°' Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP)
Vsak četrtek.	"
Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 p
Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RIB* a
z
Proga: Trst - Opatija - Reka k Vsak dan.
Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 d Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00	»
(autotra11 l
Proga: Trst - Herpelje- Kozin* *
2
Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00	s
(AUTOVIE CARS1C* s,
S. A. T.
AVTOBUSNA PROGA	\
TRST — LJUBLJANA	t
Obratuje ob torkih, četrtkih in ned*1 c Odhod	Prf ^
7.30	TRST	1	J
8.35	SEŽANA	>5	C
8.50	SENOŽEČE
9.25	POSTOJNA	1	,
10.30	LJUBLJANA	|f	t
Prevažajo se samo potniki, ki p0'
jo preko meje. Dnevna proga od 1-1 ja do 30. septembra 1957. Nadalje'' b do Bleda od 16. junija do 15. s«Pt! bra.	'
»AUTOVIE CARSICHE« — TRS1 AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA,
7.00 odhod TRST prihod j j 3.15 prih. HERPELJE KOZINA odb y
3
Vozi vsako sredo in soboto- j
Proga: Trst — Opčine — Sel# 1 V veljavi od 7. aprila 1957 t
Odhod iz Trsta vsak petek in v*, 1 soboto ob 7. in 15.30 (SAT/SA;
—	vsak ponedeljek in vsako ne^ 5 ob 9.30 in ob 19. uri, (SLAVk
Odhod iz Sežane vsak petek in 5' 1 to ob 9.30 in 18.30	(SAT/SA' j
—	vsak ponedeljek in vsako ne“J
ob 14.30	(SLAV*N'; 5
_________________________________
_ ,1/ISTA . 1
TRST. Ul. Cardncci 15, tel. 29^*
Bogata izbira naočnikov, dalji111 j gledov, šestil, računal in P1 1 trebšiin za višje šole, toplomer1' 1 in fotografskega materiala. *
■-—...................v
--- ^ 1
Oglasi	|
ŠIVALNI STROJ SINGER, z o*j 1
lim čolničem, poglobljiv, druge A 1 16.000 lir. Diamant luksuzen, nov,1 i seno omaro; drugi »cikcak«, ja®' J 25 let. Sprejemamo popravila in št". 1 jemo predelave. Izdelava solidna.1 I ul. Manzoni 4, tel. 96-925.
____________________J I
1
GOSTILNA 1
FURLAN
REPENTABOR 1
DOMAČA RUHINJA IN PRISTA' , VINA — CENE UGODNE I
Za morebitna naročila in rezervacij* ' kličite telefonsko celico Repentaba'
MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM V NOVEM SADU
OD 24. VIII. DO I. IX. 1957
Najpomembnejša tovrstna prireditev v jugovzhodni Evropi.
Povečani razstavni prostor in veliko število domačih ter tujih razstavljalcev jamčijo za uspeh v izmenjavi blaga in izkušenj.
Rok za prijavo udeležbe zapade 1. maja, za razstavljalce živine pa 1. junija.
Novosadski sajam, Novi Sad, Hajduk Veljkova 11, telefoni: 43-06, 36-20 in 21-98
, I' p^ek, 17. maJa 1957
GOSPODARSTVO
Stran S
Ne prodajajte dragocene zemlje!


jat'
tne'
ko'
bij’
iD«'
I Pred leti je »Gospodarstvo« svari-0 naše ljudi, naj se ne prenaglijo in , aJ ne prodajajo svoje zemlje, ki je ^rahila njihove dede in bo lahko tudi Jihove otroke. Opozarjali smo tudi, da
0	cena parcel poskočila.
Posamezna zemljišča ob obalni cesti
1	Trsta proti stari italijanski meji, asti tista, ki ležijo izpod ceste ter ima-
n ®ostoP do morja, so dosegla v zad-lern času ceno že 4000 lir za kv. me-ei- Lastniki zemljišč iz Grljana, Pro-eka, Sv. Križa in tudi iz Nabrežine se ^avedajo, da obalna zemlja pridobiva cdalje bolj na vrednosti in zato tudi e Prodajajo več s tako nepremišljeno aglico kot so nerazumno delali še pred ekaj leti, ko so oddajali svojo drago-ceno zemljo skoraj zastonj.
^0 razširitvi obalne ceste je verjet-?■ da bo vrednost zemlje še bolj pomočila. Toda ne glede na to čisto trgovsko plat te zadeve, smo mnenja, da 0 ob tej obali še marsikaj nastalo, ?r danes ni mogoče niti vsega pred /'deti. Vrednost te obale znajo v prvi rsti ceniti tisti, ki je nimajo v lasti m za naše ljudi je žal to še vedno za pečeno zemljišče, ki ga ni vredno ni 'obdelovati! Huda žalost objame po-ptbika, ko vidi zapuščene parcele, Štern >n mejno zidovje, kakor če bi njiho-j1 Sospodarji že davno vsi pomrli. Tu-se sprašuje, čemu to? Ali ne bi bi Orriogoče spremeniti kulturo teh zem-bsč in posaditi tam n. pr. cvetlice ka-°r so to pričeli že delati nekateri na pedni gospodarji s Proseka in Konto P1®? Zanje so prejeli že lepe vsote de-"arja.
Preveliko razcepljenost zemljišč bi bi-o seveda treba odpraviti z aronda-pO, to je z odkupom in z združenjem ®o manjših parcel v eno večjo. Na Joj bi potem ustvarili vzorne vrtove, batere bi bilo treba napeljati tudi
vodo iz bližnjega vodovoda. Vse to pa bi se dalo laže doseči morda na zadružni podlagi. Ob pogledu je sleherni tujec, s katerim govorite mnenja, da tu nekaj ni v redu. Pravi greh je videti takšna malomarnost in brezbrižnost, pa čeprav upoštevamo razne negativne či-nitelje, ki so pripomogli do tega žalostnega stanja.
Tu pa tam se v zadnjem času opaža pri lastnikih - kmetih (ki so pravzaprav zdaj že vsi mestni delavci, mehaniki, obrtniki, trgovci, uradniki itd.) vendar nekaj več zanimanja za zemljo, zlasti odkar so jo začeli kupovati meščani in prekupčevalci za lastne potrebe (za gradbene parcele) ali pa tudi v špekulativne namene, špekulanti so v zadnjih letih izkoristili ljudi, pokupili zemljišča za ceno 500 lir in še manj za kv. meter ter jih pozneje prodali za dvakrat, trikrat višjo ceno ter si na ta način zaslužili milijone. Največ zemljišč so prodali Križani, pa tudi Nabre-žinci, Grljanci in Prosečani. Nekateri so prodali iz potrebe, največ pa tisti, ki ne kažejo nobenega zanimanja več za zemljo. Kjer so še stari živi, tam je zemlja še ostala v domačih rokah. Za mlade sinove - dediče pa je zemlja postala samo brezvredno breme. Sin dela v mestni tovarni ih ga zemlja ne zanima več. Toda bogve koliko časa bo lahko delal?
Skok cen je končno mnoge predramil. Ljudje ne prodajajo več s takšno lahkoto, posebno oni, ki nimajo ravno takšne potrebe po denarju. Cena zemljišč okoli in izpod ceste se vrti okoli 1000-2500 lir za kv. meter. V Brojnici ob cesti se zemlja prodaja po 2500 lir za kv. meter. Obstoja še vedno težnja za dviganjem cen. Po dograditvi obalne ceste pa bodo zemljišča pridobila še znatno več na vrednosti.
—1—
(*
G«
AKADEMIJA
SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V TRSTU
^	. Lbjaki in dijakinje slovenskega uči-
nt-i v Trs*;u so pretekli ponedeljek (	redi 1 i v dvorani Avditorija uspelo
[Bi kademijo. Občinstvo se je zabavalo asti med plesnimi in baletnimi toč-sfmi- pa tud' izvajanie ostalega pe-trega sporeda, kakor pevskih točk, JU »m ,arnac'i *n Ingoličeve veseloigre >0	‘ a51i so se«, je želo splošno odobra-
RA' rianje- Z uspehom so bili posebno za-ovoljni starši dijakov in njihovi pro-:ins esorji. Samo kdor je že imel opravka organizacijo takšnih prireditev, ve, oliko truda zahtevajo s strani pro-esorjev in dijakov. Prireditev je obi-;iCl‘ j 1 tudi profesor Tavella v imenu “Ozkega skrbništva.
dENAR IN ŠPORT. V Trstu je bilo ^animanje za nogometno tekmo med Italijo in Jugoslavijo (rezultat 1:6) iz-rodno veliko. V Zagreb je odptovalo lede okoli 1500 Tržačanov s 30 avtobusi. Te-prf oaj dinarja se je na prosti borzi dvig-lj bil. Izletniki so dinarje plačevali po te-1 ^aju lira za dinar.
1
1 OBČINSKO KOPALIŠČE. V soboto, |f Ob n. urj. bodo v Repentabom odprli pot "O70 javno kopališče v občinski stavbi.
* L , GORICI je marca živelo 42.096 pre-Hvalcev.
s#
[NA	OBVESTILO ČLANOM
od \ ij!a,vni naPisi- Opozarjamo člane, ki idb 1^1° napise na svojih trgovinah, lo-jj rt in delavnicah, da je treba do ,to. , ' tega meseca izpolniti zadevno pri-„	v°' Plačati bo treba od vsake črke
■ei# HO do 240 lir.
57 rn^Si	rulsliJ0 uvesti kako spre-
vs i e'"b0' morajo prijaviti to v času od 's? d0 2°' sePtembra 1957.
ne’' z BOLNIŠKA BLAGAJNA vVN A LASTNIKE javnih lokalov
in >l' ^rbtkem bo izšel zakon, ki bo do-,/cU a* določbe o ustanovitvi bolniške ne[;j a8aJne za lastnike lokalov.
CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI. Tržaška prefektura je sporočila, da je bilo te dni dodeljeno Tržaškemu področju Salkovo protipoliomie-litično cepivo za 160 cepljenj. V raznih zavodih bodo cepili 60 otrok, cepivo za ostalih 100 pa bo na razpolago občinstvu. Cepili bodo otroke od 10 mesecev do 3 let starosti po vrstnem redu vloženih prošenj. Cepljenje je brezplačno.
STAVKA. Delavci in uslužbenci ladjedelnic CRDA v Trstu in Miljah so stopili pretekli ponedeljek v stavko. Ob 14. uri so zapustili delo v znak protesta proti brezbrižnosti ravnateljstva podjetja, ki še ni vzelo v pretres njihovih zahtev, med katerimi je najvažnejša skrajšanje delovnega urnika.
OBMEJNI PROMET. Vladni komisa riat je izdal obvestilo, da se podaljša veljavnost prepustnic za obmejni promet na osem mesecev od zadnjega podaljšanja. Doslej je namreč italijanski vizum trajal le štiri mesece, dočim je jugoslovanski veljal za dobo osmih.
MIZARSKA STAVKA. Dne 13. maja je v Trstu stavkalo okoli 6000 mizarjev in zidarjev. Stavka je trajala 24 ur. Gibanje je bilo povezano z zahtevami vseh italijanskih delavcev teh strok, naj se nadaljujejo pogajanja z delodajalci za novo delovno pogodbo. Spremembe zadevajo zboljšanje mezd, dodelitev posebnih nagrad in ureditve akordnega dela.
KOLIKO JE BREZPOSELNIH? Urad niki tržaškega statističnega urada bodo obiskah 4.160 družin na Tržaškem ter si zapisovali podatke gospodarskega značaja. Tudi v ostali Italiji bodo številne družine odgovarjale na vpra šanja ankete, ki ima namen dognati obseg brezposelnosti v državi. Zasliševanje se je že začelo. Odposlanci statističnega urada se zanimajo tudi za druge podatke; tako n. pr., kaj meščani čitajo.
TRŽAŠKI LLOVD. Te dni je priplula motorna ladja »Cellina«, ki jo je kupila paroplovna družba Tržaški Lloyd v Franciji. Ladja bo plula na progi Trsl-Daljni vzhod od julija dalje.
KULTURA
čh žutfyeftfe
LEPO SPRIČEVALO SLOVENSKI ŠOLI
Letos v marcu je bila v južnotirol-skem mestu Bocnu že 7. dijaška umetniška razstava, namenjena dijakom Treh Benečij. Obsegala je poezijo, prozo, slikarstvo, risanje, linorez, kiparstvo, karikaturo in fotografijo. V aprilu je bil razglašen izid razstave: bilo je 20 nagrajenih, od teh trije iz Trsta. Dva sta letošnja osmošolca višje realne gimnazije: Zajc Edvard, ki je v slikarski skupini zasedel 4. mesto, in Ru-dež Josip, ki mu je bilo v fotografskem oddelku podeljeno 2. mesto. Dijakoma ob tem uspehu čestitamo, obenem pa smo veseli, da je naša slovenska šola prejela novo priznanje.
ZNANI TRŽAŠKI SLIKAR Lojze Spacal je od 10. aprila do 10. maja razstavljal svoja oljnata dela v Parizu, svoje grafike pa v Ljubljani od 27. aprila do 10. maja. Francoska kritika se o Spa-
»POKOPANE KULTURE«. V zadnjih letih je izredno zaslovela knjiga« Bogovi, grobovi in učenjaki«, katero je napisal nemški znanstvenik Ceram. (To nekoliko nenavadno ime je nedvomno psevdonim). Knjiga, ki ima podnaslov »Roman starinoslovja«, je v Nemčiji doživela veliko izdaj in je bila prevedena že v mnoge tuje jezike. Ob koncu 1956. leta smo jo dobili tudi Slovenci z naslovom »Pokopane kulture«. Ceram v tej nadvse sočni knjigi zanimivo pripoveduje o izkopaninah in izsledkih starmoslovcev. Omejil se je na štiri področja: na stari grški svet (»knjiga o sohah«), na Egipt (»knjiga o piramidah«), na Mezopotamijo (»knjiga o stolpih«) in na Mehiko (»knjiga o stopniščih«). Ceramovo delo je znanstveno in vehdar se bere kot roman. Razen tega navdaja bralca z nekim posebnim mirom in blagodejno vdanostjo. Slovenski prevod obsega 450 strani in ga krasijo iste slike kot nemški izvirnik.
»V 80 DNEH OKOLI SVETA« je eden izmed zelo znanih romanov, ki jih je v prejšnjem stoletju napisal priljubljeni francoski pisatelj Jules Vern. Zdaj nam je režiser Michael (Mike) Todd ustvaril film, v katerem nastopa 33 glavnih igralcev in je stal 5 milijonov dolarjev. Film je kajpada barven in tridimenzionalen (Cinerama). Prikazuje pot okoli sveta v letu 1872, ko je šlo še vse bolj počasi, zato pa je človek tudi utegnil vse več videti in občutiti kakor danes. Toddov film žanje v Združenih državah pravo zmagoslavje.
calovi umetnosti še ni izrekla, medtem ko so slovenski listi objavili ugodno oceno.
Obmejna proga Trst-Umag
Koper, ma;'a
Kakor je Gospodarstvo že poročalo, je pred kratkim bila ukinjena redna proga »Jadranske plovidbe«, ki je vzdrževala dnevno zvezo po morju med Umagom in Trstom, z vmesnimi postanki v Piranu, Izoli in Kopru.
Ta pomorska zveza je služila sicer v prvi vrsti obmejnemu prometu po določbah videmskega sporazuma, vendar je bilo precej prometa tudi med pristanišči na sami jugoslovanski strani. Vsekakor je ukinitev te proge med prebivalstvom jugoslovanskega obmejnega področja bila sprejeta z obžalovanjem, ker je v okolnostih, podanih po določbah o obmejnem prometu, zveza s Trstom po morju ne samo z italijanskimi marveč tudi z jugoslovanskimi ladjami ustrezala resničnim potrebam tukajšnjega prebivalstva. Posledica ukinitve je sedaj ta, da so avtobusi, ki služijo obmejnemu prometu, do skrajnosti prenatrpani. Govorijo, da je »Jadranska plovidba« te vožnje ukinila, ker z nizko prevoznino za potnike ni mogla kriti svojih stroškov in ker ji posebna subvencija iz javnih sredstev za to obmejno progo ni bila odobrena.
Ostanejo proge iz Trsta v Pul in na Reko ter v Zadar, na katerih pristajajo ladje tudi na Koprskem.
a
Iz tržaških tiskarn
pred 2(10 leti
prva slovenska knjiga
9-0
line
pi
ure
i
. olj ■ A
;
3V,
ja*;
L i«
ia.1
5TS-
acii;
.at*
Tržaško tiskarstvo se je začelo razvi-Ism vzP°retfno s tržaško trgovino. Leta «8 so 5jie v Trstu samo štiri tiskar-*• Najstarejša med njimi je bila ti-karna naslednikov Coletti, druga po ^arosti naslednikov Maldini, tretja Mi-aela Weissa in četrta Ivana Mareni-P a- O prvih treh nam dr. Domenik osseUi di Scander, ki je napisal te po ,. c> ni povedal kdaj so bile ustanovile, le o Marenighovi piše, da je bila stanovljena v decembru leta 1824. Po ? avje o teh štirih tržaških tiskarnah tf Pr'obdeno na koncu prvega, leta 1829 skanega »Archeografo Triestino«, ki jja Je ustanovil tedanji tržaški župan °ssetti di Scander, kakor se sam pod p’suje v svoji knjigi »Petrarca, Giulic elso e Boccaccio«, tiskani leta 1828 \ arenigh°vi tiskarni, kjer se je tiskal ai že omenjeni »Archeografo«. Goto-0 se je Rossetti imel za potomca zna-e8a albanskega junaka Skanderbega. O Marenighu (natiskavec Jannes Ma v	'aLo se nam je sam predstavil
..knjigi, o kateri bomo še govorili) nas vešča Rossetti, da je bil tržaški me-^an ter da je imel več let tiskarno v
i |V°rhu, potem v Florenci in da sc je 1 ec*njič ieta [g24 preselil s svojo tiskar-1	0 v Trst. Po knjigah in brošurah, ki
0 se tiskale v letih 1827 do 1828 v nje j H liskami, se da sklepati, da je bila i *Uaj Marenighova tiskarna najpomembnejša v Trstu. V spisku 27 knjig brošur so tudi slovenske »Molitoune , vukve u katerih se snejdejo jutrne inu kherne itd. molitvi sa u seperloshno i	' lnu potrebe ukup sbrane. U' Ter-
i	u Jannes Marenigh, natiskavez, 1827
^ strani«. Istega leta je tiskal Mare-dve brošuri, eno v italjanskem in j » ? v slovenskem jeziku o nekem ču-n.U v ricmanjski cerkvi, ki jo je na-sal dolinski župnik baron dr. Rau-j °eh (Ravnik?). Zanimiva je tudi bro ; L,,ra “Kratak Nauk Karstianski«, ki je j i^-a 'Iskana leta 1828 pri Marenighu.
