Ameriška Domovi ima /Ir /1/1. Eff Ul— HO IGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 18, 1961 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R .. iigr ŠTEV. LX — VOL. LX Nepričakovane ostre obsodbe na Turškem iiivši predsednik vlade in bivši predsednik republike sta bila obsojena na smrt. ANKARA, Tur. — Turški vojaški revolucijonarji so spomladi na pritisk njim prijateljske republikanske stranke organizirali velik političen proces proti voditeljem demokratske stranke, ki so jo vrgli v oblasti. Proces se je vlekel dolge mesece in je bil končan šele pred nekaj dnevi, torej ravno v dobi, ko se turški narod pripravlja na nove Parlamentarne volitve. Zaključek procesa ne dela časti turškemu vojaškemu režimu. Sodišče, sestavljeno iz 6 civilistov in treh vojakov, je obsodilo bivšega voditelja demokratov in ministrskega predsednika Mende-resa ter bivšega predsednika republike Bayarja smrt ter 13 njunih sodelavcev, 31 obtožencev na dosmrtno ječo, 418 obtožen-eev na zaporne kazni od dveh do 15 let, le 123 obtožencev je bilo oproščenih. Od 15 na smrt obsojenih je bila 12 kazen spremenjena na dosmrtno ječo. Med njimi je tudi let stari bivši predsednik republike Bayar. V soboto so obesili bivšega zunanjega ministra Fatima Zorlu, ki je bil obsojen, da je organiziral protigrške izgrede v Carigradu septembra 1955, ter bivšega finančnega ministra Hasana Polatkina, ki je bil obtožen poneverb in drugih kršitev ustave. Bivši predsednik vlade Menderes se je rešil vešal v soboto, ker je poskušal napra-viti samomor. Obesili so ga vče-raj, ko je prišel toliko k sebi, da 50 ga lahko peljali do vešal. Proces je imel očiten namen, da opraviči prepoved demokratske stranke. Stranka ne more nastopati pod svojim imenom Pri sedanjih volitvah. Da pa ni nmrla, priča zadnji plebiscit, ier ie za ustavo, ko jo je izde-al vojaški režim, glasovalo sa-JTl0 6 milijonov volivcev, 4 mili-.l°ni 30 pa giasovaii proti; najt ec med njimi je pripadnikov a 1 vsaj simpatizerjev bivše de-rn°kratske stranke. v®zna vlada začela na «hem ovirati izvoz v satelitske države Washington, d. c. — aši izvozniki, ki imajo trgov-e zveze z deželami za želez-z° zfVeso so opazili, da jim a nie čase administracija ne aJe več tako lahko izvoznic. Saka prošnja je predmet a ančnega preiskavanja, šte-° odbitih prošenj se množi dneva v dan. Posebno so ^leiskave stroge pri prošnjah tWr- specijalnih strojev in 11 kovin in zlitin, ki jih rast V°'*na industrija. Podoben rezirn je bil uveden že re davnim za izvoz v Rusijo. r ~~~ Moderni toplomer je star maJ cikali 200 let. -Starin©. Novi grobovi Mary Tisovec V petek je v Highland View bolnišnici umrla dobro poznana Mary Tisovec, katera je delala 50 let v Real Estate. Živela je na 1366 Marquette Ave. Stara je bila '69 let in rojena v Jugoslaviji, od koder je prišla pred 60 leti. Bila je članica Društva Maccabees in Podr. št. 25 SŽZ. Njen mož Jakob je umrl 1. 1944. Tukaj zapušča sinove Jacka, Freda, Alberta, Donalda, hčer Lillian Chase, sedem vnukov, pravnuka, brate Louisa, Josepha in Michaela Daniele. Pogreb bo danes zjutraj ob devetih iz Za-krajskovega pogreb, zavoda v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. S°nčno in toplo. Najvišja temperatura 78 Tudi Amerika preskuša novo jedrsko orožje! Združene države so v petek in soboto v Nevadi izvedle dva preskusa. WASHINGTON, D. C. - A-tomska komisija je objavila, da je izvedla pod zemljo na ure-skuševališču v Nevadi dva ore-skusa atomskega orožja male učinkovitosti, enega v petek, drugega v soboto. Noben ni niti v najmanjši meri okuži: ozračja z radioaktivnostjo. Istočasno je Atomska komisija objavila, da je Sovjefclku zve. za izvedla svoj enajsti preskus v sedanji vrsti. Bil je izveden na področju Novaje Zemlje v Arktifeu v ozračju. Spadal je med velike, to se pravi, da je bila njegova moč preko moči enega milijona ton običajnega razstreliva. Japonske vremenske postaje poročajo o nagli rasti radioaktivnosti kot posledici sovjetskih jedrskih preskusov v ozračju, pa pri tem poudarjajo, da radioaktivnost še dolgo ne bo dosegla meje, ko bi postala nevarna človeškemu zdravju. -----o------ Kurdski upor v Iraku? DAMASK, Sir. — Siem došle vesti trdijo, da so se uprli Kurdi v severnem delu Iraka in o-klicali pod vodstvom komunista Mula Mustafe Barazanija neodvisno državo Kurdistan. Kasem je poslal proti upornikom vojaške čete, napadla naj bi jih tudi vladna letala. Skupnost narodov se upira vstopu Anglije v evropski Skupni trg članice Skupnosti narodov se boje, da bo vstop Vel. Britanije v evropski Skupni trg škodoval njihovi trgovini. AKRA, Gana. — Gospodarski svet britske Skupnosti narodov, ki je zasedal tu v prvi polovici preteklega tedna, je v zaključnem poročilu naznačil bojazen, da bo angleški vstop v Skupni trg “temeljno” spremenil odnose med Veliko Britanijo in Skupnostjo narodov. Razmerje med Veliko Britanijo in Skupnostjo narodov se more z vstopom prve v evropski Skupni trg tako poslabšati, da bo ogrožena sama učinkovitost Skupnosti kot orodja mednarodnega razumevanja, gospodarskega napredka in svetovnega miru. Konference so se udeleževali finančni in trgovinski ministri 12 članic Skupnosti. Glavni vpliv na besedilo konference je imel kanadski finančni minister Fleming, ki je znan nasprotnik angleške povezave z evropskim Skupnim trgom. Kanada nasprotuje vstopu Vel. Britanije v Skupni trg, ker se boji, da bo to močno škodovalo njeni trgovini z Vel. Britanijo. ----—o-------- Indonezijski Sukam bi se rad šel veliko poiitiko DJAKARTA, Indonez. —• Indonezijski predsednik Sukamo je bil pred kratkim v Washing-tonu, kamor je nesel Kennedyu resolucijo beograjske konference nevtralcev. Kennedy je dal njemu in njegovim nevtralcem primeren odgovor, ki je izražal željo, naj nevtralci rajše pripravijo Hruščeva k pameti, kot sklepajo nepotrebne resolucije. Sukamo je potem odšel v New York, kjer se je razgovarjal z glavnim delegatom Z.D.A. pri Z.N. Stevensonom. Ta razgovor ga je tako navdušil, da bo sedaj poslal v Moskvo svojega zunanjega ministra in mu naročil, naj skuša pripraviti Hruščeva do popuščanja. Indonezijski zunanji minister ne bo ničesar opravil, to bo težko osporaval tisti, ki pozna Hruščeva in njegovo mnenje o zunanjih ministrih. Vsekakor bo Clevelandska tovarna bo izdelovala težko opremo za armado ZDA WASHINGTON, D. C. — Koncem tedna je bilo objavljeno, da bo Cleveland Ordnance Tank Plant dobila naročilo za večje količine težkega orožja za armado in marinski zbor. Skupna vrednost naročila bo baje za enkrat okoli 100 milijonov dolarjev, kasneje pa se utegne še povečati. Tovarna bo stekla postopoma. Ko bo v polnem obratu, bo zapo-sljevala okoli 4,000 delavcev. V času korejske vojne, ko je izdelovala tanke vrste Walker in o-klepna voila za topove, je bilo v njej zaposlenih do 6,500 delav- cev. Castro se znaša v jezi nad svojimi rojaki HAVANA, Kuba. — Castro kar ne more pozabiti, da so bile proti njemu demonstracije ne samo v Havani, ampak tudi v nekaterih drugih mestih. Ne zapira samo duhovnikov in menda tudi škofov, ampak se znaša tudi nad navadnim narodom. Sedaj hoče na primer skoraj onemogočiti potovanje v tujino, največ v ZDA. Dosedaj ni delal tistim, ki so hoteli potovati posebnih težav. Vsakdo je lahko dobil pri policiji potno dovoljenje in se na podlagi dovoljenja pulil za mesta na letalih. Dovoljenja niso bila časovno omejena. Sedaj jih hoče omejiti na sedem dni. Kdor do takrat ne bo mogel dobiti mesta na letalu, bo moral znova prositi za dovoljenje. Policija bo tako imela priliko, da odkloni novo dovoljenje. Ljudje se na to novo odredbo Castrove policije hudo jezijo in ne varčujejo z besedami. Omejitev izdajanja potnih dovoljenj ima pa še drug namen. Kot iz Vzhodne Nemčije so tudi s Kube začeli bežati tehniki in strokovni delavci. Vsem tovarnam jih že manjka, nadomestkov pa ne morejo najti. Zato taki strokovnjaki ne bodo več dobivali potnih dovoljenj. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! pa Sukamo imel s svojimi nevtralci vred nekaj zabave in ma-terijala za propagando. DEAN RUSK BO PRESKUSIL SOVJETSKO 'DOBRO VOLJO' Ameriški državni tajnik Dean Riask se bo jutri sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromi-kom, da ugotovi, ali obstoja na strani Sovjetske zveze dobra volja in pripravljenost na r^sne razgovore o Berlinu in Nemčiji. WASHINGTON, D. C. — Zunanji ministri štirih velikih zahodnih sil, Združenih držav, Vel. Britanije, Francije in Zah. Nemčije, so v soboto končali svoja posvetovanja. