Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 I termalni.park@terme-ptuj.si ; Podravje j Vrtec Ptuj • Za ureditev ! in dokup igral potrebujejo j 130.000 evrov O Strani 6 in 7 Ptuj, petek, 19. avgusta 2016 letnik LXIX • št. 66 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■Stajerskitednik. Stajerskitednik V središču Slovenska Bistrica • Če občina parkirišča vzdržuje, lahko tudi pobira parkirnino O Stran 5 Družba Hrvaška • Kljub evropski kartici zavarovanja pri zdravnikih potrebna doplačila O Strani 8 in 9 Črna kronika Slovenija • Kazen za vožnjo brez registrske tablice: 500 evrov O Stran 24 Stajmki tednih; Slovenija, Podravje * Kakšni so prihodki od iger na srečo Igre na srečo občinam prinesle 31 milijonov evrov Dobitne številke loto listkov in drugih klasičnih iger ne prinašajo veselja le dobitnikom. Če je dobitek vreden več kot 300 evrov, se skupaj s srečnežem veseli tudi občina. Največ denarja od dobitkov je v preteklem letu in pol prejela občinaKoper, v Podravju pa občina Markovci. Več na straneh 2 in 3. Aktualno * Zakaj po letih obljub še vedno ni krožišča na Mariborski O Strani 2 in 3 V središču • Foto: Črtomir Goznik V) 4) MO Ptuj, največje lastnice KP Ptuj, na skupščino ni bilo O Strani 4 in 5 ^j^arodno # abavne Km lasbe Ptuj 2016 1. VEČER - drugih 10 let najuspešnejših viž festivala (1980 - 1989) v izvedbi popularnih ansamblov, 1. septembra ob 19.30 2. VEČER - festival NZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU 2 Štajerski Aktualno petek • 19. avgusta 2016 Slovenija, Podravje • Davek na dobitek je prgišče denarja v primerjavi s koncesijskimi dajatvami Igre na srečo so občinam v letu in pol pri Dobitne številke loto listkov in drugih klasičnih iger ne prinašajo veselja le dobitnikom. Če je dobitek vreden več kot 300 evrov, se skupaj s Največ denarja od dobitkov je v preteklem letu in pol prejela občina Koper, v Podravju pa občina Mar-kovci. Skupaj so slovenske občine od davka na dobitke pri klasičnih igrah na srečo od. 1. januarja do 30. junija letos zabeležile 4,1milijona evrov prihodkov, od 10 največjih prejemnic denarja od klasičnih in posebnih iger na srečo v letu in pol I Občina I I Davek na dobitek in koncesijska dajatev (v evrih) 1 Hrpelje-Kozina 675.743 Maribor 736.355 Piran 1.206.980 Šempeter-Vrtojba 1.274.756 Koper 1.473.325 Šentilj 1.786.553 Sežana 1.909.724 Ljubljana 2.044.721 Kranjska Gora 2.104.806 Nova Gorica 6.916.165 tega podravske občine 85.236 evrov. Po zbranih podatkih so v tem obdobju srečneži iz koprske občine v občinski proračun prispevali 822.993,61 evra. K velikosti zneska je znatno prispevala tudi pet milijonov evrov vredna sedmica. Na drugem mestu se nahaja občina Maribor. Dobitniki iz drugega največjega slovenskega mesta so proračun občine okrepili za 425.404 evrov. Tako kot v Kopru je tudi v Mariboru pomagala sedmica, saj je dobitek v vrednosti 1.283.779 evrov prejel Mariborčan. Mestna občina Ljubljana je na tretjem mestu, od davka na dobitke pri klasičnih igrah na srečo pa je v zadnjem Bruto prihodek od iger 79% I Klasične igre na srečo I Posebne igre na srečo Bruto prihodek od iger (vplačila, zmanjšana za izplačane dobitke) Prihodki in dajatve od iger na