List 4.
Narodno-gospodarske stvari.
*
Kako je s soljo v našem cesarstvu,
in kaj naj vlada stori,  da  sol  po cenejši ceni
vsak lahko dobiva?
Odbor za narodno gospodarstvo je v dunajskem drž. zboru izdelal sporočilo, ki tako temeljito in jasno dokazuje grozne napake dunajske vlade, da se mora upati, da bode enkrat konec teh napak in da dobimo sol po pošteni ceni. Sporočilo odborovo je že v rokah državnega zbora, in nadjamo se, da pride ta stvar, kakor odbor želi, kmalu v pretres državnemu zboru.
Naj posnamemo z natisnjenega tega sporočila važnejše točke.
Odbor pravi, da sol je ena največih potreb za življenje človeku in živini, — da naše cesarstvo ima veliko več soli memo druzih držav, pa vendar s~ujim z davkom obloženim ljudem naj d raze prodaja sol.
Dalje pravi odbor, da bi rad nasvetoval, naj pusti vlada to iz rok, da ona sama sol dela in sol prodaja, to je, da se odstrani samoprodajstvo (monopol) soli; vendar ker vidi, da je državna kaša revna in bi po tem zgubila mnozih dohodkov, tedaj naj ostane monopol solni za zdaj še v rokah vladinih, al živa potreba je, da se cena soli saj tako zniža, kakor jej je cena v druzih državah.
Po tem dokazuje odbor, kako drago izdeluje naša vlada sol memo druzih držav; čez 88 od 100 znašajo sami stroški za izdelovanje soli pri nas; ni čuda, da na priliko, na Nemškem se ne prodaja cent soli nikjer draže kakor po 4 gold., pri nas že v solnicah kupljena velja blizo 7 gold. Ni čuda po takem, da na priliko, angležka država proda leto in dan 12 do 14 milijonov centov soli v tuje dežele, Avstrija pa le nekoliko čez 1 milijon centov !
Prodaja in kupčija soli naj bodete prosti povsod — pravi odbor — kdor jo plača, naj jo dobi vsaki čas veliko ali malo, kolikor je potrebuje, ali je blizo solnic ali daleč od njih po enaki ceni.
Poglejmo najpred na
kuhinjsko sol.
Gotova resnica je, da v vsaki deželi raste ubo-štvo tem bolj, čem manj se soli, mjile (žajfe) in sladkora (cukra) porabi.
V našem cesarstvu porabi počez en človek na leto in dan 14 funtov soli, na Parskem 21, v Badenu 25 itd. Kolikošen razloček!
w
Živinske soli
se v našem cesarstvu  šteje  leto   in  dan na  enega konja 6 funtov, govedo 15 funtov, kozo, ovco ali svinjo
------   26   ------
2 do 3 funte, — v Belgii nasproti na konja 23 funtov, govedo 46, ovco, kozo 11 funtov.
Ali je po takem čuda, da živinoreja pri nas ne napreduje ? da imamo veliko bolezen ? da je živina slabeja?
Gnojne soli
je bavarska dežela, ki meri le 1380 štirjaških milj, za leto in dan potrebovala 20.729 centov, — Avstrija na 11.000 štirj. miljah le 9788 centov.
Spet to kaže, kako s kmetijstvom stoji v Avstrii!
Zarad morske soli, o kteri so došle prošnje iz Kopra in Pirana, priporoča odbor: naj se 1) cena morske soli brž brž zniža, 2) dozdaj navadna siva sol naj se prodaja čista brez vse mesarije, 3) kupčija se soljo po cesarstvu naj je prosta, 4) če se je več pridela, naj se prosto prodaja v tuje dežele.
Odbor pravi: ali ni to norčava (abderitiška) postava, da se sme morske soli le odločena mera narediti, kar se je več naredi, pa se mora v morje nazaj vreči! Se le lani se je tako pokončalo 15.000 centov morske soli in pred več leti so v reko Dragonjo toliko narejene soli vsuli, da ladije niso mogle naprej! Tako je gospodarstvo pri nas!
Po vsem tem pride odbor do tega, da državnemu zboru priporoča to-le:
Vladi naj se priporoča, da odpravi samoprodajo soli; dokler se pa to ne zgodi, naj se
1)  cena vsakoršne soli zniža tako ali saj blizo tako, kakor v sosednih državah, in kupčijstvos solj6 naj je prosto povsod;
2)  vse predpravice, po kterih posamezne osebe ali društva sol cenejše dobivajo, naj se prekličejo;
3)  vse državne pogodbe, po kterih se sol v tuje države cenejše ali celo po tej ceni prodaja, ktero na-pravljanje soli stane, naj se temeljito pretresejo in pre-naredijo;
4)  sol naj se nareja, kolikor mogoče, dober kup in po najumniših vodilih, in vse naj se odstrani, kar ovira cenejšo naredbo soli;
5)  naj se skrbi za to, da se vožnina soli po železnicah in ladijah zniža kolikor mogoče.