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je dobil nalogo, da v razgovorih s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom, ki je prišel v soboto v New York na jesensko zasedanje glavne skupščine Združenih narodov, ugotovi, ali obstoja upanje na uspešne razgovore s Sovjetsko zvezo o bodočnosti Zah. Berlina in Nemčije. Glavna skupščina Združenih narodov bo začela svoje redno zasedanje jutri. Zaključno poročilo o razgovorih zahodnih zunanjih ministrov pravi, da so se sporazumeli, da je mogoče doseči “mirno rešitev vprašanja Nemčije in Berlina, če sta obe strani (Vzhod in Zahod) pripravljeni začeti razgovore, ki naj upoštevajo pravice in koristi vseh prizadetih.” Rusk in zunanji ministri Lord Home, Couve de Murville in Heinrich von Brentano so se sporazumeli tudi o ukrepih, ki bodo potrebni, če bodo komunisti še povečali pritisk na Zahodni Berlin. Ti ukrepi sami niso bi-ii navedeni, poročilo opozarja le na “nevarno povečanje svetovne napetosti,” ki sta jo povzročili postavitev zidu med Zahodnim in Vzhodnim Beidinotn in obnova sovjetskih preskusov jedrskega (atomskega) orožja. Ameriški državni tajnik je dejal časnikarjem, da so bili razgovori uspešni. Lord Home, ki je zastopal Vel. Britanijo, je dejal: “Imeli smo dober sestanek . . . seveda pridemo vedno do sporazuma.” Nemec Brentano je pripomnil, da je bil sestanek zadovoljiv, čeprav on ni zadovoljen s položajem Zah. Berlina. Izjave o uspešnosti in slogi na sestanku ne morejo popolnoma polkriti različnosti gledanja na razgovore s Sovjeti. Francozi so trenutno proti njim. De-Gaullovo stališče je, da je sedanjo napetost ustvaril Hruščev, naj torej on gleda, da jo bo tudi odstranil. Verjetno se bodo vodniki zunanje politike štirih zahodnih sil sestali znova na kratek posvet po razgovorih Ruska z Gromikom. Odmevi med Washingtonom in Beogradom so postali hladni WASHINGTON,, D. C. — Beograjska konferenca ni razburila naše diplomacije samo zaradi resolucij, ampak tudi zaradi govorov, ki so jih tam imeli posamezni “nevtralni” politični prvaki. Razburila se je posebno zaradi Titovih govorov. Imela je dosti razlogov. Tito je dobil od nas nad $2 bilijona pomoči, torej tretjino vse pomoči( kar so jo po vojni dobili od nas vsi v Beogradu zbrani nevtralci. Tito je bil dalje gonilna sila na konferenci in jo je poleg Nehruja usmerjal. Na konferenci je dajal take izjave, ki jih v Washingto-nu niso pričakovali. Mislili so, da je Tito res vsaj nekoliko nevtralen, če že ne popolnoma. Na konferenci je Tito definiral svojo nevtralnost na prav čuden način. Je ostro kritiziral tiste, ki obožujejo potrebo po kontroli preskušanja atomskih eksplozij. Točno tako misli tudi Hruščev, ki se drugače prav rad sporeče s Titom, kadar nima ravno kake druge ko-sti( da bi jo glodal. Tito je zagovarjal tudi reorganizacijo Združenih narodov v takem smislu, da bo poskrbljeno, da bo generalni tajnik “posloval samo v okviru njegove pristojnosti.” Za tako reorganizacijo se bori tudi Hruščev. Ko je bilo treba zavzeti stališče do obnove atomskih eksplozij, se je Tito izmikal in trdil, da je treba razumeti Hruščeva, ki ima tudi “svoje težave.’ Tito je s tem najbrže hotel podpreti tisto domnevo) da Hruščev ni namenoma in prostovoljno obnovil atomskih eksplozij, ampak pod pritiskom svoje partijske in voja'ške okolice. V vseh svojih govorih je pazil, da ne zadene Moskve z imenom, dočim je na Washington namigaval s celo roko. Kar je napravilo v Wash-ingtonu največ slabe krvi, je Titovo stališče do berlinske krize. Tito je o krizi govoril tako, kakor da bi bili zanjo od-igovorni obe strani. Zagovarjal je misel, da je krizo treba rešiti s “pogajanji,” ni pa niti z besedico omenil pravice za-padnih zaveznikov do svobodnega dostopa do Berlina na suhem, po vodi in v zraku, še Hruščev se v svojih izjavah bolj ozira na pravice svobodnega sveta kot Tito, tako mislijo diplomatje v Washingtonu. Titova diplomacija je začela že davno pred beograjsko konferenco tipati v Washingtonu, kako bo s podpiranjem Jugoslavije tekom prihodnjega leta. Jugoslovanska žetev pšenice in koruze je bila slaba, torej bo potrebna pšenica in koruza iz Amerike. Jugoslovansko gospodarstvo zopet šepa vkljub temu, da mu je Amerika dala samo lani in letos nad $$287,000,000 podpore. V državnem tajništvu so zaenkrat vse Titove prošnje spravili v predale, nočejo se o njih razgo-varjati. Pri tem je prišlo na dan, da se Titova diplomacija zopet trudi, da bi Kennedy povabil Tita v Washington. Titovi prijatelji so v Washingtonu že namigavali, da naj bi do obiska prišlo v prvi polovici prihodnjega leta. Kot je znano, se Titu tak poskus ni posrečil pod Eisenhowerjevevo administracijo. Zaenkrat je propadel tudi pod Kennedyevo, kajti tudi ta načrt je izginil v predalih pisalnih miz v državnem tajništvu. Beogradu je jeza ameriške diplomacije zelo neprijetna. Ne ve namreč, ali se bo Kennedy dal tako hitro potolažiti in pregovoriti kot Eisenhower. Titovo poslaništvo v Washingtonu smatra sedaj za svojo glavno nalogo najti odgovor ravno na t° vprašnje. Zadnje vesti DUBLIN, Irska. — Vlada je objavila, da je dobila spoi-oeilo, da so irske čete v Jadotvillu v Katangi podlegle premoči domačinov. Kaj se je s premaganimi zgodilo, še ni znano. NDOLA, Sev. Rod. — Rodezijske oblasti iščejo letalo, s katerim je letel sem glavni tajnik ZN Hammarskjoeld. Ta bi se moral sestati tu s predsednikom katanške vlade Čombe-jem. V Katangi so bili boji med katanškimi četami in četami ZN večji del ustavljeni, ne da bi bila odločitev na katerikoli strani. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je v posebnih notah posvarila zahodne sile, da bo vsako vojaško letalo, ki bi zašlo nad vzhodnonemško ozemlje, prisiljeno pristati, če pa se ne bo pokorilo, bo pa sestreljeno. V noti je bil protest proti dvema zahodnonemški-ma letalcema, ki sta po pomoti zašla na Vzhodno Nemčijo in nato pristala v Zah. Berlinu. WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza je včeraj v srednji Aziji izvedla 12. preskus jedrskega orožja v sedanji vrsti, ko je 1. septembra preskuse obnovila. BONN, Zah. Nem. — Pri včerajšnjih splošnih volitvah je krščansko-demokratska stranka pred sednika Adenauerja dobila sicer nad 45 odstotkov vseh glasov, vendar je izgubila v parlamentu 27 poslancev in s tem absolutno večino. Socialdemokrati so dobili 35 odstotkov glasov, skoraj 5 odstotkov več kot leta 1957. Svobodni demokrati pa 12 odstotkov, tudi blizu 5 odstotkov več kot pred 4 leti. VANDERBERG LET. OPORIŠČE, Calif. — Tu so včeraj pognali na pot okoli Zemlje Razkrivača XXXI. in upajo, da bodo v nekaj dneh rešili iz njega kapsulo z instrumenti. CHICAGO, 111. — Včeraj ob 8:56 se je dvignilo s tukajšnjega 0‘Hare letališča letalo Electra Northwest Airline s skupno 37 osebami. Minuto kasneje je letalo padlo na tla in eksplodiralo. Po nekaterih vesteh naj bi se zadelo pri vzletu s krilom v žico visoke napetosti. Vsi potniki in moštvo so mrtvi. DETROIT, Mich. — Zastopnik Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Ljubljane— Pozdrave iz slovenske prestolnice pošiljajo svojim prijateljem Mary Bartholomew, John Pr-stotnik in Frank Urankar. Stavka končana— Vodstvo Chevrolet avtomobilske tovarne v Parmi in delavska unija sta se sporazumela in je stavka končana. Delavstvo se bo postopoma vračalo na delu, dokler ne bo tovarna v polnem o-bratu. Razgovori med delavstvom in White Motors na St. Clair Ave. so privedli do sporazuma, ki je bil včeraj potrjen. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. asesment v šoli sv. Vida. Zakon o podpiranju lujine prišel v zaključno fazo WASHINGTON, D. C. — Senat je pretekli petek odobril z veliko večino zakon o podpira-iju tujine. Ker je dal predsedniku veliko več sredstev, kot mu jih je namenil Predstavniški lom, bosta oba predloga prišla pred skupno komisijo, ki bo določila končne zneske za letošnje proračunsko leto. Značilnejši je senatni dostavek k zakonu, ki izraža stališče, da je treba, da administracija vpošteva tiste dežele, ki so istih misli z Združenimi državami v sedanji mednarodni krizi. Dostavek je bil izglasovan soglasno. Senat je torej soglasno odobril stališče, da Ameriki ni treba podpirati tistih držav, ki so nevtralne na jeziku, v resnici pa nasprotujejo zapadnim zaveznikom. Dostavek bo ostal v zakonu, kajti v skupni komisiji mu ne bo nihče nasprotoval. Radovedni smo, kako bodo bi-rokratje v državnem tajništvu obšli to soglasno sklenjeno resolucijo, ko bodo dajali podpore Titu. Senator Byrd napoveduje stobilijonski preračun za 1965 WASHINGTON, D. C. — Senator Byrd je predsednik senatnega finančnega odbora. Bolj je pa znan kot sovražnik velikih federalnih proračunov in izdatkov. Skuša zavirati iz-datke> kjer le more, toda nima pri tem dosti sreče. Zanimivi so pa nekateri njegovi številčni podatki. Byrd ceni, da bo federacija potrošila v letošnjem proračunskem letu nad $87 bilijonov in da v finančnem tajništvu že govorijo, da bodo prihodnje leto rabili nad $90 bilijonov. V dosedanjih 25 Ken-nedyevih gospodarskih poslanicah je Byrd našel kar 175 postavk, ki zanje predsednik zahteva povečanje izdatkov. Senator Byrd je že obupal nad možnostjo, da bi administracija še mogla kdaj predložiti uravnovešen proračun. Vrata so torej na stežaj odpr-General Motors in zastopnik j ta inflaciji kajti senator ne Unije avtomobilskega delavstva sta izjavila, da obstoji u-panjc, da bodo vsi spori rešeni še danes ali jutri, s čimer bodo končane stavke, ki so u-stavilte velik del avtomobilskih tovarn General Motors Corp. vidi nobene možnosti, da bi se sedanji davki iše mogli povišati. Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! * KWiiix USES DOMOVINA, SEPTEMBER 18, 1961 f Ameriška Domovina v vi f a/ic1'« »ir>fv«r- 6117 St Clalr Ave. >— HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec “ NAROČNINA i Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Glas« postage paid st Cleveland, Ohio ^»81 No. 178 Mon., Sept. 18, 1961 Atomske eksplozije, ultimati in konference Ako bi hoteli v par besedah naslikati mednarodni položaj v začetku letošnje jeseni, bi morali reči, da mednarodna politika niha med ultimati, atomskimi eksplozijami in konferencami. Začasni monopol v ultimatih in atomskih eksplozijah ima Moskva, o konferencah se to ne da trčiti, ker je za vsako konferenco treba najmanj dveh udeležencev. Za konference kaže vsekako več zanimanja svobodni svet in manj komunistični. Moskva najbrže ne bo tako hitro izgubila monopola v ultimatih. Hruščevu očitno ne zadostujejo navadne politične izjave. Da jim da čim večji povdarek, jih rad obleče v ultimativne oblike. V začetku se je mednarodna politika resno bala njegovih ultimativnih izjav. Ko je pozneje sam izjavil, da jih ne jemlje zmeraj zares, je strah pred njegovimi ultimati minul. Nadomestilo ga je ugibanje, kaj naj vsaka njegova ultimativna zahteva pomeni, ali jo je treba .vzeti zares ali pa samo kot način njegovega izražanja. Tako ugibanje se je spremenilo zadnje tedne v snah, da- Hruščev morda misli zares, kadar govori o svojih zahtevah glede Berlina Strah je nastal iz več razlogov. Hruščev ponavlja svoje zahteve glede Berlina prevečkrat in jim Iskuša dati ob vsaki priliki nov poudarek v dejanjih. Tak poudarek je v delitvi Berlina v dva dela, dasiravno to ni c’ovoljeno glasom obstoječih pogodb. Tak poudarek le v žuganju, da bo zavrl vse prometne zveze med Berlinom in Zahodno Nemčijo, posebno zračne. Tak poudarek je končno tudi obnova preskušanja eksplozij atomske sile. Moskva ima zaenkrat monopol za preskušanje. Ne, da bi ga Amerika ne mogla zlomiti, lahko ga in ga tudi bo v bližnji bodočnosti, tako je napovedala naša administracija. Toda zaenkrat grmijo eksplozije ruskega atomskega in vodikovega streliva in ne ameriškega. Zakaj so Rusi začeli z obnovno poskusov, je še uganka, namen in posledice pa niso uganka. Rusi bi radi s poskusi dognali, kaj so vredna teoretična raziskavanja in dognanja njihovih strokovnjakov na tem področju. Na drugi strani bi radi za-strašili vsaj vse nevtralne države, ako že ne vseh, torej tudi Ameriko in njene zaveznike. Ta političen cilj so vsaj deloma dosegli, o čemur priča potek beograjske konference ’nevtralnih” držav. Kako dolgo bodo eksplozije učinkovale kot strašile, je odprto vprašanje. Skušnja govori, da se človek počasi navadi na vsako nevarnost, tudi življensko. Potapljači pod vodo, rudarji pod zemljo, astronavti v vesolju so živ dokaz za to resnico. Navadili se bomo na atomske in vodikove eksplozije, propaganda bo morala poskrbeti, da jih nc borno prezrli. Kot politično strašilo bodo eksplozije kmalu zgubile svoj pomen. Ljudje se bojijo navadno samo nevarnosti, ki so pred vrati, za oddaljene se ne zmenijo. Morda je to dobro, kajti takrat pridejo šele strokovnjaki do besede in nepristransko presojajo, kakšno nevarnost pomeni za človeštvo novo atomsko in vodikovo strelivo. Dobro ;bo storil tisti, ki bo sledil dognanjem atomskih in vodikovih eksplozij. Če bo vedel zanje, mu bo prihranjeno marsika-ko razočaranje v bodočnosti. Tretji znak naših dni so mednarodne politične konference. Vrstijo se kakor na tekočem traku v vseh treh plasteh: med poklicnimi diplomati, med ministri za zunanjo politiko in državnimi vodniki. Ločijo se med seboj tuui po številu udeležencev. Čim več je udeležencev, tem manj pomenijo, česar bi človek na prvi pogled ne mogel verjeti. Za letošnjo jesen nam napovedujejo celo vrsto takih konferenc, morda tudi konferenco na vrhovih. Kakšno vrednost imajo take konference? Na to vprašanje dobimo tri vrste odgovorov. Prvi odgovor prav:, da so nepotrebne, da pomenijo izgubo časa in goljufanje ljudi in javnega mnenja. Nekaj pomenijo samo takrat, ka:iar so zbrani samo zastopniki svoboddnega sveta, prav nič pa takrat, kadar so zbrani zastopniki komunističnih držav, kajili na takih konferencah ima prvo in zadnjo besedo Moskva. tu pa tam izjemoma tudi Peiping. Ravno tako nc pomenijo ničesar takrat, kadar se jih udeležujejo zastopniki svobodnega in komunističnega sveta. Na njih ne prid: navadno do nobenih kompromisov; ako pa so kompromisi že doseženi, se jih komunisti držijo samo tako dolgo, dokler gre to v račun njihovi politiki. Na drugi odgovor prisegajo optimisti. Pravijo, ua se bodo komunisti že enkrat naveličali sabotiranja dela na konferencah in začeli resno debatirali, iti na kompromise in se jih tudi držati. Kot dokaz navajajo mirovno poguebo z Avstrijo, končanje berlinske blokade v 1. 1949 in še par podobnih slučajev. Ko jih človek vpraša, kdaj se bodo komunisti po njihovem naveličali sabotiranja, pa ne morejo 'dati niti približno jasnega odgovora. Trdijo, da se pn komunistih da nekaj doseči samo s potrpežljivostjo. Ne omenjajo pa dejstva, da so komunisti za sabotiranje same takrat, kadar naletijo na silo in ovire, ki jih ne morejo prema- t gati, drugače se zelo hitro potrudijo, da uničijo nasprotnika. Tretja skupina prizna stališče prve in nagibe druge skupine. Pravi, da so pogajanja potrebna, da se svet zamoti, da svobodni svet pridobi na času, da razgovori odpirajo možnosti za vsaj delne sporazume in da dajo matenjal za nove ideje. Jezi se na javno mnenje, ki konferencam praviloma pripisuje ali preveč ali premalo važnosti. Ne bi mogli reči, da so vsa tri naziranja vsa napačna ali vsa pravilna. V vsakem je nekaj resnice. Zato je najboljše, da vsako konferenco presojamo po njenih sadovih. Žal se sadovi ne pokažejo takoj prvi dan. Včasih jih dočakamo šele po tednih in mesecih. Pri presoji, koliko so vredne posamezne konference, je treba torej imeti veliko potrpežljivosti. Kdor se vdaja prvim vtisom, navadno zgreši bistvo in namen konference. Razumemo pa, da je petr-ipežljivost ravno tista človekova lastnost, ki v naših razburkanih časih pride najtežje do veljave v človeškem življenju. XXYXYTTTxXXXXXXJ XX XXX Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše And rej ček rXYXYXxxx±YXXYYY XXXXXXXXXX XXXXXxxxYX±YYxXttttXXXxXXXI Dulutih, Minn. — Letošnje poletje se mi zdi, da se izmika in poteka z neko posebno hitrostjo. Saj se še dobro pričelo ni, pa ga že skoro ni več. Po delavskem prazniku orno, noči se že daljšajo in postajajo hladnejše O-krog jezer zamegljena jutra, za ras tod višje po severu, je že jesen tu. Letoviščarji in počitkarji niso imeli letos posebno lepega poletnega vremena. Oni, ki obratujejo letovišča pa tožijo, da so imeli bolj slab promet, ker mnogo ljudi ni prišlo na pocdnice ladi vremena, ki je tu in tam nagajalo. Vsem se seveda ne da nikoli ustreči. Tudi uredba vremena ne more. Enim je prav, da je vroče, da se lahko hladijo v vodi jezerov, drugim pa to ni prav, posebno poljedelcem, ki jim suša kvari pašnike in polja. Kar enim hodi prav, drugim ne hodi prav. Kljub temu pa je obiskalo našo jezersko državo veliko letoviščarjev iz raznih krajev. Celo nekaj naših ljudi iz starega kraja je obiskalo naše kraje. Jezera so jim ugajala in marsikaj drugega.:.; Pogrešali pa so lepe slovenske gore in pripominjali, kako bi “pasala” tu in tam kaka naša slovenska gora in planina. Seveda bi, ko bi mi ljudje mogli prestavljati gore, planine in hribe, kakor Kake kocke na igralnih mizah. Med drugim smo se s staro-kraj'slkimi gosti tu in tam pogovorili in razgovorili marsikaj. Povabljen sem bil naj prisedem in se popeljem gori na Ely h “Belemu jezeru.” S povabilom so mi ustregli. Trije smo bili. Gost iz Ljubljane, voznik tu rojen Slovenec, a zelo razgledan in razumen človek. Ter poleg nju moja malenkost. Bila je' sreda 16. augusta. Far-krat med vožnjo, ko sem opazoval gosta iz Ljubljane je stopil dan 16. augusta z vsemi njegovimi prijetnimi spomini na mlada leta v starem kraju pred moje oči. . . Verjemite mi, kar pomladil sem se in sem čutu, da sem še v tistih kratkih hlačkah, v katerih in kakor sem hodil z materjo in očetom h podružnični cerkvici sv. Roka, na ta dan Kar prijetne občutke sem čutil. Vmes pa sem se zavedel, da stara domovina je zdaj nekaj drugega, kakor je bila tedaj. Kakšna pa je? Vmes med temi mislimi, pa mi je šepetala nevidna zavest: GLEJ! POLEG TEBE SEDr IN SE VOZI sedanji novi človek tvoje rojstne domovihe. Ni ega si oglej, morda si ti bo razodel m če si ti bo, neko sliko bo': dobil, kako je zdaj tam in v kako bodočnost vozi vsestransko razno življenje našega naroda tamkaj. Dobro uro in pol in bili smo pri jezeru. Malo smo zaplavali, a ne preveč, meni se je zdela voda malo hladna. A vozn.k in gci t sta se pa plavanja boi,; privoščila, sta pač še mlada in bolj tople krvi. Nato smo šli kotit v restavracijo na Ely Do. bro servirano kosilo se je nam prileglo in še celo importirano jugoslovansko vino smo pili Ob vinu se pa da govoriti in verjemite pogovora kar nismo mogli zaključiti. Voznik, kakor sem že omenil zelo razgledan in razumen mož, je spretno stavijal vprašanje za vprašanjem gostu o tem in onem in kako vadijo zdaj gospodarsko, politično in socialno življenje tamkaj. Gost, katerega ime namenoma ne objavljam iz gotovega razloga, je v važni poziciji ali službi doma, a