srečo (v milijonih evrov) I Leto ||20g^|20o^|2O13||2oT^|2O15 Bruto prihodek od iger (skupaj vplačila, zmanjšana za izplačane dobitke) 416,8 417,5 309,0 294,8 302,5 Dajatve 147,7 149,4 112,0 107,2 109,4 Prihodki in število obiskovalcev igralnic in igralnih salonov letu in pol prejela 365.250 evrov prihodkov. Med podravskimi občinami je najvišje občina Mar-kovci, sledi ji Ptuj, nekaj manj kot 12.000 evrov pa so srečneži prispevali v slovenjebistriški proračun. Na dnu lestvice so se znašle občine Dobje s prihodkom 45,78 evra, podravska občina Sveta Ana s prihodkom v vrednosti 100,11 evra, Kostanjevica 2007 I 2008 I 2013 I 2014 I 2015 I Igralnice bruto prihodek v mio € (zmanjšan za izplačane dobitke) 228 204 135,5 135,9 139,8 dajatve v mio € 73 63,8 42,6 42,6 43,8 obiskovalci 2.302.000 2.384.000 1.662.000 1.674.000 1.690.000 Igralni saloni bruto prihodek v mio € (zmanjšan za izplačane dobitke) 128,3 136,2 104,8 101,9 99,8 dajatve v mio € 48,6 51,6 39,8 38,7 37,9 obiskovalci 2.529.000 2.745.000 2.192.000 2.091.000 1.987.000 s 113,38 evra prihodki in tudi Podlehnik, ki je v letu in pol prejel 233,32 evra. Omenjene vrednosti zajemajo le prihodke, ki jih je občina prejela iz klasičnih iger na srečo. Te v Sloveniji izvajata Loterija Slovenije in Športna loterija. Le četrtina občin si deli 27 milijonov evrov Bogatejši vir proračunskih prihodkov, a le nekaterih občin, so koncesije za posebne igre na srečo v igralnicah in igralnih salonih. Posebne igre na srečo so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih, ter stave in druge podobne igre. V letu in pol je 48 slovenskih občin iz naslova koncesijskih dajatev prejelo dobrih 27 milijonov evrov, največ občina Nova Gorica, ki je v letu in pol zaslužila približno 6,9 milijona evrov. Izmed podravskih občin je edina prejemnica denarja z naslova koncesije od posebnih iger na srečo Mestna občina Ptuj, ki je do konca letošnjega junija prejela 174.215 evrov. Osnova za obračun koncesijske dajatve za vrsto posebnih iger na srečo, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu, je prihodek koncesionarja od te vrste posebnih iger na srečo. Osnova za obračun koncesijske dajatve za vsako drugo vrsto posebnih iger na srečo pa so prejeta vplačila za udeležbo, zmanjšana za izplačane dobitke. Koncesijska dajatev se giblje od 5 do 20 % od osnove - odvisno od vrste igre. Od te koncesijske dajatve se 2,2 % nameni fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, enak delež prejme fundacija za šport. Od preostalega dela je 50 % prihodek državnega proračuna in se nameni Uvodnik 0 tragičnem občutju jeseni Prvo topotanje obacev klopotcev, ki jih vestni gospodarji običajno stavijo okoli velikega šmarna, morda še močneje kot po deski udari po srcu. Gre namreč za nedvoumen znak, da gre poletje h kraju, nepreklicno iti nepovratno. Tu so tudi drugi simptomipre-vešanja v jesen: svetloba dobiva zlat nadih, ha loške gorice prav posebej zadehtijo, naša koža pa se zimski snežni odeji ne približuje le v kategoriji časa, marveč tudi odtenka. Popravni izpiti srednješolcev že napovedujejo trden pristanek v vsakdanji resničnosti služb ali šolskih klopi. Turobno, melanholično ali celo depresivno slovo poletja, ki je postalo podoba minljivosti nasploh, je očaralo tudi glasbenike. Kdo ne pozna pesmi Summer's Almost Gone (Poletja je skoraj konec) legendarnih Doorsov? Temo so povzeli še številni drugi tekstopisci, a so njihovo žalobno brezčasnost le stežka presegli. Nekako tako gre: »Jutro nas je našlo mirno nezavedne, opoldan nam je v lase vžgal zlato, ponoči plavamo v smejočem se morju... Imeli smo se odlično, ampak poletja je skoraj konec. Kje bomo, ko ga ne bo več?