Intervju:
JAKOB PRESEČNIK: Župan mora prisluhniti ljudem
Stran 14-16
Žalec:
VROČA KRI V SVETU
Stran 6
Ljubno:
POLUH JSUMIBBCAMI
Stran 13
^telšek
Ijostišče
VABLJENI NA POSTRVI IN OSTALE MORSKE JEDI!
Rečica ob Savinji, tel.:063/831-416
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Muzejski trg 1/a 63000 CELJE
Žalec:
20. LETNICA ZZG
____________Stran 7
§iandrov trg 23 Žalec tel.: (063) 713 250
'rMONROLv /mf
amortizerji /
imiiurniuu
NIZKE IN VISOKE GRADNJE
CIMPERMAN d.o. o. NA TRGU 7
GRABNERJEVA HIŠA MOZIRJE, tel.;063/832-541
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
CIZE/
Parižlje 1, 63314 BRASLOVČE
Tel.: 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441
vmm mDmmD emmALMG mmMVMm in Qpmmj mmimm
/S"' ugodni plačilni pogoji CIP dostava na dom CsF= montaža
l'i
Hmezad
HMEZAD KZ BRASLOVČE
KOVINOOPREMA Parižlje
tel./fax.: 063 721-455
G-R-AlD BENIKI POZOR!
CEMENT...................................589,00
APNO.....................................399,00
BRAMAC strešnik z dostavo................103,90
PARKET bukev lamelni m2................1.599,00
TLAKOVCI beton "H" m2..................1.198,00
JUPOL 30...............................2.890,00
CISTERNA za olje 2000 1 ..............38.987,00
CISTERNA za olje 1500 I...............33.987,00
# BUCK SL DECKER
- -
TA RABLJEN APARAT V KAKRŠNEMKOLI STANJU VAM PRIZNAMO 25% POPUSTA NA ŽE AKCIJSKE CENE
trgovina s tekstilom Mestni trg 4, Žalec tel.: 063 715-335
•
is* mikice že od ;55 dalje IS" ženske vizkozne bluze !«■ povrhnji bodyi samo 765 SIT mr velik izbor brezrokavnikov
MOŽNOST mm NA 1/EC (mi/!
TRENIRKE, POLPULIJI, POLO MAJICE, OTROŠKE TRENIRKE...
THE OKICINAISINTK 111:1
kavbojke DIESEL in LEVIŠ!
CjP ženske bluze, tunike, španarice, moške srajce... Cjšp šumeče trenirke KILLTEC in še in še
UGODNOSTI: Plačila s čeki in kartico ACTIVA!
Trgovina s tekstilom Šolska 32, Mozirje tel.: 832-943
PROIZVODNO - STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE, TER SERVIS TRANSPORTNIH VOZIL VRANSKO, Stopnik 30 N.C. (063) 725-377, fax.: (063) 725-429
tel.: (063) 725-377
PRODAJA NOVIH TRAKTORJEV	|
KOMISIJSKA PRODAJA
TIPOV SAME, HURLIMANN, ZETOR, ZTS, UNTVERZAL, AGROZET, FIAT, TORPEDO PO POTREBI VAM UREDIMO KREDIT.
HITRA IN UGODNA PRODAJA VAŠE RABLJENE MEHANIZACIJE,
V PRODAJO SPREJEMAMO VSE TIPE TRAKTORJEV, KOT TUDI OSTALO RABLJENO MEHANIZACIJO. MOŽNOST KASNEJŠEGA ODKUPA!
HITRO IN UGODNO POPRAVIMO VAŠ TRAKTOR DOMA PRI VAS ALI PRI NAS NA VEČ KOT 200 ml DELAVNIC.
GENERALNA POPRAVILA PO UGODNI CENI.
ČE VAS MUČI VRTENJE OKORNEGA IN TRDEGA VOLANA, VAM PRI NAS MONTIRAMO HIDRAVLIČNI VOLAN. MONTIRAMO NA VSE TIPE TRAKTORJEV. GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO!

LASTNIKI TRAKTORJEV TIPA DEUTZ: NAŠE PODJETJE VAM PREŽENE STRAH PRED ZAVIRANJEM! NA VSE TIPE DEUTZ TRAKTORJEV MONTIRAMO HIDRAVLIČNE ZAVORE, V TREH DNEH VAM POSTAVIMO TRAKTOR Z NOVIMI ZAVORAMI NA DVORIŠČE.
100% VARNOST, GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO!
RABLJENA MEHANIZACIJA

NA ZALOGI IMAMO VEČ RABLJENIH TRAKTORJEV UNTVERSAL, IMT, ZETOR, DEUTZ, VSI TRAKTORJI SO V BRAZHIBNEM STANJU,
NA ZALOGI PA JE TUDI OSTALA RABLJENA MEHANIZACIJA.
NA ZALOGI IMAMO NOVE KMETIJSKE STROJE |
SAMONAKLADALNE PRIKOLICE SIP, PRIKOLICE MLAZ, TEHNOSTROJ, SEJALNICE, PROSILCE HLEVSKEGA GNOJA, KOSILNICE BCS, CISTERNE, ODRIVNE DESKE
UGODNE CENE! BREZPLAČEN PREVOZ! POKLIČITE IN SE PREPRIČAITE!
MOTNJE NA ZVEZAH
Če lahko za generacijo mladih, ki prihajajo, z grobo besedo rečemo, da gre za generacijo, ki je (morda tudi na naš račun) zgodovinsko nadrsala, lahko za generacijo žensk, ki je živela svoj vitalni vek v petih desetletjih po vojni, rečemo, da gre za žrtvovano generacijo. Generacija torej, ki se je žrtvovala in ki smo jo hkrati žrtvovali mi. Dvakrat žrtvovana generacija žensk.
Najbrž je del ženske narave, njenega principa, da je vztrajna, potrpežljiva, odpustljiva, popustljiva, čustvena in zvesta. Vse to so strašno lepe lastnosti, ki pa za zaveso življenja poskrbe tudi, da večina žensk v življenju nekako ne zna zlesti na zeleno vejo, na tisto vejo, ki se izteguje malo više nad tlemi, tako visoko, da je mogoče z nje lepo prijetno zvoniti z nogami in obirati jabolka. Tiste veje so zato v večji meri rezervirane za moške, Id znajo biti manj odpustljivi, bolj nepopustljivi, ki ljubijo tveganje in nepredvidljivosti življenja, za hazarderje in sanjače. Za moške, ki znajo biti bolj sebični in egocentrični, ki so veliki in nikoli čisto do konca odraščeni dečki, za katere je treba kar naprej skrbeti in bdeti nad njimi, ko skozi življenje sanjajo svoje Velike sanje. In ki dobro plezajo.
Hudi časi so kot nalašč, da malce z demagogijo in malce z mahanjem z idealističnimi zastavicami in podobicami ženske navdušimo za stvar. Zvestoba, ki jim je v naravi, njihova znamenita monogamija, povzroči tudi monogamijo v odnosu do dela, do podjetja, kjer “združujejo delo”. Prej so zadovoljne z malim kot moški, bolj potrpijo, težje se spuntajo, pogosto jih je izredno težko spolitizirati. So, skratka, hvaležen delovni material, s katerim moreš uresničevati vse mogoče vizije, svoje in tuje, pametne in škodljive. Bile so najbolj požrtvovalne uradnice in pridelovalke neplačanih nadur v beraških časih po vojni, svoje podjetje so ljubile kot svoje otroke in svoje može in odhajale v penzijo s pokojnino, ki se še spodnjega roba življenjskega minimuma pogosto ni dotikala.
Mislile so, nespametno in naivno, da so se žrtvovale. V resnici so bile žrtvovane. Na srečo tega v večini še vedno ne vedo. Ne doumejo in to je njihova sreča.
Gradile so domovino, gradile so novo podobo ženske. Ob pol petih zjutraj so zavijale otroke v šale in odejice, jih nosile skozi veter in dež, skozi meglo in sij zahajajoče lune, skozi mokroto z odbleskom uličnih svetilk, nosile v vrtec, v katerem so srečnice dobile mesto, da se jim je zdelo, kot da so se odprla nebesa in da se jim iz njih smehljajo Marx in Engels in Roza Luxemburg. Doma so hitele kuhati in prati, postiljati in vzgajati otroke; in skladno z maksimumi, ki so jih brale v angažiranih ženskih revijah in poslušale iz ust afežejevskih govornic, so kdaj pa kdaj zajokale in ndrle može ter zahtevale, naj pomijejo posodo, saj hočejo biti poslej z njimi enakopravne. Možje so šli v gostilno, potem pa so v postelji žene z zadnjimi atomi samozavesti zavpile, da so odslej tudi svojega telesa gospodar. Prenekateri mož je potem ženo prebunkal, ali se obrnil na drugo stran in zasmrčal, ali odšel k ljubici, ali jo je vzel na silo, pri čemer se na koncu sploh ni več posebej upirala, ker je zaslutila, da tega boja ne zna prav dobro voditi in ga izgublja, še preden ga je sploh zares začela. Ne, ta revolucija za štedilnikom in v postelji ženskam v resnici ni hotela iti prav dobro od rok. Svojih fantičev, ki so odraščali ob njihovih s solzami neuspešne emancipacije namočenih štedilnikih, pa za vsak primer rajši niso naučile lupiti krompirja in kuhati golaža, medtem ko so tolkle svojo izgubljeno bitko. Kdo ve, ali je to v resnici pametno.
Motnje na zvezah? Tudi politika jim ni šla kdove kako dobro od rok. Tisto jih je še posebej žrlo. Ko so jih rinili navzgor, vsaj tiste, za katere se je moškim okoli njih zdelo, da bi lahko za silo napolnile praznino obveznega ženskega deleža v strukturi, ki so jo tečno zahtevali od njih kadrovski z občine, so se nenadoma prestrašile, da bodo morale odpreti usta in voditi sestanek, da bodo morale avtoritativno segati moškim v besedo in vpiti in tolči po mizi, če hočejo dokazati svoje. Rajši so pomilovale, kot da bi obsojale. Rajši so odpuščale, kot da bi obtoževale. Rajši so molčale in si mislile svoje, kot da bi vodile. Pa še časa ni bilo dovolj. Kdo se bo ukvarjal še s politiko? Hujše je bilo, ko bi bile morale napredovati, ko so v sebi kdaj pa kdaj začutile, da bi lahko končno iz svoje notranjosti izcedile v svojo Življenjsko skledo nekaj dragocenih sokov, ki so začeli kliti nekje v njih, ki so jih začutile kot svoje sposobnosti in talente, kot dokazilo, da z njimi v življenju, tem moškem kraljestvu, pravzaprav ni le vse tako nepomembno in drugorazredno, kot so mislile. Je že bolje v tistem času pošiti raztrgane nogavice ponoči, kdaj jih bodo sicer?
Pa navadno ni šlo. Družba, ki je v strastnih podobah dolgo klamfala o razbremenjevanju žensk, je tedaj, ko bi bilo treba v resnici začeti proces resničnega razbremenjevanja in pomoči, nenadoma omagala in žensk ni razbremenila niti toliko, kot jih razbremeni ušivi kapitalizem. Vse jim je ostalo. Vse pravice in vse dolžnosti in vsa zgodovina in tradicija, vse na njihovih plečih, ki se resda kitijo v povprečju z nekaj odvečnimi kilogrami žive teže, a vsega, kar jim je bilo v tem podnebju zgodovinsko naloženo, le ne morejo nositi. In so tudi številne najsposobnejše pri tem omagale, kajti ne le, da jim ni hotel nihče pomagati, marsikdo jih je tudi oviral. Tudi družina, ki je vpila: A tako, mama, zdaj boš delala poleg službe še kariero! Kaj pa mi, tvoji, ne bomo imeli nič več od tebe?
In tako je po petih desetletjih ta ženska pač tu, kjer je. Zdi se ji sicer, da bo njenim hčeram v tem pogledu morda nekoliko bolje. Mladi žive neko čudno, divje življenje, ki je v marsičem, tudi v odnosu med mlado žensko in mladim moškim, videti zelo drugačno od njenega. Bomo videli, kaj se bo iz vsega tega izcimilo. Same pa hitijo še kar naprej zjutraj navsezgodaj kupovati sadje, ki ga še vedno rado zmanjka, računajo, da bodo na razprodaji kupile za moža plašč, ki naj bi ga nosil prihodnjo zimo; preračunavajo, kje bodo lahko prihranile denar, nenadoma potreben za popravilo avtomobilčka in premišljajo, kako žalostno je, da po teh težkih, ušivih petdesetih letih spet sploh ne gredo več v kino, hranijo najlonke po tisoč tolarjev za boljše priložnosti, za delo pa obuvajo težje in grde nogavice, ki se ne strgajo tako naglo...	fvl	'illf
Vendar zlasti njihov je letošnji osmi marec in vsi ženski prazniki, ki še prihajajo.
mmlm
GLi Savinjske
Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12. 63310 Žalec, telefon: 063/715 011, 711 532, tekfak: 063/ 715 011, 711 532. Glavni in odgovorni urednik: Samo J urbar, tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik; novinarji: Danijel Bedrač, Franc Furland, Ivan/urbar, Duška Lah, Dominika Sambolič, Gregor Uranič, Nataša Verk, Maja Zagoričnik. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-351/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega da vka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
>
Maja Zagoričnik
OBLIKD VAi UE ITI TEHNIČNA OBDELA VA OGLASOV
VSE PRA VICE / PRIDRŽANE
VOJAŠKI RADAR NA MENINI PLANINI II
Spoštovani gospod minister!
Zeleni Slovenije smo Ministrstvu za obrambo v zvezi z nameravano gradnjo vojaškega radarja na Menini planini vprašanje prvič postavili na seji Sveta občine Kamnik junija leta 1995. 14. 12. 1995 smo Vas prosili za odgovor na štiri zastavljena vprašanja, ker ste molčali, pa smo Vam 19. 1. 1996 poslali še eno pismo s prošnjo, da javnost takoj vsestransko in podrobno seznanite z načrtom gradnje radarja.
29. 1. 1996 je Ministrstvo za o-brambo napisalo odgovor (št. M/425-96), za katerega se zahvaljujemo. V pismu na prvi dve vprašanji z dne 14. 12. 1995 odgovarjate pritrdilno (ministrstvo torej res načrtuje postavitev vojaškega radarja na Menini planini in je res že opravilo določena pripravljalna dela), na drugi dve vprašanji pa ne odgovarjate (tip radarja, njegova moč, valovna dolžina žarkov, morebitni dogovori z župani občin ipd.).
Toda Vaš odgovor, spoštovani g. minister, odpira pomembna nova vprašanja, s katerimi mora biti javnost pravočasno in celovito seznanjena. Dovolite, da nekatera vprašanja naštejemo!
1.	V pismu trdite, da “gradnja vseh objektov Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju: MO) poteka v skladu s splošnimi predpisi... "Ustava Republike Slovenije v 72. členu vsekakor zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja, Zakon o varstvu okolja pa določa, da mora investitor pred vsakim posegom v okolje pridobiti celovito oceno o vplivih nameravane investicije na okolje. Ni nam znano, da bi Ministrstvo za o-brambo doslej izpolnilo oba pogoja.
2.	O obveščenosti lokalnih skupnosti, s katerimi naj bi po vaši trditvi sodelovalo MO, javnost ne ve nič! Med ljudmi krožijo informacije o tajnih sestankih z župani nekaterih občin na prizadetih področjih, ki naj bi jim MO obljubljalo infrastrukturne objekte (npr. 600 telefonskih pri-
ključkov v občini Kamnik) v zameno za kooperativnost. Prav tako krožijo govorice, da naj bi morali določeni novinarji pred časom podpisati izjavo, da bodo molčali o načrtih. . ipd. Zeleni Slovenije torej MO ne očitamo “zlonamerno”, da naj v dosedanjih postopkih ne bi sodelovali pristojni državni in lokalni organi, temveč Vas ponovno sprašujemo, kateri “pristojni” lokalni organi so tisti, s katerimi je v zvezi z zadevo MO doslej sodelovalo.
3.	V pismu trdite, g. minister, da ste “v dosedanjih pripravah za izgradnjo položaja... preučili vse morebitne posledice tako za naravno o-kolje, kot tudi z vidika meril, ki so za to vrsto objektov sprejeta v državah članicah Evropske skupnosti... izvršena je bila analiza reliefa, tal, krajine, kulturne dediščine, voda, rastlinstva, živalstva, rabe prostora, naravne dediščine, proučen je bil e-kopsihološki vidik, vpliv neionizira-nih elektromagnetnih sevanj in podobno. Pri tem so sodelovale najpomembnejše strokovne institucije v državi...”
Dovolite, g. minister, da Vam ne verjamemo na besedo in Vas prosimo za kopije vseh znanstvenih izsledkov, na katere se v pismu sklicujete, prav tako pa Vas prosimo za merila, ki naj bi bila za to vrsto objektov sprejeta v državah članicah Evropske skupnosti.
V normalni demokratični in civilizirani državi namreč ni dovolj, da državni organ javnosti zatrdi, da njegovo nameravano dejanje ne bo povzročilo negativnih posledic, temveč mora takšno trditev utemeljiti z navedbo relevantnih (znanstvenih) izsledkov. Zato ni dovolj, da napišete, da so pri izdelavi analize sodelovale najpomembnejše strokovne institucije v državi, temveč ste dolžni takšno trditev dokazati. Tako kot na žalost Vi v tem primeru, so državni organi bivše nedemokratične Jugoslavije z javnostjo občevali pred letom 1991. Od Vas torej v imenu državljanov in davkoplačevalcev pričakujemo, da boste Zelene in širšo javnost natančno seznanili, kdo je
opravil analizo “vseh morebitnih posledic”. Zeleni Slovenije namreč razpolagamo s stvarnimi strokovnimi izsledki, ki zavračajo Vaše prepričanje v absolutno neškodljivost neioniziranih elektromagnetnih sevanj na živa bitja.
4.	V pismu, g. minister, navajate, da je naša trditev glede nevarnosti elektromagnetnega sevanja “tendenciozna” in dodajate, da vojaški radar oddaja žarke “pod kotom navzgor v zračni prostor tako, da ni nevarnosti za okolje in zdravje”. Vaše prepričanje je na žalost neresnično. Prvič, obstaja zelo obsežna svetovna literatura, ki nesporno dokazuje škodljivost elektromagnetnega sevanja na živa bitja (tudi v primeru, ko npr. meteorološki radar “oddaja žarke pod kotom navzgor”, saj se žarki o-dbijajo od oblakov in prodrejo nazaj na zemeljsko površino) in drugič, Zeleni Slovenije nismo tako naivni, da bi verjeli, da bi vojaški radar iskal le leteče objekte nad sabo, ne pa npr. “v prihajanju” na območje Republike Slovneije. Ker je Menina planina na višini več kot 1. 500 m, sovražni leteči objekti (npr. helikopterji, manevrirane rakete ipd. ) pa lahko v zračni prostor Slovenije vdirajo tudi na višini, manjši kot 100 m, je dejstvo, da bi radar “opazoval” tudi dogajanje v nižjih zračnih plasteh in ne le “navzgor”, nad sabo.
5.	Vaša trditev, da so radarske naprave po svetu v pretežni meri nameščene v urbaniziranih okoljih (letališčih) je morda celo resnična. Toda prav tako je resnično dejstvo, da se ljudje, ki to (finančno) zmorejo, s teh področij izseljujejo. Predvsem zato, ker vedo za uničujoče negativne vplive elektromagnetnih sevanj na njihovo zdravje.
6.	Vaša trditev, da “radarska antena na Menini ne bo oddajala nikakršnih sevanj na območju Gornjega Grada, Bočne, Šmartna ob Dreti, Nazarja, Savinjske, Šaleške in Tuhinjske doline ter Kamnika”, je v popolnem nasprotju z znanstvenimi dogajanji.
In na koncu, spoštovani g. minister!
Zahvaljujemo se za izjavo, da “Ministrstvo za obrambo doslej ni in tudi ne bo uporabljalo nikakršnih posebnih metod in sredstev zoper Zelene Slovenije, niti prisluškovanja, šikaniranja, groženj, izsiljevanja in podobno”. Zaradi te izjave se bomo Zeleni še bolj srčno lotili nameravane gradnje vojaškega radarja na Menini planini. Skrbi pa nas sklepni stavek v Vašem pismu, v katerem pričakujejo, “da bodo tudi Zeleni Slovenije svoje informacije gradili na dejstvih in argumentih, ne pa na neutemeljenih ali tendencioznih
domnevah. ” Že doslej smo namreč počeli natančno to, kar pričakuje, deležni pa smo bili le hudih obsodb Ministrstva za obrambo. Upamo, da bo MO res ostalo le pri verbalnih obsodbah. Zeleni Slovenije pričakujemo, da se boste projekta radarskega nadzora Slovenije v bodoče lotili odgovorno in strokovno. Prepričani smo, da vam je doslej nekdo prikazoval informacije, ki niso verodostojne. Zeleni ne želimo konflikta s slovensko vojsko (oziroma z MO), saj tudi sami menimo, da naša država potrebuje učinkovito obrambo. Toda prepričani smo, da mora slovenska vojska ravnati drugače kot nekdanja JLA. Njena aroganca in nesposobnost razumevanja resničnih dejstev je navsezadnje pripeljala do razpada bivše Jugoslavije.
G. minister Kacin!
V interesu države, predvsem pa v interesu potencialno ogroženih ljudi in drugih živih bitij vam predlagamo, da resno preverite svoj namen. Opozarjamo vas, da lahko vaš začrt in naše nasprotovanje povzroči Sloveniji veliko in nepotrebno škodo. Zeleni ne želimo konfliktov, temveč sodelovanje! Takšno sodelovanje, ki bo v interesu večine prebivalcev naše države! Zato vas pozivamo k strpnosti in pripravljenosti, da se z nasprotnimi stališči soočite z argumenti in ne z neobvezujočimi mnenji in prikrivanjem informacij.
Vane Gošnik predsednik Zelenih Slovenije
SPOŠTOVANI BRALCI MOJEGA ČLANKA “ALI SMO PRAVNA DRŽAVA”
Verjetno pričakujete odgovor na vprašanje glede velikih prispevkov porabnikov vode. Ker gospod vodja oddelka za finance nima časa za odgovor v časopisu, sporočil ga je meni osebno, prepričana sem da to zanima tudi vas Prilagam pismo na odgovor g. Posedela, ki mi odgovarja v imenu občine Žalec. Pošilja tudi neka potrdila, ki pa nimajo nikakršne veze z mojim vprašanjem.
Spoštovani gospod vodja oddelka za finance, prosim odgovorite javno na moje vprašanje. Gospod Lojze Posedel, hvala za vaše duhovito pismo, oslane pozdrave in skrb za moje zdravje. Meni pomagajo zdravila vam gospod bo pa mogoče BOG, saj se mu stalno zahvaljujete, sigurno veste zakaj.
Marija Arnfrož Žalec
TRGOVINA S KURILNIM OLJEM
n
m
g
Teflonska zaščita motorjev
Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230
w____-