po prepričanju strpen človek, ki stvarno gleda na vse. Vidi se, da na njegovem mestu je radi kruha, ki mu ga daje služba. Je pa poleg vsega zelo rodoljuben slovenski človek. Naš voznik mu je v pogovoru omenil, da njegov oče, ki je pred dvema letoma umrl tu, da je tamkaj zapustil še veliko posestvo. Mati, ki zdaj živi tu z njim t> sinom in dve sestri so menda zdaj lastniki tistega posestva, ki tamkaj stoji in ne vedo, kaj naj bi z njim počeli. Ko je gost to cul, ga je začel na moč naigova/jati, da posestva ne prodati, ampak da bi bilo dobro, da bi kdo šel tja in celo njega začel nagovarjati. Voznik, mlad ameriški Slovenec se je temu kar posmehnil, pa jaz tudi. “To niti za misliti ni,” posežem jaz vmes. “Pa zakaj ne?” “Čisto enostavno je. Tamkaj so zdaj na krmilu drugi novi ljudje, s komunistično ideologijo premešeni. Tu uživamo osebno, gospodarsko, narodno, politično in vensko prostost in svobodo. Tega pri vas ni. Kako naj se tega svobodnega življenja navajen Amerikanec privadi. Saj bi mu bilo, kakor, da bi ga pahnili v temnico!” Gledal me je gost, pa ne začudeno. Na obrazu sem mu bral, da mi je sam pri sebi na tihem kar pritrjeval, češ, saj je tako, imaš prav — izraziti se tega seveda ni upal. Prav zdaj pa vpade voznik z vprašanjem: “Kako pa, kako pa ste tamkaj, oziroma če vi ne, pa drugi, kako ste uspeli s tistim preobrazova-njem ljudi, ali kakor pravimo Amerikanci z “brain washing” svobodnih ljudi — v komunizmu selno sipreminjate iz prostih svobodnih ljudi — v komunizem udane ljudi, da slepo za vami kimajo in da vam nikoli ne odgovarjajo z “ne,” ampak vedno le z “da”? Gost se je nasmehnil — pa jaz tudi, ker vprašanje je bilo ctllo-čno naperjeno in je zahtevalo točnega jasnega odgovora Pogovor je postajal bolj in bolj zanimiv. Še predno je gost skušal odgovoriti mu je voznik še atavil drugo vprašanje: “Vi pravite, da bi bilo dobro, da bi šel n- pr. jaz tja na očetovo posestvo, kar seveda nikoli ne bom šel. Ampak, povejte mi, kake možnosti pa bi se mi lam nudile za gospodarski uspeh:” Zdaj je začel gost pojasnevati, da so vse razne prilike, seveda take kakoršne so. Podjetni ljudje so nagrajeni z boljšimi službami in se jih priznava. G,ede preobrazovanja seveda mo.-am odgovoriti, da se gleda na to, da se ustvarja tako miselno ozračje, v katere je zraka le za take, ki tako mislijo in so prežeti s takim duhom, kakor je viedno vodstvo države. 1 “Kako daleč ste pa prišli s iem preobrazovanjem odkar je dežela pod komunističnim vodstvom?” — ga vprašam jaz. “Ste nekam hudo radovedni,” rni odgovori gost. “Čutim pa, da ste pošteni in da me ne izprašujete, da bi meni to ka; škodilo. Držite to zase. V tej zadevi je tako le: Odkar je piišlo do preobrata je za nami že skoro 16 do 17 let. Starejši, ki so bili tedaj v srednji dobi starosti, so se pomaknili v starosti nad 50 do 70 let starosti. Mnoge je pobralo vojno trpljenje, mnoge druge težave. Nekaj jih je rstalo, a posebno veliko ne. Te nekako puste da delajo po svoje1, razen če ne delajo posebnih težav, se oblasti za nje ne zmenijo. Mlajše iso pa preobrazili, kakor je že kazalo. Tisti, ki so pa bili od 1945 leta naprej v šolah, te pa so prepojili kolikor toliko z duhom novih razmer in duhom komunistične miselnosti. In ta mladina, ki je bila ob prevratu stara kakih osem ali deset let, je zdaj rod, ki je začel prevzemati položaj doma. Je pa prepojen z novih duhom, kakor sem že omenil. Misli in spoštuje to, kar uče zdaj doma spoštovati na vrhu. Starih pa jutri že ne bo. Zdaj si pa ustvarite sliko, kako je doma.” Zdaj poseže vmes zopet voznik: “Kaj pa recimo, da bi jaz tamkaj z posestvom uspel, Kakor pravite, ali bi mogel in smel pridelke ali pridobitve vnovčiti tako, kakor bi jaz hotel. Recimo država, bi mi ne hotela plačati za iste, kakor bi jaz rad, itd., ali bi jih smel svobodno prodati tujini, ali kakor in komur že, tako kakor bi meni hodilo prav? In. dalje, ali bi smel v tem oziru po svoje ravnati, kakor bi čutil v mojem srcu in duši, da je prav?” “To je pa dvomljivo in najbrže ne,” odvrne. “Država ima za vse enako pravilo, ki se mu morajo pokoriti vsi. Država pove kaj se sme in kaj ne. Po svoji lastni volji se v socialistični državi ne sme delati. Vise je last države in vsi morajo delati za skupnost razen nekaterih malih izjem. To je disciplina prave socialistične države. “Mislite komunistične?” — odvrne voznik. “Če tako hočete, kar je isto.” “Ha!” glasno vzklikne voznik, “to se pravi, človeku komunistična država dovoli in še strogo zahteva od njega da dej a za državo ali skupnost in z^ isto tudi vse žrtvuje. Država pa ga preobrazi ali prevzgoji s Komunistično miselnostj o in nauki po vašem v nekakega “novega človeka.” Odvzame mu pravico do prostega svobodnega življenja in zatre v njem tudi zavesit njegove diuše. Kratko iz svobodnega človeka hočete napraviti vaši miselnosti udinjenega človeka. Ali ne?” Gost je skomignil z ramami in meni se je zdelo, kakor bi odgovoril: Nekako tako je. Sani pri sebi sem sklepal o gostu, ki je bil že okrog Abrahamovih let, da ga komunistična žehta še ni docela prežehtala, oprala in prepojila. Nekaj ga je tamkaj na drugi strani, nekaj v duši in srcu pa še vedno pri starih principih in resnica. Najbolj odkritosrčen se mi je zdel, ko je na voznikovo vprašanje odgovoril nekako: Komunistična državna uredba doma da človeku obstoj, a v zameno zahteva od človeka dušo in srce. Postaneš njen in jenjaš biti prest in svoboden človek. To je miselno nekak “šintar-ski kontumac,” ki ga izvaja komunizem, a veliko ljudi je ki silijo vanj, ko pridejo vanj se bridko jočejo, a iz njega ne morejo . . . Okoli sveta na obisk v domovino Verona, It. — Predno pričnem opisovati našo pot od otoka Cey-lona do mesta Verone v Severni Italiji, kjer se sedaj nahajamo, moram sporočiti, da se nam je v Rimu pridružil Mr. John Grdina, soprog naše Mimie. On se je na talko potovanje pripravljal več let, pa se je vselej kaj zgodilo, da ni šel, želel pa je izpolniti očetovo željo. Pokojni Ivan Grdina, eden pr. vih slovenskih naseljencev v Clevelandu, je bil na obisku v Rimu in v Vatikanu, kjer je bil sprejet pri papežu Leonu XIII. |To je bilo leta 1900. Ko se je (vrnil v Ameriko, je naročil svojemu prvorojenemu sinu Ivanu, da, če mu bo kdaj mogoče, naj gre v Rim, obišče Vatikan in papeža. To je John Grdina sedaj storil. Po sprejemu pri papežu, se je John Grdina izrazil, da mu je vseeno, če nič več drugega ne (doživi na tem potovanju, ker je bil to visele v njegovem življenju. On ni bil edini, ki je bil sprejet pri papežu Janezu XXIII.; bili smo tudi mi in na tisoče drugih. V tem letnem času se papež nahaja v Castel Gandolfu, kakih 40 km južno od Rima. Lahko si mislite, kako :je bila pot tja natlačena z avtobusi in z osebnimi avtomobili. Zdi se mi, da je bilo tam kakih 20 do 25 tisoč ljudi, med njimi nešteto duhovnikov, redovnic, mon-signorjev in škofov. Mi smo bili, kakor bi rekel, zelo srečni. Prišli smo dva dni preje v Vatikan, tam smo piišli v stik 'z msgr. Žabkarjem, on je zaposlen v vatikanskem dazav-nem tajništvu. Dal nam je vstopnice za tak prostor, da smo bili samo kakih 25 čevljev oddaljeni od papeža, sedeh smo med monsignorji in duhovniki, dva pred nami sta bila Irca iz Broofclyna, z njima smo se pogovarjali dalj časa. Povedala Sta nam, da vesta, kje je v Brooklynu slovenska cerkev sv. Marka. Monsignor Žabkar ima pr: papežu visoko mesto. Ko je papež končal svoj govor, so štirje monsignorji tolmačili ljudem v jezikih turistov, in monsignor Žabkar jih je nagovoril v nemškem jeziku, ker je bilo med nami mnogo Nemcev. Nam ni bilo treba govora prevajati v slovenščino, ker smo ga slišali že v angleščini. Torej se moramo zahvaliti nnsgr. Žabkarju za vse, kar je storil za nas, obenem pa tudi osebi v Clevelandu, ki nam je omogočila, da smo prišli do njega. Še enkrat obema prisrčna hvala! Pa nikar ne mislite, da Je bilo lahko priti do msgr. Žabkarja. Nikakor ne! Z Johnom Grdinom sva morala iti mimo večih vratarjev in mimo švicarske garde, da sva prišla do njega. Vstrajala pa sva in tudi dosegla, kar sva hotela. Vatikan se ne da kar tako na kratko opisati. Vsi vemo, da je Vatikan samostojna država, da ima svojo pošto, da ima tudi svoj denar, ki je baziran na italijanski valuti. Tega vatikanskega denarja se pa ne dolbi kar tako, menda ga vsakdo obdrži za sebe, kadar ga dolbi v roke. Spraševal sem v bankah in hotelih, če ga imajo. Dobil sem le tri po 100 lir, John Grdina pa tudi tri, tako da bova lahko pokazala prijateljem te novce. Ogledali smo si bazilike sv. Petra, bili smo tudi v vatikanskem muzeju. Pa kaj hočemo, ko ni dovolj časa, da bi si človek bolj natančno ogledal cerkev in muzej in grobnice prejšnjih papežev po cerkvijo. To bi vzelo mesece, mi pa smo imeli za vse skupaj štiri dni. Ogledali smo sl razne druge .dele večnega mesta Rima, razvvuine, katakombe itd. Bili smo v kata-komlbah sv. Kalista. Kaj jo tam zanimivega! Povedali so narti, da je bilo v teh katakombah pokopanih nad 90,000 ljudi med njimi devet mučenikov-papežev. V teh in v drugih katakombah so se prvi kristjani skrivaj zbirali in opravljali verske obrede. Včasih so rimski vojaki vdrli v katakombe in pomorili