« In kdo ve, ali nas bo pomlad še našla žive in zdrave? Do jesenskega enakonočja, ki bo odrezalo novo četrtino leta, je sicer še dober mesec dni, a se bo meteorološko poletje končalo že s koncem avgusta. No, vsaj pri nas; na južni polobli bo namreč s septembrom zacvetela jesen. Če torej poznate koga, ki pozna koga, ki seje preselil na nasprotno hemisfero (na Novi Zelandiji, na primer, naših iskalcev sreče ne manjka), je morda zdaj pravi čas, da se povabite na kavo. Če ne, vam ostanejo vsaj tola-žilne nagrade: kuhanje marmelad, konzerviranje sonca za mračne zimske dni (tj. vlaganje paprik) in brskanje po drobovju debelih buč. Morda pa res ne bo konec vsega? Česa globljega vam tokrat nimam povedati... Dragi bralci, užijte poletje do poslednje sekunde! Eva Milošič Ptuj, Podravje • 64 prometnih nesreč v zadnjih petih letih Zakaj po letih in letih obljub še Regionalna Mariborska cesta na Ptuju ostaja ena nevarnejših v mestu, kar potrjujejo tudi statistični nesreč, materialna škoda je bila na 88 vozilih, v šestih primerih pa je šlo za hude telesne poškodbe. sko Zagrebško cesto. Na tem mestu naj bi že v začetku julija postavili montažno krožišče, a do danes Število prometnih nesreč na Mariborski cesti potrjuje tisto, kar so predvsem krajani ČS Breg-Turnišče trdili že dalj časa: da bodo na tej cesti z vidika varnosti ukrepi nujni. Statistika je skrb vzbujajoča: letos se je na tej cesti v sedmih mesecih (do avgusta) zgodilo toliko nesreč kot v celotnem letu 2014. Po podatkih, ki smo jih dobili na Policijski upravi Maribor, so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta obravnavali kar 13 prometnih nesreč, pri čemer je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, tri pa lahke. Materialna škoda je nastala na kar 21 vozilih, kar je za 11 vozil več kot lani. Medtem ko je bilo več razbite pločevine letos, je bilo k sreči v primerjavi z letom 2015 manj lahkih telesnih poškodb. Lani 17, letos trije primeri. Najmanj prometnih nesreč v zadnjih petih letih je bilo na omenjeni cesti zabeleženih leta Foto: Črtomir Goznik Na teh mestih bosta postavljeni montažni krožišči. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 19. avgusta 2016 Aktualno Štajerski 3 Vplačila klasičnih iger v letu 2015 nesle 31 milijonov evrov Prve stave 35,5% srečnežem veseli tudi občina. Prejemki podravskih občin iz naslova davka od dobitkov pri klasičnih igrah I Občina I 2015 (v evrih) I Jan.