60
 Mili  bratje  Slovenski!   *}
V imenu Slovencov na Dunaji. Dolgo časa je tverda stena med Ijudstvam in Cesarjem stala. Vsak glas za polajšanje k milimu sercu našiga Vladarja je od te stene žalostno in votlo v serca narodov nazaj bobnil. Zastonj so bile prošnje , zat6 so se nevoljnih serca vnele, jeze šum in grozivni krik proti brezvestni steni doni, kri ulice Dunajske žari, in stena pade. Svoboda nas bode prihodnje osrečila, ako se bo-<lemo nje vredne obnašali. Ogri, Cehi, Poljci, Horvati, Slovenci in Dalmatinci, vsi narodi avstrijanskiga cesarstva so se čez svoje potrebe posvetovali, in so jarm nemških stisk razdjali. Pervo je, de svobodni mož domovino, svoj jezik in narod goreče ljubi in to ljubezen v djanji za korist — občni blagor rojakov in svoje mile domovine pokaže. Zatorej pridejo od vsih krajev vsih dežela poslani miloscrčnosti Cesarja prositi — in kakor skušnja kaže — tudi zadobiti, kar za srečo svojiga naroda potrebno spoznajo.
Oh serčni bratjeSlovenski! solze nam po licih derejo, ko pomislimo, de le naša — naša lepa Slovenja je zapušena sirota, in pod starim jarmam zdihuje. Od dne do dne smo Slovenski sinovi na Dunaji čakali, de bodemo zamogli tudi nje poslane na vesele serca stisniti, na serca, ktere so 13. 14. in 15. sušca tudi za Slovenjo na Dunaji vojaškim puškam in ka-iionam nasproti stale; ali naše čakanje je bilo zastonj, zastonj je bil za korist Slovenje kervavi dar! —
Hvala m slava tebi, dragi brat Slovenski! gospod Majer! kteri si z gorečo besedo iskreni čut za naš slovenski jezik po Novicah oznanil. — Res je pervo in naj potrebniši namesto ptujiga jezika — Slovenski jezik v šolah in kancelijah vpeljati; sej večstoletna skušnjav kaže, kako malo sadu nam je nemšina prinesla. Če Slovenec dve ali tri leta nemško šolo obiskuje, kmalo, ko doma ostane, nemško pozabi, slovenskiga se pa ni učil — torej nima druziga od tacih šol, kot zgubljeni čas. Slovenec ima bister um, tode nerazumljivi jezik ga v tamo tlači.
Potrebno je Slovenski jezik v kancelijah vpeljati, ker vsi izobraženi narodi spoznajo, de je potreba očitnih sodba (Oeffentliches Gerichtsverfahren). Kaj bo pa očitna sodba v nemškim jeziku Slovencu pomagala, ki le slovensko razume, in to je pri vsih kmetih. **) Ti so jedro naše domovine in veči del prebivavcov; za nje se mora skerbeti, de bodejo izobraženi in čez njih pravice vgotovljeni.
Trudite se Slovenci, kteri našo domovino ljubite, de tudi Slovenje poslani izmed krepkiga ljudstva se milimu prestolu našiga Cesarja bližajo. Poslani izmed krepkiga ljudstva, ker naši dozdanji stanovi nam še niso nič domorodniga duha pokazali.
Zdaj je čas za narod skerbeti; kadar se bo veliki zbor na Dunaji sklenil, od ustave (konstitucije) govoriti, bode prepozno. — Pridite mili bratje, z neizreč-ljivimi željami vam serca Slovencov na Dunaji naproti bijejo. — Sej polni jih tista kri, ki se po vaših žilah toči, po žilah Krajncov, Stajarcov, Korošcov in Primorcov. Vsi smo bratje, prosimo milostljiviga Cesarja — našiga očeta Ferdinanda, de nas, oh že predolgo ločene — pod enim vladarstvam sklene. Gotovo
*) Pričijoči sostavek smo iz Dunaja prejeli, ko so bile Novice za preteklo sredo že natisnjene. Nadjamo se, de tudi danes prepozno ne pride. Sicer pa današnji list na znanje da, de tudi miKrajnci ne spimo, ampak de se poganjamo za slovenske pravice, če ravno ne tako glasno, kakor nekteri žele, pa vunder enako goreče kakor drugi.
Vredništvo. **) Izgovor, de naš jezik še ni za kancelije, je prazin izgovor, in zamore le od tacih priti,  kteri  ga  ne   umejo   govoriti, in nimajo volje se ga učiti.                              Pisatelj.
nam bode dovolil, sej ve, de eniga podložniga ne zgubi, ampak de v sklepu in zlogi celiga Slovenskiga naroda. se mu nova moč rodi. V sedanjih časih se vse zediniti želi, kar je eniga naroda, in se bode zedinilo. Nemilo je krojiti s silo, kar se po kervi, sercu in jeziku veže.
De bodejo prihodnje naprave noviga vladanja v resnici za našo domovino koristne, morajo našimu ljudstvu primerjene biti. Postave in deržavne naprave, ako hočejo k pravi sreči peljati, ne smejo s silo od eniga ptujiga naroda na nas preložene biti, to moč naroda kvari. Temuč morajo navadam, mislim in djanju podložnih naravnane, tedaj iz ljudstva vzete biti. To se pri nas do zdaj ni zgodilo, —ptuji jezik je s p tuj i m glasam p tuje reči oznanoval, ali je čuda, de smo tako malo sadii prinesli!
Iskreni rodoljubi! kteri ljudstva lastnosti in potrebe poznate , zedinite se, prevdarite korist in blagor naše mile Slovenje, in pridite kmalo, dokler je še čas od vsih Slovencov na Dunaj k dobrimu Očetu Ferdinandu; upati smemo, smemo gotovi biti, de nas bode vse Slovence Krajnce, Stajarce, Korošce in Primorce — spoznaje naše — potrebe uslišai in dolgo s silo ločene brate sklenil.
Varvajmo se dalje , de nas ne bodo zopet nemški deržavni vezi (jleutscher Bund) pritisnili. Kar je skoz veliko let v Avstrii se slavniga godilo in napravilo, je od Slovanov prišlo, Slovani zdaj tudi svojo kri na Laškim prelivajo, zgodba pa krivična, ktere list Nemci v rokah derže, le Nemcam vse pripiše! Temu se mora pomagati!
Ozrimo se na Nemško politiko, ktera se zmi-raj bolj očitno pokaže. Prusovski kralj je Pozno iz svoje oblasti spustil, o temu: de se bodo Poljci sami Rušam branili, Nemci pa za njih herbtam stali. Nemci vedo, de je veliki del Avstrije Slovanski, pa ga hočejo ki nemški deržavni vezi potegniti, de bi hrabri vojšaki Slovanski še dalje za nemško slavo se bojevali. Bratje! slavo, zgodbe spomin, skorej narodnost smo zgubili, le jezik je še ostal, in ta je že tudi v nevarnosti. V serce nam posebno zdej done krepke besede našiga slavniga Koseskiga:
Gani se! komur je mar zahvale prihodnjiga vnuka. Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodii! Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno želo Z umam orožite se, ne bojte se znoja na čelu! Urno tedaj kresavnike v dlan, zedinite iskre, Dajte zasvetiti luč, množite, širite plani. Mnogo ledine je še, mnogo je krizama rok, Ganite jih, otrebite mah domovine do jedra, Dvignite serčno zaklad slovenskiga dlana in uma, Biti slovenske kervi bodi Slovenca ponos!
Martin   Sem raje,   pravdoslovec.
A. Globočnik, pravdoslovec.