Jena zanimivost je v tem, da je bila . Pisana »po canonicu Petru Stankovi-^ m«. Ta Stankovič »član raznih aka j	je bil namreč zelo plodovit pi-
;*ij m eden glavnih sotrudnikov Ros-f Uljevega Archeografa. Iz tega, kar
je tu povedano o Marenighu se da sklepati, da je bil ta podjetni tiskar zaveden Slovenec in da je bil Rossetti, ki je bil gotovo njegov in Stankovičev prijatelj, tudi prijatelj Slovencev sploh.
»Sbudl ae krajnska Modriza ...«
Leta 1811 je tiskarna Anton Maldini (leta 1829, torej v 18 let pozneje tiskanem Rossettijevem seznamu, so bili kot lastniki te tiskarne navedeni že Maldi-nijevi nasledniki) izdala prvo v Trstu tiskano slovensko slovnico z naslovom »Saggio Grammaticale Italiano - Cra-gnolino, composto da Vincenzo Franul de Weissenthurn, dottore di legge«. Na naslovni strani stoji: »Sbudi se krajnska Modriza — Sadosti si spala do slej! Al ni ozhitna praviza — Dbbudena boš sa naprej?«. Na 200 straneh te slovnice (vseh strani je 355) je objavljen znani Linhartov prevod veseloigre »Veseli Dan, ali Matizhik se sheni. Komedia v’ pet Djanjih, ponarejena po Frazoski La folle journee, ou la mariage de Fi-garo, par M.r de Beaumarchais«. Pod črto pa je V. Franul pripomnil, da je igra »... travestita maestrevolmente nel nostro dialetto dal S. Linhart, uno del piu oelebri serittori cragnolini...« Slovnica je posvečena premskemu graščaku knezu Fr. Ser. Porzia, ki je skoraj gotovo dal denar za tiskanje te knjige. Iz uvoda je razvidno, da je Porzia znal in rad govoril slovenski. (En izvod te slovnice hrani Slov. študijska knjižnica v Trstu).
SLOVENSKE KNJIGE PRED 200 LETI
Vendar ni Weissenthurnova slovnica najstarejša v Trstu tiskana slovenska knjiga, ker je letos preteklo že 200 let, odkar sta bili tiskani v našem mestu dve taki knjigi, in sicer ena deloma in ena popolnoma v slovenščini. Leta 1757 je bil namreč v Tratnerjevi tiskarni tiskan »Compendium Ritualis Labacensis cum appendice germanica et camioli-ca«, v Vinkovičevi tiskarni istega leta pa »Andohtliva Savesa. U’ Terstu per Franciscu Mathiassu VVinkoviz. V isti Vinkovičevi tiskarni je bil leta 1771. tiskan: »Compendium Ritualis Labacensis itd.« bržkone ponatis leta 1757 pri Tratnerju tiskanega »Compendiuma, Tergeste, Tvpis Francise! Mathiae Win-
koviz, caes. reg. (c. k.) aulae et episcop. typogr. 1771« (97 str.). Slovenskega besedila je nad četrtino knjige.
V Ces. Kral. Prefrajani tiskarnici Poglavarski (bržkone slovenski prevod Vinkovičeve caes. reg. aulae ... tiskarne) je bil leta 1805 tiskan »Passion, to je popisavanje terplenja Jesusa Kristusa gospoda našiga, koker je taistega Sveti Mateuž evangelist popisau. Kateri se poje na Cvetno Nedello«. Leta 1846 do 1848 je bržkone zopet ista tiskarna z novim naslovom J. Papš, Vladarski natiskar. Iz te tiskarne smo dobili leta 1846: Abecedno tablo, abecednik za šole po mestih, berilo in evangelij, berilo za drugi klas malih šol na kmetih, Kerščanski katoliški nauk za drugo per-vinskih šol, Mali katekizem, Napeljevanje iz glave poštevati za prvi klas ljudskih šol, Povestice za prvo začetno šolo ;leta 1847 Krajnska pismenost. Po V. Vodnikovi priredil Štefan Kocijančič ;leta 1848: Napeljevanje iz glave itd. za drugi in tretji klas. Leta 1850 nas seznanja z »Vladarsko tiskarno v Trstu«, ki je prav gotovo prejšnja Pap-ševa; izdal je Luka Jeranove zgodbe sv. pisma s prilogo Zemljevid Palestine, natisnjen v Buturacovi kamnoti-skarni v Terstu. Leta 1852 je izšlo v Vladateljni tiskarnici »Dobrogojenje kerstjansko« v cesarskokraljevi zalogi za izdavanje šolskih knjig.
Preden spregovorimo o Lloydovi tiskarni, kjer se je tiskal slovenski tisk od leta 1849 do 1928, ko je Lloydovo tiskamo in tudi bivšo Hermanstoferje-vo prevzela delniška družba Editoriale Libraria, moramo omeniti še tri tržaške tiskarne, v katerih so konec prejšnjega stoletja tiskali nekaj malega tudi v slovenščini: tiskarna Rupnik in dr. je leta 1871 tiskala Janeza Jesenka Opčno zgodovino, Vilharjeve pesmi, Vekoslava Rajiča Pomladansko cvetje ter list »Primorec« pod uredništvom istega Rajiča. Tiskarna Peternel (11) in Morter-ra je leta 1873 tiskala Godine Verdel-skega »Izvirek premožnosti«, tiskarna Amati pa je leta 1878 tiskala pravila političnega društva »Edinost«.
(Konec prihodnjič)
Drago Godina
Za zgraditev železnice Koper-Herpelje
Dopolnilno pristanišče za Reko
Gospodarski krogi v Sloveniji postavljajo vedno bolj v ospredje vprašanje boljše prometne povezave Kopra z zaledjem, hkrati pa tudi vprašanje izgraditve pristanišča v Kopru. Koper bo kmalu povezan s sodobno avtomobilsko cesto z notranjostjo Slovenije, vendar postaja čedalje bolj jasno, da je prevoz po cesti še vedno predrag. To pomanjkljivost, namreč boljše prometne povezave z zaledjem, čuti vse gospodarstvo na Koprskem, saj ima za posledico po dražitev cen. Z druge strani pa zadobi-va vprašanje izgraditve železniške zveze in pristanišča širši, rekli bi, jugoslovanski gospodarski pomen.
Kot razlog za čimhitrejšo izgraditev železniške proge Herpelje-Koper in pristanišča v Kopra navajajo jugoslovanski gospodarstveniki namreč preobremenjenost reške luke. Z zgraditvijo pristanišča v Kopru in z železniško povezavo z zaledjem bi lahko razbremenili pristanišče na Reki, ki le z velikimi težavami zmaguje naraščujoči notranji in tranzitni promet.
V tem pogledu so zanimiva izvajanja »Gospodarskega vestnika«. Koper bi lahko postal tudi važno tranzitno pristanišče, ker je razdalja od jugoslovanskih obmejnih postaj do Kopra prav za malenkost večja od razdalje do Reke, v nekaterih primerih pa celo manjša. Iž Šentilja (severno od Maribora) do Reke znaša n. pr. razdalja 315 km, do Kopra pa bi po zgraditvi nove proge Herpelje-Koper znašala 330 km; iz Kotoribe (na madžarski meji) do Reke 368, do Kopra 384 km; iz Subotice do Reke 627, do Kopra 664 km. Od Jesenic do Kopra pa bi bila razdalja krajša, saj bi znašala 187 km, medtem ko meri proga Jesenice-Reka 200 km.
Zgraditev elektrificirane železniške proge Herpelje-Koper v dolžini 37 km bi stala 5 milijard 47 milijonov dinarjev. Progo bi lahko zgradili do leta 1960. Tudi delo za zgraditev luke v Kopra bi po mnenju pisca lahko bilo končano do leta 1960; stalo bi eno milijardo 200 milijonov dinarjev. V pristanišču bi dosegli zmogljivost približno 800.000 ton na leto.
Delo za dopolnitev reškega pristanišča bi bilo dražje, kakor za graditev
pristanišča v Kopru in proge Herpelje-Koper. Po cenitvah strokovnjakov bi bilo potrebno za gradnjo obale na Reki okoli 2 milijardi dinarjev, za razširitev in ureditev železniške postaje pa 10 milijard dinarjev.
Po mnenju pisca bi domači in tranzitni promet zagotovil Kopru vsaj okoli 400.000 ton na leto. Izgraditev železniške proge bi seveda mnogo pripomogla k razvoju turizma.
Koper ima z bližnjo okolico na razpolago okoli 22.450 kv. metrov neizkoriščenega skladiščnega prostora. S približno tolikšno količino skladiščnih prostorov opravi splitska luka okoli 1 milijon 149.000 ton letnega prometa. Koper že sedaj dopolnjuje reško luko, ker se nekatere vrste blaga kakor bombaž, maščobe in sol prevažajo z Reke v koprsko skladišče, čeprav to podražuje prevozne stroške. Poleg tega razpolaga Koper s hladilnico (zmogljivost 128 vagonov) ter s predorom, dolgim nad 1 km, ki je že usposobljen za vskladišče-nje maščob, olja, pulp, sadja itd. Tako bi lahko okoli 5000 ton pokvarljivega blaga že zdaj vskladiščili v Kopra. Tak šnih skladišč s tolikšno zmogljivostjo nima nobeno pristanišče na Jadranu.
TURISTIČNE NOVOSTI IZ KOPRA
Grad Socerb je predstavljal v prejšnjih časih privlačno točko za izletnike iz Trsta; saj je od tam krasen razgled na Tržaški zaliv in deloma tudi na sam Trst in njegovo jugovzhodno okolico. V zadnjih letih so prihajali na Socerb v glavnem le izletniki z jugoslovanske strani in za njih postrežbo je bilo poskrbljeno z malo okrepčevalnico, ki pri večjem prometu ne bi zadostovala. Letos bo pa v gradu urejena prava restavracija, ki bo pod upravo hotela »Central« v Portorožu. Pričakuje se, da bo letos pričel naraščati dotok izletnikov tudi s tržaške strani.