ALI SMO PRAVNA DRŽAVA II
Gospa Marija Ambrož!
Kot se spodobi na začetku vsakega pisma, Vam najprej pošiljam lepe pozdrave.
Vse kar Vam bom zapisal v nadaljevanju, bi Vam lahko povedal tudi ustno, saj sva skoraj soseda. Verjetno si že lahko mislite, da Vam pišem zaradi Vašega članka:
“Ali smo pravna država” in sicer o tistem delu, kjer navajate moje ime in dejanja, ki jih naj bi naredil oziroma jih nisem naredil. V prilogi Vam pošiljam fotokopijo dopisov iz katerih Vam verjetno ne bo težko razbrati, da je zahteva po reviziji bila poslana na Agencijo za plačilni promet, nadziranje in informiranje, kakor tudi vsa dokumentacija na Računsko sodišče, ki je po zakonu pristojno za revizijo oziroma nadzor nad proračunskimi porabniki.
Odgovor sem poslal samo Vam, ker sem prepričan, da imajo novinarji za objavljati mnogo bolj pomembne novice, kot je moj odgovor na Vaše obtožbe. Zame je najbolj pomembno osebno prepričanje in odločnost, da delam strokovno pravilno in pošteno, ne glede na sistem, trenutno politično situacijo in obnašanje “novodobnih politikov in
demokratov”. Demokracijo ste, glede na Vašo starost, čakali dlje kot jaz in hvala Bogu jo sedaj imamo, vendar jo razumemo in izkoriščamo različno.
V naslovu Vašega članka se sprašujete ali smo pravna država?
Verjetno Vam je poznano, kako se reagira v pravnih državah na lažnive navedbe in obrekovanje posameznikov v časopisih. Pri nas je res čisto drugače, zato si lahko vsak časopis privošči članke Vašega stila. Kljub vsemu Vam želimo, da bi kmalu dočakali, da bo Slovenija res pravna država in, da bo zavladala pravna demokracija. Zato Vas še enkrat pozdravljam in Vam želim mnogo zdravja in sreče!
VODJA ODDELKA ZA FINANCE Lojze Posedel, dipl. oec.
RADIO CEUE
"Vemo, večkrat bi Ti morali reči: hvala.
Ti glasneje priznati, da si ravnotežje sveta, ne samo za 8. marec - praznik žena.
A smo se že navadili, da vse zmoreš, da hodiš v službo in skrbiš za družino, da najedeš tolažbo za bolečino in topel smehljaj, da smo radi doma.
Zato, če kdaj spregledamo Tvojo pravico, ne spoštujemo Tvojih misli in srca, ne dovoli, da bi pozabili resnico, da si kot ženska in mati središče sveta.
Zato: hvala in srečno za praznik žena!"
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Območna organizacija Žalec
DAN ZENA
8. marec je takšen datum, ko se spomnimo preteklih praznovanj mednarodnega dneva žena in hkrati razmislimo o vlogi in pomenu žensk v zasebnem in javnem življenju danes. Ženske v politiki, ženske v kulturi, ženske gospodinje, matere, babice...
Roko na srce, na ženske največkrat pomislimo kot na naše mame ali žene. Le malokdaj pomislimo na ženske direktorice, doktorice znanosti, vodje marketinga, oblikovalke in podobne službe. Zakaj? Preprosto v splošnem pojmovanju žensk, se gleda na njih predvsem na bitja, katerih prioritetna socialna vloga, ki jo opravljajo, je prirojena vloga mater oziroma vloga soprog-gospodinj. To še nenazadnje niti ne bi bilo obsojanja vredno, če bi se opravljanje te družbene vloge (reprodukcija človeka, psihofizična stabilnost družine, primarna socializacije: torej vzgoja in odraščanje otrok) tudi primemo vrednotila.
Ne glede na dejstvo, da se starostna meja umrljivosti odmika, in da ženske po statističnih podatkih vse dalj živijo (lahko tudi, da so ženske zaradi obilice dela in nalog bolje utrjene), pa je njihova obremenjenost s fizičnim delom evidentna. Ljudsko reklo, da ženska podpira tri vogale pri hiši, je sicer še vedno zgolj pregovor, toda gre za dejanski odraz obremenjenosti žensk v današnjem vsakdanu. Po službi čaka žensko druga služba, to je pranje, likanje, kuhanje, pospravljanje, sesanje, brisanje prahu, sodelovanje pri domačih nalogah otrok, govorilne ure v šolah, roditeljski sestanki in še ne zmanjka. Iz \sega tega so se mlajše ženske marsikaj naučile. Tako danes ženske svojega prvega otroka rodijo v tridesetih, prebijajo se tako na fakulteti kot tudi v službah. Ker ženske težje prodrejo do vodilnih funkcij, so potem ponavadi tudi dejansko najboljše, ko enkrat zavzamejo vodstvene funkcije. Tudi večina intelektualnih zakonov mlajše generacije uvajajo večjo delitev dela tudi popoldne, torej v gospodinjskih opravilih. Seveda je to še vedno, po mojem mnenju, prej izjema kot pravilo, vendar demokratizacija javnega življenja se počasi seli tudi v najbolj trdovratno celico dmžbenega življenja, v dmžino. To se mi zdi pomembno, kajti dmžina je tista celica, kjer se poustvarjajo dihotomne razmere v dmžbi, vzgajajo se bodoči mačoti in bodoče pridne gospodinje in enkratne kuharice, s tem pa se obnavlja postavljen red v dmžbi, ki je ženskam prav gotovo krivičen. S premikom v tej smeri se dviga tako osveščenost kot tudi samozavest, ki sta bistvenega pomena, ko se ženska odloči, da si življenje postavi na tirnice, ki jih bo sama nadzorovala. Da je potrebno zdržati, če ne dmgega zaradi otrok, to je preteklost.
S čim bi zaključil svoje razmišljanje? Predvsem Vam, spoštovane bralke, ob mednarodnem dnevu žena želim spoštovanja polno in ljubezni obilno življenje, da vas spremljata sreča, zdravje in nasmeh in da pomislite, da se tudi pri nas, predvsem za Vas, žal le počasi (a vendar se), stvari spreminjajo postopoma na bolje. Res pa je, da so te spremembe v veliki meri odvisne tudi od Vas.
Gregor Vovk
LDS
UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 00 Žalec
v
Q sem de/ilefom, Banam l/i m a le za/n c e s Uia /n o o A /j za zzi l/ ci/
J
SVETNIKI ZAKLJUČILI DESETO SEJO IN PREKINILI ENAJSTO
V prostorih občine Žalec je bila 15. februarja sklicana seja občinskega sveta žalske občine, na kateri naj bi svetniki obravnavali preostanek dnevnega reda decembrske seje in pričeli z delom na 11. seji.
Kot prvo je bilo izpostavljeno vprašanje sprejetja rebalansa proračuna za lansko leto, še preden pa so svetniki o rebalansu glasovali, je vodja občinskega oddelka za finance Lojze Posedel opozoril, da ni denarja za izvedbo treh od predlaganih amandmajev. Pojasnil je tudi, da sicer ni zadržka, da bi rebalansa ne sprejeli, vendar pa bi bilo potrebno prezreti zahteve po sredstvih za dodatno gramoziran-je, prav tako pa občina ne more dati na razpolago 10 milijonov tolarjev za čiščenje odplak in štirih miljonov tolarjev za pihalne godbe. Z glasovanjem o posameznih amandmajih je bil rebalans proračuna navsezadnje tudi sprejet.
Nadalje so svetniki z decembrske seje prenesli tudi obravnavo nekaterih pobud. Tako so bili zaseda-joči opozorjeni, da je bilo vse premalo storjenega v zvezi z realizacijo že sprejete pobude za ustanovitev svetovalne pisarne za racionalno porabo energensov v Žalcu, ki bo kmalu postala skoraj nuja, saj se mesto pripravlja na uvajanje plina v gospodinjstva. Svetniki so sklenili županu prepustiti zadolžitev, da do prihodnje seje pripravi načrt za realizacijo te pobude. Nadalje je bila obravnavana pobuda Združene liste socialnih demokratov glede nadaljevanja aktivnosti izgradnje obrtne cone, prav tako pa je bila svetnikom predložena pobuda za spremembo pete volilne enote, ki jo je sicer sprožil svet mestne občine Celje in po kateri naj bi bila peta volilna enota sestavljena kot nekdanji celjski okraj.
Poslanci so zatem lahko prešli na teme 11. seje in se lotili težavnega predloga odloka o spremembah prostorskega plana Občine Žalec za obdobje 1986-2000, ki se tiče predvsem izgradnje avtoceste na odseku Vransko-Blagovica. Navzoči so bili tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in naročnika projekta, Družbe za a-vtoceste v republiki Sloveniji (DARS). Svetniki prizadetih okrajev so gostom iz Ljubljane izpostavili marsikatero dilemo, ki mora biti rešena, preden bo lahko tak predlog odloka sprejet. S strani Krajevne skupnosti Vransko je prišla zahteva, da se sredstva odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč,
preko katerih bo potekala avtocesta, prerazporedijo po prizadetih območjih Občine Žalec. Franc Sušnik je sicer poudaril, da so krajani Vranskega sicer nadvse zadovoljni s sodelovanjem z DARS-om, vendar pa nerazčiščena poraba sredstev odškodnine še naprej ostaja problem.
Prav tako krajani zahtevajo ponovno odprtje železniškega prehoda Ločica-Grušovlje, saj jim je sedaj obdelava kmetijskih površin precej otežkočena. V zvezi s tem je bilo povedano, da je DARS sicer pripravljen finančno podpreti takšna prizadevanja, pač pa jim odločno nasprotujejo predstavniki železnice. Prizadevajo si namreč pridobiti na hitrosti vlakov, pri tem pa jih prehodi, ki naj bi bili v Savinjski dolini kar vsakih 400 metrov, ovirajo. Ker so si zastavili cilj, da napravijo prehod le na vsaka dva kilometra, je župan krajanom svetoval, naj bodo v svojih zahtevah odločni.
Med drugim je bilo izpostavljeno še vprašanje obrabe lokalnih cest, ki trpijo zavoljo gradnje avtoceste, pri čemer so še posebej ogorčeni v Gotovljah, predmet razgovora pa je bil še problem deponij za o-dlaganje odvečnega materiala ob sami avtocesti. V imenu krajanov Šempetra je bila omenjena zamenjava zemljišč zavoljo nepriročnega poteka avtoceste, težave pa se zavoljo gradnje pojavljajo tudi pri padanju podtalnice na področju od Orle vasi do Savinje. Ker tam praktično ni drugih vodnih virov, bi bilo potrebno najti rešitev glede vodostaja oziroma odvodnjevanj.
'......................=
Po dolgotrajni razpravi s prekinitvami za posvetovanje svetnikov je bil končno sprejet sklep, da se predlog odloka o spremembah prostorskega plana občine v zvezi z gradnjo avtoceste sprejme, vendar s pridržkom, da stopi v veljavo šele 28. februarja, do takrat pa morajo svetniki skupaj s predstavniki iz Ljubljane najti ustrezne sporazumne rešitve za vse sporne točke. S tem sklepom so se svetniki razšli in sejo sklenili nadaljevati 22. februarja.
DOMINIKA SAMBOLIČ
TOKRAT O ODPADKIH IN PRORAČUNU
Mraz na hmeljiščih, vročica v občinskem svetu
22.	februarja so občinski svetniki z 11. sejo nadaljevali. Beseda se je kar nekaj časa vrtela okrog predloga odredbe o taksah za obremenjevanje okolja z odpadki. Ta predlog za letos predvideva 59,5 milijona tolarjev sredstev, ki bodo namenjena rednemu izvajanju komunalne dejavnosti, sanaciji komunalne deponije Ložnica in številnih divjih odlagališč, ločenemu zbiranju odpadkov, ki je v žalski občini še posebej problematično, ter ekološkim rentam. Svetniki so se navsezadnje vendarle zedinili, da predlog sprejmejo, vendar z dodatkom, ki predvideva trikrat večjo obremenitev za občane, ki nimajo smetnjakov, kjer je odvoz odpadkov organiziran. S tem o-dlokom naj bi poskrbeli, da bi se v organiziran odvoz smeti vključih vsi prebivalci občine, ne pa da z odpadki onesnažujejo gozdove, vode in okolje nasploh. Nadalje so izglasovali tudi povečanje vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in jo valorizirali z rastjo cen na drobno, tako da zdaj znaša 0,046 tolarja.
Potem je prišla na vrsto obravnava predloga odloka občinskega proračuna za leto 1996, pri čemer je bilo potrebno posamično o-bravnavati številne amandmaje. Med drugim so tako sprejeli odločitve, da je možno denar za nepredvidene investicije pridobiti le s soglasjem občinskega sveta, šoloobveznim otrokom-vozačem bodo omogočili zastonj malice, finančna služba pa mora priskrbeti denar za popravila gasilskih domov. Med gradnjo blokov v Libojah je bila poškodovana lokalna cesta, in svetniki so s sprejetjem amandmaja poskrbeli, da proračunska sredstva sedaj predvidevajo tudi denar za njeno obnovo.
Na predlog predsednika občinskega sveta Franca Žolniija so svetniki sprejeli tudi amandma, po katerem naj se za 1 odstotek znižajo predvideni materialni stroški vseh porabnikov, za katere proračun glede na lansko leto predvideva zvišanje za 6 odstotkov ali več. Tako prihranjeni denar naj bi namenili reševanju problemov deponije komunalnih odpadkov. Svetniki so se načelno sicer strinjali, da namenijo določeno vsoto za novo osnovno šolo v Andražu, vendar le, če bo že predvidena sredstva mogoče ustrezno prerazporediti.
Nekoliko vroče krvi je povzročilo sprejetje amandmaja, da se polovica sredstev namenjenih za čistilno napravo v Kasazah preusmeri za obnovo cest, manjkajočih 50 milijonov pa naj bi se pridobilo iz natečaja Ministrstva za okolje in prostor. Svetnik Šketa iz krajevne skupnosti Petrovče je ta sredstva poimenoval “golob na strehi” in zagrozil, da bodo krajani Petrovč ostreje ukrepali. Prav tako nezadovoljen je sejo zapustil župan Milan Dobnik, saj so svetniki zavrnili amandma, ki je predvideval sredstva za obnovo streh Doma II. slovenskega tabora in obeh žalskih osnovnih šol, dva milijona tega denarja pa so se namenili razdeliti med štiri savinjske pihalne godbe za nabavo inštrumentov. Obravnavo proračuna je zaključila razprava o pogodbi o medsebojnih pravicah in obveznostih z DARS-om, nato so svetniki proračun sprejeli. Svoje soglasje so dali še k statutu kmetijskega sklada, nato pa sejo ponovno prekinili in ostanek dnevnega reda preložili na začetek marca.
D. S.
V sredo, 21. februarja, je Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec s slovesnostjo obeležila 20-letnico svojega delovanja. Osrednja prireditev ob jubileju organiziranega delovanja v žalski občini je potekala v Domu II. slovenskega tabora, udeležili pa so se je predsednik Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Vinko Vučajnk, državna sekretarka za malo gospodarstvo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti Staša Baloh - Plahutnik, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah ter žalski župan Milan Dobnik, ob njih pa seveda tudi člani Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec.
podjetnikov, ki zaposlujejo 1311 delavcev (leta 1976 je bilo v občini 355 obrtnikov in pri njih zaposlenih 447 delavcev) ter približno 400 delujočih družb z omejeno odgovornostjo, med katerimi prevladujejo proizvodnja in storitve ter trgovina.
Vinko Vučajnk je izpostavil tudi mnoge gospodarske težave, izgubo trga, finančno nedisciplino in premalo dela, s čimer se srečuje malo gospodarstvo. Dejal je, da bo moč te težave premagati le z inovativnostjo, stremljenjem k večji kakovosti, s prodorom na tuje trge ter nenazadnje z ustrezno reformo šolstva. “Obrtna zbornica počasi, a vztrajno postaja enakovreden partner državi, ” je dejal. “20 let morda ni dolga doba, je pa v tem času prišlo do velikih sprememb, v katerih je malo gospodarstvo postalo pomemben dejavnik razvoja naše dežele. ”
Na slavnostni prireditvi je spregovorila tudi državna sekretarka za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti Staša Baluh - Plahutnik. “Dejstvo je, da imamo hitro rastoče malo gospodarstvo, ki je v nekaj letih zaposlilo več
Predsednik ZZG Žalec Vinko Vučajnk
Foto: S. J.
Po uvodnem kulturnem programu, v katerem so sodelovali Jaka Pucihar na klavirju, Boštjan Gradinšek na bobnih, Saša Borovec na bas kitari, plesna skupina Deklice z vseh vetrov, pevca Nika Vipotnik in Miha Alujevič ter igralec Borut Alujevič, je v uvodnem govoru spregovoril predsednik Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Vinko Vučajnk. Povedal je, da je bilo 22. februarja 1976 na pobudo takratnih obrtnikov v Žalcu ustanovljeno Združenje samostojnih obrtnikov. Ti so že konec 60-ih let spoznali, da država preveč zanemarja razvoj malega gospodarstva, zato so sklenili organizirano stopiti v dialog z njo. Zavedali so se, da bodo le s skupnim nastopom in dobro organiziranostjo lahko prispevali k nadaljnjemu razvoju obrtništva in k uresničevanju svojih zahtev. V dveh desetletjih vztrajnosti in trdega dela je po besedah Vinka Vučajnka žalskim obrtnikom uspelo vtisniti močan pečat slovenskemu obrtništvu, saj so med drugim kot prvi v Sloveniji organizirali razstave malega gospodarstva, ki so vodile h kasnejšemu obrtniškemu sejmu v Celju. Vinko Vučajnk je tudi izpostavil, da je bil prav v Žalcu podpisan prvi družbeni dogovor o razvoju drobnega gospodarstva za celotno Slovenijo.
Kasneje se je Združenje samostojnih obrtnikov preoblikovalo v Obrtno združenje Žalec, od leta 1991 pa v skladu z novo zakonodajo deluje Zbornica zasebnega gospodarstva, ki združuje tako obrtnike kot podjetnike. Vanjo je v letošnjem letu vključenih 1240 obrtnikov in samostojnih
da se veča predvsem vloga družinskih podjetij. “Nadaljnjega razvoja malega gospodarstva v Sloveniji ne bo, dokler bo stala država na eni strani, zbornice na drugi in podjetniki ter obrtniki na tretji strani. To pomeni, da je potrebno predvsem združiti vse tiste, ki delujemo na tem področju, se medsebojno koordinirati pri delovanju, kajti virov ima vsak od nas premalo. Skratka, potrebno se je medsebojno povezati, istočasno pa tudi v precejšni meri decentralizirati delovanje državnih institucij, po katerih se določene aktivnosti sicer izvajajo, vendar le v relativni oddaljenosti od končnega uporabnika, ” je še poudarila.
Nato so ob 20-letnem jubileju podelili priznanja ustanoviteljem Združenja obrtnikov, zaslužnim članom in obratovalnicam ter organizacijam in nečlanom. Priznanja za prispevek pri ustanovitvi Združenja Obrtnikov so prejeli Anton Blaj, Stanko Dolar, Rado Kovač, Jože Melanšek, Edvard Peternel, Samo Premik, Eran Sadnik in Franjo Verdnik. Priznanja zaslužnim članom in obratovalnicam so podelili Martinu Drevu, Mizarstvu Korun, Antonu Štormanu, Janezu Vipotniku in Vinku Vučajnku. V skupini organizacij in nečlanov sta priznanji prejeli Obrtna zbornica Slovenije ter sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle.
Ob zaključku slavnostne prireditve se je v imenu nagrajencev zahvalil predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah ter poudaril, da
Visoki gostje na 20. obletnici
kot večina ostale industrije, ki je edino ustvarilo akumulacijo in na podlagi te akumulacije investiralo, ” je povedala ter dodala, da država še vedno premalo stori za razvoj malega gospodarstva. “Odločili smo se, da oblikujemo in tudi damo v razpravo strategijo razvoja malega gospodarstva; to je temeljni dokument, s katerim se bomo opredelili glede vloge tega področja v odnosu do ostalih področij v naši državi. Želimo ustvariti predvsem tako malo gospodarstvo, ki bo delovalo v sodelovanju z velikimi sistemi. ” Dejala je tudi, da je obrt vedno dosegala stabilno rast in
Foto: S. J.
je žalsko malo gospodarstvo pomemben steber razvoja malega gospodarstva v Sloveniji. Še posebej se je zahvalil tistim, ki so že pred dvajsetimi leti spoznali, da morajo obrtniki združiti svoje moči v doseganju skupnih interesov. V imenu Obrtne zbornice Slovenije je Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec ob 20-letnici njenega delovanja podelil zlato plaketo.
Nataša Verk
UPOKOJENCI SO ZBOROVALI
Kot ostala društva se sestajajo tudi društva upokojencev po dolini in obravnavajo, kaj so v minulem letu storili in kaj je ostalo od neizpolnjenega. Med prvimi so se sestali upokojenci Polzele, ki so svoje delo kar lepo ocenili, saj so zares tudi aktivni. So med redkimi, ki se lahko pohvalijo, da imajo tudi lasten pevski zbor. Program dela se sicer tudi za bodoče ne razlikuje in je skoraj povsod enak, kot je bil lanskoletni.
Zborovah so tudi upokojenci v Šempetru. V Žalcu, kjer je najštevilnejše društvo, so se sestali na seji društva in potrdili zaključni račun. Dogovorili pa so se tudi, da bodo letni zbori v posameznih KS, kjer delujejo pododbori. Tako je v
petek, 23. februarja, imel svoj zbor pododbor v Veliki Pirešici -Galicija, ki je med najaktivnejšimi. V Gotovljah so imeli zbor že pred novim letom, zato ga ne bodo spet ponavljali. Ponikva bo imela svoj zbor 16. marca, Žalčani pa so ga imeli v torek, 27. februarja. Po opravljenih zborovanjih se bo sestala delegatska skupščina vseh pododborov, kjer bodo obnovili vodstvo žalskega društva.
Zborovanja upokojencev iz Vrbja še niso najavili in na sestanku ni bilo tudi njihovega predstavnika. O delu posameznih društev bomo še poročah. O delu društva v Žalcu pa, ko bomo predstavili Mestno skupnost Žalec z njenimi znamenitostmi.
-nko
V ELKROJU NOVA KEM. ČISTILNICA
V konfekcijski tovarni ELKROJ Mozirje so pred dnevi odprli novo kemično čistilnico, v kateri bodo zaposlili tiste delavce, ki naporov dela na traku zaradi invalidnosti ne zmorejo več. Tako so obenem rešili vprašanja dela invalidov, ki so doslej bili prepuščeni na milost in nemilost ustreznim zavodom.
Tako so v Elkroju pokazali razumevanje za tiste, ki zaradi bolezni ne morejo več delati v tovarnah.
OPEL0-
AVTOHISA JAKOPEC
Pooblaščeni servis - prodaja vozil
Kosovelova 16, 63320 Velenje, tei.&fax: 063/855-975
OPEL COMBO
Js:
»ik
e. i'J
UGObNl »ŽLEASim IM KREDITI.'
Fl@FlU.STI
os? 33» aaffl <33 asi® esa
Pooblaščen servis, kleparsko ličarske usluge, avto alarmi, originalni rezervni deli, dodatna oprema.
SE PRIPOROČA
AVTOHIŠA JAKOPEC
ZA CELJSKO IN KOROŠKO REGIJO