-jun. 2016 (v evrih) I Skupaj (v evrih) I Markovci 13.599 0 13.599 Ptuj 9.994 2.112 12.106 Slovenska Bistrica 8.937 2.909 11.846 Ormož 5.434 1.212 6.646 Hoče-Slivnica 2.650 1.718 4.368 Kidričevo 2.558 1.174 3.732 Duplek 3.116 603 3.719 Miklavž na Dravskem polju 1.169 1.354 2.523 Zavrč 1.944 107 2.051 Lenart 337 1.556 1.893 Hajdina 1.685 142 1.827 Poljčane 1.280 496 1.776 Žetale 417 1.325 1.743 Cirkulane 1.218 522 1.740 Starše 1.382 308 1.689 Rače-Fram 968 639 1.607 Gorišnica 1.292 154 1.446 Makole 978 407 1.385 Majšperk 793 470 1.263 Središče ob Dravi 1.129 92 1.222 Sveti Jurij v Slov. goricah 850 337 1.187 Dornava 925 215 1.140 Destrnik 695 223 918 Videm 415 244 659 Benedikt 295 290 585 Cerkvenjak 446 94 540 Sv. Trojica v Slov. goricah 439 93 532 Juršinci 150 288 438 Trnovska vas 329 71 400 Sveti Tomaž 324 0 324 Podlehnik 188 45 233 Sveta Ana 55 45 100 za razvoj in promocijo turizma, 50 % pa se nameni lokalnim skupnostim za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo. Kako je Ptuj porabil denar iz koncesije od iger na srečo Preverili smo še, kako je občina Ptuj porabila 108.308 evrov, ki jih je prejela na podlagi koncesije od iger na srečo. »Sredstva Loto 33,6% Ostale igre 12,5% so se porabljala znotraj proračunskih postavk za spodbujanje razvoja turizma - promocijo Ptuja, izvedbo javnih prireditev, transfer občinskemu podjetju za potrebe turizma (TIC Ptuj), sofinanciranje RDO Ptuj-Ormož (skupaj na postavkah 354.176 evrov) ter znotraj proračunskih Eurojackpot 18,4% postavk za vzdrževanje športno-rekreacijske infrastrukture na Ptujskem jezeru (skupaj na postavkah 64.182 evrov).« Dodali so še, da MO Ptuj za spodbujanje razvoja turizma nameni precej več sredstev, kot je prihodka iz koncesije od iger na srečo. Mojca Vtič vedno ni krožišča podatki. V zadnjih petih letih je na tej cesti zabeleženih kar 64 prometnih Težavni ostajata predvsem dve križišči: proti Termam in pri križanju z občin-obljube niso bile realizirane. Prometne nesreče na Mariborski cesti v obdobju od 1. 1. 2012 do 6. 8. 2016 LETO SKUPAJ PROMETNIH I POSLEDICE PROMETNIH NESREČ NESREČ Hude telesne poškodbe Lahke telesne poškodbe Materialna škoda 2012 19 3 6 28 2013 4 / / 9 2014 13 / 6 20 2015 15 2 17 10 2016 13 1 3 21 Vir: Policijska uprava Maribor 2009, ko so obravnavali štiri nesreče, v katerih je nastala materialna škoda na devetih vozilih. Celotna statistika, ki nikakor ni spodbudna, pa je razlog, da so stanovalci, ki živijo ob tej cesti, in tudi tisti, ki se po njej vsakodnevno vozijo, večkrat opozar-j al i, da je to problematiko treba urediti. „Na sestankih četrtne skupnosti smo se velikokrat pogovarjali o tem, da je promet na Mariborski cesti na določenih odsekih nujno urediti, saj je prenevaren. Letos spomladi smo zagrozili tudi z zborom krajanov, ker so nas ves čas zavajali. Trdili so, da je študija narejena, denarja za izvedbo pa da ni. A smo vztrajali, problematiko izpostavili tudi na Svetu za vzgojo in preventivo v cestnem prometu MO Ptuj in končno dobili tudi zagotovilo, da bo namesto križišča Zagrebške in Mariborske postavljeno montažno krožišče. Na žalost pa stvari še niso jasne: kdaj bo krožišče končno postavljeno, ne vemo, obljubljeno je, da ta mesec. Želeli smo si sicer, da bi se to uredilo pred občinskim praznikom, a se ni. Dejstvo je, da je to nevarna cesta in kogarkoli srečam, vsi dejansko izpostavljajo ta problem. Ob določenih urah se je nemogoče popolnoma varno vključiti na glavno cesto. Edina primerna rešitev je, da