Pri bloku v škofijah na jugoslovanski strani nameravajo še letos zgraditi posebno stavbo z menjalnico in restavracijo, s čimer bo brez dvoma ustreženo mnogim potnikom. Restavracija bo tudi tu pod upravo hotela »Central«.
Dr. O.
Novice iz Slovenije
RAZSTAVA PREVOZNIH SREDSTEV, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 25. maja do 2. junija, obeta biti ena posebno zanimivih in privlačnih razstav letošnje razstavne sezone. Razstava bo prirejena z mednarodno udeležbo, kar bo posebno povzdignilo pomen te razstave. Jugoslavija namreč v izdelavi prometnih sredstev še precej zaostaja za drugimi državami, potreba po le-teh pa postaja tudi pri nas vedno večja. Zato je pričakovati, da bodo inozemske tvrdke v obilni meri izkoristile to ugodno priliko in prikazale svoje najnovejše modele; saj je zanimanje pri nas za to splošno. Poleg modernih prometnih sredstev — avtomobilov, motornih koles, mopedov, prikolic itd. — bodo zastopana tudi druga prometna sredstva s področja plovbe, letalstva, železnice, nadalje žičnice, prometne in signalne naprave, dvigala, tako da bo ta razstava res edinstvena v Jugoslaviji.
ZIMA SE JE POVRNILA. »Ljubi maj, krasni maj«, pojo otroci in se vesele cvetoče pomladi. No, letos nas je doslej ta »krasni maj« hudo razočaral. Skrajno hladno vreme, dež in burja; vse to nam je dalo bridko občutiti ponovno vrnitev zime. Prav posebno pa so naravni elementi divjali v nedeljo, 5. maja in naslednji ponedeljek. Po vsej Sloveniji je v nedeljo lilo kakor iz škafa, treskalo je in grmelo, ponoči pa se je dež spremenil v sneg in zjutraj je bila vsa Slovenija pobeljena. Tudi v ponedeljek je še ves dan snežilo. Drevje se je kar šibilo pod težo snega, veje so se lomile, ker niso mogle zdržati teže snega, škoda na drevju in posevkih je velika, saj je bilo že vse v najlepšem cvetju. Marsikje nam daje okleščeno drevje prav žalosten pogled in bati se je, da bo sadna letina dokaj slaba.
LJUBLJANSKI NEBOTIČNIK SLAVI 25 LETNICO. Ena ljubljanskih znamenitosti, 13 nadstropni nebotičnik, slavi letos 25 let svoje dograditve. V to mogočno stavbo je takrat investiral del svojega kapitala Pokojninski zavod za nameščence, ki je bil naslednik bivšega avstrijskega zavoda istega imena. Področje tega zavoda je tedaj obsegalo Slovenijo in Dalmacijo. Šele mnogo let
pozneje je prejšnja Jugoslavija razširila to koristno socialno zavarovanje tudi na ostale pokrajine Jugoslavije. Ob tej priliki naj navedemo nekaj podatkov o tem velikanu, ki je še danes ponos vseh Ljubljančanov, takrat pa je bil najvišja stavba v vsej Jugoslaviji. Njegovi temelji segajo 18 metrov globoko. Položeni so na živo konglomeratno skalo, od 16 stebrov železobetonskega skeleta pa nosi vsak po 1000 ton obtežitve. Statiki so stavbo projektirali tako, da so posebej upoštevali ljubljansko potresno področje. Palača je veljala čez 40 milijonov takratnih dinarjev, v kateri vsoti je bil vštet tudi tako imenovani »likof«, ki je sam znesel čez 40.000 din. V nebotičniku je 54 družinskih stanovanj z 250 stanovalci in 20 gospodarskih organizacij in zavodov. Za tujce je posebno privlačna kavarna vrh neootič-nika, od koder je lep razgled daleč po okolici Ljubljane. Med četrtstoletjem, odkar stoji ta orjak, je bilo že več potresnih sunkov, vendar brez vsake škode za stavbo in prebivalce.
INDUSTRIJSKA TELEVIZIJA. Pred kratkim so v Ljubljani za sinhronizira-nje glasbenega filma »Zimska radost« uporabili nov postopek, takoimenovano industrijsko televizijo. Za to je izdelal potrebne aparature domači Institut za elektrozveze v Ljubljani. Industrijska televizija ima zelo široko področje. Taka televizijska kamera nam posreduje nadzor nad križišči, kjer ureja semaforje sorazmerno s prometom; uporabljajo jo na letališčih, železniških ranžirnih postajah, v vojaške namene, posebno pa za opazovanje dogodkov v malih prostorih, n. pr. pri operacijah, pri opazovanju fizikalnih in kemičnih poskusov ,pri gledaliških odrih itd. V vseh teh primerov lahko veliko štev lo gledalcev v veliki dvorani gleda dogajanja, ki bi jih v neposredni bližini zaradi pomanjkanja prostora ne mogli gledati. Aparaturo hočejo izpopolniti tudi za prenos barvastih slik.
—om—
DOMAČI HUMOR
»Zakaj so nas ledeni možje obiskali letos bolj zgodaj, že 7. in 8. maja,« je vprašal kraški fant starejšega modrijana.
»Ker so se tudi oni mehanizirali ter so se pripeljali z vespo«.
IMPORT - KXPORT
Vaeh vrst lesa, trdili goriv in strojev za lesno industrijo
TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/U - Telefon: ul. Cicerou« 30214 - Scalo Legnami 00716
Če hočeš spoznati deželo, ljudi In zgodovino JUŽNE AMERIKE nabavi si knjigo:
MIRKO RIJAVEC:
JUGOLINIJA
RUEKA Poštni predal 379 Telagraml i	Telefoni
juGouniua - iiuEita	ae-si, 211-52, 20 53
Toleprintcr i JUGULINE 025211
VZIMŽIIJE REfllVB BLAGOVNE IN P0TNIŠBE PROGE
Z/NA JADRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec ORGIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
Zastopstvo v Trstu: "N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA" Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Oradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l
Južna Amerika
dežela v razmaku
Pisec knjige je živel 22 let v tej deželi. Knjigo lahko nabaviš v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu ter pri upravi Cen« 300.- Lir »Gospodarstva« v Trstu (ulica Geppa 9)
IM P E X POR T
TRST, ul. Cicerone 8 - Tel.: 38-136 37-725
Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
Kmetijska nabavna
in prodajna zadruga
Sedež v Trstu, Ulica Foscoio št- 1
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 - Milie, Ul- Roma 1
Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo I
UVAŽA:	IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Ko ko ser ejci !
SVETOVANJE IN BREZPLAČNO TEHNIČNO PO MOČ dobite pri KMETIJSKI ZADRUGI — ulica Ugo Foscoio 1 — Tel. 94 386, vsak petek od 10. do 13. In od 16. do 19. ure, kjer Vam bo na razpolago tehnik
Sotob Jvo
GORICA - Trg E, VE AM1CISI Telefon 21»38
Prodaja In IzVaia nadomestne dete in pritikline za avtomobile, motorje in kolesa
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 57, 58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185
Brzojav; PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
PHIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE
L, A. GORIZIA.NA.
G0RIZIA • VIA DUCA D AOSTA N. 88 • TEL. 28-45 • GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB - Praška, 6 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turlstičke t saobračaj-ne Informacije za putovanja po Jugoslaviji.
Želite-li upoznati Jugoslavijo?
Za Vas priredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita.
Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije!
MBHANIČNA DELAVNICA
Simič Marij in Bernarda
predstavništvo motociklov „CIMATTI“, „NASSETTP‘ „ATALA“ in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidončnih tablic
Največja svetovna proizvodnja moloskuterjev
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI PIAGGIO
Agencija za prodajo :
Til ST
Ul,. 8. FRANCESCO 46, TEI. *8»40
Urama In zlatarna,
TRST LARG0 SANT0RI0 4
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica • Ul. Croce 4
Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-70
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo veakuvrKlne preveze za tu in inozemstvo. — Puslrežlia hitra. Cene ugodne
G. M. GOEOMOIN N FICLIO
UVOZ - IZVOZ
MiUTovrarE
in IZl>m.KOV
Trst, Ulica I. della Croced
TEL. 94-570
Tlgr. COLINTER - TRIESTE
ELEKTRO-INSTALACIJSKO PODJEDE
TRST, Miramarski drevored 29
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inslalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29 322 I Se priporočamo
PREVOZNA IN SPEDICUSKA TVRDKA
Giorgio
Vitturelli
GORICA.
ul ,imuni, n/a TelaL 5004/0409
T R. S T
UL LAVATUIU, 2 Teleloe 2 4.001
V
AUTOMOTOR
IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO n*
domestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za D1KSEL motorje, pumi) c, injektorje ter traKtorje
TR1ESTE-TRST, Via Udine 1
TELEFON 30-1957 -30-198

Stran 4
GOSPODARSTVO
Petek, 17. maja 195! C]
TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
KAVA
TRST. Na mednarodnem tržišču s kavo so cene nekoliko popustile. Težko je predvidevati, kako se bodo gibale v bližnji bodočnosti. Največ je zanimanja za vrste indonezijske kave, zlasti za vrsto Robusta.
V Trstu kakor tudi v nekaterih drugih evropskih središčih je pomanjkanje nekaterih vrst kave, kakor n. pr. boljše vrste Santos. Srednjeameriška kava se je podražila, zlasti vrsta Kostarika in Guatemala. Ta pojav je pripisati političnim neredom v Hondurasu in Nikaragui. Kvotacije afriške kave, ki so doslej popuščale so se zdaj ustalile. Izvedenci zatrjujejo, da bo na cene afriške kave odločilno vplivala dražba, na kateri bodo prodali 1500 ton indijske kave.