CORSA
ASTRA 3,4 ali 5V
ASTRA CARAVAN
TIGRA
COMBO
OMEGA
FRONTERA
VECTRA
NOVOST: ASTRA ECO samo 22.950 DEM
PIVOVARNA TUDI V NAZARJU
Pivo, ta blago grenka osvežujoča pijača, ki je poznana že več tisoč let, saj so z njo nazdravljali že naši predniki Kelti in Rimljani, bo odslej tudi zorela in se varila v pivovarni v Dobletini poleg Nazarja. V povsem novih prostorih zadnje dni že pospešeno postavljajo postrojenje za varenje piva. Minuli četrtek so že dobavili 1000-litrske cisterne, v katerih bo dozorevalo tam skuhano pivo.
Opremo za omenjeno pivovarno pri Hrenovih, izdeluje šmarska firma LIPNIK d.o.o., ki je izdelala že pet takšnih pivovarn. Prednost takih malih pivovarn je tudi v tem, da se lahko zaradi svoje majhnosti hitro	prilagodijo.	V
zgomjesavinjski pivovarni pri Hrenovih računajo, da bodo lahko že s pomladjo svojim kupcem ponudili pivo iz nove pivovarne.
Pivo, ki ga bodo tukaj varili, bo narejeno po nemških in čeških receptih, saj vemo, da se v teh deželah vari in toči tudi najkvalitetnejše pivo, ki pa bo gotovo šlo v slast vsem potrošnikom, posebej zato, ker imajo pri roki visokokvalitetno aromatično vrsto hmelja, ki je potrebna za aromatiziranje piva. Tisti, ki bodo pivo želeli odnesti domov, ga bodo dobili v dvolitrskih steklenicah s posebnim patentom, ki je za večkratno uporabo, zato bodo s praznimi steklenicami lahko prihajali po novega, saj je zapiranje zelo enostavno.
V Dobletnini računajo, da bodo inšpekcijske službe šle na roke in po montaži takoj opravile tehnični prevzem, tako da bo pivovarna začela čim prej delovati na zadovoljstvo pivcev piva in naključnih obiskovalcev. Škoda, da pivovarna ne bo imela poleg še pivnice, v kateri bi ponudila lahko
svoje kvalitetno pivo, kot je to primer na tujem, kjer ponekod kar ob pivovarni prodajajo svoje proizvode.
I. J.
VIŠJA
MEDNARODNA BONITETA BANKE CELJE d.d.
V letu 1695 je poslovanje Banke Celje d. d. analizirala mednarodna agencija za ocenjevanje bank ih bančnih sistemov v Srednji in Vzhodni Evropi Thomson Bank Watch -Bree. Na osnovi rezultatov treh let je ta agencija izdelala “rating” banke. Njihova ocena je bila za banko ugodna. V začetku februarja je ista agencija Banko Celje, da seje banka po zadnjih analiziranih podatkih na osnovi stanja 30.9.1995, uvrstila po rezultatih še ugodneje, torej se je t.i. “rating” banko še izboljšal. Ta ocena je še posebej pomembna z vidika poslovanja na mednarodnih finančnih trgih in pri pridobivanju tujih posojil.
z& cjl&sbo
SUPOVEC IRENA s.p. Hofbauerjeva 6 63330 Mozirje Tel. & Fax: 831-487
glasbila	organizacija prireditev
potrošni material	prepisovanje notnega
notni material	in tekstualnega gradiva
SLIKOPLESKARSTVO GRADIČ ZA VAŠ DOM
V Mozirju, na Savinjski cesti 41, smo obiskali Slikopleskarstvo Gradič. Lastnik podjetja Marjan Gradič je povedal, da se s slikopleskarstvom ukvarja že dvajset let, od težjih začetkov na Kozjanskem v času, ko ga je prizadel potres, do danes, ko so njegove stranke velika podjetja.
GRLICA d.o.o.
Vojko in Tone Grlica pravita: “Uspeti se da le z dobro ponudbo, svetovanjem in ugodno ceno...”
Strokovnjaki Trgovine in elektroservisa Grlica na terenu
Poleg teh, med katerimi so podjetje Gorenje, MGA in velenjski Rudnik, barvajo tudi fasade, konstrukcije ter ostale velike objekte. Opravljajo tudi notranja dela in sploh vse, kar spada v sliko-pleskarsko paleto. Dela je po besedah Marjana Gradiča dovolj, le plačilni pogoji so slabi, saj je treba na nekatera plačila čakati po več mesecev.
?mf SLIKOPLESKARSTVO
4LIJ| - AoCO GRADIČ l.p.
!■ BI	».vlnlrtui «. 41
tri-i MS/UI-41«, (Ul MS/UI-Mt
-------------------------------
“Pri delu uporabljamo samo naš material. Naše barve so prav tako kvalitetne kakor barve v tujini. Lahko rečem, da so naše barve zelo dobre, sam pa jih uporabljam raje kot tiste, ki bi jih v tujini lahko kupil za nižjo ceno, pa niso tako kvalitetne,” je dejal Marjan Gradič, dodal pa je, da se je na žalost cena naših barv zelo zvišala. Marjan Gradič pri svojem delu u-porablja silikonske in cilikatne barve.
V Slikopleskarstvu Gradič je šest zaposlenih, vsi pa so mladi in jim je Marjan Gradič mentor. Na tak način v Slikopleskarstvu Gradič poskrbijo za delovna mesta, zaposleni pa se lahko priučijo sliko-pleskarskim opravilom.
Zakonca Gradič sta tudi mnenja, da mora biti sprejemna pisarna, kamor smo stopili tudi mi, lepo urejena, da se vsaka stranka pri njih dobro počuti. Pisarna Marjana Gradiča je tako zelo prijeten prostor, poln zanimivih predmetov, med njimi pa so gotovo najbolj vredni pozornosti stari likalniki, ki jih Marjan Gradič ljubiteljsko zbira. Zanimiv je tudi cvetlični aranžma, v katerem se cvetje prepleta s čopiči. Že iz urejenosti prostorov je videti, da Marjan Gradič že vrsto let živi s slikopleskarstvom, največje priznanje njegovemu delu pa so gotovo njegove stalne stranke, ki se že vrsto let vračajo k njemu.
V	Mozirju sta elektroservis in specializirana trgovina za električna orodja, ki ju vodita brata Vojko in Tone Grlica. Že pred desetimi leti sta pričela s popravilom gospodinjskih električnih aparatov, ker pa so predvsem velike firme izrazile precejšnjo potrebo po tovrstni dejavnosti, drugega ustreznega servisa pa ni bilo v bližini, sta kmalu uspela razširiti svoje poslovanje tudi izven domačega Mozirja. Tako sta s storitvami servisa pričela oskrbovati tudi takšna podjetja Šaleške in obeh savinjskih dolin, kot so Gorenje, Vegrad, Hmezad, Nivo in drugi.
V	servisu se tako ukvarjajo s popravilom električnih aparatov in s prodajo rezervnih delov, nekatere pa popravljajo tudi pod garancijo za podjetja, kot so Iskra, Makita, Co-rona, Elma ali Ridgid. Vendar pa se mora vsaka dejavnost prilagajati potrebam časa, če hoče obstati, zato sta se brata Grlica odločila, da servisu pridružita še trgovino, specializirano za električna orodja. Tej trgovini, ki je bila odprta leta 1994, namenjata večjo pozornost, se pa lepo dopolnjuje s servisom, ki ga ravno tako ne nameravata zanemariti. Z nastankom nove države in z odprtjem mej je prišlo tudi do večje konkurenčnosti, obenem pa tudi do nekaterih novih možnosti zaslužka, saj so se odprla številna nova podjetja, ki rabijo specializirana orodja. Za elektroservis in trgovino so pomembna predvsem gradbena podjetja, ki jih oskrbujejo s stroji in aparati, zelo ugodno pa je, da imajo za vse stroje, ki jih ponujajo, na zalogi tudi rezervne dele. V njihovem skladišču je tako spravljenih kar šesto vrst artiklov, ponujajo pa še elektro-orodje, ležaje, električne stroje, med katerimi so trenutno zelo “vroči”’ elektroagregati, pa tudi električni pribor, pri čemer bi morda veljalo izpostaviti njihov izbor svedrov za železo, les in beton, pa brusne tra-
kove, rezalke in žagine liste. Zelo ugodna je ponudba staro za novo aparatov firme Black & Decker, pri čemer je mogoče priti pri nakupu tudi do 25-odstotnega popusta. Pri njih lahko nabavite še male gospodinjske aparate Gorenja in Brauna, pa Tefalove in Rovventine likalnike ter sesalce Corona, sodelujejo pa tudi s firmami kot so Roller, Lamelo, Iskra, Makita, Bosch, Elma in Ridgid. Material in artikle dobivajo pretežno od dobaviteljev iz Ljubljane, jih pa uvažajo tudi direktno, brez posrednika, od matičnih firm.
Njihova ponudba je sedaj že tako raznovrstna in razvejana, da je ne nameravajo še bolj širiti, če pa se bo ponudila primerna priložnost, bodo svoje poslovalnice razširili tudi izven Mozirja. Vendar pa Mozirja samega ne nameravajo zapuščati, saj je Vojko Grlica mnenja, da veliko pripomore k njihovi konkurenčnosti tudi dejstvo, da poslujejo v svojih in ne najetih poslovnih prostorih. Razvoj si zamišljajo drugače, saj imajo v poslovnih prostorih že od leta 1988 vzpostavljen računalniški sistem, ki ga nameravajo še posodobiti, tako da bo mogoče preko računalnika iskati rezervne dele, in bo le-ta v končni fazi nadomestil številne kataloge, ki jih imajo na voljo v trgovini. Veliko dajo tudi na specializacijo kadra, saj zaposlenim omogočajo izobraževanje v tujini, njihova najnovejša pridobitev pa je zastopnik, ki se ukvaija s svetovanjem in ponudbo na terenu. “Uspeti je mogoče le z dobro ponudbo, ustreznim strokovno podkovanim svetovanjem in ugodno ceno,” menita Vojko in Tone Grlica, ki kot glavne prednosti trgovine navajata poznavanje aparatov, veliko zalogo nadomestnih delov in podporo servisa, pa čas poslovanja od 7:30 do 17-ih, ob sobotah pa od 9-12 ure.
DOMINIKA SAMBOLIČ
NATAŠA VERK
Marjan Gradič: “Po napornem delu se še vedno najde čas za hobi in sprostitev!”	Foto: S. J.
G L A S Savi n j s le e
Anica ŠVARC Ljubija 57a MOZIRJE Tel.: 931 368
... kjer se dobro je!
PREDJEDI, JEDI NA ŽARU, OCVRTE, RIBJE IN ZELENJAVNE JEDI, SLADICE ...
NEDEUSKA IN SVEČANA KOSILA! Vabljene tudi zaključene skupine
Doberteša Vas 1 63311 ŠEMPETER (pri bencinski črpalki) tel: 701 408 fax: 702 076
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA:
BOSCH
-	akumulatorji
-	svečke
-	brisalci
=> UNIVERZAL -=> ŠTORE => IMT => DEUTZ => ZETOR Semeringi, ležaji
UTB
Vsak dan od 8.00-16.00, sobota 8.00-13.
trgovina KRM CENTER
Marija KRIŽNIK s.p.
Na trgu 28, Mozirje Tel.: 063/831-096
AKCIJA!
10% POPUST ZA RAZVIJANJE FILMOV, FOTOMATERIAL IN VES TEKSTIL.
Alfa Laval Agri
MONTAŽA IN SERVIS MOLZNIH STROJEV
RIOJZ TISNIKAR s.p.
NOV6 TRAT6 26 * 63330 MOZIRJ€
rvestfalia\ \separatorJ
tel./fax: 063/83-10-16
VAM PO IMERNI CENI PONUJA:
■ REZERVNE DELE ZA RAZNE STROJE (ALFA LAVAL AGRI, VVESTFALIA)
-	REZERVNE DELE ZA MALE MOLZNE APARATE IN MLEKOVODE OBEH PROIZVAJALCEV
-	MLEKOVODE ALFA LAVAL AGRI
-	ČISTILNA SREDSTVA (ALFA CID, ALFA ULTRA)
-	VSI DELI SO ORGINALNI
hi
Hmezad
KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVČE z.o.o. KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE,
Braslovče 23 Telefon: 063 709-075, 709-072 Mobitel: 0609 627-771
FEBRUARSKI SEJEM, KI BO TRAJAL OD 16.2.1996 DO 29.2.1996 OD 8. DO 16. URE
Prodajamo traktorje po zelo ugodnih cenah -sejemske cene popusti - nagrade Na zalogi traktorjil: ZETOR, UNIVERZAL, FIAT, SAME in drugi________________________________________________
SEJEMSKI POPUST ZA KOMPLETNO KMETIJSKO MEHANIZACIJO OD 5% DO 15%
Samonakladalne prikolice, kosilnice, obračalniki, pajki, cisterne za gnojevko, enoosne prikolice, nakladalec gnoja, vitle, sejalnice, sadilnike in izkopalnike krompirja, motorne žage, cepilnik drv, kultivatorji, puhalniki, brzoparilniki, kotli za žganjekuho, vse vrste kardanov, kombajni SILO 80 B, BCS kosilnice, trosilci hlevskega gnoja (ORION 25 in ORION 40) - svetovna kakovost - nizke cene.
PO KONKURENČNIH CENAH PRODAJAMO:
Gradbeni material, radiatorje, gnojila, škropiva, krmila, semena, centralne peči, belo tehniko, barve in drugo.
DAJEMO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE.
V času sejma nudimo sejemske cene in brezplačno dostavo na dom. Pokličite nas in se prepričajte o široki ponudbi blaga in zelo nizkih cenah.
SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP K. P. BRASLOVČE
Ste se odločili za večji nakup in potrebujete posojilo? Za Vas smo pripravili nova posojila.	
NAMENSKA KRATKOROČNA POSOJILA za Botrošno blaao in storitve z dobo odolačila:	Realna obrestna mera
• od 3 do vključno 12 mesecev	10,0%
NAMENSKA DOLGOROČNA POSOJILA za nakuo oohištva. kopalniške ooreme in stavbneoa pohištva z dobo odplačila: •	nad 1 leto do vključno 4 leta za nakup avtomobilov, kmetiiske in uradbene mehanizaciie z dobo odplačila: •	nad 1 leto do vključno 5 let	11,0%-12,0% 70,5 %-12,0%
Nudimo Vam tudi ugodna gotovinska posojila.	
Posojila lahko najamejo komitenti in nekomitenti Banke Celje, l/se podrobnejše informacije so Vam na voljo v vseh enotah Banke Celje.	
V	varnem zavetju tradicije. V	Banki Celje.	
G| banka celje	
TUDI MOZIRSKI PUST JE POD STREHO
Za letošnjega pusta pa so vsestransko vse namočili. Kljub kar obilnemu sneženju so le uspeli dokončno letošnjo pustno prireditev spraviti pod streho po urniku, ki so ga vnaprej izdelali. Ta je imel letos žal eno lepotno napako, namreč, da niso znali preskrbeti ustreznega vremena. Vseeno pa so vrli mozirski “pustnaki” skupaj s pustnim ansamblom BOJ SE GA vse opravili po vrsti.
Že na debelega pusta so uspešno opravili javno skušnjo in podelili nove trške pravice po vseh ”pustnaških” paragrafih. Čeprav “pustnaki” niso islamske vere, so njihovi praznik petek dostojno proslavili v brezdelju. Mogoče se je le kdo od njih pregrešil z “glanacanjem” kakšnega šanka, medtem ko so Partizanove! po stari navadi opravili že tradicionalno maškarado na samo pustno soboto.
Pustnaki so v nedeljo kar dobro opravili odhod pusta Mozirskega, le da ne vemo, ali so bili skregani z mejami, da so odšli na obhod celo do
Šoštanja. Tudi “ofiranje” od hiše do hiše so kar dobro opravili, le da ni bilo od hiše do hiše, kot so zapisali v program, temveč od strehe do strehe. Nekateri pravijo, da jim tudi to ni v celoti uspelo, saj so marsikdaj šli iz mokrega snega le pod kap.
Na sam pustni torek pa so stvari tekle tako, kot so, le da je na trgu bilo popoldne bolj kot ne klavrno, v dvorano pa se nismo uspeli prebiti, da bi tam registrirali, kako so stvari tekle. Pa kaj bi tarnali, saj je pust tako in tako moral preminiti in žalostno končati na Pekovih lavah. Če bo pepel le prišel v Savinjo, pa bomo videli, kako debeli bodo od njega sulci v spodnjem toku Savinje.
Če že ničesar drugega, jim je pa le uspelo vsaj malo urediti parkiranje v trgu, odpreti letališče skupaj z dirkališčem, parkirna hiša pa se je od prevelike vlage tako in tako stopila. Če ničesar drugega pa so “pustnaki” le prelisičili samega o-brambnega ministra in uspeli radarje pripeljati v Mozirje, če jih že Zadrečani nočejo na Menini planini.
Pa nasvidenje do drugega pusta, saj pomlad bo kljub temu prišla.
-nko
PREDPUSTNO VESELJE V VRTCU
Straši in otroci so izdelali pustno Micko
V četrtek, 15. februarja 1996, smo se zbrali v vrtcu mali šolarji s starši, bratci in sestricami in vzgojiteljica Irena Solar. Že nekaj dni prej smo se doma z otroki veselili tega srečanja, saj smo vedeli, da nas bo gospa Irena spet presenetila. Na naših skupnih srečanjih nismo vajeni suhoparnih besed, starši se pomladimo za dvajset let in skupaj z otroki ustvarjamo. Tokrat so nas na mizah igralnice že čakali materiali in pripomočki za oblikovanje pustnih mask in klobukov. Otroci so vzeli v roke škarje in lepilo in veselo začeli z delom, starši pa smo jim pomagali. Med prsti so nastajale prave pustne maske, klobuki in očala. Vmes smo klepetali, otroci pa so se veselili z maskami in pisanimi baloni. Gospa Irena je med tem nekaj staršev povabila s seboj, da smo v telovadnici pripravili otrokom presenečenje. Na začetku ni bilo videti, da bi v tem prostoru v eni uri lahko nastalo kaj zanimivega. Na tleh so ležale tri velike škatle in nekaj lepila.
Najprej smo oblekli škatle z barvnim papirjem in jih postavili eno vrh druge, iz škatel je začela rasti velika figura, ki smo jo poimenovali Micika. S papirja smo ji oblikovali še roke, na glavi smo ji naredili skodrano pričesko iz tulcev in barvnega papirja. Micika je s strokovno
pomočjo šivilje dobila še bogato nabrano krilo. Na glavo smo ji nalepili velik koničast nos, črne oči in rdeče ustnice polne smeha - naša Micika je bila prava lepotica. Prav škoda, da je na pepelnično sredo ob pustnem pogrebu končala v ognju.
Mali šolarji so že nestrpno čakali na presenečenje, plesali so okoli Micike in jo občudovali. Rajanje bi se še nadaljevalo, če nas ne bi preganjal
čas. Medtem ko smo ustvarjali, se je stemnilo. Mali šolarji so skupaj s starši zadovoljni in polni lepih vtisov odšli domov na večerjo.
Simona NOVAK
IZ POLICIJSKE BELEŽKE
PROMETNE NESREČE
TRČENJE TOVORNEGA IN OSEBNEGA VOZILA. 13. februarja ob 10.15 uri je 32-letni Manfred P. iz Avstrije vozil tovorni avtomobil s priklopnim vozilom iz smeri Celja proti Ljubljani. Ko je pripeljal izven naselja Zajasovnik, je pričel prehitevati pred sabo vozeči osebni avtomobil v trenutku, ko je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljal 71-letni Jožef B. iz Slatine pri Ponikvi. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem sta se voznik Jožef in njegova 64-letna sopotnica Ana B. iz Celja hudo telesno poškodovala in bila z reševalnim avtomobilom odpeljana v bolnico v Celju.
TRČIL V PEŠCA. 21. februarja ob 18.15 uri je 34-letni Edi V. iz Vinske Gore vozil osebni avtomobil iz smeri Prelske proti Vinski Gori. Ko je pripeljal po klancu navzdol v Vinski Gori, je s sprednjim delom vozila trčil v pešca, 55-letnega Miroslava D. iz Lokovine, ki je ležal na vozišču. Pri trčenju je pešec dobil hude telesne poškodbe. S kraja nesreče je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico.
KAZNIVA DEJANJA
PREPIR MED GOSTI. 12. februarja okoli 21.20 ure je v gostišču “Semprimožnik” v Homcu, prišlo do prepira med tremi gosti. 35-letni Janko Š. iz Celja je s kuhinjskim nožem v rokah hotel oditi iz lokala. Namero sta mu hotela preprečiti znanca, 34-letni Janko H. iz Maribora in 25-letni Zlatko V. iz Braslovč. Med njimi je prišlo do prerivanja, pri čemer sta Janko H. in Zlatko V. dobila lažje ureznine po telesu. Početje je Zlatka in Janka H. toliko razburilo, da sta ga pretepla z rokami in nogami ter ga pri tem huje telesno poškodovala.
VLOM V KLET. Neznani storilec je preko noči iz 13. na 14. februarja vlomil v kletne prostore na Polzeli št. 205/b, last Rajka
P. Iz kleti je odtujil več kompotov in drugo ozimnico ter 5 litrov pomarančnega sirupa. Z dejanjem je oškodoval lastnika za okoli 30.000,00 SIT.
VLOM NA GRADBIŠČE. Preko noči iz 15. na 16. februarja je neznani storilec vlomil na gradbišče v Lačji vasi v Nazarju v kamp prikolico in iz notranjosti odtujil električno pnevmatsko kladivo znamke MAKITA in električno krožno žago znamke BLACK & DECKER. Z dejanjem je oškodoval Pluton Prebold d.o.o. iz Prebolda za okoli 150.000,00 SIT.
VLOM V PLANINSKI DOM. V
noči iz 19. na 20. februarja je bilo vlomljeno v Planinski dom na Šmohorju. Iz notranjosti doma oskrbnik pogreša nekaj steklenic alkoholnih pijač in cigaret. Skupna škoda znaša okoli 50.000,00 SIT. Policista PP Laško, ki sta opravila ogled kaznivega dejanja, sta po sledovih v snegu sledila vlomilcem približno 4 km, nakar sta v gozdu prijela 40-letnega Ludvika D. iz Zabukovice in 51-letnega Štefana Z iz Trbovelj, katera sta osumljena vloma v planinski dom in vloma v vikend, ki sta ga storila med potjo. V tem primeru lahko rečemo, da sta osumljenca imela pravo srečo, da sta jih policista izsledila. Štefan Z. je bil zaradi ozeblin že praktično nepokreten, tako da ga je moral policist nesti več kot kilometer do prve kmetije, nakar jim je prevoz do ceste s traktorjem zagotovil kmet. Z reševalnim vozilom je bil nato odpeljan v celjsko bolnišnico. Kako bi se končala pot vlomilcev v primeru, da ju policisti ne bi izsledili, je seveda veliko vprašanje.
POŽAR V KURILNICI. 20.
februarja okoli 22.00 ure je v kurilnici stanovanjske hiše v lasti Antona Z. iz Zabukovice prišlo do požara. Vse kaže, da je ogenj povzročila napaka na električni napeljavi pri 300-litrskem bojlerju. Ogenj je uničil ali poškodoval električno napeljavo, del lesenega opaža in keramične ploščice ob bojlerju. Močno okajene pa so vse stene. Požar so pogasili domači, v pomoč pa sta jim prišla še dva gasilca iz GD Žalec. Nastalo materialno škodo so ocenili na okoli 300.00,00 SIT.
VLOM V HIŠO. 22. februarja je neznanec vlomil v prostore stanovanjske hiše v lasti Marije R. v Braslovčah. Hišo je preiskal in iz pritličja, kjer posluje
SMRTI
Viktor TAJNŠEK j iz Žalca, 68 let Franc ROKOVNIK » M«*. 75 le!
Ivan KVAS iz Petrovč, 67 let Janez PEČOVNIK iz Kaple, 83 let
Ljudmila MARJANOVIČ iz Mozirja, 84 let
Frančiška ŽGANK iz Ločice ob Savinji, 83 let
Mef Feliks PINTER iz Žalca, 54 let
Helena KAVALAR
| iz Levca, 89 let
Frida ZUPANC iz Kasa/, 85 let Cilka LIŠPOVŠEK iz Levca, 64 let
ROJSTVA
podjetje Tiffany d.o.o., odtujil 14.863,00 SIT.
EKSPLOZIJA. V noči iz 23. na 24. februar je prišlo do eksplozije neznanega eksplozivnega telesa pred stanovanjsko hišo v Radečah, v kateri stanuje policist PP Laško. Eksplozija je poškodovala vozilo	in
stanovanjske objekte, telesno poškodovan ni bil nihče. Kriminalisti in policisti intenzivno zbirajo obvestila glede okoliščin, da bi čim prej izsledili storilca kaznivega dejanja.
Andreja PLESEC iz Gornjega Grada - deklico
Melita KVEDER iz Petrovč - fantka
Ksenija GREŠAK iz Žalca - deklico
Polona ŠPORN iz Mozirja - fantka
Anuška SLOKAR iz Polzele - deklico
Frida BURKELC iz Prebolda - fantka
Danijela STROŽER iz Polzele - fantka
Karmen MALIS
iz Zabukovice - fantka
Karolina ROKOVNIK
iz Braslovč - fantka
Stanislava MASTNAK - SITER iz Žalca - deklico
Andreja KOVAČIČ iz Petrovč - fantka
POROKE
Aleš ROJNIK iz Poljč in Anita BIZJAK iz Polzele