se uredita obe križišči in zagotovi varnost vseh, ki se tam vozijo," pravi Janez Rožmarin, mestni svetnik in član Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu MO Ptuj. Vprašanje v zvezi s tem, zakaj so se stvari ustavile in zakaj I y///////////Mi^ DRSI: urejali se bosta ■ | |V|Y*I V ■ obe križišči sočasno, ni pa znano, kdaj Da bosta sočasno urejeni obe križišči na Mariborski cesti (R3-710) na Ptuju, so potrdili tudi na Direkciji RS za infrastrukturo. Kot so pojasnili, bodo preuredili obstoječi križišči v dve krožišči po principu 'dumb-bell' (par krožnih križišč). »Gre za najbolj optimalno prometno ureditev dveh bližnjih trikrakih križišč. S takšno prometno ureditvijo se bo na tem delu odseka izboljšala tako prepustnost kot tudi prometna varnost za vse udeležence v prometu. Krožišči bosta izvedeni znotraj obstoječih robnikov. Zunanji premer prvega krožišča bo znašal 21 metrov, drugega pa 22 metrov. Med obema krožiščema bo prometni otok, ki bo preprečeval nevarna zavijanja na priključek oz. s priključka za Mer-cator (po novem bo prometni režim na teh priključkih urejen po sistemu desno - desno),« so na vprašanje, kako bosta urejeni krožišči, odgovorili na direkciji. Pojasnili so še, da je za izvedbo gradbenega projekta treba pripraviti različno upravno-tehnično dokumentacijo in izpeljati predpisane postopke. »Večji premik pri gradbenih projektih je širši javnosti viden šele takrat, ko na teren prispejo gradbeni stroji in začnejo izvedbo del. Za predmetni projekt je dokumentacija za izvedbo že pripravljena, v pripravi je razpis za izbiro izvajalca del, kdaj se bodo dela dejansko začela, pa je odvisno od poteka postopka izbire izvajalca,« so še zaključili. montažno krožišče ni bilo postavljeno julija, kot je bilo rečeno, smo naslovili tudi na MO Ptuj, a so dejali, da je za odgovore pristojna Direkcija RS za infrastrukturo. Kasneje smo sicer izvedeli, da nov predlog obsega sočasno ureditev obeh križišč: križanja z Zagrebško cesto in tistega, ki vodi proti Zadružnemu trgu oz. ptujskim Termam. Na obeh mestih naj bi v kratkem (kdaj točno, ni znano) postavili krožišči, kar bi gotovo predstavljalo optimalno začasno rešitev. Dženana Kmetec 4 Štajerski V središču petek • 19. avgusta 2016 Ptuj • Komunalno podjetje Ptuj lani s 13,5 milijona evrov prihodkov in 350.000 evri dobička Največjega lastnika - MO Ptuj - na V sredo popoldan je potekala skupščina Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, ki je v 100-odstotni javni lasti občin s dobička, ki ga je v letu 2015 ustvarila Komunala, pa so se ta kasneje nekoliko polegla in posebnih nesoglasij Predlog uprave in nadzornega sveta je bil, da se del dobička, ki ga je podjetje ustvarilo v letu 2015, razdeli med lastnike. Nekateri župani kot predstavniki preostalih občin lastnic se s takšnim predlogom niso najbolj strinjali. Bili so mnenja, da bi dobiček preoblikovali v kapital. Svet mestne občine (MO) Ptuj je na julijski seji potrdil stališča, ki naj jih MO Ptuj upošteva pri glasovanju na skupščini Komunale. Mestni svet je predlog o delitvi dobička podprl. MO Ptuj, ki ima v Komunali skoraj 60-odstotni lastniški delež, bi iz delitve dobička prejela okrog 60.000 evrov