Na tržaškem tranzitnem trgu prodajajo kavo po naslednjih cenah: Rio 5 365 šilingov za cvvt. cif. Trst pripravljeno blago in 355 šil. proti takojšnjemu vkrcanju na viru proizvodnje, Rio 3 380 odnosno 375; Minas 2 400-410 odnosno 400; Victoria 5 crivello 18/19 365 odnosno 350; Victoria good to large bean 335 proti takojšnjemu vkrcanju na viru proizvodnje; Victoria 7 good to large bean 310 šil. pripravljeno blago in 312 proti takojšnjemu vkrcanju na viru proizvodnje; Santos extra prime 480 do 530; Kostarika HGA 570 odnosno 565; Kostarika SHB 585-620 proti takojšnjemu vkrcanju na viru proizvodnje; Ke-nya A 560 šil. pripravljeno blago in 530 do 570 proti takojšnjemu vkrcanju na viru proizvodnje; Tanganika A 540-550 odnosno 520-530; Tanganika AA 550 do 560 odnosno 540-550; Bugishu A 530-540 odnosno 505-525.
Navajamo cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v lirah za kg fob.: Rio N. Y. 5 600; Rio N. Y. 3 640; Santos extra prime good to large bean 835; Victoria 5 good to large bean 550; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob.: Ecuador extra Superior 51 do 52,50; Haiti naravna XXX 59; San Salvador naravna 65,50; Kostarika 72; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif.: Gimma 365; Moka Hodeidah 1 475; afriška kava, v šilingih za cwt. cif.: Uganda oprana in prečiščena 277; Male-sia AP/1 270, Malesia AP/2 232; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif. ponovno pretehtano: Bali Robusta 10-12% nečistoče 262.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: Rio N.Y. 5 1430; Rio N.Y. 3 1470; Santos extra prime good to large bean 1720; Victoria 5 good to large bean 1400; Ecuador extra superior naravna 1540; Haiti naravna XXX 1640; San Salvador 1730; Kostarika 1850; Gimma 1540; Moka Hodeidah 1 1700; Uganda oprana in prečiščena 1300; Malesia AP/1 1310; Malesia AP/2 1230; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1260.
Italijanski trg
Na italijanskem tržišču s kmetijskimi pridelki so bili prekupčevalci tudi v zadnjem tednu previdni pri sklepanju kupčij. V Severni Italiji je bilo opaziti večje zanimanje za mehko pšenico. Zvišanje cen pripisujejo naglemu padcu temperature v predelih Severne Italije, kar bo povzročilo zakasnitev novega pridelka. Zaradi tega so mlinarji pohiteli z novimi nakupi, da ne bi izčrpali svojih zalog. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek žita znašal okrog 99 milijonov stotov, v kolikor ne bi nasjtopile kakšne vremenske nezgode.
Cene olivnega olja padajo še nedalje. Tudi že nizke cene masla so še popustile.
Na trgu z vinom je vedno bolj mirno; zlasti na južnih tržiščih.
Na trgu s sirom je največje povpraševanje po vrsti grana.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 7500 do 7700; dobra 7000-7100; navadna 6800 do 6900; trda pšenica srednje vrste 8500-8800; pšenična moka tipa »00« 10.000 do 11.600; krušna moka tipa »0« 9100-9500; tipa »1« 8500-8700; tipa »2« 7800-7900; moka iz trde pšenice za testenine tipa »0« 9200-9500; pšenični zdrob tipa »0« 11.200 do 11.400; tipa »1« 10.900-11.000; otrobi 3000-3100; koruza fina 5400-5500, srednje vrste 4900-5000, navadna 47004800; inozemska koruza 4900-5200; koruzna moka fina 6900-7200, srednje vrste 5700-5800, navadna 5100-5200; inozemska rž 4200-4250; inozemski ječmen 4400-4650; oves 45004600; proso 5500-6200; inozemsko proso 4600-4700.
VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5400-5700; Pirreto 6000-6300; Balillone 6000-6400; Roncarolo 6200-6600; Ardizzo-ne 6700-7000; G. Rossi 6900 7400; Mara-telli 6700-7000; Rizzotto 7000-7600; Raz-za 77 7200-7500; R. B. 7200 7800; Sesia 7100-7400; Arborio 6400-7000.
Oluščeni riž: navaden 9300-9700; Pier-rot 11.000-11.400; Balillone 11.600-12.000; Roncarolo 11.800-12.400; Ardizzone 12.100 do 12.500; Maratelli 12.600-13.100; Riz-zotto 13.200-13.700; Razza 77 13.800 do 14.200; R. B. 13.800-14.300; Arborio 13.300 do 13.900.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: krave 380 do 460.000 lir par; breje krave 400-500.000 lir par; krave s teletom 420-650.000 par; voli 430-630.000 par; junci in junice 2-3
leta stari 5 stotov težki 360400.000 lir par; krave breje prvesnice 200.000 lir glava; telice 2 stota težke 90100.000 lir glava; krave mlekarice 130200.000 lir glava.
Klavna živina: voli 6 stotov težki 310 do 380 lir kg žive teže; krave 6 stotov težke 310370; junci 5 stotov težki 340 400; telički I. 490-560, II. 370410.
Prašiči: prašički za rejo 2025 kg 500 do 550; suhi prašiči 350440; debeli prašiči 100-150 kg 325-330, nad 150 kg 335 do 340 lir kg.
Konji za vprego I. 200-220.000 lir glava, II. 100-130.000; konji za zakol I. 260 do 280, II. 200-220; žrebeta za zakol 350 do 370; mezgi za vprego I. 190200, II. 150170; osli za vprego I. 8090.000 lir glava, II. 5060.000; osli za zakol 180 do 200 lir kg.
KRMA
MANTOVA. Seno majske košnje 2100 do 2300 lir stot ;otava 2000-2200; seno III. košnje 1900-2000; seno iz detelje I. košnje 1600-1700, II. košnje 1500-1600; pšenična salma stlačena 625-575; zelena krma 300-320; koruzne pogače 4750 do 4850; specialna krma za molzne krave 5500-5650; krma za prašičerejo 5600 do 5700.
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci extra 900-950 lir kg, I. vrste 800-850, II. 700-750; zaklani izbrani piščanci 1000-1100; inozemski zmrznjeni piščanci: danski 650, madžarski 500-650; žive kokoši 620-650; žive inozemske 450470; zaklane kokoši 900, inozemske zaklane v Italiji 680-730; inozemske zmrznjene kokoši 450-650; pegatke zaklane 1080-1250; mladi golobi zaklani 750-800; navadni golobi 900-1050; žive pure 550; inozemske zmrznjene pu-
Ameriška vlada je pričela odproda-jati iz svojih strateških zalog nekatere vrste blaga, kakor n. pr. cink, z druge strani pa je ustavila nakupovanje cinka. Zaradi tega je popustila cena cinku, pa tudi cene bakru in svincu so nazadovale. Zdi se, da je to rezultat najnovejših mirovnih ofenziv in popuščanja mednarodne napetosti.
ŽITARICE
Cena pšenice je v Chicagu v tednu do 10. maja nazadovala od 208 1/2 na 208 1/8 stotinke dolarja za bušel. V zadnjih osmih dneh so bile v Ameriki likvidirane kupčije za izvoz 2,100.000 buš-lov pšenice. Ministrstvo za kmetijstvo je cenilo 1. maja pridelek letošnje o-zimnine na 690 milijonov bušlov. Trgovci so pričakovali, da bo pridelek še manjši. Cena koruzi je v Chicagu napredovala od 133 1/8 na 133 3/8 stotinke dolarja za bušel.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorju je v New Yorku pričela precej kolebati. Temu je gotovo vzrok vest, da bo letošnji pridelek (v sezoni 1956/57) na Kubi verjetno dosegel 5,500.000 ton, medtem ko je v sezoni 1955/56 znašal 5,150.000 ton. Japonska namerava kupiti v Avstraliji 100.000 ton sladkorja, ker ji ni Argentina dobavila obljubljenih 60.000 ton, ki jih potrebuje za domačo uporabo. Cena je v New Yorku nazadovala od 6,35 na 6,15 stotinke dolarja za funt. Cena kavi je v New Yorku v pogodbi M napredovala od 62,45 na 64 stotinke dolarja za funt. Podražitev spravljajo v zvezo z nemiri v Kolumbiji. Hkrati je potrošnja kave v Združenih ameriških državah nara-stla; zato so v prvih dveh mesecih tega leta ZDA uvozile 4,400.000 vreč kave (vsaka vreča po 60 kg), medtem ko je v prvih dveh mesecih lanskega leta znašal uvoz samo 4 milijone vreč. Ka-kao je v New Yorku nazadoval od 23,93 na 23,07 stotinke dolarja za funt. Pridelovalci v Braziliji zahtevajo, naj vlada določi maksimalno ceno na 300 km-zejrov za 15 kg. Brazilska vlada bo vložila 1 milijardo kruzejrov za nove nasade kave.
VLAKNA
Cena bombažu je v Nevv Yorku v tednu do 10. maja ostala neizpremenje-na pri 35,35 stotinke dolarja za funt. Američani so mnenja, da postaja ozračje za prodajo bombaža na zunanjih tujih trgih čedalje bolj ugodno; pri iz-
re 500-550; inozemski zmrznjeni purani 450-500; zaklane race 500-650; živi zajci 450460; zaklani s kožo 600-670; zaklani brez kože 600-700; sveža jajca L 21,60 do 23,60, navadna 20,50-21,50; inozemska sveža jajca 19,50-24 lir komad.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 720, maslo II. 630 640, maslo III. 580-590, IV. 560-570; sbrinz svež 430450; 3 mesece star 560-600; provolone svež 430460, 3 mesece star 550-560; sir grana svež 390 do 400, majski proizv. 1956 510-540, zimski proizv. 1955/56 580-590; majski proizvod 1955 590-600; emmenthal svež 490 do 510, 3 mesece star 570-600; italico svež 370-380; taleggio svež 320-330.