97,2 FM RIMO
SLOVENJ GRADEC
V ZADRESKI DOLINI ODLOČNO PROTI RADARJU
Kljub številnim protestom akcija za postavitev radarja na Menini planini še teče naprej; Zlobneži sicer govorijo, da so posamezni župani že sklenili neke sporazume z Ministrstvom za obrambo in dobili celo nekaj denarja. Koliko je v tem resnice, bodo na javni tribuni pojasnili župani zadreških občin.
Javna tribuna bo v torek, 27. februarja 1996, v Delavskem domu v Nazarju. Na njega so povabljeni župani Gornjega Grada, Nazarja, Mozirja. Ljubnega. Luč. Kamnika, Žalca, Celja, Šoštanja in Velenja, Povabili so tudi ministra Kacina, njegovega pomočnika Bogataja ter predsednika Zelenih Slovenije, Vaneta Gošnika, ki je tudi med sklicatelji. Javno tribuno sklicujejo občni odbori SDSS, SKD in SLS. Kaj bodo povedali na javni tribuni, bomo poročali v naslednji številki.
-nko

POGREBNA SLUŽBA 'd.o.o. CVETLIČARNA
Parižlje lic, BRASLOVČE tel: 063 720 003, 720 660
Janez Vezočnik varuje mladoletnike pred policaji
STRAH PRED BRCAMI
Na obisku pri naročnici
KO OSTANES SAM IN BOLAN
Boste porekli: “Pa saj današnji policaji ne tepejo - to je že polpretekla zgodovina.” Mnogi primeri maltretiranja “navadnih državljanov” s strani uniformiranih varuhov zakona pričajo nasprotno. Kljub temu se, razen sedme sile, nihče ne postavi v bran po nedolžnem pretepenih. Ljubenec Janez Vezočnik pa je mož dejanj in zagotavlja, da bo vedno pomagal mladoletnikom, ki jim grozijo udarci.
Zakonca Jelka in Janez Vezočnik sta lani v prometni nesreči izgubila starejšega sina Dejana. Za mladeničem so z njima žalovali vsi Ljubenci. Nič čudnega torej ni, da sta prizadeta starša še bolj v skrbeh za usodo mlajšega, sedemnajstletnega Dominika...
“Malce pred večernim TV dnevnikom je bilo zadnje januarske sobote, ko sem zaslišal zvok kolesa z motorjem. Stopil sem pred vhodna vrata, kjer sem uzrl prestrašenega fanta na mopedu. Z glavne ceste je zavijal policijski avtomobil... Kaj se je dogajalo? Policista sta preganjala dva fanta na mopedih. Niti ne vem, ali sta imela vozniška dovoljenja ali ne, niti me to ne zanima.
Eden izmed njih se je odpeljal naprej, drugi mladenič iz Ljubnega pa je poskušal najti zatočišče v moji hiši. Držal je že kljuko kuhinjskih vrat ko sta ga policista prijela in hotela odvleči s sabo. Fanta sem jima dobesedno iztrgal iz rok in ga potegnil v kuhinjo. Ko sta zahtevala, naj izročim begunca, sem policistoma nedvoumno povedal, da s tem ne bo nič. Rekel sem, da je mladenič moj sin, in da naj čim prej zapustita moje dvorišče. Po krajšem pričkanju sta besna policista sedla v avtomobil in se vzvratno
zapeljala na glavno cesto, “ se nemilega dogodka spominja Janez Vezočnik.
Da bomo razumeli Janezovo ravnanje, se moramo povrniti v čas izpred treh let. Takrat so sina Dejana povsem neupravičeno o-sumili, da je bližnjemu sorodniku zmaknil 400 mark. Mladoletnika so odpeljali na zaslišanje na policijsko postajo v Mozirje. Nič mu niso mogli dokazati, niti ni mladenič govoril doma o tem, kaj se je dogajalo na policiji. Ko je očetu le nekako prišlo na ušesa, da so z Dejanom policisti grdo ravnali, je od sina zahteval, da se sleče. Še po tednu dni je imel modrikaste noge. Na koncu je Janezu vendarle povedal, da ga je policist med zasliševanjem neusmiljeno obrcal...
Takrat se je v Janezu Vezočniku nekaj zlomilo. V na Vegradu zaposlenem poštenjaku pa je tudi zrastlo prepričanje, da ne bo nikoli več dopustil, da bi z njegovima sinovoma oziroma z drugimi mladimi ljudmi grdo ravnali - četudi policaji. Zato je zastavil svojo besedo za preplašenega mopedista in skupaj s sinom Dominikom pokasiral prijavo za prekršek. Policisti so
namreč prepričani, da je bil drugi pobegli mopedist Dominik..." Toda, ne bom se javil na policijski postaji. Vse dotlej ne, dokler mi ne bodo sporočila napisali na spodoben list papirja, “ zagotavlja Janez Vezočnik.
Primer nekorektnega ravnanja mozirske policije žal ni osamljen. Tako meni tudi neki srednješolec v Celju, ki je policaju zabrusil: “Vi ste hrabri, ker imate pištole in pendreke in ker vas je več!”
Franc Furland
Ko smo se deževnega predpustnega dne povabili v Dobrišo vas k Ani Lesjak, nismo niti slutili, kakšni problemi jo pestijo. Po enournem klepetu z našo zvesto naročnico smo bili bogatejši • za spoznanje o tem, kaj pomeni biti bolan. Kako se lahko življenje zaradi nepričakovane poškodbe obrne za 180 stopinj...
Kot vsako jutro se je Ana Ixsjak tudi v sredo, lanskega 25. januarja, napotila v službo s kolesom. Prejšnjega dne je sijalo sonce, zato ni šivilija petrovške Zarje niti slutila, da je na cesti poledica. Bila je dejansko prava drsalnica, in je pravi čudež, da se je brez težav pripeljala v bližino vrtca v Petrovčah. Ko je pred sabo zagledala luči avtomobila, je kolesarka pomislila: Pa me ja ne bo povozil. Seveda je ni! Ani lxsjak ni grozila nevarnost od strani avtomobila, ampak jo je po cesti vrgel spolzek asfalt.
“Ne vem, kako sem padla, toda nisem se mogla pobrati. Iz avtomobila sta izstopila dva moška in me povprašala, če lahko pomagata. Ko sta me postavila na noge, sem se jima zahvalila in - odšla naprej v službo, ” se je usodnega padca pred več kot letom dni spominjala Ana lisjak.
Delavka, ki ni bila nikoli na bolniški, se je, seveda, napotila naprej proti Zarji. Nekaj časa je kolo potiskala, slednjič se je celo poskušala peljati. Tistega dne je ostala v službi uro dlje. Menila je namreč, da bo po petnajsti uri manj prometa. Noga jo je bolela... še istega večera jo je hčerka vendarle prepričala, da sta se peljali v Celje k dežurnemu zdravniku. Ani so naravnali kole-
no, ji namestili opornico in poslali domov. Teden dni po usodnem padcu so Ani Lesjak z operativnim posegom spravili v red potrgane kolenske križne vezi. Operacija naj bi uspela, Ana je ostala v bolnišnici še deset dni, nato je doma nosila mavec še pet tednov. Sledilo je štirinajstdnevno bivanje v Zdravilišču Laško, kamor je ponesrečenka odšla z berglami, z njimi pa se je domov tudi vrnila.
Ker z nogo ni in ni hotelo biti boljše, se je Ana lanskega julija spet znašla v celjski bolnišnici. Pod narkozo so ji napravili manipulacijo - na silo pokrčili nogo. Posledice tega postopka je Ana I.esjak še dolgo občutila: poleg bolečin ji je noga še neverjetno otekla. Sledile so takšne in drugačne terapije, toda noga je ostala hendikepirana. Cenjeni strokovnjak dr. Vilibald Vengust je ocenil, da del problematike po-stoperativnega tipa ne bo mogoče spremeniti z nikakršno fizikalno terapijo ali dodatno operacijo.
Skratka, Ana Lesjak si niti danes niti v bodoče ne more privoščiti smučanja, hoje v hribe - še sestop po stopnicah ji dela preglavice. Teče štirinajsti mesec, odkar je na bolniški. Pogreša sodelavce in odkriva temne sile samote. Otroci so v šolah, z možem se je že pred leti razšla.
Zakaj smo se torej pripravili k pisanju. Med drugim zato, da bi mnogim povedali Anino poučno kalvarijo, predvsem pa, da bi njej vendarle odprli vse prevečkrat objokane oči. V upanju, da bo sčasoma sprevidela, da se tudi po ravnem daleč pride...
F. F.
Janezu Vezočniku so policisti tepli sina
Pogovor z županom občine Mozirje Jakobom Presečnikom:_
“ŽUPAN MORA PRISLUHNITI LJUDEM...”
Župan Jakob Presečnik o radarju, deponiji, prepotrebni telovadnici in domu za ostarele, o naselju Prihova ter o turizmu in kulturi v občini Mozirje
Jakob Presečnik: "Dober župan je vedno med ljudmi!"
Mesto župana občine Mozirje ste prevzeli decembra leta 1994. S kakšnimi cilji ste prevzeli naloge županovanja?
Kot glavni cilj sem si zadal, da bi se pametno razdražili in si razdelili to premoženje, ki ga imamo ter da ohranimo čim boljše sodelovanje med seboj. Nekaj časa je bilo to zelo težavno, za kar ne obtožujem nikogar, saj vem, da vsak išče svoj prostor pod soncem in želi čim več iztržiti. Veliko smo se dogovarjali in se o. precej stvareh glede delitve premoženja tudi dogovorili. Dogovoriti pa se še moramo predvsem glede javnih podjetij, služb, zavodov in zvez.
Imamo tudi velik problem s šolskimi prostori. Zdaj poteka priprava na izgradnjo dveh nujno potrebnih šolskih objektov. Prvi je osnovna šola na Rečici, ki je bila zajeta tudi v državni program, drug objekt, ki ga je potrebno zgraditi, je
telovadnica ali manjša športna dvorana ob osnovni šoli v Moziiju. Ta osnovna šola namreč nima telovadnice, ker je bila grajena v obdobju, ko se v Sloveniji niso gradile telovadnice. Tako ima šola večnamenski prostor z dimenzijami manjše telovadnice, uporablja pa se tudi za športno vzgojo. Posledica tega je, da nihče od učencev nižje stopnje (razen tistih otrok, ki so v popoldanski izmeni) nima pouka športne vzgoje v telovadnici, ampak se to izvaja po hodnikih in v razredih. Pravzaprav v celotni Zgornji Savinjski dolini nimamo nobenega športnega objekta, v katerem bi bilo mogoče prirediti kakšno klubsko tekmo.
Urediti moramo tudi mozirski in rečički trg ter delno pozidati severni del mozirskega trga. Na ta način bi se razrešil promet na trgu Mozirje, sam trg pa kar kliče po prenovi, saj je neurejen in zanemarjen.
Omogočiti moramo tudi podjetnikom in obrtnikom prostore za njihovo dejavnost, zato tečejo priprave z odkupom zemljišč v obrtni coni Prihova.
Kakšni pa so vaši načrti na socialnem področju?
Na socialnem področju je velik in čedalje hujši problem Zgornje Savinjske doline izgradnja doma za ostarele občane, o čemer potekajo pozgovori na Ministrstvu za delo in socialo. Potrebe po tem domu so izredno velike, saj je trenutno v domovih za ostarele občane okrog 85 oskrbovancev, ki pa so nastanjeni po vsej Sloveniji. Večina jih je v domu za ostarele na Polzeli, nekaj jih v Žalcu, pa tudi v^ Velenju, Trbovljah, Lendavi, Črnomlju, Vipavi in drugod. To predstavlja veliko težavo tako za oskrbovance, ki so ločeni od svojega domačega kraja, in tudi za njihove svojce, ki jih težje obiskujejo. Ti ostareli občani so enostavno odrezani od okolja, v katerem so prej živeli.
Kako bi ocenili razvoj občine Mozirje v času svojega Županovanja?
Za enkrat je še bolj malo vidnega glede razvoja, vendar upam, da se bo v naslednjih letih bolj poznalo naše delo. Problem je predvsem v tem, da se zdaj ukvarjamo z delitvijo premoženja, prvi občinski sveti in župani pa imajo kar težavno nalogo, da to uredijo. To je tudi ovira razvoju, saj nekatere stvari še niso urejene.
Kako pa razrešujete problem z odvozom komunalnih odpadkov?
Dokončnega dogovora glede delitve premoženja javnih podjetij in zavodov še ni. Pri komunali pa gre predvsem za problem deponije. Obvezno se
moramo lotiti delne širitve s sanacijo že obstoječe deponije. Cel projekt pa imenujemo zapiranje deponije. To bo trajalo več let, v tem času se bodo odpadki še odvažali, izvedla pa se bo širitev za eno polje. Če ne bo posebnih ovir, bomo v tem uspeli z predpostavko, da ves ta čas sodelujemo s tistimi, ki pripravljajo regijske deponije. Na našem področju nimamo možnosti imeti te regijske deponije, ker bodo te postavljene na področjih s 70 tisoč prebivalci in več. Na dveh preteklih razpisih nismo bili uspešni, saj je na našem področju premalo prebivalcev za izgradnjo deponije, ki bi jo sofinancirala država.
Kljub željam, naj bi prišli tuji izvajalci, smo mnenja, da lahko to organizira domače komunalno podjetje.
Je pa to seveda težak problem in velika preizkušnja za vsakega župana, mi pa ga moramo v roku štirih let razrešiti.
Občina Mozirje je sestavljena iz dveh krajevnih skupnosti - Mozirja in Rečice, ti pa se še naprej delita na 19 naselij. V občini Mozirje je 6.300 prebivalcev, od tega v krajevni skupnosti Mozirje 3.900 in v Rečici 2.400 prebivalcev.
Površina celotne občine Mozirje je približno 86 kvadratnih kilometrov.
Na vašem področju je bil tudi izpostavljen spor z Nazorji glede zaselka Prihova, kjer stoji Elkroj.
Na sorazmerno majhnem področju sta nastali dve občini. V nekaterih stvareh so krajani Prihove res vezani na Nazaije, saj so tu zelo majhne razdalje. Vendar pa, če bi Prihovo prišlo pod občino Nazaije, bi bila občina Mozirje razdeljena na dva dela brez naravne povezave. Tudi na Prihovem so mišljenja deljena na dva tabora, mi pa bomo s Prihovčani poskušali še naprej sodelovati.
Kakšno pa je vaše mnenje o nameravani izgradnji radarja na Menini?
Država je že leta 1994 s sklepom o razglasitvi gozda s posebnim namenom rezervirala
ORGANIZACIJA ŠPORTNIH DEJAVNOSTI IN OKREPČEVALNICA *PRI PISKERCU*
Silva Žmavc s.p.
Kokarje 13, 63331 Nazarje Tel.:063/831-551
Največje podjetje v občini Mozirje je tekstilno podjetje Elkroj s približno 600 zaposlenimi. Poleg te imajo v Mozirju tudi Kemijo Mozirje, Zadrugo Merkator in trgovsko podjetje Savinja Mozirje. Poleg teh podjetij obratuje v občini Mozirje tudi okrog 250 obrtnikov in ostalih podjetij v privatni lasti.
Veliko področje zavzema kmetijstvo, saj obsega skoraj vso področje občine, razen urbanih središč.
Dnevna delovna migracija je velika, saj so občani Mozirja zaposleni med drugim tudi v Velenju, nekaj manj pa v Šoštanju in Žalcu.
V Občini Mozirje je med 1400 in 1500 delovnih mest.
določeno področje za izgraditev enega od dveh radarjev. Iz samega sklepa ni bilo razvidno, za kaj gre, v bistvu pa je šlo za vojaški radar, ki naj bi ga postavili v občini Nazarje. Nato je Ministrstvo za obrambo izdalo odredbo, da se to območje rezervira za vojaške oziroma obrambne potrebe. Na takratni občinski skupščini je bila posta-
vljena zahteva in nato posredovan dopis na Ministrstvo za obrambo, naj takratna skupščina posreduje poročilo, kaj nameravajo graditi. Zahteva je bila posredovana na Ministrstvo za obrambo, vendar odgovora nismo prejeli. Prav takrat je bilo tudi konec skupščine, stvari pa so se naprej odvijale v občini Gornji grad.
Konec lanskega leta pa je prišel na piano še civilni radar. Mi smo ta problem obravnavali na seji občinskega sveta. Sicer postavitev radarja ni načrtovana na našem območju, mi pa kljub temu ocenjujemo, da ima postavitev radarjev mnogo negativnih vplivov. Ti so ekološke narave, saj bi radar vplival na rastlinje in živalstvo, izpod Menine pa tudi priteka pitna voda za okrog 10 do 12 tisoč prebivalcev. To je zelo pomemben podatek.
Po naši oceni pa bi bil ta radar tudi izrednega strateškega pomena za Slovenijo in za morebitne sovražnike.
Na občinskem svetu smo sklenili, da smo proti izgradnji radarja, da predlagamo in zahtevamo javno tribuno, na kateri bi sodelovali nevtralni strokovnjaki. Treba pa je tudi orga-
nizirati tudi referendum na območju celotne Zgornje Savinjske doline, ker je načrtovana lokacija radarja oddaljena od najbližjega naselja v občini Mozirje 6 kilometrov, od Nazarij 10 kilometrov, od Mozirja 12 kilometrov zračne linije. Ti kraji so v neposredni bližini, blizu pa so še Velenje, Žalec in Kamnik.
Prav zdaj pripravljamo dopis, s katerim bomo naše stališče do izgradnje radarja posredovali vsem tem občinam, pa še Celju, Šmartnemu, Šoštanju in vsem zgomjesavinjskim krajem ter raznim institucijam.
Spregovorimo še nekaj besed o mozirskem turizmu, ki je zašel v nekakšno mrtvilo.
Zgornje Savinjska turistična zveza je prenehala s svojim delom zaradi delitve premoženja. Posamezna področja se sicer v Dolini lepo razvijajo, vendar ni posebne povezave med njimi. Logarska d.o.o. se je pred nekaj leti dobro organizirala, zato mislim, da tudi najboljše deluje. Ko pa bo urejena cesta Ljubno - Luče, mislim, da bo velik naval turistov.
Včeraj smo se dogovorili za skupni nastop na letošnjem
Kultumo-turistične prireditve v občini Mozirje so močnejše na Rečici, kjer sta turistično in prosvetno društvo zelo aktivna. Tudi mozirsko prosvetno društvo je ves čas aktivno, turistično društvo pa je postalo aktivno šele v zadnjem času.
V občini Mozirje je visoko na prvem mestu pevska tradicija, saj je v krajevni skupnosti Mozirje kar pet pevskih zborov raznih kategorij, na Rečici pa delujeta ženski pevski zbor in mešani oktet. Mešani pevski zbor iz Mozirja redno sodeluje na raznih revijah, pa tudi ostali pevski zbori so kvalitetni.
Tudi godba na pihala dosega lepe uspehe, saj je uvrščena v vrh drugega kvalitetnega ranga. To je mlad pihalni orkester, sestavljen iz članov z vse doline, vsi pa so obiskovali ali še obiskujejo glasbeno šolo.
Poleg tega so v obrobnih krajih občine aktivne tudi amaterske gledališke skupine.
n
PODJETJE TGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
PREDSEZONSKA
AKCIJSKA PRODAJA
KOLES "ROG" V POSLOVALNICAH:
-	BLAGOVNICI POHIŠTVO
-	ŽELEZNINI MOZIRJE
-	ŽELEZNINI REČICA
MOŠKO IN ŽENSKO GORSKO KOLO:
18- PRESTAV

