Oh, gospa Kati
Hvala za pozornost, dragi moji Dogovori. Moje sedanje, »Pismo z vprašanjem« je zbudi-lo velik odmev v krogu moje družine, pa tudi malo dlje. Re-akcije so več kot ugodne. Pose-bej še za vas in vaše uredni-štvo. Veste, takoj po izidu zad-nje številke Dogovorov mi je žena rekla: »Vene, ti si čisto navaden norec. Norce briješ iz samega sebe, s tem pa delaš reklamo za Dogovore.« Jaz pa sem ji odvrnil: »2ena, pojdi le-po v kuhinjo, kajti zate je ku-hinja. Na pisanje se ne spo-znaš, na reklamo pa še manj.« Nasršila se je in zinila skozi stisaijene zobe: »Ti si norec. in sicer velik norec« Tako je rekla, dobesedno tako. No, dra-gi moji sodelavci (to smo že postali, mar ne?) kaj bi vam še pripovedoval o svoji ženi. JZlahka jo bom ukrotil. To se mi je, verjemite mi, že večkrat posrečilo.
Mene pa zdaj trapijo druge skrbi. Oh, kako me je, kot pra-vijo Srbi, za... tista gospa Ka-ti, ne vem, ali jo poznate. Sta-nuje v stolpnici blizu mene, jaz pa sem v tej stolpnici hiš-
nik in tako me je usoda pove-zala z gospo Kati. To pa je dvo-nožni hudičevka, z eno glavo in celo rešto drugih reči. To je daviteljica. Kadar pomislim na-njo, se mi zasmili tisti njen Pe-pe (tako mu pravi, v resnici pa je Peter). Ker se revež tudi ne sme obnašati drugače kot kak-šen Pepe. No, vse to vam pri-povedujem mimogrede, da bi me razumeli. Moj poglavntni na-men pa je ogreti vas za članek, ki bi ga napisali o gospe Kati. Lahko vam rečem, to bi bil iz-vrsten uvodnik. Če se ne da, ne vztrajam na tem. Toda, kaj-ne, saj imam pravico tudi vztra-jati? No, če ne gre na prvo, pa vsaj na drugo stran.
Kot sem rekel, gospa Kati ie v stolpnici prava pravcata vra-gulja. Stanuje v šestem nad-stropju, se pravi v sreddni. Zgoraj šest, spodaj šest, zakaj vsega skupaj je nekaj več kot ducat nadstropij. Kako, boste vprašali, kaj ne poveš? Prep-ro-sto, šesto nadstropje zaleže za poldrugo nastropje, ker polovi-co nadstropja naredi gospa Ka-ti. Kako to? vprašujete. Prep^-o-sto, tovarišija. Zmerom kadar