VINO
CASALE MONFERRATO. Črno namizno vino 9-10 stop. 36704000 lir hi, 10-11 stop. lanski pridelek 4230-4840; belo vino 10-11 stop. 6230-6550; Barbera 12-13 stop. 7650-8450; Barbera extra 8000 do 9000; Freisa sladko 7450-8450; Freisa navadno 7670-8560; Freisa extra 8000 do 9000; beli moškat extra 10.650-11.240; Grignolino extra 10.450-11.320; Malvasia črno 9550-10.000.
VICENZA. Clinton 10-11 stop. 3000 do 3300 lir hi, črno vino krajevne vrste 10-11 stop. 4200-4600; belo 10-11 stop. 43004700.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PARMA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 255 lir kg, v škatlah 500 g 220 lir kg, v škatlah 1 kg 210, v škatlah 5 kg 190, v škatlah 10 kg 185 lir kg. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 270 lir kg, v škatlah 500 g 235, v škatlah 1 kg 225, v škatlah 5 kg 205, v škatlah 10 kg 200 lir kg.
vajanju novega programa za izvoz so likvidirali 2,500.000 bal bombaža. Ameriška vlada je določila ceno bombažnega pridelka za leto 1957 glede na državno podporo na 31,65 stotink za funt, to je za 3,5 stotinke više kakor je bilo napovedano. Lanski pridelek je po uradnih podatkih dosegel 13 milijonov 310 tisoč bal (po 500 funtov), medtem ko je predlanski znašal 14 milijonov 721.000 bal. Cena volni je v Nevv Yorku popustila od 167 na 164 stotinke dolarja za suint proti takojšnji izročitvi. V Franciji (Roubabc) je cena ostala neizpre-menjena pri 1410 frankih za kg; V Londonu je cena za vrsto 64's B proti izročitvi v maju popustila od 151 na 149 penijčv za funt. Ameriška vlada je od strateških zalog prodala 1,5 milijona funtov volne.
KAVČUK
Cena kavčuku je v Nevv Yorku ostala v bistvu neizpremenjena; 10. maja je kavčuk notiral 31,75 (teden poprej 31,80) stotink dolarja za funt. V Londonu je cena za vrsto RSS proti izročitvi v juniju popustila od 26 5/8 na 26 penijev za funt.
KOVINE
V Nevv Yorku je zbudila pozornost vest, da ameriška vlada ne bo več kupovala cinka za svoje strateške zaloge. Hkrati so ameriški proizvajalci znižali ceno cinka kar za 1,50 stotinke pri funtu, oziroma za 12 funtov šterlingov pri toni v Vel. Britaniji. Na kovinski borzi je seveda nastal velik nemir. Cinku je sledil tudi svinec; saj je v Nevv Torku proizvodna cena padla od 16 na 15,20 stotinke dolarja za funt. V Londonu je cena svincu nazadovala od 100 1/8 na 97 1/2 funta šterlinga za tono (1016 kg). Popustile so tudi druge vrste barvastih kovin kakor elektrolitični baker, in sicer od 28,75 na 28,57 stotinke dolarja za funt. Cink Saint Louis je nazadoval od 13,50 na 12 stotink dolarja za funt; Antimon Laredo neizpremenjen pri 33 stotinkah za funt; lito železo pri 64,56 dolarja za tono, Buffalo pri 65, staro železo pri 42,17 dolarja za tono in živo srebro pri 255-257 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 10. maja: cin 930-939 DM za 100 kg, svinec, osnova Nevv York 143,38, osnova London 114,35-114,64; cink, osnova East Saint Louis 11,29, osnova London 97,65-98,14; elektrolitični baker za elek-trovode 288,75-291,75; svinec v kablih 120-121; aluminij za elektrovode 250-265 DM za 100 kg.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . Koruza (stot. dol. za bušel) . . .
NEVV YORK
Baker (stot. dol. za funt) ....
Cin (stot. dol. za funt)..........
Svinec (stot. dol. za funt) ....
Cink (stot. dol. za funt).........
Aluminij (stot. dol. za funt) . . . Nikelj (stot. dol. za funt) .... Bombaž (stot. dol. za funt) .... Živo srebro (dol. za steklenico) . . Kava (stot. dol za funt Santos 2) .
LONDON
Baker (funt. šter. za d. tono) . . . Cin (funt šter. za d. tono) .... Cink (funt šter. za d. tono) . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . . .
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)
IS. 4.	2. 4.	15.5.
22474	21774	216
129.7/s	129-	\2Wti p ;
30.80	32,-	J 29.73
99.62	99.25	98.50
IB.—	16	15.50
13.50	13.50	13.25
27.10	27.10	27.10
74.-	74.-	74 —
38.43	35 35	3535
257.—	257.—	257,—
60 25	61.25	1
242—	2407t	238.-
77B	773	766 —
99. Vz	94.—	84 74
112,-	199.—	95.74
4B1.90	470.90	470.90
B O R. Z A
VALUTE V MILANU 2.5.57	15.5.57		min.	make.
Dinar (100)	83,-	90,-	83,-	95,—
Funt šterling	6400,— 6500,—	6400,—	6500,—
Napoleon	4950.— 4975,—	4850,—	4975,—
Dolar	630.25	627.50	627.50	630.25
Franc, frank (100)	154—	151.75	151.75	154,—
Švicarski frank	147 1/8	146.50	146.50	147 1/8
Funt šter. papir	1722,— 1719.—	1715.—	1722.—
Avstrijski šiling	23.75	23.75	— —	— —
Zlato	713,—	713.—		.		
BANKOVCI V CURIHU 15. maja 1957
ZDA (1 dol.)	4,28	Belgija (100 fr.)	8,44
Anglija (1 f.št.)	11,74	Holand. (100 fi.)	112,—
Francija (100 fr.)	1,03	Švedska (100 kr.)	81.—
Italija (100 lir)	0,67	Izrael (1 f.št.)	1,25
Avstrija (100 š.)	16,36	Španija (100 pez.)	8,36
Cehoslovaška	12 1/8	Argent. (100 pez.)	11,05
Nemčija (100 DM)	101,20	Egipt (1. f.št.)	7,35
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	17.4.57 29.4. 57		min.	maks.
Južna železnica	1.570	1.568	1.568	1.574
Splošne zavarov.	23.400	23.850	23.400	23.850
Assicuratrice	4.650	4.650		
Riun. Adr. Sic.	6.750	7.100	6.750	7.100
Jerolimič	10.000	10.000		
»Istra-Trst«	535	535		
»Lošinj«	14.500	14.150	14.150	14.500
Martinolič	8.000	8.000		
Premuda	23.000	23.000		
Tripkovič	18.400	18.400		
Openski tramvaj	3.300	3.300	——	
Temi	321	318	318	321
ILVA	578	581	578	581
Zdr. jadr. ladjedel.	330	322	322	330
Ampeloa	1.450	1.450	——	
Arrigoni	1.000	1.000		
0¥cSCnik, KMEČKE ZVEZE
nost nas bo rešila marsikate, re nevšečnosti. V slučaju poja-, va napenjanja v hlevu, poki1’! čemo takoj živinozdravnika.
Silna škoda zlasti na tržaškem Krasu
še bolj bogato rodila, daj ji še več umetnih gnojil.
Dr. Leopold Bobič
OBVESTILO
KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV
Kmeta je treba s pomočjo ohrabriti
Se nobeno zimo se niso nar ši kmetje tako zanimali za izboljšanje svoje zemlje in za pravočasno izvršitev poljskih in vinogradniških opravil kot v zadnjih zimskih mesecih. Mnogo gospodarjev je že zgodaj pripravilo zemljo za pomladanske useve in izvršilo vinogradniška dela, , ponekod,
n. pr. v Saležu res vzorno, (jrovica, Repentabor in April je bil precej ugoden in rastline so se povoljno razvijale. Če je pogled na bujno rast vzbujal prijetna čustva	, ...	„
n, izletnika - ljubitelja pri- “»“fSSSJ
močno poškodoval na pobočjih.
Ob pogledu na opustošene vinograde, se človek sprašuje, od kod bodo ti ljudje črpali sredstva za življenje. Krompir močno poškodovan, prav tako fižol in koruza, ker sta rastlini že vzkalili. pozeba ni prizanesla niti jesenu, in hrastu ne drugim drevesom, kakor n. pr. akaciji. Najbolj so prizadete vinorodne vasi: Zgonik Salež, Samatorca, Kolu-Col.
V najbolj prizadetih občinah se prebivalstvo bavi v pretežni večini z živinorejo in vi-
tudi tiste nje leto bomo prikrajšani pri pridelku.
bila
ustvarili zalog in prihranke za ni kmet nikoli brez slabe letine. Naloga vseh pri-obrat s!'0-)ml1 Je’ da premislijo, kako
rode, s kakšnim zadovoljstvom in zadoščenjem je pri tem užival kmet, z(asti vinogradnik, ko je opazil, da je z bogatim nastavkom (zarodom) izpolnjen prvi pogoj za dobro letino! »če pojde tako dalje, kot je pokazalo, bomo po trgatvi lahko zadovoljni. Nič za to, če se bo treba truditi«, je dejal kraški vinogradnik in s tem menda izrazil mnenje vseh kmetov.