28.837,00 SIT
DEKLIŠKO GORSKO KOLO 20: 5- PRESTAV	Ž&ŽSŠOg
21.698,00 SIT
OTROŠKO KOLO BMX20:
2fcT34Š0
16.575,00 SIT
23.609,40 SIT
ZENSKO KOLO HOLLAND 26: navadno,	^Žf£82CCQ0
MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEKA!
AKCIJA TRAJA DO ODPRODAJE ZALOG!
BLAGOVNICA - ODDELEK POHIŠTVO:
-	25% znižanje zimske športne konfekcije in obutve
-	kotna sedežna garnitura Mirna samo
BLAGOVNICA - ODDELEK MANUFAKTURA:
-	moška srajca flanela
-	ženska vetrovka
-	otroške bunde
-	garnitura skodelic za črno kavo
-	garnitura skodelic za belo kavo
-	lončki
1.360,50 7.920,00 od 2.535,70 dalje 1.281,60 1.425,60 171,40
Bo občina Mozirje ostala v teh mejah
sejmu Alpe - Adria, kjer bomo imele vse občine Zgornje Savinjske doline poseben prostor, kjer bomo predstavili našo turistično ponudbo.
Kako pa je s kulturo v občini Mozirje?
Nastal je tudi problem financiranja in obstoja kulturnih organizacij. Zveze se formirajo iz povezave društev, glede nadaljnjega obstoja Zveze kulturnih organizacij pa ni bilo doseženega dogovora. V začetku letošnjega leta je bila Zveza kulturnih organizacij po sestanku predstavnikov vseh prosvetnih društev v dolini razpuščena.
Vendar pa država namerava ustanoviti sklad za ljubiteljsko kulturo, po vsem slovenskem teritoriju bo postavila izpostave tega sklada in bo tudi financirala strokovne delavce. Zaradi tega so se predsedniki prosvetnih društev ponovno sestali s svetovalci z Ministrstva za kulturo. Dogovorili so se, da bo Zveza kulturnih organizacij začasno še delovala, država pa bo prispevala polovico plačila zaposleni delavki, ki je že do sedaj opravljala profesionalne naloge za Zvezo kulturnih organizacij, sicer pa je zaposlena v Zavodu za kulturo v Mozirju. Tako naj
bi bilo do postavitve regijskih izpostav sklada za ljubiteljsko kulturo. Takrat bo objavljen tudi javni razpis za strokovnega delavca.
Sicer pa je obstoj različnih zvez, od turistične, gasilske in podobnih, zelo problematičen. Zato smo se dogovorili, da moramo skupno delovati. Morajo pa se tisti, ki sami zvezo ustanovijo, potruditi za njen obstoj.
MAROLT ŠTEFAN s.p.
Izdelovanje brezalkoholnih pijač in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač na drobno NA TRGU 3,
63330 MOZIRJE
@ 063/831-980
Letos zaradi teh problemov ni bilo organiziranega meseca kulture, ki ga je sicer pripravljala Zveza kulturnih organizacij, vendar so prosvetna društva vseeno pripravila različne kulturne prireditve.
Kako pa sodelujete z občani?
Udeležujem se vseh zborov in prireditev, na katere me povabijo. Trudim se, da bi bil vedno prisoten, da zvem, kaj ljudi teži in kaj bi še bilo treba urediti. Pride seveda tudi do kritike, še zlasti, ker ni vedno točno definirano, kaj je naloga občine, občinske uprave, občinskega sveta, krajevne skupnosti ali posameznih društev. Seveda pa se vsi po svojih sposobnostih in izkušnjah trudimo delati tako, da so občani zadovoljni. Je pa tudi čedalje več zahtev, stvari pa se ne da urediti kar čez noč.
Kakšen pa po vašem mora biti župan?
Župan si mora okrog sebe znati ustvariti delovno ekipo.
V	občini Mozirje je okrog 15 športnih organizacij in klubov.
Najbolj uveljavljen je lokostrelski klub, ki je bil v lanskem letu na novo ustanovljen, dosega pa zelo dobre rezultate v državnem in mednarodnem merilu.
Deluje tudi ženski odbojkarski klub Zgornja Savinjska, ki pa ima zelo velike težave s financiranjem. Problem je tudi v tem, da celotna Zgornja Savinjska dolina nima pokritega športnega objekta. Tudi nobena telovadnica po dimenzijah ni primerna za prirejanje tekem. Ženski odbojkarski klub mora zato trenirati v najeti dvorani na Gomiljskem in na Polzeli, zaradi česar nima pravih domačih navijačev.
V	občini Mozirje imajo tudi
teniški klub Rečica, aktivni pa so tudi planinci in alpinisti. Slednji so se pravkar odpravili na Kilimandžaro, najvišji vrh Afrike.__________________________
Mora prisluhniti ljudem in občinskemu svetu ter je pripravljen sprejemati kompromise, saj ne sme trmoglaviti proti njihovi volji. So pa seveda nekatere stvari, za katere mora župan, če je prepričan, da so dobre, poskušati prepričati ljudi v svoj prav.
Župan mora tudi iti med ljudi, na prireditve, tudi na takšne, kjer ga malo pokritizirajo.
Na žalost pa so dnevi kar prekratki in čas prehitro mineva za vse, kar si želimo opraviti.
Afezna/rn vn madeActMi
8.mar ec in
Materinski dan
OBČINA MOZIRJE
Župan
Jakob Presečnik
NATAŠA VERK
Trgovina CEKIN Na trgu 7 (Grabnerjeva hiša) Mozirje
odprto:
vsak dan od 8.,:XJ-19.(’ sobota od 8.“-13.“ tel.: 063/ 832 712
VELIKA IZBIRA DARIL ZA VSE PRILOŽNOSTI,
IGRAČE, GALANTERIJA ...
ŠE POSEBNO SE BOMO POTRUDILI ZA 8. MAREC, 40 MUČENIKOV, JOŽEFOVO, MATERINSKI DAN ... Obiščite nas, ko boste želeli razveseliti vaše najbližje in SE PUSTITE PRESENETITI!
Vaš Cekin
MOZIRSKI KOZOROG
V prostorih bivšega hotela Turist v centru Mozirja obratuje gostišče Kozorog, v katerem smo se ustavili tudi mi in se pogovorili z njegovim lastnikom, Ivanom Dajčerjem.
Prostore nekdanjega hotela Turist je Ivan Dajčer prevzel pred nekaj več kot enim letom ter se takoj lotil temeljite prenove, zlasti sanitarij. Preuredil je tudi kuhinjo, da bi obiskovalcem gostišča Kozorog lahko ponudil čim pestrejšo izbiro jedi. Tako zdaj vsak dan ponuja pet vrst malic po zmernih cenah, poleg tega pa seveda tudi celotna kosila, ribje jedi, sladice in dietne krožnike. V bodoče pa načrtujejo tudi dneve tematskih kuhinj, saj so imeli z dnevi dalmatinske kuhinje velik uspeh. Na tak način se v gostišču trudijo popestriti svojo ponudbo in tudi svojim strankam ponuditi več kot le običajno gostinsko ponudbo.
Kozorog tudi spremlja utrip življenja v Moziiju, saj sodeluje s turističnimi, športnimi in drugimi društvi ter se vključuje v razne prireditve.
pripravljeni tudi na sprejem večjih zaključenih družb, ki se morajo pred obiskom napovedati. Zanje priredijo različna slavja, kar jim bo zdaj, ko so odprli novo sobo, še lažje. Zdaj lahko gostišče sprejme 60 gostov, pa še vedno ostane dovolj prostora, da ni gneče.
Prav prostornost in okusna urejenost gostišča mnogo prispevata k prijetnemu vzdušju v njem. Pet zaposlenih v gostišču Zlatorog se trudi, da je na mizah vedno sveže cvetje, ki ga prispeva vrtnarstvo Skornšek, seveda pa je stalna skrb zaposlenih tudi, da je postrežba hitra in prijazna. Obiskovalci so tako s ponudbo kot tudi z ambien-tom in postrežbo očitno zadovoljni, saj je Kozorg v letu dni pritegnil nekdanje goste hotela Turist. Na to je Ivan Dajčer še posebej ponosen.
Nataša Verk
BANKA CELJE V MOZIRJU USPEŠNA
Od lanskega oktobra deluje v Mozirju nova banka. V njej sta zaposlena dva uslužbenca, ki se trudita ustreči vsem strankam predvsem z individualnim pristopom. Pravita, da so se stranke že navadile na novo banko in da so z njo zadovoljne.
Q| banka celje
KJE IN KAKŠNA JE RESNICA
Postavitev radarskega sistema na Menini planini, ki razburja duhove, ima po vsem sodeč le neko zakulisje. Ko so sklicatelji okrogle mize razposlali vabila za okroglo; mizo, je župan Nazarja Purnat na vrat na nos sklical za petek, 23. februarja še eno okroglo mizo, očitno v dogovoru z Ministrstvom za obrambo, katerega predstavniki so na prejšnjo prišli kar v velikem številu. Toda krajanov to ni zmedlo, še manj pa nekatere druge zainteresirane med njimi, tudi poslanca dr. Zagožna in župana Mozirja ter predsednika Zelenih Vaneta Gošnika, tako da je okrogla miza postala preveč oglata._-nko

Ljubija 121, Mozirje
Tel.: 063/831-109
& cč/Cisito
/S. oo-fg’. oo. več g. oo-rs. .oo.
OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO
ŠIVALNIH STROJEV,
PRIBOR ZA ŠIVANJE.
pram e as ^a vogro omoensv!
slovenski WIndOWS95 slovenski Office 95 Internet priključek od 30 DEM naprej
ugoden nakup računalnikov na 6 obrokov zagotovljen servis in izobraževanje
EOpe/r
f.
mvKv vsiopApo i/ novpo 'zoso'
Levec 56 63301 Petrovče Tel.: 063/ 452 012 Abak, Rimljanka Tel.: 063/21 220
EIR

Simply logical
PREDSTAVLJAMO VAM ELEKTRO TRGOVINO DOLMAN
V Mozirju smo na Novih tratah 49 oziroma za občino obiskali Elektro trgovino Dolman. Trgovina, katere lastnika sta Saša in Marko Dolšak, obratuje že tretje leto, z najrazličnejšimi elektro materiali pa oskrbuje ne le posamezne kupce, pač pa tudi večja in manjša podjetja ter zasebnike.
V Elektro trgovini Dolman imajo na zalogi preko 1500 različnih artiklov, med njimi ves elektroinstalacijski material, vse za telefon, stikala, svetila, žarnice, reflektorje, senzorje, elektromotorje, zemeljske kable, termostate, grelce, glasbene stolpe, radiokasetofone, zvočnike, avdio in videokasete, diskete in še bi lahko naštevali. Ves material ponujajo po zelo ugodnih cenah, zaradi česar so njihove stranke zadovoljne z nakupom pri njih.
Lastnika trgovine Dolman se trudita čim bolj prilagajati po-
trebam kupcev ter ustreči tudi njihovim morebitnim posebnim željam. Saša in Marko Dolšak sta mnenja, da je skrivnost uspeha prav v korektnem in poštenem odnosu do vsake stranke.
Imata pa že tudi načrte za prihodnost, saj si želita ponudbo elektro materiala še bolj razširiti ter si na tak način pridobiti tudi stranke iz širše okolice.
Trgovina Dolman je odprta od ponedeljka do petka med 7. in
18.	uro, v soboto pa med 7. in
12.	uro.
Nataša Verk
TTDACTre & TTiSfTBflgR, TSTCRA, ftnfPlSK TBECII ...
S__________________________________________________________>
Ljubljanska 68, 63000 Celje - tel./fax: 063/472-421
^______________________________________________>
Odpiralni čas: delavnik od 8.00 - 16.00 ure ^________________sobota od 8.00 - 13.00 ure y
IVAN AMON
LAIKOVA VAS 34, 63312 Prebold
TEL.: 063/701-749
Rezervni deli za vozilo:
RENAULT, GOLF, OPEL, ŠKODA, LADA IN ZASTAVA! REZERVNI DELI PO NAROČILU!
tzpaštn
•jjjjSTEMf
pkumuErtoriev
Motorna olja, zavore, dodatna oprema (tepihi, prevleke, metlice brisalcev,,.)
'VSE, KAR VAŠ AVTO POTREBUJE V ZIMSKIH DNEH!
9.3.1996 odpiramo SALON POHIŠTVA v Mozirju (Šolska ulica 10), kjer boste dobili vse za notranjo ureditev bivalnih prostorov po ugodnih cenah.
0 SCMB GM1 MOMMIs p.
Marolt Stane, c. v Loke 10, 63330 Mozirje, Tel./Fox:(063) 83 10 89
VflM PO UGODNIH C6NHH NUDI:
-	PN€VMflTIK6 (SAVA. MATADOR, MICH6UN. HANKOOK, KUMAO,...)
-	KVAUT6TNO MONTAŽO, C<ENTRIRANJ€, VULKANIZIRANJ6 TUDI ZA TOVORNA VOZILA IN TRAKTORJ€
-	M6NJAVO OUA
PRI MBS KUPU€N€ PNCVMftilKC VflM MONT1RRM0 IN CCNTfllfiflMO BBCZPtflČNOl
Stran 19
Zaščita LUKAČ s p, Mozirje
Tel. & fax: 063/ 832-797, 831-668
IZ LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO VSA OSEBNA ZAŠČITNA SREDSTVA IN JEANS HLAČE
Dodatna ponudba zaščitnih sredstev PREVENTA, čevlji INTERTOB in ALPINA
del. čas: 7.M-15.
”, četrtek 7.0”-18.0'',
sobota 9”-12.m J
JMR O C E S
PilK
trgovina in proizvodnja uvoz - izvoz
POOBLAŠČENI PRODAJALEC SKF LEŽAJEV IN PROGRAMA LOCTITE Savinjska c. 26, Mozirje 63330 (SLO) Tel. & fax: +386 63 832 701
VELEPRODAJA STROJNIH REZERVNIH DELOV IZ UVOZA!
-	SKF, ZKL ležaji
-	LOCTITE lepila in tesnila
-	GALOVE verige
-	oljna tesnila
-	jermeni
-	vskočniki
SKF"