kristjane. Mi smo bili v treh podzemskih prostorih, pravijo, da jih je vsega skupaj osem. Sedaj smo nastanjeni pri Virantovih v Veroni. Tu ostanemo predvidoma kak teden, da se malo odpočijemo, saj smo ao sedaj veliko sveta prepotovali. Od tu se bom že še kaj oglasil. Lep pozdrav vsem! Frank Jaksic. Žašosin® sporočil® Cleveland, O. — Iz Slovenije sem dobil sporočilo, da mi je umrla 25. avgusta zadnja sestra. Kot mi poroča nečak je umrla nenadno. Zdravnik, ki so ga. po-idicali, je mogel ugotoviti le smrt. Pokojna je bila rojena v Vevčah pri Ljubljani. Ko je odrasla, se je poročila z Jakobom Bobnarjem, ki je bil po poklicu kolar. V Zg. Kašlju sta si uredila lep dom, kjer je octalo do smrti. Njen mož je odpotoval leta 1912 v Ameriko kot jaz. Sreča mu ni bila posebno naklonjena. Prišla je prva svetovna vojna, za njo pa epidemija influence, ki je pobrala tisoče, med njimi tudi njega. Sestra je ostala sama z dvema malima fantoma, Stanetom in Filipom. Čez čas se je poročila z bratom pokojnega moža. V tem zakonu sta se rodila en fant in dekle. Dekle je tekem druge svetovne vojne izginilo in še danes ne vedo, kaj se je z njo zgodilo. Slutij:. da so jo dobili v roke Nemci ali Italijani, ki so tedaj gospodarili v naši rodni deželi. Pokojna je zapustila sinova Staneta in Ivana, zadnji je na domu poročen, dva brata v Ameriki, doma pa tudi več drugih sorodnikov. Frank Rupert. OI&veMčani im večš-n@ma v mstan®-vasnjsldh hišah Cleveland, O. — V okraju Cuyahoga je 19.3 odstotka staršev rojenih iizven dežele, 41.8 odstotka celotnega prebivalstva okraja pa je rojenega od staršev, ki šo bili rojeni izven dežele. To je nedavno ugotovila študija, ki jo je izvedla The Cleveland E-loctnic Illuminating Co. Največ v tujini rojenih živi na jugovzhodni strani mesta, na Broadwayu in v Newburghu (29.8%), nato pa na Clevc’and Heights (25.6%). Najmanj v tujini rojenih je v takozvanem “Central področju,” kjer žive večinoma črnci. Temu slede Berea, Middleburgh Heights in okoliška naselja. Naj večje število otrok od v tujini rojenih staršev je v Hill-crest, v South Euelidu, Lynd-hurst, Mayfield Heights in drugih predmestjih. V mestu Euelidu je največje število v tujini rojenih starih staršev. Neoziraje se na narodni izvor se je silno povečala uporaba električnih gospodinjskih in drugih hišnih naprav. Od srede leta 1958 so lastniki hiš vložili v nove električne naprave preko $84,000,000. Število domov je naraslo za okoli 19,000, število električnih naprav za preko 420,-000. Skoraj 200,000 od tega so hladilniki zmrzovalniki. V okraju je nekako pol milijona domov, 97.1% od teh ima televizor, 58.7% električen hladil-nik-zmrzovalnik, 49.8% avtomatični pralnik, 22.8% električni štedilnik. Klimatske naprave ima 6.7% domov, električne sušilnike Pe* rila 22.6%, zmrzovalnike za hrano 16.3%. itd. Na področju Velikega Clevelanda je 63.4 enoistanovanjskih hiš, 27.8% dvo do štiristanovunj-skih in le 8.8%; stanovanj je v velikih stanovanjskih stavbah. Študija je pokazala, da so eno-stsnovanjiske hiše vredne: 30.6% izpod $15,000, 44.4%, od $15,000 do $20,000, 13.8% od $20,000 do $25,000, 11.2% pa iznad $2o,000. Okoli 82% vseh teh hiš u03, trižično električno napeljavo, & omogoča talko uporabo 120 kot tudi 240-voltnega toka. Notra-«ja napeljava v starejših domovih je večinoma potrebna obnove ali vsaj nove linijej ker je za večje število modernih elektri' enih naprav prešibka. F- France Bevki Smrt pred hišo “Ni, da bi obupoval”, je de-J Blaž. Nato je stopil na vas. jal Jernač Zaplotniku, ki je vi- Kakor bi bil zadet od strele, del njegov obupni obraz. “Po- je obstal. Pred seboj je zaglo glej Brdarja. Kakor je človek, dal Kocjanovega Jaka. Prvi ki bi ga ne hvalil, toda eno človek, ki ga je srečal po dol lastnost ima: “Tepeš ga, a on gem času odsotnosti, drži in dela, kakor bi samo Jaka je stegnil dolgo, koš-solnce sijalo”. čeno roko in ga prijel za ramo. Zaplotnik je poslušal. Ko- Blaž je skoro počenil in poble-maj polovica teh besed se ga|del; glasu ni dal od sebe. 3e prijela. Potegnil je z roko preko čela in se je ozrl. “Nekaj drugega me muči' je dejal. “Ali ti veruješ v Boga: . . Jernač ni bil pobožnjak, pa se je zavzel: “Jerneje, kaj se ‘Ne boj se!” je dejal Jaka. ‘Ne bom te pojedel, četudi bi te po vsej pravici lahko”. “Ne stiskaj me tako!” je prišel Blaž do besede, ko je videl, da se mladenič smeje. “Bodi pameten, jaz sem bil nedol- ti meša? Ali pa si tako pijan? žen”, če bi drugega ne videl, lahko “Nedolžen kakor Lahov koš, vidiš njegove sodbe in moraš| Steklenice ti ni še nihče pla-vedeti, da je . . ” Zaplotnik je pomolčal. Z od-, „Jaz je na. »ovorom je bil zadO’oljen, srce I edu B|a. in merll Jako so je olajšalo. Vedra črta so je Potegnila preko čela. “Tako je!” je dejal in izpil kozarec v dušku. Nato je vprašal; “Kaj pa Peter?” SE m 114 PTEMBER m Sl i !l0llll112lll3lil4illS 16 il7il8iMMn,lg;i23; 124 H 26!l2f|28i|29l|30i KOLEDAR društvenih prireditev je njegova, kadar pride!” “Verjameš, da mi je težko, ker je šel od mene. Kaj si takrat mislil ti?” “Jaz nikoli nisem nič očital”, je dejal Jernač počasi. Zaplotnik pa je pil Moža sta govorila, besede so postale zmedene. Jernač se Je dvignil: “Pojdiva! v oči, da bi bral njegove namene do dna. “Ne popil — na moji glavi razbil, če te je na dolgem po- Odslužn^bo "TY Moja hiš„|wva"ju tako P<>potoo- 1 ma zapustil . Bog mi je že odpustil. Ali veš, da sem do papeža romal radi tega? Pa ti orožniki niso odpustili. če te dobe . . .” Pokazal mu je križem roke “Ne bodo me” “Staviva!”- Blaž je bil vesel nasprotni S težavo je VlezefZaplotnik I kove dobrosrčnosti in je rad na voz, tema je nastala. Mtavil> Posebno, ker je vedel, “Do razpotja te popeljem”, k0 stavo dobil. je dejal Jernač. “Potem boš že------------Blaž je izvedel, da našel pot domov”. zvoni Zaplotniku. Ponoči se je Zaplotnik je samo prikimal vračal vinjen domov. Jernač in ko ga je na razpotju postavil je pustil pri znamenju, kjer Jernač na cesto, se je godr- s0 ga našli ubitega med skala- njaje opotekel. mi. La ne padeš pod cesto in Krojač je zijaje poslušal, st ubiješ. Ob bregu hodi . dolgo ni mogel priti do sape. aplotnik ga^ iz drdranja Igpomnjj se je strahu, ki ga je ° es ni slišal več. Tam je stalo Ljogjvej pQ nogii v mozeg ga je znamenje, ki je naznanjalo! retreglo nesrečo pijanca, ki Se je dogodila pred leti. Jernača je pre- “1° je bil on? treslo v mozeg. Pokrižal se je “Kdo on? in Pognal konja . . Blaž ni odgovoril. Zaplotnik ni mogel dalje. Iz Proti večeru je šel v Vzglav-Polmraka noči in pijanosti je nik, da pokropi moža. V temni razločil belo znamenje. Skušal baraki ni bilo prostora za mrli Je priti do njega. Preden ga je ča, položili so ga na mrtvaški dosegel, se je spotaknil in pa- oder pri Graparju, da so imeli del- Otipal je kamen in se z ljudje kam priti. Vso močjo pognal kvišku; sedel Zaplotnica je sedela ob Za-^ r?ar?i ' • • plotnikovem vzglavju in vzdi- Llaž se je vračal iz Vzglav- hovala: “Zakaj nas Bog tako ^ka Proti fari. Prišel je po|tepe? s vivnih poteh po gmajni in gozdovih da bi neopažen do-Se£el vas Ko OKTOBER 1.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. VINSKO TRGATEV. 7. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev s plesom. Začetek ob 7:30 zvečer. 8. —(Veselica Kluba vpokojencev v SDD na Recher Ave. 12.—Carniola Hve No. 493 T.M. priredi v prizidku SND na St. Clair Ave. “Columbus Day Card Party”. 14—Društvo dvor Baraga, št. 1317 kat. borštnarjev priredi maškeradni ples in vinsko trgatev v novi dvorani sv. Vida. 15.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi v prizidku SND na St. Clair Ave. večerjo, po njej pa ples. 21. —Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani družabni večer. 22. —Podružnica št. 14 SŽZ priredi “Chicken Dinner”. Pričetek ob petih popoldne. 22.—Pevsko društvo SLAVČEK poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu koncert. 27.—Demokratski klub 23. varde priredi letno zabavo s kartami v spodnji dvorani SND na St. Clair. 28. —Z veza slov. protikomunističnih borcev priredi JESENSKO ZABAVO v Slov. domu na Holmes Ave. 29. —Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi letno jesensko zabavo v novi farni dvorani. 29.—Slovenski Oder poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju ob 3:30 popoldne komedijo “Skopuh”. 29.