Seveda
skrbi, ker je njegov stalno izpostavljen nevarnostim. Suša, toča, burja, pri nas sicer bolj redka moča, slana, škodljivci — vsi mu vse leto pretijo. A te ujme navadno prizanesejo vsaj delu njegovih pridelkov in tudi določenim krajem.
Tudi v letošnjem maju ie bil kmet zaskrbljen. Vdor mrzlih zračnih mas je segel do nas. Zaznamovali smo celo 3“ pod ničlo v naših krajih, kjer je povprečna dnevna toplota v tem času 14o.
Če pomislimo, da škoduje
se 43,7 odstotkov za delo sposobnih ljudi bavi s kmetijstvom, v Dolini 48, 8 odstotkov, v Zgoniku 60,5 odstotkov. V teh občinah je 6000 oseb, ki živijo od kmetijstva. Če vinograd in polje ne rodita, ostati ljudje brez denarja, to se pravi brez življenjskih sredstev. Treba je pomisliti, da je naše kmetijstvo tako skromno, da ne dopušča, da bi si ljudje
bi se dalo najučinkovitejše pomagati našemu kmetu.
KAKO NAJ NEGUJEMO POŠKODOVANE TRTE IN KAKO NAJ SI POMAGAMO PRI DRUGIH RASTLINAH?
Glede tega vprašanja moramo imeti jasne pojme. Odveč bi bil vsak trud, če sedaj napravimo še kakšno napako. Vedeti moramo, da je trta izgubila že precej svoje moči, ko so začele mladike poganjati. To moč moramo sedaj na-
trtam že 1.1° mraza, si lahko domestiti in nuditi rastlinam predstavljamo kaj je pome- cjovolj jlrane; da si bodo opomogle. Nekateri kmetje predlagajo takojšnjo kratko rez, drugi pa svetujejo, naj pustimo trto nedotaknjeno. Mogoče bo le pognala in nam dala kak-
nll zanjo ta mraz v noči od torka na sredo (od 7. na 8. maj). Mrzle zračne plasti so legle zlasti na odprte lege in doline. Tudi tržaški Kras je dal svoj ogromni davek tak- -en groz(jei!- če je (;rta manj
V	Bregu, Brdih na
Vipavskem in Bnprshem
V	tržaškem Bregu ni škoda posebno velika, ako izvzamemo dolinsko občino — ker je morje ublažilo pritisk mraza in preprečilo slano; vendar je bila škoda na vinogradih pri Orehu zelo velika.
Velika je bila škoda tudi v Brdih, pod Italijo, v Števerja-nu in Podsabotinu. Poleg trte, krompirja in fižola so okoli Gorica v Standrežu trpele tudi bučke, ki jih pridelujejo v velikih količinah.
Terana bo na predelu od Sežane do Štanjela prav malo, ker nista zmrzal in slana prizanesla niti tem krajem. Na Vipavskem je škoda manjša v vinogradih, ki imajo višje lege, medtem ko je v nižjih legah bil pridelek uničen. Na nekaterih mestih so obvarovali trte tudi v nižjih legah, kjer so mnogo kurili in dimili. Strokovnjaki opozarjajo, da ima kurjenje predvsem namen, da ustvari čimveč dima, ki obvaruje pridelke pred pozebo in slano; sama toplota ni tako važna. Tudi na Koprskem je bila škoda občutna zlasti okoli Sečovelj. Okoli Izole so bili bolj poškodovani vinogradi ob morju kakor vinogradi v višjih legah. Krompir je na Koprskem v glavnem ušel mrazu, ker je dozorel poprej in je že prišel na trg. Vremenoslovci v Sloveniji so slano napovedali že dva dni poprej in kmetijski strokovnjaki so po radiu pozvali kmete na nevarnost ter jim dajali nasvete, kako naj se borijo proti njej. Zagoreli so kresovi po vsem Primorskem, mlado in staro je bilo pokonci •— v nekjatfrih kra-
OBVESTILO REJCEM BIKCEV!
Obveščamo živinorejce, da bo v mesecu juniju spomladanski pregled za potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje rediti nepotrjenih, nad 10 mesecev starih bikcev, ali takšnih, za katere ni v teku prošnja za potrditev. Vsi lastniki, katerih bikci bodo prihodnjega meseca junija stari .10 mesecev, morajo predložiti po svoji občini do konca tega meseca prošnjo na posebnem obrazcu, ki ga prejmejo istotam, naslovljeno na pokrajinsko komisijo za potrditev bikov — ulica Ghe-ga, 6/1. Tako morajo predložiti prošnjo tudi lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče meseca junija. Vsa potrebna pojasnila prejmsš na sedežu komisije ali telefonično na štev. 23-927.
Obveščamo vse dvolastnike' ki nameravajo sekati drva v 'P letu 1957 (jeseni), da se bode tozadevne prošnje vlagale ^ revirnih vodstvih ves mesec Jj maj. Vabimo vse prizadete, d3 ^ se zglasijo na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posest nikov v Ul. Geppa 9 do dne:li 25. mala 1957 za vsa notrebn^
25. maja 1957 za vsa potrebni pojasnila.
Kmečka sveža Zveza malih posestnikov
1
Usp
ešna vinska razstava
Prj
sti
1
so
Na hvalevredno pobudo - .v čine je bila v Dolini vinsK*
razstava.' Izbranih je bilo ^ vzorcev vina izmed večjega šte vila prijavljencev. V okvir11 organizirali tud1
razstave
strokovno ocenjevanje razstavi
NA GORIŠKEM KOSIJO DETELJIŠČA
Okrog Gorice je pred dnevi pričela košnja detelje. Kmetje — zlasti v Sovodnjah — so jo že skoro vso pokosili. Lepo vreme zadnjih dni je veliko pripomoglo, da se je pokošena detelja lepo posušila. Sedaj je na kmetijah konec skrbi, da bi živini zmanjkalo krme. Kmetje trenutno pokladajo živini tudi veliko zelene detelje, ki je zelo bogata z beljakovinami. Kmet, ki sedaj poklada živini zeleno deteljo, bo opazil, da je količina, mleka zelo narasla. — Naše kmete pa želimo opozoriti na naslednje: V prehodni dobi med suhim in zelenim krmljenjem je pokla-danje živini velike količine zelene detelje zelo nevarno, ker se dokaj rado pojavi napenjanje. Preden pokladamo živini zeleno deteljo, dajmo ji nekaj sena ali pa slame. Ta previd-
Ijenih vin. V komisiji za ocC' ^ njevanje so sodelovali dr. Pic;' coli kot predsednik, dr. Mars* ■ kot predstavnik Pokrajinske?3 ^ nadzorništva za kmetijstvo, Gr' bec Marij, ki je predstavlj3'
pokrajino ter dva krajevn3
Jai
predstavnika, in sicer predsta'" nik občine in predstavnik krr.c ' tov. Ocenili so 17 vrst vina, 111 sicer 8 belih in 9 rdečih. Oc3' ,a njevanje je bilo težko, ker s0 ;e bili vsi vzorci vredni upošteva' nja. Po izločitvi posamezni1'.,ri vzorcev so ocenjevalci le post3' 0 vili končno lestvico in določ1' li, komu naj pripadajo razu® Z11 nagrade, ki jih je pokrajinstf ,a urad stavil na razpolago z3 j* nagrajevanje. Organizacija t3'rp ke razstave je terjala od obti' 1)0 ne precejšnje izdatke te! 1 dosti dela in dobre volje, ^ ° kar gre priznanje vsem, ki so ■ja skrbeli za to, da bi ta razstav3 J* doživela uspeh. Komisija >e ^ predlagala razdelitev 2 zlatil1'
2 srebrnih in 6 kolajn iz drU' Ce gih kovin, za druge odlikoval1' 80
ce pa diplome.
so
jih so tulile tudi sirene — toda boj z naravo je pri vsern napredku težak.
šen kot ga nihče ne pomni. Imamo okrog 220 ha vinogradov, kar pomeni okrog 4500 vagonov vinskega pridelka. Ne-
prizadeta in če so pomrli le vršički mladik nad grozdom, ni treba prikrajševati mladik. V tem primeru so grozdi le
kateri kraji, kakor repentabor- ostajj in s primernim gnoje^
ska in zgoniška občina — so ob celoten pridelek, se pravi ob kakih 1500 hi pretežno terana; nabrežinska občina ja ob okrog 50% pridelka (okrog 600 hi)
njem bo trta vsaj deloma nadomestila, kar je sedaj zgubila.
Drugače bomo ravnali, če so
ker je mraz prizanesel Prapro- mladike skoraj popolnoma uni-tu in Sempolaju ter nabrežin- cene. Možno je, da iz očes po-skim bregom.	ženejo nove mladike, ki pa bo-
Dodati je še treba škodo na šibkejše ter bodo bolj pod-poljskih pridelkih, kot sta vržene bolezenskim napadom, krompir in fižol. Mraz je uni- Izkušnje nas učijo, da po počil celo komaj vzklilo koruzo ^ do osnove skrajšane rozge (trnovico). škoda je torej daJ° močne mladike, ki raste-ogromna in toliko večja, ker se J° IZ očes so nanizane v bodo posledice na trti poznale yečJem stevilu okrog osnove še prihodnje leto, ko bo trta sparona. Pozneje bomo odstra-kljub popolni ali delni, letošnji fj1' nerodnosti zahtevala še posebno nego, ki bo seveda združena s stroški.