UNIVERZUM
Šaleška 18. Velenje 063/ 853 267
Prodaja vozil HVUNDAI
Možnost staro za novo! Kredit od 2. - 5. let!
R+ 9.5% obresti
Accent že od 16.500,00 Lantra ze od 24.700,00
DEM
DEM
Ponudba dodatne opreme:
- razni deli za osebne avtomobile, mopede in kolesa - akcijska prodaja koles ROG (10 obrokov)
Del. čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-13.°
<^5>HYunoni
VEDNO NA DOBRI POTI!
PRED VELIKONOČNA PONUDBA MESNIH IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE:
*	velikonočna šunka
*	velikonočno pleče
*	pečena šunka
*	dimljena junetina
*	dimljena vratovina
*	klobase
Pričakujemo Vas v prodajalnah v Mozirju in na Prihovi 36!
/U GVMNr	INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
' j/g§'	pohištvena Industrija d.d.	POLZELA
polzela	TEL.: 063/ 720-020
UGODNA PtmaOBA V mOUSTRUSKa PmOOAMUJM GARANT 1PGLZ3L/1 V ms&asni PBBBSUAMJO MN BUmSU	
CENE ZA GOTOVINO: ^ zakonska spalnica VEGA NOVA	96.813,00 SIT
nezakonska spalnica LARA	108.851,00 SIT
<A>zakonska spalnica NATALIE	136.372,00 SIT
np samska spalnica HALA	43.559,00 SIT
np omare z drsnimi vrati v barvi:	
beli jesen, črni jesen in hrast 2. D	27.113,00 SIT
3. D	34.178,00 SIT
omare z masivnimi drsnimi vrati	- smreka
2. D	35.866,00 SIT
3. D	48.286,00 SIT
GOTOVINSKE CENE ZA OMARE	V BELI BARVI višine 218 cm:
3. D omara 1/3 police	25.691,00 SIT
4. D omara 1/2 police	29.420,00 SIT
6. D omara 1/3 police	44.898,00 SIT
sp pisalne mize	od 7.576,00 SIT
s$> vzmetnice vseh dimenzij	
np bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob,	
predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive,	
pisarniško pohištvo in še in še.	
ramštm garant - mmšrm za vM immi	
TeL tmiZMAm V A a L J E M I S	
Suvinjshe
Extenzor
Če vprašaš mlade Ljubljančane, kakšno je njihovo mnenje o Ljubljani, bo odgovor definitivno: “En velik dolgčas!” Osebno se popolnoma strinjam z njimi. Vse, kar imamo v Ljubljani, je namreč kup disko klubov, v katerih vrtijo tehno, rave in temu podobno glasbo.
Če temu sploh lahko rečeš glasba. Tako torej vsi tisti s kančkom okusa nimamo v naši blazni prestolnici kaj početi. Edina svetla točka ljubljanskega nočnega življenja je K4 in pa občasni koncerti tako tujih že uveljavljenih kot domačih še neznanih skupin. In v februaiju sta se poleg koncerta Davida Bovviea, ki je privabil predvsem malce starejše glasbene privržence, zvrstila še dva druga, ki si ju je bilo zagotovo vredno ogledati. Eden se je zgodil v disco klubu K4.
Obiskovali so nas namreč UK subs in s svojim punkom popolnoma navdušili vse prisotne. Kolosalno! Drugi se je nekega mrzlega četrtka po večurnem čakanju začel okoli polnoči v Palmi. Koncert je bil pravzaprav praznovanje tretje obletnice četrtkovih večerov. Poanta vse stvari je, da Sašo Bole (tip je res faca) že tri leta zapored vsak četrtek prireja koncerte slovenskih mladih bendov, ki so vredni poslušanja, vendar se za njih razen redkih posameznikov nihče ne zmeni.
Tako se je v času odkar četrtkovi večeri potekajo v klub Palma zvrstilo že okoli 120 bendov iz vse Slovenije. Tokrat so nastopili: Ex-tenzor, Niowt, Drinkers in hišni band Bombe, ki so snemale tudi nor video spot. Najboljši (to je seveda samo moje skromno mnenje) so bili Extenzorji iz Ljubljane.
Pevec Extenzorja Bole med komadom War in Bosnia
Bend je nastal pred približno letom dni, že prej ga sta pevec Bole in ritem kitarist Žiga R. pisala komade in imela tudi nekaj nastopov, slišala pa sta na ime The Kanta. Sedaj se je zasedba razširila,
pridružili so se jima še bobnar Robi, basist Žiga K. in pa že drugi solo kitarist, katerega ime pa je nam navadnim smrtnikov na žalost ostala skrivnost.
Torej tipčki pišejo glasbo, ki je nekje med Faith no more in Rage against the machine, poznavalec rap metala pa bi definitivno opazil podobnost z zasedbo Biohazard. Besedila pesmi so napisana v angleščini (pravi čudež bi bil, če bi sploh kdo pel v slovenskem jeziku), do sedaj pa jih imajo na zalogi že okoli 15. Žagotovo je aktualen komad War in Bosnia, za bolj romantične dušice pa so napisali ljubezensko balado. Pri prepevanju le-te pevcu pomagajo kar njihove oboževalke.
Ja, klub temu, da so še skoraj neznani, imajo kar lep kup fanov, ki jih spremljajo na koncertih, katerih bo upam vedno več. Fantje si želijo izdati tudi CD, saj je gradiva dovolj. Vendar pa vemo, kako je s to zadevo: “Mal’ denarja, mal’ muske. ” Seveda, upam, da jim bo čim prej uspelo nabrati sredstva in se bodo lahko s CD-jem predstavili širši množici. Na koncu pa še malce kritike. Zagotovo jim ne bi škodilo malce več svojega lastnega jaza, saj jim nekateri (lahko rečemo upravičeno) pripisujejo, da preveč oponašajo tuje znane skupine. No ja, nihče ni popoln, Exten-zorju pa ne manjka dosti.
INES
V LJUBLJANI SE NEKAJ DOGAJA (VČASIH)
IMS
LIBERJU.HA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
ECCLES1A
GNOSTICA
UmVERSALIS
P R
ROCK
BARFLV Celje
TOREK 27.2 1996 ob 20h
CODOGAST
iNFERNO
ABADON
NOKIRE
qjR BANKS SEM ER S ON
DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC SREDA 28.2 1996ob20h
EB0NY~
KLADIVO, KONJ&VOD/P ROŽLETOVE SANJ# SHITHEA0
BARFLV Celje
ČETRTEK 29.2 1996 ob 20'
UNCLE JACK
ZEUS	POVVER BLUES
MORSE C0NTR0L MISSISSIPPI QUEEN R0ZLET0VE SANJE KLADIVO, K0NJ&V0DA
GLASBENI ATELJE \
C<j)DA d.o.o.
UUtfM. MKUM mcvnu Stanetov* 16/*, 6J000 Celje Trlj06V34 323.J50J7.lt IM
I	GRADIS SPOlSM SAVINJSKA
CORONA
Tel 063/714 41 1
RADIO CELJE
___	MIRKO IEBM
USI NUClstM
Stara cm« 8.63000 C& T*I»F« 063/461 7
95,1 95,9 100,3 MHr
71 5 OH

Jp -	Aškerčeva 4a, 63310 Žalec
tgpdd. Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390
NEC
IBM APTIVA od
Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalniki od 59.999 SIT CD ROM ATAPI4X od 16.500 SIT
IVrsonal Svstcm
199.999 SIT v

GRADBENI INŽENIRING
ing. Vinko VUČAJNK s.p.
Prežihova 1, 63310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443
'M!illl‘i!'ili'il‘ttlitlil!!‘

' i 'i
IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU:
-	gradbena dela
-	obrtna dela
-	instalacijska dela
LI LjlLtlLlLs LJ o t\-Ll (A-LILI
-* nizke gradnje
-	adaptacije
-	rekonstrukcije
ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE


SHOD
POAPNE-
NJE
ŽIL
KRMNA TRAVA S KLOBČIČA-STIM SOCVETJEM
JOVANO-
VIČ
ZMAJ
RONALD
NEAME
VPREGA
VEJA,
PANOGA,
SORTA,
VRSTA
ESTONSKI
ESTRAD.
PEVEC
(GEORGU)
PISEC
EVANGE-
LIJEV

MAG MA,KI PRODRE NA
POVRŠJE
GLAVNO
MESTO
JORDA-
NIJE
PEDENJ
JORDAN-
SKA
LUKA
\
HRVAŠKI
PARLA-
MENT
IME VEČ NEMŠKIH VLADARJEV
SOSED
IRAKA
GERMAN-
SKI
OREL
ITMESTO
V PIE-
HUDIČ
SMRTNI
BOJ
MONTU
PENEČE
VINO
SANJE,
SNOVI
SLOV
PESNICA
(ADA)
ANDREJA
GRAŠIČ
OBLIKA
IMENA
ŠTEFAN
TOČKA
RADIJSKA
NAPOVED.
(AJDA)
RISBA:
MIHA
OTKO-
ŽMAVC
PRIPRAVA ZA ODSTR.
LUŠČIN OD ZRNJA
SL.PESNIK IN POLITIK
(LOVRO)
KOROŠKI
PLES
NEKD. LJUDSTVO OB REKI SAN N
PRIKAZEN,
SLEPILO
EGIP.BOG
SONCA
POŽELE-
NJE
SLOVEN-
SKI
TOLAR
IT.FILM.
IGRALKA
(SOPHIA)
POLOŽAJ
TELESA
PRI
JOGI
SESTAVI-
NA
KRUHA
PREBIV.
ISTRE
JEZIK
ČRNCEV
BANTU
STEFAN
EDBERG
MOČNO
UTRJENA
STAVBA
ORGANIST
PRI
ANSAMBLU
VIKEND
(DARKO)
IT. PISATELJ IN FILOZOF, UMBERTO
POLET
GLAVNI
ŠTEVNIK
RICHARD
STONE
TERČEK
NATAŠA
NEM.
TOVARNA SEDEŽ AVTO- (REDKO) MOBILOV
IME
ČRNE MANEKENKE CAMPBEL
GR.
GOZDNI
BOG
BELGIJ-
SKO
MESTO
HRANA,
JED
FANT S SVETILKO IZ 1001 NOČI AVSENIK
NIZOZ.
REŽISER
(JORIS)
MAGMAT-
SKO
TELO
DEL ROKE

...GALI-LEJSKA PRIPRAVA ZA LIKANJE—
VRV
TUJE
ŽENSKO
IME
IME
GLASBE-
NIKA
SOSSA
SOLMIZ.
ZLOG
IME POL. BREŽNJE-VA
MATERIAL ZA TALJENJE
URJENJE
KLICI,
POZIVI
KORIŠČE-
___________NJE
ROBERT
LEVSTIK
ŠOLSKA
OCENA
1
OLIMP.
IGRE
KRILO
RIM.KO-
NJENICE
IME AM. JAZZ GLASB. RIVERSA
DONAR,
ODIN,
ASGARD
KRALJEVIČ IZ MAHAB-HARATE
STRUS.
JUNAŠKA
PESEM
GR. VELIKANKO NJEM IME VISOKIH ŠOL
vjpjršjrGrir:
Nagrajenci na strani 31.
POPUST I
20 %
v prodajalnah
■Hcrs«icrvcr
HUJŠANJE ZA LAHKOMISELNE
________	^	^	-s>v.
Zdi se, da so samo vitki ljudje uspešni na najrazličnejših atraktivnih področjih življenja, kot so film, glasba in tudi poslovni svet, ki da vedno več na zdrav in mladosten videz poslovnežev. “Nihče ne more biti prebogat ali preveč vitek,” se glasi moto zahodnih držav, na ta slogan pa sta se naglo odzvali tržna in oglaševalska industrija. “Ljudje si želijo kupiti zdravje in lepoto za denar,” je mnenje dr. Janeza Tasiča.
Tudi pri nas so mediji polni reklam za najra-ffjSSŠr	■	zličnejše dietne
'	preparate, od
-i' •	-i ri shujševalnih hlačk
—-—	• :o.:cj:tii:ci)S;c?:a?«tta«fr<31=ž
V resnici pa je malo takih, ki imajo dovolj volje in potrpežljivosti za zdravo hujšanje. Vitkost je postala modema, poveličevana na vsakem koraku, v vseh medijih in zato tudi toliko bolj zaželjena med ljudmi. Danes smo se znašli skoraj med dvema skrajnostima; na eni strani se povečuje število predebelih ljudi, saj je v razvitem svetu vsak drugi človek predebel, na drugi strani vse več ljudi hujša; med njimi tudi takih, ki jim ne bi bilo treba.
in krem, do tablet in čajev, na voljo je že tudi shujševalno milo. Vsi ti preparati obljubljajo čudežno izgubo telesne teže brez napora in v zelo kratkem času. Na prvi pogled se zdi, da nudijo lepoto, srečo in veliko spremembno v življenju, v resnici pa lahko povzročijo več škode kot koristi.
Zlasti iz zahodne Evrope so do nas že prišle novice o nenadnih smrtih, ki so jih povzročili takšni shujševalni preparati, pri nas pa se že pojavljajo težave zaradi nekontroliranega hujšanja. Začne se z omedlevico, hitrim srčnim utripom in nihanjem pritiska,
TRGOVINA
Mojca SEMPRIMOŽNIK Na trgu 3 63330 Mozirje Tel.: 063/ 831 981
VAM NUDI:
s.p.
-	slavnostne obleke po naročilu	'M
-	idejo in blago lahko prinesete s sabo j
ali oboje dobite pri nas
-	vsak petek med 16. in 19. uro brezplačno 	 svetovanje modne kreatorke
CENE LAHKO IZBIRATE SflMH
konča pa se lahko tudi s popolno odpovedjo ledvic.
Proizvajalci in distributerji, ki jih je pri nas vsaj 36, obljubljajo naglo znižanje telesne teže, porabniki pa se ne zavedajo, da so ti preparati, če niso registrirani, lahko izredno nevarni. Dr. Janez Tasič še posebej svari pred dioretiki ter pred preparati, ki vsebujejo laseks ali hormone. Pri obojih lahko pride do velikih komplikacij na ledvicah, srcu in živčevju. Včasih so znaki vidni takoj, včasih pa se pokažejo šele čez nekaj let.
V nekaterih preparatih so tudi visoko koncentrirane sestavine, ki lahko v napačnih kombinacijah organizmu bolj škodijo kot koristijo. Na prvi pogled se morda zdi, da so sestavine, ki so naštete na nekaterih čajih, prav
vse naravne in zdravilne, malokdo pa ve, ali jih je varno zaužiti v danih razmerjih in kombinacijah. Tudi preveč vitaminov je lahko škodljivih, prav tako preveč tablet, zakaj ne bi bili tedaj škodljivi čaji, ki so narejeni iz enakih sestavin kot
tablete. Tudi uživati bi jih morali prav tako previdno kakor katera koji druga zdravila.
Čaji in tablete namreč vsem obljubam navkljub ne znižajo apetita, ampak delujejo kot odvajala za vodo. V nekaj dneh
M METABOLAN
kapsule
za hitrejšo razgradnjo maščobnih zalog v telesu.
Žalec, Mestni trg 4, tel.:715-691
je res moč shujšati za nekaj kilogramov, vendar to pomeni samo izgubo vode in izpraznjenje črevesja, ne pa tudi odpravo maščobnih celic. V telesu se poruši ravnovesje, pojavijo se motnje v delovanju ledvic, izguba tekočine pa lahko vpliva tudi na srce in možgane. Hkrati pa pogosto pride tudi do ponovnega porasta telesne teže.
Registrirane dietetske preparate bi smeli uživati le namesto enega od štirih ali petih obrokov na dan ali v kombinaciji z zdravo prehrano, nikakor pa ne smejo nadomestiti celotne prehrane. Če bi do tega prišlo, telo ne bi dobilo dovolj snovi, ki jih potrebuje za normalno delovanje. Že samo pomanjkanje balastnih snovi lahko povzroči zaprtje in v najhujših primerih celo raka na črevesju, ob preveliki izgubi tekočine pa tistim, ki imajo najmanjšo napako pri delovanju ledvic, grozi odpoved le-teh. Dr. Janez Tasič zato priporoča zmerno in postopno uporabo preparatov, ki so registrirani, kot prvi pogoj uspešnega in zdravega hujšanja pa navaja spremembo mišljenja in vedenja v prehranjevanju.
MEKO BLAGO f POZAMENTERIJA f MODNI DODAIKI				
	NOVO! V ŽALCU V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO:	p & /i f	LEPA IZBIRA KVALITETNEGA BLAGA ZA MATURANTSKE OBLEKE	
PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJ				EM
KAJ LAHKO OBLIKA TELESA POVE O TVEGANJU ZA ZDRAVJE?
Poglejte se v ogledalo. Čemu ste bolj podobni, jabolku ali hruški?
Dodatna teža, ki se nabira okoli vašega pasu (jabolku podobno telo) vas uvršča med tistimi z visokim tveganjem za bolezni srca, visok pritisk, kap in diabetes. Če imate več maščob na kolkih in bedrah in ste bolj podobni hruški, veijetno niste izpostavljeni večjim zdravstvenim tveganjem kot nekdo, ki nima težav z odvečno težo. Bolj natančen način za opis razporeditve telesnih maščob je razmeije med obsegom pasu in kolkov. Izračun:
1.	Izmerite obseg svojega pasu na najožjem delu in obseg svojih kolkov na najširšem delu.
2.	Razdelite svojo izmero pasu s številom, ki ste ga dobili za svoje kolke.
Pri osebah ženskega spola število večje kot 0. 85 kaže na
večje zdravstveno tveganje. Če ste moški, je zdravstveno tveganje povezano z razmerjem večjim kot 1.0.
Koliko lahko tehtate?
Zdravo oz. primerno težo imate, če:
1.	nimate nikakršnih zdravstvenih težav, ki bi jih povzročila ali pa bi izvirale iz vaše teže;
2.	vaša družinska anamneza v povezavi s težo ne povečuje vašega tveganja za zdravje;
3.	je vaša teža v sprejemljivem razmeiju do vaše višine in starosti.
Opomba: Starost in višina sta glavna dejavnika, ki opredeljujeta zdravo težo. Znotraj vsake ravni teže višje ravni ustrezajo moškim, ki so nagnjeni k temu, da imajo več mišic in močnejše kosti. Manjše teže na splošno ustrezajo ženskam.
—------------*
MoFitnnt
Novo Celje 9, Petrovče tel./fax. 063 715 482 tel. doma 063 442 145
D/H ČASA
modne smeri na srednjih šolah in na fakultetah, novi načini ličenja, drugačne pričeske, spremenjena barva las, neka druga prijateljstva, novi kult prostega časa, vse to in še marsikaj drugega je združeno v duhu časa in posredno tudi v duhu nove mode.
Tako si je torej treba ogledovati tudi pričujoče fotografije. Boste zmogli?
Danes na tem mestu ne bo govora o kakšnem posebnem detajlu ali poudarku, ki razpoznavno nakazuje nove modne smernice. Radi bi vam nanizali nekaj modnih fotografij, ki na celosten način, posredno, z atmosfero in stapljanjem elementov lepo uokvirjajo duh časa in novo modo kot stanje tega duha. Kajti nova moda sploh niso le barve in vzorci in dolžine, rokavi, ovratniki, obrobe, žepi. Nova moda je vselej obvezno tudi neka nova atmosfera. To je tisto, kar je pri novi modi vselej najbolj zanimivo in šarmantno in kar jo loči od novega oblačenja. Temu bi lahko rekli trendovstvo le pogojno in delno. Način življenja, pričakovanja, novice v televizijskih oddajah, rast brezposelnosti, novosti na področju elektronskih in tiskanih medijev, novi horizonti, ki se razpirajo potnikom, nove
Svetuje Silvo Udrih_
OGREVANJE -ODVOD DIMNIH PLINOV - DIMNIK
Kurilne naprave se v sodobnem času hitro razvijajo, povečali so se predvsem izkoristki pri pretvorbi goriva v toploto. Razvoju pa so sledili tudi dimniki - naprave, ki pošiljajo v okolje plinaste ostanke gorenja. V razvitem svetu je značOno, da kurilne naprave na trdo gorivo vse bolj zamenjujejo tiste na kurOno olje in plin:	Dober
dimnik mora ustrezati petim zahtevam.	Predvsem mora
zagotavljati zadosten vlek, ob obratovanju se mora čim prej segreti na temperaturo, pri kateri vlaga v dimnih plinih ne kondenzira	več, biti mora
stabilen, povsem mora preprečiti požar in omogočati nemoteno čiščenje.
Običajni dimniki, zidani iz opeke ali	navadne šamotne
tuljave po starih projektih, so dimenzionirani in prirejeni kotlom na	trdo gorivo. Pri
novogradnji je dimnik postavljen v sklopu tretje faze in ne v času izvajanja inštalacije ogrevanja. Rezultat je običajno dimnik prevelikega premera (slab vlek -kondenzacija) in izvedba, ki ne ustreza kurilnemu olju ali plinu. Dimni plini v klasičnih kotlih na trdo gorivo dosegajo od 160 do 300 C, zato je nemogoče, da bi se dimniki v celoti segreti nad temperaturo kondenzacije. Vlaga, ki tako nastaja, skupaj z dimnimi plini tvori kisline, ki uničujejo dimnik. Ko se odločimo za kotel
na kurilno olje ali plin, kjer so temperature dimnih plinov precej nižje, je problem še bolj pereč in klasični dimnik ni več primeren.
V zvezi s kurjenjem s plinom (zemeljskim, utekočinjenem naftnim plinom) zaradi sodobnih nizkotemperaturnih in kondenzacijskih kotlov in aparatov, igra važno vlogo tudi dimnik. Dimni plini, ki nastajajo pri plinskem izgorevanju, vsebujejo veliko vlage, njihova temperatura pa je pri sodobnih napravah z visokim izkoristkom še nižja, kar predstavlja veliko nevarnost kondenzacije.
Pri gorenju 1 m3 zemeljskega plina nastane 0,5 - 1 kg konden-zata. Zaradi tega mora imeti dimnik ustrezen presek, gladko in za kondenzat neprepustno površino, majhno maso, da se hitro segreje, biti mora ustrezno toplotno izoliran in odporen proti koroziji. Za sanacijo dimnika se pogosto uporabljajo dimnične tuljave iz nerjaveče pločevine, ki se vstavijo v obstoječo zidano tuljavo.
Sicer pa je vprašanje obnove dimnika bolje prepustiti strokovnjaku. Strokovno mnenje in soglasje o ustreznosti dimnika mora vsekakor dati pristojni organ. Kadar ni možen odvod dimnih plinov preko klasičnega dimnika, moramo nabaviti plinski kotel, ki mora imeti za odvod prisilni vlek. Ti kotli (kot smo jih že opisali) imajo zaprto kurišče, za zgorevanje plina na gorilniku koristijo zunanji zrak, ki ga dobivajo po posebni dvojni (koaksialni) cevi ali po eni izmed dveh cevi iz zunanjosti.
Na skici so prikazani različni primeri odvodov dimnih plinov in dovodov svežega zraka v notranjost kotla. Zaradi tega priporočamo, da se ravno zaradi odvoda dimnih plinov predhodno posvetujete, kakšen kotel nabaviti in kam ga montirati, ker je tudi pri odvodu preko fasade direktno potrebno upoštevati varnostne odmike.
Škofa vas66, 63211 Škofa vas, Celje tel. & fax: (063) 35-612 mobitel: 0609 616-670, 638-410
AVTO WIKRA
PRODAJA RABLJENIH VOZIL, STARO ZA STARO, TAKOJŠNJI GOTOVINSKI ODKUP VOZIL, MOŽNOST KREDITA IN LEASINGA, KOMISIJSKA PRODAJA VOZIL, VLEČNA SLUŽBA, GLOBINSKO ČIŠČENJE VOZIL,
UGODNI PRENOSI LASTNIŠTEV (PREPISI).
TRENUTNA ZALOGA RABLJENIH VOZIL
Mercedes 250 D turbo	1989	bor. rdeča	140000	28000 DEM
Audi 100 2.3 E	1993	rdeča	70000	26000 DEM
Audi 80 2.6 quatrro kar.	1993	bela	60000	38500 DEM
Audi 80 2.0 coupe	1991	rumena	90000	27500 DEM
Audi 90 2.0 E	1987	m. zelena	130000	15000 DEM
BMW 520 i	1990	m. črna	160000	17500 DEM
BMW 318 i	1991	rdeča	100000	25000 DEM
Opel Calibra 2.0 16v	1991	rdeča	80000	29900 DEM
Opel Vedra GT 2.0 16v	1993	m. črna	67000	26500 DEM
Opel Vedra 1.6 i GL	1992	m. rdeča	90000	16600 DEM
Opel Vedra 1.6 s GL	1988	m. modra	125000	12800 DEM
Opel Frontera 2.4 i	1992	m. rdeča	30000	35000 DEM
Opel Kadett 1.6 i kar.	1991	bela	80000	13500 DEM
Opel Kadett 1.6 i kar.	1991	rdeča	90000	13500 DEM
Opel Kadett 1.3 s kar.	1988	bela	134000	9000 DEM
Opel Omega 2.0 GLS kar. 1986		m. modra	170000	11000 DEM
Fiat Tipo 1.7 DGT	1989	bela	120000	11000 DEM
Ford Escort 1.4 CLX kar.	1991	m. siva	77000	15300 DEM
Ford Siena 2.0 CLX kar.	1992	bela	110000	16500 DEM
Ford Fiesta 1.8 D	1993	modra	30000	15500 DEM
VJV Golf 1.3	1988	mmena	100000	9000 DEM
VW Polo 1.4 D	1993	rdeča	30000	15500 DEM
DEL. GAS: pon.-pet. 9.00'12.00 in 14.30*18.00, sobota 9.00'12.00, nedelja ZAPRTO
PO NAROČILU IZDELUJEMO VSE VRSTE
I' m «4iTS >lili®i?*l (NT« «Mči	^»«ii»iw • il■