—Cerkveni pevski zbor Ilirija Zakon po črki... Jožefina Gerlica ima že 70 let, vendar se je odpravila na obisk Slovenije. Seboj je vzela v posebnih kuvertah tudi 55 dolarjev, ki so jih njeni znanci poslali svojim sorodnikom v starem kraju. Jožefina ob prihodu v Jugoslavijo teh dolarjev ni javila. Ko je kasneje šla na kratek obisk preko meje v Italijo, so ji te neprijavljene dolarje in še okoli 30,000 dinarjev, ki jih ji je dal nečak za potrebe v Jugoslaviji, na obmejni postaji Kozina zaplenili. V ljubljanskem “Delu” se nad tem pritožuje takole: “Nikdar nisem mislila, da bom morala kaj takega doživeti na svojo starost prav v svoji! rojstni domovini! Saj nimam več besed. Mislim pa, da bo | novanj. Tako nastane primanj- ne, ampak le za znak priznanja kljal 150 stanovanj, lei se občutno pozna”. “Delo”, uradno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, se nam v pogledu opisovanja razmer v Sloveniji zdi vsekakor zanesljivejše od pisanja nedavnega obiskovalca Slovenije, ki bi rad pisal o razmerah v Ljubljani, pa ne loči niti med strugo Ljubija nice in Gruberjevim prekopom. Branje časopisov in proučevanje zemljevidov je na splošno za vsakega koristno delo, prav posebno pa za onega, ki bi rad poučeval ljudi o razmerah v tujih deželah ... -------o------ V Vzhod. Berlinu raste število samomorov BERLIN, Nem. — Zanesljiva sedanjega napetega mednaiod-nega položaja, kanadskega zaupanja v NATO in za dokaz kanadske odločnosti nepopuščanja pred izsiljevanjem. ------o----- Hranite denar za deževne dneve - kupujte U. S. Savings bonde! MALI OGLASI bo nastopil v cerkveni dvora- arsikdo raZUmel moje občutje poročila iz komunističnega dela ni na Holmes Ave. Začetek ob,.n razočaranje razen tistih ne- Berlina trdijo, da je število sa-štirih popoldne. !prijaznih carinskih uslužbencev NOVEMBER |na postaji Kozina.” 5.—Glasbena Matica priredi, Ti so vršili svojo službo po opero “Hoffmanove pripoved-;črki. Vsako “kazanje razume- vanja” bi jih utegnilo stati ostro kazen... Partizanska zastava Ljubljansko “Delo” je v se-°bi stavku o partizanski zastavi ob 20-letnici ljudske revolucije” ke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop. 5.—Društvo Slov. dom št. 6 SDZ priredi banket v proslavo 50-letnice obstoja. Začetek petih popoldne. 11.—Korotan priredi izredni1 napisalo, da je bila po “Parti-koncert ob 10-letnici svojega banskem zakonu” iz julija 1941 obstoja. j partizanska zastava rdeča in 18. —Štajerski klub priredi mar-1 slovenska z znaki in emblemi tino van je za svoje člane. svojih enot in geslom “Za svo- 19. —Pevski zbor Jadran priredi bodo”. Rdeča je bila na prvem koncert v SDD na Waterloo: mestu ... Tej določbi je v okto-Rd. Začetek ob 3:30 popoldne, bru istega leta sledila nova. Par- 26.—Pevski zbor SLOVAN poda tizanska zastava je postala v v AJC svoj jesenski koncert. Sloveniji slovenska trobojnica s 26.—Slovenski oder poda v dvo- petokrako rdečo zvezdo v sre- rani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dramo “Prva legija”. Stanovanje oddajo Oddajo petsobno stanovanje na E. 74. St. in Lockyear Ave. Vprašajte pri “Erštetu” ali kličite HE 1-3344. —(180) Stanovanje Prosto stanovanje se dobi v zameno čuvanja prazne farme blizu Geneva, Ohio, na County Line Rd., blizu jezera. IV 1-6662. * • (180) Dr. J. Brilej Titov veleposlanik v Kairu Predsednik FLRJ Broz-Tito je imenoval pretekli mesec za no- strga masko z obraza, da je to podla laž, da oni nimajo s komunizmom nobenega opravka, da le “govore, kar so videli”. Iz vega veleposlanika v Združeni govorjenja in pisanja teh ljudi arabski republiki Slovenca dr.jizgleda, kot bi se po Titovini Jožeta Brileja. V življenjepisu,!pretakala mleko in med, kot da ki ga je objavilo “Delo”, je po-.je to res raj na zemlji, posebno vedano, da je bil Brilej član!proti naši kapitalistični Ame-Komunistične partije od 1. 1932, jriki! da se je takoj v začetku svojih Ali ni škoda črnila? di... Tito, ki je izdal novo odredbo, je spoznal, da rdeča zastava ne vleče med množicami, zato jo je zamenjal z narodnimi barvami! Drugo letalsko podjetje? Na predlog iz Slovenije je zvezni izvršni svet odobril v Jugoslaviji ustanovitev drugega letalskega podjetja,-ki naj napravi konec monopolu Jugoslovanskega aerotransporta. Neki Vencel Planinc iz Ljubljane piše v “Delu”, da je tako novo podjetje resnično potrebno, ker poslovanje JAT je naravnost nemogoče in vzor za-nikrnosti. momorov v Vzhodnem Berlinu strašno narastlo po 13. avgustu, ko so komunisti pretrgali zveze med obema deloma mesta. Povprečno dnevno število samomorov je doseglo že 25, dočim jih je bilo pred 13. avgustom komaj 7 na teden. Največ samomorilcev je takih, ki so imeli delo v zapadnem delu Berlina, živeli pa v vzhodnem. Zguba delo in splošna potrtost v komunističnem delu Berlina sta jih pripravili, da so segli po lastnem življenju. Na mlajše samomorilce je verjetno vplivala tudi nevarnost, da bodo vpoklicani k vojakom. Komunisti so namreč sklenili, da povečajo število moštva v svoji armadi, ki šteje 90,000 vojakov, kar za 80,000. Vzhodni del Berlina je doživel že dva vala samomorov. Prvi je bil 1. 1954 z 371 samomori in drugi 1. 1958 z 352 samomori. V najem 4 lepe, čiste sobe, zgoraj, se oddajo eni ali dvema odraslima, brez otrok. Kličite HE 1-9815. (178) Sobe se odda 3 sobe se oddajo na 2. nadstropju zakonskemu paru ali dvema dekletoma. Oglasite se na 5920 Prosser Ave. —(178) visokošolskih študij priključil revolucionarnemu gibanju. V veži se je tiščala Tončka vsa objokana, žene so stale okoli nje, govorile so s pritajenimi glasovi in jo tolažile. Težka, otožna pesem deklet ,se je razlegala iz izbe, da je mozeg, za par minuti^ g golzami oči _ Je prišel do znamenja Je zagledal nekaj neznanega Pied seboj. Spreletelo mu kosti in da je mogel njegov tenek glas ki je groza tiščala grlo; ko je tollko popustila, ZavPiti, je njc Posekal tišino Kdo si a]i si hudič ali si elovek?” .a t-a klic se je črna kepa, J° .ie videl na kraju poti, °gnala kvišku, nagnila se je J1 lz£ini!a v noč . . . Blažu je kl°za odprla oči in cesto na 11 oko, ušesa so slišala šum hu- ska^H^n *n s^°kanJe izmed ^ se ustavil prej, dokler ni •”ll)rl Vl‘at svoje koče za seboj n Prižgal luč. Pogledal se je Zaostanek v gradnji stanovanj Tukajšnja titovska propaganda poveličuje na veliko gradnje uredništvu novih stanovanj v Jugoslaviji. Te “rastejo kot gobe po dežju”. Ljubljansko “Delo” piše 5. avg. Tudi Kanada bo poslala okrepitve v Z. Evropo! OTTAWA, Can. — Obrambno ministrstvo je objavilo, da bo 22. septembra odpotovala v Evropo skupina 400 kanadskih vojakov kot okrepitev kanadski brigadi v Zah. Nemčiji, leden kasneje bo prvi skupini sledila . i enakomočna druga. Sobe se odda 3 sobe, opremljene ali neopremljene, na prvem, zadaj, se oddajo. Kličite od 1. do 3. ure pop. ali od 8. zve. naprej: 881-1560. (180) Sobe se odda E. 55 St. in St. Clair Ave. — 4 neopremljene sobe, kopalnica, gorkota, vroča voda. $45 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (X) Sobe se odda 3 sobe se odda eni ali dvema mirnima osebama. Vprašajte spodaj, spredaj, na 1176 E. 61 St. (MWFX) Stanovanje se odda Dvojno štiri-sobno stanovanje se odda, s kopalnico. Vpraša se na 911 Addison Rd. (179) zrcalo sebe n se prestrašil samega °zno predpoldne se je zbu-^ * lekel Jopii', v.se drugo je d’ I H se^k Svetel dan je gle-sk°zi umazana okna, jasen “Kadar jaz umrla bom, pušelc lep imela bom ...” Blaž je pomolil. V domišljiji je vstala pred njim črna kepa pred znamenjem, dvignila se je ih padla . . . Blaž se je stres-nil . . . Ko je sedel na klop, je videl, da je sedel poleg Kocjanovega. Jedva se je ozrl po sobi, je zagledal za vrati orožnika. Jaka je začuden gledal. Nato se je nagnil Blaž k njemu na uho in dejal; “Meni so steklenico že plačali. Ti si stavo izgubil”. Jaka je nategnil obraz v slabo voljo. “Kadar bom imel denar, te pokličem”. Štiri dni za Zaplotnikom so pokopali Kocjana. Ni učakal sinove ženitve. (Dalje prihodnjič.) -------o------- Oglašajte v “Amer. Domovini” Nekdo je pisal ljubljanskega “Dela” glede pi-Jože Brilej je v onih letih svo-jsanja o izboljšavi preskrbe: “Ali je komunistično prepričanje in j ni škoda črnila in papirja. Koli-; letos o tem takole: ko je že bilo napisanega o tem i “Kljub večjemu prizadevanju našem bolečem predmetu pre-iv zadnjih letih, investorji, grad-skrbe in vse je bilo bob ob ste-! bind, predvsem pa obrt, ne iz-no!... današnje stanje je na-ipolnjujejo zadovoljivo svojih ravnost kriminal!” i nalog pri izgradnji novih stano- Urednik odgovarja na pismo, j vanj. Perspektivni program doda “kljub trdovratnim slabim loča letno 800 stanovanj, ki mo-izkušnjam” ne smemo obupati;rajo biti pripravljena za vseli-nad možnostjo izboljšave, ker tojtev. Po podatkih, ki jih je zbral je nevarna politična psihoza, ki Okrajni sindikalni svet v Maii-hromi dejavnost in ustvarjalno Koru, pa je doslej bilo možno prizadevnost državljanov...” |razdeliti povprečno le 650 sta- Olbraimbni minister Harkness je izjavil, da pošiljatev vojaških okrepitev v Evropo ni treba smatrati za znak neizogibne voj- ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 članstvo v partiji skrival v javnosti na vse pretege, izdajal se je za krščanskega socialista, za trdnega slovenskega narodnjaka in podobno, da je lažje pridobival nove pristaše za komunistično stvar. To isto delajo komunistični agenti v Združenih državah, pa naj bodo Titovi ali Hruščevi, pri tem se vztrajno skrivajo za narodno masko in strahovito zakriče, če jim kdo fflTwi:: lost haj vesel. le zvonovi so peli ža- ,10, prežalostho. Bog mu daj mir, večna luč sveti!” je pomislil mu Prijalel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA j Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbniy, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD t053 East 62 St.11002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči ii Endersnn 1-2088 KEnmaro 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE, MATERE, STARE MATERE IN PRASTARE MATERE Mary Gabriel ki je zatisnila