Ta nesreča je za našega kme- tedne, v tem času bo trta pota kot drobnega blagovnega novno pognala ter nam bo po-proizvajalca pretežak gospo- stalo jasno, kaj je treba odre-darski udarec. Ni nič čudnega, zati in kaj ne. Tedaj bomo od-če ga je to zmajalo. Globoko stranili vse slabo razvite in zaskrbljen premišljuje, kako nepotrebne mladike, tako na bo to zgubo vsaj delno zmanj- starem lesu kot na šparonih. šal. Rezerve ni, država je da- V času pletve prikrajšamo vse le§‘, kler ni rešeno vprašanje šparone do onega mesta, kjer izdatne pomoči v takih prime- se je razvila najmočnejša udarih; javna dela, ki bi mu pro- dika. s pravilno rezjo, s pra-
in prihodnje leto bomo imeli na razpolago zdrav rodni les. Z rezjo bomo počakali 2-3
žila možnost zaslužka, so skrčena. In vendar bi se morali najti viri, ki bi to zadevo izdatno rešili! Pomoč v obliki umetnih gnojil, semena i. e. je sier dobrodošla, a je ri s škodo neznatna.
vočasnim škropljenjem proti peronospori in s primernim gnojenjem bomo pomagali trti, da nam bo do jeseni dala le pravilno razvite in dozorele prime- rozge, katere bomo lahko prihodnje leto rezali na rodnost.
Pomoč naj bo takšna, da z v nasprotnem primeru bomo njo rešimo kmeta iz hude sti- izpostavili trto nevarnostim ske, ki se bo pokazala, ko pri- zimske pozebe in tudi prihod-
POZEBE NA GORIŠKEM
Huda pozeba je prizadejala tudi goriškim kmetom milijone in milijone škode.
Nepričakovan mraz ni škodi! sadnemu drevju, ki je ža odcvetelo, temveč samo tistemu, ki je še cvelo. Tako niso trpele radi pozebe breskve in češnje, veliko pa trte, ki so komaj pričele cvesti. Kmetje naj se glede pozeblih trt strogo ravnajo po navodilih kmetijskih izvedencev. Mladje bo na trtah gotovo ponovno pognalo, le odrezati bo treba premrle dele. — Radi tega bo grozdje dozorelo letos 10 ali še več dni pozneje.
Poleg trt so pomrznile buči-ce, paradižniki, fižol, koruza in pa krompir- graha ni mraz prizadel. Bučice, paradižnike in pa fižol bo treba ponovno posaditi. Koruza in pa krompir si bosta pa sama opomogla v kratkem času. Zaradi pozebe so hudo trpeli sledeči kraji: Pevma, Oslavje, Podgora, Jazbine, nižinski deli števerjana, Sovodnje, doberdobska občina in pa občina Dolenje v Zapad-nih Brdih.
V noči med 7. in 8. majem so kmetje kurili po vinogradih in sadovnjakih, da bi preprečili tvorjenje slane.
Žalibog so pričeli s kurjenjem okrog ene in še pozneje, a pozeba je prišla že do polnoči. Zlasti so bili aktivni kmetje v jugoslovanskih Brdih. V Vi-polžah so zdramile ljudi posebne budnice, drugod so nastopili tudi gasilci.
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
TRANS - TRIESTE'
S. a
TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel 38^827,31-906,95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
IZVAŽA
delkov ne bo za prodajo in hrano. Ta javna pomoč naj ga hkrati ohrabri, da bo vztrajal na zemlji in kljuboval vsem težavam, ki mu jih prinaša njegov boj z naravo. Ob tej priložnosti naj oblastva ne pozabijo, da ustvarja zapuščanje zemlje in beg v mesta njim samim nova vprašanja, med temi vprašanje preskrbe dela in stanovanja, s katerimi se že tako morajo državniki beliti glave.
Boj za obstanek našega kmeta je toliko težji, ker ni naša zemlja dovolj rodovitna ter je naša kmetijska posest razdrob Ijena; zato toliko teže kljubu je konkurenci pridelkov iz drugih predelov države. Najmanj kar bi bilo treba takoj storiti, bi bilo to, da se takoj ustavi pobiranje davkov v krajih, kjer jih je zadela zadnja nesreča, pozneje pa naj se davki odmerijo samo v tisti višini, ki bi ustrezala dejanskim dohodkom, to je vrednosti dejanskih pridelkov, upoštevajoč pri tem seveda povečanje stroškov, ki so bili potrebni zaradi te nesreče.
Zakaj so z
Tuulka
SIEA JOŽEF
uvoz	izvoz
Pa
ce
n.
Pc
nj
la
ža
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les> jamski les in za kurjavo
TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004
de
se
81
k;
er
Pe
di
Pc
Zmrzal in slana v vinogradih in na polju
Naši vinogradi na so takšni kot pozimi!
Krasu Ni bilo
Rast pridelkov odvzame zemlji določeno količino hranilnih ali za rastline redilnih snovi. Z dodajanjem hlevskega gnoja, stranišnice in gnojnice, komposta in drugih odpadkov ne vrnemo zemlji vedno tolikšne množine za razvoj potrebnih snovi, kolikor jih je vzela rast pridelkov. Zaradi tega postaja zemlja od leta do leta bolj revna. Zato ji moramo dodati primerno količino raznih umetnih gnojil. Ta dodatek umetnih gnojil pa mora biti obilnejši nego znaša primanjkujoča količina, in sicer zato, da bodo v zemlji uspevale lepše in bolje vse kulturne rastline in nam dajale lepše in obilnejše plodove.
Pri obdelovanju zemlje in pri vsaki setvi in pri vsaki saditvi rastlin, sadnih dreves in trt moramo vedno imeti pred očmi ali v mislih, da vsaka rastlina potrebuje najmanj deset prvin, a da jih lahko ima še več. Črpa jih z najfinejšimi koreninicami iz zemlje za gradnjo svojega stebla ali debla in za tvorbo plodov.
Desetorica prvin, ki jih vsaka rastlina mora imeti in brez ne uspeva, je:	vodik, ki-
njih pomoči. Niti kurjenje niti sik, dušik, ogljikova kislina, škropljenje z vodo ni pomaga- apnenec, železo, fosfor, kalij, lo. »Ko sem prišel na konec žveplo in magnezij. Razen teh vrste in pogleda! na poškrop- prvin srkajo rastline iz zem-Ijene trte sem ugotovil, da se Ije, še druge prvine, kakor so je voda spremenila v led. To natrij, klor, kobalt, aluminij, se je zgodilo v nekaj minu- cink in druge. Vse prvine, tah«. Drugi kmet zavzet pripo- glavne in postranske, se dobijo veduje: »Meni je zmrznila vo- v zemlji v raztopljenem stanju, da na brizgalni šobi škropilni- Topljenje se vrši s pomočjo ce«. V Zgoniku smo ugotovili vodej kisika, nekaterih kislin, 3,5o pod ničlo.	bakterij ali glivici. Tenke in,
To so bile besede, ki si jih najfinejše korenine vsrkavajo lahko slišal te dni po naših raztopljene prvine in voda jih kraških vaseh. Ni bilo težko prenaša po večjih in debelej-ugotoviti na licu mesta, da so ših koreninah ter po deblu ali kmetje opravičeno zaskrbljeni, steblu, po vejah in vejicah, po Mraz v noči med 7. in 8. ma- listju in cvetju do plodov. Na jem je skoraj popolnoma uni- tej poti se odlagajo prvine na čil vse vinograde v dolinah in določenih mestih; odvečna vo-
da, to je kolikor je ne ostane v drevesu ali rastlini, izpari v zrak po finih režah ali luknjicah na listju in na lubju v naj finejših in nevidnih hlapih. Tako ostanejo v deblu in v steblu ter v listju in plodovih gori imenovane življenjsko važne prvine.
Ko pobereš žito ali druge plodove ter jih pripelješ domov, ne pomisliš koliko stotov ali kilogramov apnenca, železa, fosforja, kalija žvepla in drugih prvin si pripeljal domov in da si to količino prvin odvzel svoji zemlji! In glej, ko pokladaš živini deteljo in seno, krompir in repo, korenje in zelenjavo, si zopet položil v jasli in v korita toliko in toliko teže gori navedenih prvin. Te prvine so prešle v meso (v. mleko in tolščo živali) in so z notranjim izgorevanjem dale telesu potrebno toploto. Prav tako si dobršen del živini podane krme s steljo vred spravil na gnojišče in živinska seč je odtekla v greznico. V gnoju, v odpadkih in v seči se dobijo gori imenovane prvine, ki jih ob svojm času zopet odpelješ na njivo.
Težko in nemogoče bi bilo napraviti točen račun, koliko je bilo z njive domov pripeljanih prvin in koliko od teh prvin je porabila živina, koliko družina ter koliko je bilo prodanih v obliki žita, krompirja, repe, korenja, zelenjave, krme itd. ter koliko jih je zopet šlo na njivo. Na debelo preudarjeni račun ti pove, da si z njive odvzel več prvin v pridelkih, kakor jih zopet vrnil z gnojem in drugimi hlevskimi odpadki. In tu ti pridejo na pomoč umetna gnojila, ki kot dodatek hlevskemu gnoju, pepelu, stra-nišnici in gnojnici napravijo zemljo bogato z redilnimi snovmi za rastline vseh vrst. In če hočeš, d
Gondrand
TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDCANO - TRIESTI
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
HOTEL
Sl

LJUBLJANA
priporoča svoje obrate:
RESTAVRACIJO, HOTEL, KAVARNO IN NOČNI BAR
hn 'zpmlifl.
Kmetovalci in vrtnarji/	
	\ Po ugodnih cenah lahko nabavite se-
	menski grah »Holandski« in vse dru-
	ge domače in uvožene vrste. Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelske stroje in druge potrebščine. 1
Marinac Vladimir ^trac*a vecchia per ustna