Obiščete nos lahko vsak delovni dan med 8.00 - 13.00 in 15.00 -18.00 uro.
MIZARSTVO KOVAČ
Ljubija 55, 63330 Mozirje, Tel: 063! 831 681
Veselje tekmovalcev je trajalo pozno v noč.
V soboto, 17. februarja, so se na smučišču v Libojah, pod pokroviteljstvom ZZG Žalec, pomerili obrtniki v naslednjih disciplinah: v veleslalomu, premagovanju ovir in smučanju z vrečami. Zmagovalci skupno po kategorijah so bili:
Ženske do 35 let:
1.	Nataša NARAKS, 3:19.30
2.	Tanja BASLE, 3:20.03
3.	Renata VRHOVSKI, 3:25.83
Največji uspeh slovenske mladinske reprezentance na e-vropskem prvenstvu v karate borbah je dosegel perspektivni mladi tekmovalec iz Karate Kluba Žalec, Matjaž Končina. Z odličnim osmim mestom je dokazal, da si zasluži mesto v reprezentanci, ki se je EP udeležila v Istanbulu v Turčiji. Dobro pripravljenost je pokazal tudi njegov klubski kolega Vrbanič Damir, ki ga je po zmagi nad albanskim predstavnikom porazil ruski (ta je postal evropski prvak), v repasažu pa je bil zaradi premočnega udarca v vrat kaznovan, in se je od nadaljnega tekmovanja poslovil. Vrbanič je zaradi svojih velikih izkušenj bil kandidat za medaljo, vendar je cena zaradi služenja vojnega roka zahtevala svoje. Tretji predstavnik celjske regije v reprezentanci, Matjaž Suster(KK Žalec), je v prvem kolu izgubil z domačim turškim tekmovalcem. Je pa tekmoval tudi za ekipo Slovenije proti A-vstriji in dosegel prepričljivo zmago 4:1, kar je bilo odločilno za poraz sicer dobre Avstrije. S tem so mladi Žalčani dokazali, da se lahko kosajo tudi z najboljšimi evropskimi vrstniki.
Ženske nad 35 let:
1.	Tina ČOKL, 3:18.77
2.	Vladimira VOH, 3:31.33
3.	Tanja KOVAČ, 3:55.07 Moški do 35 let
1.	Gorazd REBERŠAK, 58:68
2.	Janez ROJNIK, 1:03.39
3.	Martin POSEDEL, 1:03.59 Moški nad 35 let:
1.	Stane NOVAK, 1:08. 61
2.	Dani VOH, 1:10.11
3.	Toni KITEK, 1:19.63
V petek, 23.2. so v restavraciji žalske Žane zaključili delavske šortne igre za leto 1995. Po kategorijah so zmagali:
Starejše članice:
L Tekstilna tovarna Prebold Mlajše članice:
1. Tekstilna tovarna Prebold Veterani:
L Pekarstvo Roter Šentrupert Starejši člani:
L Šport As Žuža
Maljši člani:
1. Pekarstvo Roter Šentrupert Za dolgoletno uspešno delo na področju športa in rekreacije so podelili naslednja priznanja.
Bronaste plakete so prejeli:
Marija Sirk, Roman Zupanc, Damijan Lasnik in Matjaž Širše.
Srebrno plaketo so prejeli:
Jože Marinko, Milan Brišnik, Janez Blaznik, Ervin Košir, Franc Romih in Dušan Šip. Zlato plaketo so prejeli: Martin Štorman, Dušan Šemrov, karate klub Žalec, lokostrelski klub Polzela, strelska družina Juteks Žalec in ženski rokometni klub Žalec.
nuva
1.	Nada Guček, Dobriša vas 3a, Petrovče
2.	Pirnat Janko, Petrovče 42, Petrovče
3.	Dušan Fric, Graščinska c. 20, Prebold
4.	Frančka Kladnik, Za Ljubnico 51, Ljubno
5.	Franc Oglajner, Petrovče 11, Petrovče
6.	Peter Kuder, Levec 39 b, Petrovče
7.	Stanko Kogovšek, Levec 42, Petrovče
8.	Kramberger Anica, Dobriša vas 6, Petrovče
9.	Bernard Jelen, Dobriša vas 5 a, Petrovče
10.	Fanika Kos, C. na Rožnik 50, Mozirje
11.	Saša Ivanovič, Gubčeva 10, Celje
Nagrade:
I.	Frizerstvo Ribič ■ ženska fen frizura
2.	Cvetličarna MB - bon 7000 SIT
3.-5. Sadjarstvo Mirosan - 3x5 kosov sadnih sadik 5.-10. Hidropnevmatik - 5x bon 5000 SIT
II.	MM market Petrovče - bon 7000 sit
MOTO CENTER "YOGI"
VINSKA GORA (Prelska 21b) Velenje Tel./fax: 063/ 853-471
mnmmjmm sammssm nzmrnute
[c&cj™]
VAMAHA
JHusqvarna
mmmi MICHELIN
METZELER *
Castro!
r/Tonn
-	Velika izbira rabljenih motornih koles
-	oblačila za motoriste
-	dodatna oprema za motorna kolesa
-	rezervni deli
Shell
UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING
AVTOCENTER MEH
Pravijo, da pomen človekove mobilnosti in s tem vlogo avtomobila danes razlagamo drugače kot pred leti. Tako so si tudi mnenja, ali je avtomobil potreba ali pa le statusni simbol, zelo različna. Kakor koli že, če se odločimo za novega jeklenega konjička, bomo gotovo dobro premislili o nakupu, predvsem pa se v zadnjih letih lahko odpravimo v avtomobilske salone, ki nam ponujajo že zelo dobro izbiro tudi uvoženih avtomobilov.
Avtocenter Meh, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo, je v vseh osemindvajsetih letih razvil mrežo servisnih dejavnosti, prodaje rezervnih delov in avtomobilov znamk Audi in Volkswagen. Že pred 29. leti se je Jože Meh odločil, da postane obrtnik in stopi na svojo pot, že v časih, ki niso bili najbolj naklonjeni zasebništvu. Tako je v vseh teh letih dograjeval sodobno servisno delavnico in kmalu postal pooblaščeni serviser za vozila Volkstvagen in Audi. Na tej poti mu je pomagala tudi žena Ema, ki se je vključila v družinsko podjetje. Po letu 1990, ko so v Avtocentm Meh pričeli snovati še nove korake v razvoju, so se podjetju pridružili še hči Alenka in zet Peter Šilc, avtomehanične obrti pa se je izučil tudi sin Aleš. Tako je Avtocenter Meh danes pravo dmžinsko podjetje, skupaj s člani dmžine pa zaposluje dvanajst delavcev. V servisni delavnici opravljajo prakso dijaki avtomehanične šole, teh pa je bilo v vseh letih v uku pri mojstru Mehu že več kot štirideset.
Leta 1992 so pri Avtocentm Meh odprli pivi avtosalon v Velenju, potem pa so potrebe in razvoj tržišča narekovale izgradnjo sodobnega prodajnega salona. Danes imajo 250 m2 razstavnih površin, ločeno za vozila Audi, Volkswagen in gospodarska vozila (kombiji za reševalne postaje, rešilna vozila in dmgo), 200 m2 pa je pokritih skladiščnih prostorov za nova vozila. Poleg tega imajo sodobno
trgovino z rezervnimi deli in dodatno opremo za omenjena vozila. Ob tem pa seveda v Avtocentm Meh nenehno posodabljajo servisno delavnico in zagotavljajo oskrbo vozil tudi po nakupu. Generalni uvoznik za vozila znamk Audi in Volksivagen je Porsche Slovenija, Avtocenter Meh pa je pooblaščen prodajalec teh vozil na področju Zgornje Savinjske doline, Šaleške doline in na Koroški regiji. Volkswagen Polo je tisti izmed vseh modelov in tipov vozil, ki je trenutno "vroča žemlja", na izbiro pa so tudi vsi modeli Audija, A 4 kot družinska limuzina, A 6 kot poslovna limuzina in različica A 8 kot luksuzna limuzina.
Če boste kdaj razmišljali o nakupu avtomobila iz Avtocentm Meh, lahko prišepnemo še to, kar zatrjujejo v katalogu Audija, da je namreč vsak avtomobil tako napreden kot njegov tipični kupec.
Duška Lah
V petek, dne 23. febmarja, je v Celju podjetnica Helena Čemak odprla specializirano trgovino za motoriste in kolesarje TOP MOTO CELJE. V dobro založeni prodajalni so kupcem na voljo motocikli ZAMAHA, kombinezoni DAINESE, čelade ARAl in NOLAN ter gorska in dirkalna kolesa B1ANCH1. Trgovina TOP MOTO CELJE je pooblaščeni prodajalec generalnega uvoznika DELTA TEAM KRŠKO.
RENAULT MEGANE
Obla, živahna in vedra Meganova linija je zasnovana tako, da nas domišljija ponese naravnost v čutnost. Glavno vodilo zasnove je bila ovalna oblika. Mar ni elipsa najbolj naraven gib, ki se porodi roki ob srečanju s svinčnikom? Zato nenehno srečujemo elipse, ki s kombinacijo polnosti in vitkosti zarisujejo zapeljive obrise njegove silhuete. Skladnost prostornin in silovite linije je prignana skoraj do popolnosti, tako da Megane izžareva doslej neznano dinamiko. Prične se s sprednjim delom rahlo izbočenega pokrova, nato pa se kot pesem oblih linij širi vzdolž cele silhuete. Valovanje oblin nežno boža boke vse tja do zadnjih luči, kjer izgine v noč. Kot zapleše papirnati zmaj v spretnih rokah, tako zna tudi Megane izrabiti sleherni piš vetra, ga hlastno pogoltniti s svojimi režami ali preusmeriti ob svojih oblinah. Na bleščečih bokih odsevajo kot mimobežni prebliski spomini s poti in se z mogočno silhueto spajajo v veliko podobo potovanja. Oblika vrat, kljuk in oken ponuja enako mehkobo ogledu in dotiku. Elipsa se spogleduje z elipso, armaturna plošča mežika obli liniji sedežev, vse pa pod budnim očesom prostornih vrat. Renaultovi oblikovalci so z Meganom iskali in našli enostavnost, prelivanje oblik, brezčasno dinamičnost.
Ergonomičnost voznikovega mesta ponuja popolno udobje. Dvokraki ali štirikraki volan (odvisno od različice modela) se docela ujema z osjo sedeža. Nastavljiv je po višini, tako da ga je mogoče dobesedno ukrojiti po voznikov drži. Serijsko vgrajen servo volan prispeva k udobni vožnji in prijetnemu občutku lahkotne obvadljivosti. Za otroke in starejše od treh let, je na voljo privzdignjen sedež, vgrajen v zadnjo klop, ki ustreza tudi najstrožjim merilom varnosti. Kadar pa je prtljažnik prekratek, pride prav deljiva zadnja klop (1/3 - 2/3). Z enim samim gibotn jo zvrnete in tako dobite ter pridobite dodaten prostor za prtljago, "mega" nakupe in velike pakete.
Na voznikovi strani je posebno asferično zunanje ogledalo, ki zagotavlja, da boste jasno videli, kaj prihaja - tako od zadaj kot od strani. Na poseben optični način poveča vidno polje in "oživi" nevarni mrtvi kot.
Zgradba Meganovega potniškega prostora je domišljena do zadnje podrobnosti, tako da je postal pravi oklep. Vse rešitve so bile najprej podrobno zasnovane na računalnikih, nato pa neštetokrat preizkušene v poskusinih trčenjih, da bi ustrezale najstrožjim varnostnim predpisom. Rezervoar za gorivo je skrbno nameščen pred zadnjo premo, varuje pa ga poseben sistem, ki prekine dovod goriva in prepreči možnost požara. Tokrat je tudi prvič uporabljen novi sistem, uravnavanje zatezne sile varnostnih pasov - SRP. Megane je prvi avtomobil na svetu s takšnim ugrajenim sistemom, ki odlično dopolnjuje druge dejavnike pasivne varnosti: naslone za glavo, ojačitve prtljažnika, vgrajene materiale s sposobnostjo absorbcije energije...
Za vse, ki ste v skrbeh za vaše jeklene konjičke, so v Renaultu Megana večkratno zaščitili: daljinski upravljalnik centralno zaklepa vseh pet vrat in pokrovček rezervoarja za gorivo, na vratih je protivlomna ključavnica, kodiran radio pa je sestavljeni iz treh delov, zato ga je nemogoče ukrasti. Pri različicah brez daljinskega upravljalnika poskrbi za varnost blokada motorja, ki jo sproži elektronski sistem, vgrajen v ključ. Skupaj z Meganom so v Renaultu predstavili novo paleto motorjev. Novi 1.6 litrski motor z 90 KM je kljub zmerni porabi pri vsakem načinu vožnje dovolj živahen. Enako velja tudi za preostale tri različice bencinskih motorjev (1.4, 1.6, 2.0) ter za dieselska motorja (1.9). 5-stopenski menjalnik je zasnovan tako, da potegne iz vsake prestave največ. Kupcem sta na voljo dve karoserijski različici: limuzina in coupe.
Megane je vsekakor dostojna zamenjava za zelo priljubljen model R 19. Katerega izmed modelov boste izbrali, pa prepuščamo vam.
RENAULT 5 Campus 5v 1. 91 RENAULT 5 Campus 5v Plus 1. CLIO 1,2 RN 5v 1. 93 CLIO 1,4 RT 3v 1. 94 RENAULT 19 TS 5v 1. 89 RENAULT 19 l,8i 4v 1. 93 SAFRANE 2,2 RN 5v 1. 94 PEUGEOT 405 GL 1. 90 ŠKODA Favorit 136L L 90 LADA Niva 1600 1. 93 ZASTAVA Jugo 45 AX 1. 87 ZASTAVA Jugo 55 GVL 1. 88 MARUTI 800 1. 93 FORD Siera 1,8 TD 1. 91 OPEL Astra 1,4 1. 93 VW Passat 1,8 CL 1. 92 CIMOS XM 2,0 1. 91
št.	1410	830.500	SIT
93 št.	1423	926.800	SIT
št.	1371	1.141.400	SIT
št.	1422	1.487.000	SIT
št.	1382	1.013.400	SIT
št.	1399	1.827.000	SIT
št.	1022	3.427.300	SIT
št.	1214	1.057.400	SIT
št.	1418	598.000	SIT
št.	1413	877.800	SIT
št.	1429	175.600	SIT
št.	1432	362.100	SIT
št.	1427	680.300	SIT
št.	1320	1.628.000	SIT
št.	1349	1.473.500	SIT
št.	1173	1.628.000	SIT
št.	1047	1.542.400	SIT
V mesecu marcu ugoden nakup POPUST 5 %
Možno posojilo na 2 do 4 leta po R + 9,5 % obrestni meri Se priporočamo
BSL
d.o.o.
Levec 54, 3301 Petrovče
Prodaja vozil 063 452-515 v Levcu 063 831-020 v Mozirju
RENAULT
Dr. France Susman
1.	Med njimi je bilo veliko bolnih, ki so jih mučile neznosne bolečine. S težavo so se priplazili do Jezusovih nog, kajti niso več mogli hoditi.
2.	Rekli so: “Učitelj, strašno nas mučijo bolečine. Povej nam, kaj naj storimo?”
3.	Jezusu so pokazali svoje noge njihove kosti so bile zvite in grčave. In dejali so: “Ne angel zraka, vode ali sončne svetlobe nobeden ne ublaži naših bolečin, kljub temu da smo se krstili, se postimo in molimo ter v vsem sledimo tvojim besedam. ”
4.	“Resnično vam povem, vaše kosti bodo ozdravljene. Ne izgubite poguma, ampak poiščite skora-jašnjo ozdravitev pri zdravitelju kosti, angelu zemlje.
5.	Od tam so bili vaše kosti vzete in tja se bodo vrnile."
6.	Z roko je pokazal tja, kjer sta tekoča voda in sončna toplota zmehčali zemljo na obrežju v glinasto blato.
7.	“Potopite svoje noge v gosto blati, da bo lahko objem angela zemlje izvlekel iz vaših kosti vse nečistosti in vse bolezni.
8.	Videli boste satana in vaše bolezni se bodo razbežale iz objema angela zemlje.
9.	Izrastki vaših kosti bodo izginili; zopet se boste lahko zravnali in vse vaše bolečine bodo prenehale. “
10.	Bolni so sledili njegovim besedam, kajti vedeli so, da bodo ozdraveli.
11.	Bili so tudi drugi bolniki, ki so zelo trpeli zaradi bolečin, a so kljub temu vztrajali v postu.
12.	Izčrpali so svojo moč in mučila jih je visoka vročina;
13.	in če so se hoteli dvigniti s svojih ležišč, da bi šli k Učitelju, so se jim začele sukati glave, kot da bi jih stresal sunkovit veter; kolikokrat
so se hoteli postaviti na noge, so padli po tleh.
14.	Nato je prišel Učitelj k njim in rekel: “Trpite, kajti satan in njegove bolezni mučijo vaše telo.
15.	Toda ne bojte se, njegova moč bo hitro pošla.
16.	Kajti satan je kot togoten sosed, ki je prišel v sosedovo hišo medtem, ko je bil le-ta odsoten, z na-
menom, da bi odnesel njegovo lastnino v svojo hišo.
17.	Toda nekdo je povedal sosedu, da njegov sovražnih pleni v njegovi hiši, in pritekel je nazaj v svojo hišo.
18.	Ko pa je zlobni sosed, ki je že nabral vse, kar je hotel, od daleč zagledal lastnika, ki se naglo vrača, je bil zelo jezen, ker ni mogel vzeti vsega s seboj, in je začel lomiti in kvariti, kar je bilo tam, da bi vse uničil. Torej, če on ne more imeti
vseh teh stvari, naj jih tudi drug nima.
19.	Toda naenkrat je vstopil gospodar hiše; in še preden je zlobni sosed dosegel svojo nakano, ga je zgrabil in vrgel iz hiše.
20.	Resnično vam povem, tako je satan prišel v vaša telesa, ki so božje prebivališče.
21.	Pod svojo oblast je vzel vse, kar je hotel ukrasti: vaš dih, vašo kri, vaše meso, vaše drobovje, vaše oči in vaša ušesa.
22.	Toda s svojim postom in molitvijo ste priklicali nazaj gospodarja svojega telesa in njegove angele.
23.	Zdaj satan vidi, da se je vrnil
resnični gospodar telesa in da je konec njegove moči.
24.	Zato je v svojem gnevu še enkrat zbral svoje moči, da bi uničil vaša telesa še pred prihodom gospodarja.
25.	Zaradi tega vas satan tako strašno muči, ker čuti, da se mu bliža konec.
26.	Toda naj to ne plaši vaših src, zakaj kmalu se bodo prikazali božji angeli, da bi znova naselili svoja bivališča in jih znova posvetili kot božja svetišča.
27.	Zgrabili bodo satana in ga vrgli iz vaših teles z vsemi njegovimi boleznimi in vsemi njegovimi nečistostmi.
28.	Srečni boste, kajti prejeli boste plačilo za svojo odločnost, in nikoli ne boste videli bolezni.
29.	Med bolnimi je bil nekdo, ki ga je satan mučil bolj kot vse druge.
30.	Njegovo telo je bilo izsušeno kot pri okostnjaku in koža je bila rumena kot odpadlo listje.
31.	Bil je tako šibak, da se niti po rokah ni mogel priplaziti k Učitelju in je lahko samo od daleč zaklical k njemu: “Učitelj, usmili se me; nihče še ni tako trpel od začetka sveta, kot zdaj trpim jaz.
32.	Vem, da si ti resnično poslan od Boga, in vem, če hočeš, lahko takoj izženeš satana iz mojega telesa.
33.	Ali ne ubogajo božji angeli božjega poslanca? Pridi, Učenik, in izženi satana iz mene, kajti hudi besni v meni in bridke so moje muke. “
34.	Učitelj mu je odgovoril: “Satan te zato tako zelo muči, ker se že več dni postiš in mu ne plačaš njegovega davka.
35.	Ti ga ne hraniš z vsemi gnusobami, s katerim si doslej onesnaževal tempelj duha. Mučiš satana z lakoto in v svoji jezi te tudi on muči.
36.	Ne boj se, kajti povem ti: satan bo uničen, preden bo uničeno tvoje telo; kajti medtem, ko se ti postiš in moliš, božji angeli varujejo tvoje telo, da te satanova moč ne bi mogla uničiti. Satanova jeza je nemočna proti božjim angelom. “
37.	Nato so vsi prišli k Učitelju in so ga z glasnimi klici rotili: “Učenik, imej usmiljenje z nami, kajti on trpi bolj kot mi vsi; in če ne izženeš takoj satana iz njega, se bojimo, da ne bo živel do jutri. ”
38.	Jezus jim je odgovoril: “Močna je vaša vera. Naj bo zaradi vaše vere; kmalu boste videli iz oči v oči strašno satanovo podobo in moč Sina človekovega.
39.	Kajti izgnal bom iz vas močnega satana z močjo nedolžnega božjega jagnjeta najšibkejšega božjega bitja. Kajti Sveti duh božji napravi najšibkejšega močnejšega od najmočnejšega."
:	S:' š ::	L...	......V " -	"
čl™lt%o2ncard°Svn1
r°de	j® ozadje sprejemanja nove upokojenske
vprašanja tudi konkretne odgovore, jim to ni uspelo, saj je poslanec odgovarjal le na splošno in menil da se vse reši že pred zborom na
komisijah in odborih. Predsednik DU pa je poslancu povedal, da bodo upokojenci na vseh zborih povedali, kdo so bili tisti, ki so v državnem zboru proti njim in da naj jih nikoli več ne volijo.
________________________________________________________-"ko
(se nadaljuje)
Planinsko društvo Luče ob Savinji in Meddruštveni odbor PD vabita v soboto, 16. marca 1996 na 6. Arničev pohod na Raduho. Pohod je posvečen slovenskemu skladatelju Blažu Arniču (1901-1970).
Začetek pohoda bo med 6. 30 in 8. 00 uro pred gostilno Kmet v Lučah, kjer bodo pohodniki dobili vse informacije. Organizator zagotavlja na cilju brezplačen čaj, evidentiranje pohodnikov in tri praktične nagrade. Pohodniki naj bodo opremljeni za zimske razmere.
Odbor za Arničev pohod
KOZOROG - VZDRŽLJIV IN RESNOBEN
Znamenje Kozoroga traja od 23. decembra do 20. januarja. To je čas prave zime, temperature se spustijo najgloblje, nastane led, sneg se drži. Tema še vedno prevladuje in le počasi se dan podaljšuje in prinaša več svetlobe.
Vladar Kozoroga je Saturn. V starem Rimu je bil Saturn bog setve in žetve, vremena in poljedelstva. Njemu na čast so praznovali saturnalije - razkošne sedemdnevne zabave v spomin na zlato dobo, ko je bil še red. Družbene vloge so takrat obrnili: gospodarji so stregli sužnjem za mizo... Morda je bil to spomin na pokopano družbeno pravičnost.
Kozorog je kardinalno zemeljsko znamenje. Stoji čvrsto na tleh in se počasi in previdno spreminja. Rad ostane v svoji lupini, ki jo predstavljajo stare navade in tradicija, ki je preizkušena. Novotarije sprejme sila neodločno in zlepa mu ne moremo prodati slabe robe v lepi embalaži. Do sveta ima zelo stvaren odnos, začne pri otipljivi materialnosti in se spusti korakoma v duševnost in duhovnost, vendar je tudi tam zemeljsko temeljit. Nikoli ne plava nad oblaki, saj ni ptič, ampak kozorog. Ta je vzdržljiv, pogumen in koščen. Njegov svet so skale in gore. Za vsak korak je potreben napor in premislek. Nad prepadi ni popravnega izpita. Tudi
domača koza je lahko simbol za Kozoroga. Privezana za palico se pase v skromnem okolju na dolžini svoje verige. Njena hrana so listje in veje, celo kakšen tm se najde vmes. . . Takšno je pogosto življenje Kozoroga. Resnobno, utesnjeno, pesimistično. Že kot otrok se ne more popolnoma brezskrbno sprostiti, je zadržan, sluti, da mu ne bo vedno z rožicami postlano. Kasneje ima občutek, da se mora presneto potruditi za napredek, in ker je metodično ambiciozen, tudi naredi kariero, ki si jo je začrtal. V svojo okolico vnaša red in metode, ljudje ga dojemajo kot nekoliko suhoparnega, redkobesednega in zadržanega. Kozorog ljubi organiziranost -tako zunanjo kot notranjo. To mu omogoča, da je lahko zelo zbran pri svojem delu, disciplina mu je samoumevna. Taka drža seveda pogosto zahteva, da živi ali dela sam, ločen od drugih, v samoti, ki mu omogoča kritično distanco do sveta. Če je v težavah, se lahko Kozorog zelo zapre. S takšno obrambo druge odbije, ker deluje suhoparno in neodzivno. Za Kozorogovo prijateljstvo se je potrebno zelo potruditi, ker ne kupi vsake geste in prazne fraze. Prej se bo ozrl za pametno kupčijo, ker mu materialnost simbolizira konkretnost, varnost in uspeh. S stvarmi dela dobro in preudarno, je dober in vesten gospodar, vsako stvar trikrat obme, preden jo zavrže. Pri njem se stroji in naprave ne kvarijo, ampak se gospodarno upravljajo. Kdor zna delati s Kozorogom, ga ima za zanesljivega in odgovornega partnerja, čeprav življenje z njim ni najlažje. . Je le preveč zadržan, pesimističen in kritičen, da bi deloval lahkotno. Drži se ga nekakšna teža in žalobnost, ki pojenja šele z intenzivnim osebnim razvojem, če pridobi sočutje in ohrani jasnost.
Na začetku življenske poti je Kozorog zelo ozek, zoprn, strog in razumarski. Boji se življenja in si zida kariero, da bi imel svoj mali svet. Je varčen in celo skopuški, ambiciozen in celo grebatorski. Spontanost zaničuje, pretirano ceni materialne in vidne uspehe. Je trd in le težko vidi ozadje stvari, njihovo psihološko ogrodje in globlje smisle.
/TTN Ko napreduje na poti razumevanja, postane Kozorog bolj elastičen in mehek. Se vedno je resnejši in odgovornejši od svoje okolice, vendar ni več kritično razumarski in čustveno hladen. Pripravljen je pustiti, da življenje teče neorganizirano in vidi v tem novo vrednost. Včasih je že poetičen, vendar ohrani pri tem zanesljiv in obvladan značaj.
/f?\ Če je Kozorog v svojem razvoju zavrt, 'O' se ubada v življenju s številnimi težavami. Blokade in ovire ga ustavijo, ne zna se spopasti z njimi na svoj sistematičen način. Pride navzkriž s pisanimi in nenapisanimi zakoni, ne zna se oiganizirati, stvari mu padajo iz rok, energija se razsiplje. Je neurejen, nezanesljiv in neodgovoren. Ne zna
biti avtoriteta ne sebi ne drugim. Vztrajnost mu je tuja in postane begav. Počuti se nesrečno in zavrženo.
Če pade v drugo skrajnost, postane ^ Kozorog poosebljeno častihlepje in karierizem. Ves je pokončen in zgrajen, prisega na red, domovino in cesarja. Pedanten in varčen zna pridigati o tradicionalnih vrednotah in o starih pedagoških prijemih. Čustveno je strog in hladen in tudi v drugih ubija spontanost s svojo suhoparnostjo in neizprosnostjo (zakon je zakon!).
Kaj je torej Kozorogova življenska naloga? Naučiti se mora svoje sredinske poti med dvema ekstremoma. Primerna ambicioznost ga vodi po poti, kjer naj spoštuje predvsem svoje notranje, življenske zakone in ne (zgolj) zunanje in umetne. Ob svoji zaprtosti mora ohraniti odprtost do drugih, naučiti se mora svoje metodičnosti in ne neke zunanje discipline. Kozorogovo resnost naj oplemeniti s prepuščanjem življenju, ki ima svoj red.
Na telesu pripada Kozorogu okostje, vezi, kite, sklenina, koža in zobje - torej vse strukture, ki telesu dajejo trdnost in oporo. Bolezni, ki se vežejo nanj, so razne zatrdline, skleroza, otrdeli sklepi, revmatizem v splošnem pomenu besede, kronične bolezni ipd.
Kateri poklic je najprimernejši za Kozoroga? Matematik, politik, gorski reševalec, ortoped, kiropraktik, gradbenik, kmetovalec, zobozdravnik. Kozorog bo v poklicu napredoval počasi in vztrajno. Rad ima stabilne pogoje dela, ni avanturist in flegmatik. Tudi če je delo rutinsko in dolgočasno, ga prevzame s svojim tempom in preglednostjo.
Zapomnimo si še ključne besede, ki opisujejo Kozoroga:
Sprejemljive lastnosti	| Ss
zanesljiv	zahteven
ambiciozen	
realističen	neelastičen
discipliniran	prenatančen
potrpežljiv	vsakdanji
odločen	pesimističen
trigon	
Suvinjshe
MALI
Nudimo rezan les (ostrešja, deske, plohe - na mero, po dogovoru). Tel. 063/852-205 od 7.00 - 10.00 ure in
21.0O	- 22.00 ure od pon.-pet. Prodamo večje količine lesa -iglavcev in listavcev. Količina cca. 1000 m3 na mesec. Tel. 063/852-205 od 7.00-10.00 ure in 21.00-22.00 ure od pon.-pet.
LADA SAMARA 1500 S 1. 95, kovinsko modra, daljinsko centralno zaklepanje, šibedah, blokada, električni pomik stekel, lita platišča, radio in zvočnik PIONEER, prevoženih samo 7000 km, prodam za 12.400 DEM. Tel.: 063/452-657 PRODAM OPEL KADETI 1,5 TDI, 1. 90/91, reg. do 1/97, dodatna oprema, garažiran. Cena 13.900 DEM. Tel.: 063/832-123.
Odkupujemo hlodovino - javor, hrast, bukev, češnjo, jelko, jesen, bor, smreko. Možnost plačila takoj oz. po dogovoru. Tel.: 063/852-205
od 7.00 - 10.00 ure in 21.00 - 22.00 ure od pon.-pet.
Kupimo starejši gozd 1. kvalitete z možnostjo sečnje (več kot 0,5 ha). Tel.: 063/852-205 od 7.00 - 10.00 ure in 21.00 - 22.00 ure od pon.-pet.
Odkupujemo les na panju. Možnost plačila takoj. Tel.: 063/852-205 od
7.00	- 10.00 ure in 21.00 - 22.00 ure od pon.-pet.
Nudimo delo vedno ali pogodbeno za gozdarski avto. Tel. 063/852-205 od 7.00 - 10.00 ure in 21.00 - 22.00 ure od pon.-pet.
Iščem sodelavca, gozdarske ali lesne stroke, pri prevzemu lesa. Tel.: 063/852-205 od 7.00 - 10.00 ure in
21.00	- 22.00 ure od pon.-pet.
Zaposlimo gozdne delavce za sečnjo in spravilo lesa z lastnimi stroji oz. traktoiji. Tel: 063/852-205 od 7.00 - 10.00 ure in 21.00 - 22.00 ure od pon.-pet.
ZAPOSLIMO mlado dekle za strežbo v lokalu. Informacije na tel.: 063/701-725.
IVA d.o.o.
AVTODELI
Šempeter 126 b	Telefon:
63311 ŠEMPETER_____________063/701-252
Avtodeli za vozila:	Nudimo vam tudi:
-	RENAULT,	- olja ELF, maziva, filtre, izpušne cevi ...
-	ZASTAVA,
-	ŠKODA,
-	ALFA,
-	LADA SAMARA.
ISA ZALOGI GLAVE MOTORJA za VUGO 43!
Ne pustite se peljati mimo - obiščite nas!
OPTIKA
Prodaja ortopedskih pripomočkov in sončnih očal
MATEJA LIKEB s.p.
Ob Trnavi 1, Mozirje, tel. 063 832-240
NUDIMO VAM:
- okulistično svetovanje
- vse optične storitve po evropskih merilih - tekočine za kontaktne leče - ortopedski pripomočki
(kot so: akustimolator, kosmodisk)
Z NAM! BO DAN LEPŠI!
Lastniki gozdov! Opravljamo sečnjo in spravilo lesa. Opravljamo tudi vsa ostala gozdarska tlela. Dela opravljamo kvalitetno in cenovno konkurenčno. Tel. 063/852-205 od 7.00-10.00 ure in 21.00-22.00 ure od pon.-pet.
Najamemo gozdarski traktor oz. nudimo delo za spravilo lesa oz. posek. Tel. 063/852-205 od 7.00-10.00 ure in 21.00-22.00 ure od pon. - pet.
5avir\j5ki
veseljak
Policist in pripravnik sta na nočnem obhodu. Prideta do gostilne, iz katere se sliši vik in krik. Policist: "Ti si maljši. Pojdi in poglej, čejegužva." Pripravnik je kmalu nazaj. Na obrazu ima modrico, uniforma je raztrgana... "Ni takegužve. Jas sem bil takoj na vrsti."
"Halo... Je tam policija? K meni seja zatekel tisti seksualni manijak, ki ga že tri dni iščete," pokliče ženski glas na 92. "Gospa, mimo kri. Takoj pridemo," se oglasi na drugi strani. "Ni treba takoj, če pridete zjutraj, bo čisto v redu."
Policist vozniku: "Ali dovolite, da vas preizkusim na alkohol?" "Seveda, z veseljem. V katerem bifeju bova pa ____________začela?"____________
P(8)@WMWiM\ $LU)2W^	+ Vnimjttla 2, ht.mnMM, 7)5405
W možake omms-m
NAROČILNICA:
Naročam-o GLAS Savinjske:
Q 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT
Telefon:
Datum:
Podpis in žig:
Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu!
SARSA d.o.o.
Velenjska cesta 12
63310 ŽALEC
Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov:
Glas Savinjske Velenjska c. 12 63310 Žalec,
do 9.3.1996.
Nagrada:
bon za nakup obutve v vrednosti 3,000 SIT nagrado prispeva
im