svoje mile oči dne 18. septembra 1951 Prišel je k nam spominski žalni čas ko misel na Te združuje nas. Kako nenadno si vzela slovo, za vedno legla v hladno si zerhljo. Sedaj počivaš v črni zemljici, želja naša je le ta, da bi se vsi skupaj sešli v prelepi večno, ti lam gori nad zvezdami. Žalujoči ostali: ... , r.v..:- ..: . - ■......... .. . " SOPROG in OTROCI VNUKI ir. VNUKINJE MED ObMOkOM — Rimske čelade, ščiti in kopja leže na tleh, ko so se n j Utori lastniki šli krepčat. Slika je bila posneta rekom snemanja filma “Barabas’ v Rimu. Cleveland, Ohio. 18. septembra 1961. Na tvoj grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep, naj dokaz ljubezni naše bo, da spomin na Te je svet. 4 AMERIŠKA DOMOVINA, Karel Mauser: i LJUDJE POD BIČEM § HI. del. g V dolgih vrstah so se vlekla drobna in sočna stebelca koruze. Trudno in zbito je dvigovala motiko in z drugimi jetni-cami okopavala ozka, suličasta zelena peresa. Žulji na ro-kah( ki jih je dobila od gladkega držaja, so jo pekli, v predrto kožo je polzel znoj in žgal. Ni bila vajena tega dela, čeprav ga ni sovražila. Vendar se je mučila, z enakomernimi zamahi skušala ujeti s svojo sosedo in se obenem umikala prsti, ki ji je zvrha letela v čevlje. Sonce je žgalo v zatilje, lotevala se je je omotica, jezik se je lepil na ustnice. S trudnimi očmi je ujela postave stražarjev, ki so ležali v senci in brez misli sledila drobnim curkom dima, ki se je vijugal od njih cigaret in se v hipu razgubil v migljajoči vročini. Že v ječi si je prisilno taborišče naslikala tako, da ni bila razočarana, ko ga je spoznala bolj natančno. Navadne barake z velikimi špranjami v stenah in s strehami, ki so skoraj vse puščale. Žica okrog in o-krog je objemala nizke stavbe, ki so nekam onemoglo čepele na bregu. Stražni stolpi na vogalih so bili na vrhu podobni štorkljinemu gnezdu in v njem je stal stražar s strojnico. Z mrakom so se na visokih drogovih prižgale močne luči in s svojo svetlobo ogradili taborišče od sveta. Stranišča so bila na drugi strani, latrine — dolgi jarki, iz katerih je v vročini zaudarjalo in polnilo taborišče z obupnim, gnilim vonjem. Po hrano so hodile v kuhinjo s škafom. Za vsak dan sta bili določeni dve jetnici. Postavili sta se v vrsto in čakali, da jima je kuhar z zajemalko odmeril porcije. Kolikor jetnic v baraki toliko zajemalk. Hrana vedno ista — v vodi razkuhan krompir, včasih vmes razkuhani koščki makaronov. Prvič so se jj osule solze, ko je šla na delo. šle so v pletev in takoj, ko so prišle skoz vrata, se je stražar zadrl nad dvema mladima jetnicama, ki sta bili v prvi vrsti. — Pojta! — Silva se je na mah domislila korakajočih Nemcev, dolge vrste, ki so bile po ljubljanskem tlaku, ki je puhtel od vročine. Singen! In so peli. Trde, tuje besede so padale v vroče ozračje cesta in vmes je visoko pel tenor kakor da se želi izvijugati iz zelene gmote uniform. — Pojte, prašiče bele! — Silvo je stisnilo pri srcu, ko sta pričeli. Sopran in alt se je s čudno otožnostjo in bolečim odporom zlil skupaj in se zagnal v modrino, v rosno grmičje ob kolovozu. Mreža gosta, močna je tako, da ne morem zlezti skozi njo... Peli sta in ko so Silvi pričele vreti solze v oči, se je domislila, da jo pojeta po napevu neke domobranske pesmi, ki jo je včasih slišala. Ni se je mogla spomniti. Spremljalo jo je tiho udarjanje vojaških čevljev po kolovozu in v njen ritem so se ujele tudi njene stopinje. Kako strašno lahko nekdo ponižuje človeka, ki je brez pravice! Nenadoma se je domislila pravega besedila napeva: Oče, mati, bratje in sestre . . . CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ARLINGTON HEIGHTS— BY OWNER 4 bdrm. home. Paneled rec. rm. Many extras. 4% blocks ito parochial and public schools. CL 5-6329. (178) ARLINGTON HEIGHTS — BY OWNER Older home. Excel, cond. 2 car gar. 7 rms. \Vt mod. baths and kit. Nr. schls., shopg. & transp. CL. 3-7346 aft. 6:30 p.m. or all day Sun. $21,500 or best offer. (179) STOP AND CONSIDER — This owner needs buyer. If you’re shopping for a lovely well kept home -big. cor. lot. Make offer on 4 yr. old bi-level. Crptg., drapes, 2 full baths. Pan. guest-rec. rm. Lge. kit. Att. gar. Big f enced Indscpd. yd. % mi. Congress St. & Toll Rds. 2 blks. schl. Lge 4% mtge. Red. to $29,900. TE. 3-8511. (180) CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP CHILD Care—2 children. Lite hse., kpg. Pvt. rm.-TV. Must stay. Child welc. He 6-4847, aft. 6. (180) CHILD Care—Gen. Hswk. $35-$40 start. No cooking, must live in. Own rm., bath, TV. Sub. Glencoe home. References req. No exp. nec. this particular work. Call Collect. VE 5-1939. (180) CHILD care—Ref., expd. teen ager to care for 19 mo. old child, Mons. from 4 p.m. to 8 p.m., Tues., Thurs. from 4 p.m. to 10 p.m. in my home, vie. Montrose-Milw. Please call AV 2-6569 bet. 7 a.m. and 3:30 p.m. AUTO PARTS FOR SALE Gledala je v stražnikov o-braz, v njegova surova, napeta usta, ki so uživala nad nemočjo ubogih pevk in nad ranjenimi čustvi te gmote ženskega mesa, ki se je vlekla po kolovozu. In se je spomnila partizanskih popevk, v katerih so ponaredili Gregorčiča in narodno pesem, jo oblekli v rusko melodijo, da se ti je zdelo kakor, da jo slišiš iz ruske stepe, ko sredi prostrane noči nekdo udarja na balalajko, ki ji odgovarjajo glasovi iz teme. Kako bedasto in opičje posnemanje! Z udarci je rahljala debelo kepo prsti, ki se ni hotela razleteti. — Ti še nikoli nisi delala na polju — je rekla soseda, suha, zgarana ženska. — Res nisem — je rekla z nasmeškom. — Kaj si pa delala? — — Učiteljica sem bila — je rekla sramežljivo. — O — se je začudila. — Kje pa? — — V Dobrepoljah. — Suha jetnica se je s prsi oprla na držaj. — V Dobrepoljah? Kaj ne poveste! Jaz sem pa iz Velikih Lašč. Dobro sem poznla tisto Razpetovo svinjo. Pri nas je bil, ko so pobijali tiste ki so jih privlekli s Turjaka. — Psovka je Silvi težko padla na srce. — Ni me treba vikati — je rekla tiho. — Tu smo vsi enaki. Toda kar se Razpeta tiče... preden je umrl je marsikaj drugače gledal. — Ženski je bilo nerodno. Udarila je z motiko in šele čez čas i—•—•—•—•—•—•- -—.—•—.—.—•—. Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 23 KSK.I Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Albin Orehek; tajnik John J. Polž, 16000 Chatfield Ave. (11), tel. 941-5044, zapisnikar Anton Strniša Sr.; blagajnik Louis Krajc. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Joseph J. Nemanich, John Ovsenik; vratar Andrew Zamejc. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 6:30 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Oman, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis Simončič; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Spre-lema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O- an, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 _t; blagajničarka Antonija Debe-l k, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop- 'i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, •.astopnici za Ohio KSKJ Boosters tn mladinsko dejavnost Josephine Vinter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Od- rekla : — Ua je umrl, praviš? — — Ustrelil se je — je rekla Silva. Ženska ni nič odgovorila. Nekam trmasto in jezno je nasajala motiko v prst. Nizka, zelena peresa koruze so v ravni črti kakor dolge puščice izginjala šele daleč pri travi, nad katero so švigali pisani metulji. Viktor je prišel po štirinajstih dneh. Mlad stražar, ki je prišel ponjo, ji je povedal, da jo čaka nek moški in da je prinesel tudi paket, ki ga bo dobila, ko ga bodo pregledali. Pričela se je tresti, bala se je, da bo pred njim planila v jok. — Je tvoj mož? — je vprašal, ko sta šla po taborišču navzdol. — Nisem še poročena — je rekla prijazno. Bil je najboljši stražar in nikdar jih ni psoval s svinjami kakor drugi. — Ne bom poslušal — je rekel in mrtvo gledal predse. — Toda zraven moram biti. Dovoljenje imate za deset minut. — Hvala ■— je rekla prisrčno. Ko je prišla do ograje so jo vendar polile solze. Saj se je mučila, da jo je bolelo v prsih, toda ko ga je zagledala, ko ji je pomolil roko skoz mrežo, se ni mogla več pi-emqgovati. V teh cunjah, v prevelikih vojaških čevljih, ki so zijali, z odrtimi žulji na rokah je stala pred njim in čeprav si ni nikoli mogla misliti, da bi to storila, se je vendar sklonila k mreži tako tesno, da jo je lahko poljubil na usta. bor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; laj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Julia Slogan. Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Z.dravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jag«, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. ta j. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Frank Žnidar. — Vratar James Kastek. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. tire dopoldne ter 24. In 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema ot--oke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od S250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60 leta za zavarovalnino od f.25o do $5,000 tn do $2.00 bolniške podpore na dan DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsed. Ludmila Glavan, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 6205 St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349: blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič, Bogomir Glavan. Ža preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W- 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od I do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kil-deer Ave., tel. KE 1-2863; blagajničarka Ann Troha, zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki: Fran- ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Ohijsko ligo KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov. zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak: nadznrniki: John Bradač, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, podpredsednica Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Žastopnik za klub SND in delniških sej: Ulrich Lube in Ray- mond Zakrajšek. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Urbas, podpreds. Alojzija Čebular, tajnica Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; blagatjničarka Mary Komidar; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice: Amalia Novak, Mary Matoh, Phillis Cermely; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave., IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Anna Perko. Zastop. za Klub dru-'.ev AJC: Josia Cebuly, Josephine ine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Mary Škufca, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtel, Angela Gregorčič in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Tau-char. Poročevalka: Frances Lindič. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 18 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica in blagajničarka Nettie Strukel, 473 E. 142 St, IV 1-5617; podpredsednica Albina Malavašič; tajnica in zapisnikarica Anna Strukel, 534 E. 143 St., MU 1-2083; nadzorni odbor: Albina Malavašič in Josephine Grebenc. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. PODRUŽNICA RT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Pauline Stampfel, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoni-zar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Angela Virant. Antonia Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira v šoli tudi 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A, Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Mary Drobnick, tajnica Theresa Popovič, 24631 Glenfo-rest Rd’., RE 1-0562; blag. Molly Gregorc. Zapisnikarica Frances Perme. Redit. Frances Sokach. Nadzorni odbor: Ann Cooke, Anna 3 LARGE BEDROOMS, 1 EXTRA — BY OWNER Modern kitchen. Breakfast area. Full tile bath on 2nd fir. % on 1st. Finished basement. W/W crptg. Also many extras. MA. 6-9038. (180) SELL CHEV. 348 Short block assembly 335 h. p. includes cam and solids. Call ONtario 2-0012. Vse iz Nylona Nylon Avtomobilski Pasovi Preizkušeni za 8,000 lb., 12% čv. dolgi. Ti varnostni avtomobilski pasovi so lahki, svetlo zelene barve in udobni tudi za otroke. Lahko namestilni. 100% čisti nylon. Polno jamstvo ali vrnitev denarja. Pri uporabi ne boste čutili nikakega neugodja. TOWN & COUNTRY PROD. 4726 N. E. Helsey Portland, Oregon (178) IMENIK RAZNIH DRUŠTEV .. . . . . ...... « . . . .... Chinchar. Seje se vršijo prvi torek 6-krat v letu sledeče mesece: ja- nuar, april, maj, september, oktober in december v dvorani sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. C SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Rose Pujzdar, podpredsednica Mary Market, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Nellie Pintar. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delaveskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman. predsednica Terezija Bizjak, podpreds. Louise Zidanic, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Helen Tomažič, nadzornice: Anne Kresevic, Roselyn Shuster in Jennie Praznik, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S.N.D. na E. 80th St, so Agnes Rus, Antonia Dolinar. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic, Ža skupne podružnice: Jennie Cvelbar, Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 na 8601 Vineyard Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ Predsednik John Smuk, podpredsednik Joseph Trebeč, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Joe Smole, Frank Smole ml., Ivan Babnik. Upravitelj: Frank Smole, st. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica len nje Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid '21, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražein-Ambrozic, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hotfert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St, tel. IV 1-0319; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Sylvia Banko, Martin Vogrin. Zastopniki za Dom: Toni Vrh, Louis Godec, Angela Barkovich. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov. društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki; Frank Ahlin, John Postotnik, Bob Menard, vratar Anton Zadnik. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: Joseph Lausin.1 Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Josephine Levstik, Pauline Sampfel, Mary Marinček. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršilo vsaki drugi torek v mesecu ob 7:30 zv. v Slov. narod, .domu, staro poslopje št. 3. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV I 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor Frank Virant, Louis Mrhar in Carl Smaltz. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Louis Mrhar, zastopnik za AJC v Euclid, O., John Komatar in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik Mike Vidmar, podpredsednik Frank Brancel j, tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 5609 Bonna Ave., tel. EN 1-2061; zapisnikar Matthew Penko. Nadzorni odbor: August De Fraine, Frank Majer, Jennie Shray; vratar Anton Pevec. Zastopnik za klub društev S. N. D.: Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., v starem poslopju zgoraj. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St., IV 1-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. .Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4. DRUŠTVO BLED ŠT. 20 SDZ Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Škufca, tajnica Anna Mae Mannion, 10012 Anderson Ave., Dl 1-6136, blag. Apolonija Kic, zapis. Jakob Resnik, nadzorniki Andy Tumbi, John Krofi, Lillian Pelko; zastopnika za SND na E. 80th‘St.: Anton Škufca in Apolo-nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, dr. J. Folin in Dr. A. Skur. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu v SND na E. 80 St. ob eni popoldne. COLL1NWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Rose Šimenc, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. OR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agncs Žagar, pod* oredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. riar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ Predsednica Nettle Zarnlck, pod-oredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Henry Pervanje, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Heights, tel. LU 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar, zapisnikarica Theresa Pistotnik, nadz. odbor: preds. Frank Žiberna, Helen Tomažič, Terezija Bizjak. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Henry Pervanje, za SDD na Prince Ave. Frank Skrl. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zv. na 8601 Vineyard Ave. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ , Predsednik James Kastelic, poa- predsednik Martin Romih, tajnik Frank Perko, 1092 East 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale-tich, zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: Valentine Kosec, J°3- Perušek in John Majerle; zastopnika za Federacijo SMZ: Frank M. Perko, Martin Valetich; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer pia^a^ svoj asesment 25. v mesecu od b- do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr-Cesnik, tajnik in blagajnik T<>ny Krampel, 961 E. 67 St., tel. Ut 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Erste, John Straus. Zastopniki za federacijo Louis Erste, Math Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. P°' družnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu v S.N.D. na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v S.N.D. SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6 Predsednik F. Majer, podpredsednik A. Zadnik, lajnik-blagajm Frank Macerol, 1172 Norwood Rd-. EX 1-8228; zapisnikar Leo Novak-Nadzorniki: L. Urbančič, L. Nova Seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 poP-v šoli sv. Vida v januarju, moju> sept. in dec. PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ Predsednik Anton Tekavec, 203 Goller Ave., tel. KE 1-2907, P°“' preds. Anton Arko, taj. in blag-Drobnick. 23001 Ivan Ave.. tel- R 1-7045, zapisnikar Anton Arko. Nadzorni odbor: Frank Jarc, ^ ^ stopnika za federacijo: Anton >-e' kavec in Frank Drobnick. Seje Js ko tretjo nedeljo v mesecu v dv ' rani sv. Kristine na E. 222 St._