i
Guma in obutev, d.o.o.
Nagrajenka iz prejšnje številke:
:	Marija Klampfec Cesta na Lavo 7, Žalec
Nagrado dobi v uredništvu.
Rok za prevzem nagrade je 30 dni.
Rešitev križanke iz preišnie številke:
PUSTNI KARNEVAL
muire se v pomlad z novo xmio - 8A6Ak
Stran 31
/F!l\
d.o.o.
Pri Zlatem Križu, Petrovče tel.: 0609 622-047
Trgovina s pestro izbiro barv, lakov, lepil, avtola kov...
Alešatije avtblakov SIKKE^S in COMJMIS Posebna ponudba v marcu:
:	KIJ.
Preživite bližajoče se praznike v polepšanem domu!
safb CVETU ČARNA
(V prostorih gasilnega doma na Polzeli) tel: 720 319 doma: 720 605

DK°BNm £VETJA,
VESELE BODO VdSE POE0RROST3!
A c"
CIMOS CITROEN
JOŽE MURŠIČ s.p.
o
SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE
tel.: 063 856 852
V zalogi vozila:
AX, ZX, ZX Break, y&rj XANTIA, EVASION,
XANTIA BREAK

Minimalni dobavni roki za dostavna vozila (JUMPER, C 15)1 Ugodni krediti in leasingil
4» *7SL
m
$ SAVINJSKA trgovska družba Žalec
NUDI SUPEil KRED1TB ZA NAKUP POHIŠTVA:
ŠTEVILO MESECEV:
FIKSEN PRIBITEK ZA OBRESTI:
do 4 mesece
5	mesecev
6	mesecev 9 mesecev 12 mesecev 15 mesecev 18 mesecev
2 % 3 % 6 % 9 %
11.5	%
13.5	%
GOTOVINSKI POPUSTI:
Gotovinski 5% popust pri vrednosti nakupa nad 50.000,00 SIT.
5% gotovinski popust se prizna tudi pri prodaji na bančne pole, kjer obrestna mera ni benificirana.
Gotovinski popust v višini 7% se prizna pri vrednosti nakupa nad 150.000,00 SIT oz. do vrednosti 250.000,00 SIT ob pogoju, da je plačilo v celoti gotovinsko.
Gotovinski popust v višini 10% se prizna pri vrednosti nakupa nad 250.000,00 SIT ob pogoju, da je plačilo v celoti gotovinsko.
Za gotovinsko prodajo nudijo popust proizvajalci.
&mmm zimiinniizti im
m mm*w s® tosm krsot
-	vrednost nakupa do
200.000,00 SIT cena montaže 7%
-	vrednost nakupa nad
200.000,00 SIT cena montaže 5% od vrednosti nakupa.
r, w . - a’
-	BL. POLZELA tel.: 720-321, 720-067
-	POHIŠTVO ŽALEC tel.: 715-474
-	DOM VRANSKO tel.: 725-028
G L A S Savi n j ske
3
£
Ct
&
<
N
w>
<
>w
&
N
O
>
05
D)
0
>(/)
>
O
"O
-g
Q-
05
C
>
05
W
O
C
0
0"
j*:
0
ž
sl
S Cl'
t§
11
1°
•§ >8
§ S ^ -S
§ §
=ja .O
§>
I
Cel)e - skladišče
D-Per
131I1996
5000003338,ah

* \
l
l l
»
5 I
l
C0B1SS
Ul
CE
D
<
□
I
1
o
C\J
00
o
r-
m
05
co
r-
o
U5
(O
CO
I''-
o
1^
co
co
o
(D
>o
g
Q_
0 00 CO
co
d"
co
1
z
>0
LU
0
o