dividende. A na seji skupščine se je celotna situacija postavila popolnoma na glavo. Predstavnikov MO Ptuj na zasedanje skupščine delničarjev ni bilo, saj da se za skupščino niso prijavili. Preostali predstavniki kapitala so potem predlagali nasprotne sklepe in jih tudi izglasovali. Seznanili so se z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom za leto 2015, upravi in nadzornemu svetu pa podelili razrešnico. Sklep skupščine je, da se dobiček ne bo delil. Bi- lančni dobiček iz leta 2015 bodo razporedili v rezerve. 300.000 evrov rezerv iz dobička so namenili za dokapitalizacijo družbe. Izglasovali so tudi spremembe statuta podjetja, v katerega se vnašajo nekatere na novo registrirane dejavnosti podjetja, pa tudi sprememba strukture nadzornega sveta. Po novem bodo v nadzornem svetu dva predstavnika večinskega lastnika (doslej trije), dva predstavnika manjšinskih lastnikov (doslej en) ter dva predstavnika zaposlenih, kot je veljalo že tudi doslej. Nasprotni predlog je bil izglasovan še pri izbiri revizorja za pregled poslovanja KP Ptuj za leto 2016. V skladu s sklepom skupščine bo letošnje poslovanje pregledala revizijska družba Ravidicom iz Maribora. Prodali 3,5 milijona m3 pitne vode KP Ptuj z okrog 150 zaposlenimi je v letu 2015 ustvarilo 350.000 evrov dobička pred obdavčitvijo, od tega 230.000 1.8 mio € spornih terjatev Na zadnji dan v letu 2015 je KP Ptuj izkazovalo za 1.9 milijona evrov terjatev. Od tega jih je za 1,8 milijona evrov spornih, v večini izhajajo iz neporavnanih obveznosti podjetij ali fizičnih oseb, ki so v poslovnem ali osebnem stečaju. Najvišja terjatev znaša 760.000 evrov (dolžnik CPM v stečaju) in druga najvišja 570.000 evrov (dolžnik Nizke gradnje Ptuj v stečaju). Obe podjetji sta bili v lasti Janeza Škoberneta, propadli sta v času gradnje kanalizacije in centralne čistilne naprave na Ptuju (2011). KP Ptuj je na projektu kanalizacije za obe podjetji izvajalo podizvajalska dela. Dolg fizičnih oseb do KP Ptuj znaša 444.000 evrov -od tega za ogrevanje 231.000 evrov, vodo 74.000 evrov, iz osebnih stečajev pa 90.000 evrov. evrov na tržni dejavnosti in 120.000 na področju gospodarskih javnih služb (GJS). Na zaposlenega so ustvarili 30.400 evrov dodane vrednosti, kar je 2.800 evrov več od povprečja v podjetjih na območju MO Ptuj in 2.000 evrov manj od povprečja v Podravju. Celotni prihodki družbe so znašali 13,5 milijona evrov; slabih osem milijonov evrov na delu GJS in dobrih 5,5 milijona evrov na področju tržne dejavnosti oziroma gradbenih del. Na dejavnosti GJS največ prihodka ustvarijo s črpanjem in distribucijo pitne vode. Lani so prodali nekaj manj kot 3,5 milijona m3 pitne vode - od tega za potrebe gospodinjstev 2,6 milijona m3, gospodarstva 570.000 m3 ter negospodarstva 225.000 m3. Na dejavnosti oskrbe s pitno vodo so ustvarili skoraj 3,7 milijona LARIX GT d.O.O., Belska cesta 38, 4205 PREDDVOR, tel., fax.: 04/ 255 66 10, 04/ 255 66 11 gsm: 041 624 863 e-mail: larixgt@siol.net www.lindner.si tU i uv imh i-. • JP J kJ imirTfWBffiM Na letošnjem sejmu bomo predstavili kot novost -vinogradniško-sadjarsko-hmeljarski traktor LINDNER LINTRAC z zadnjo gibljivo osjo ter preostali program traktoijev LINDNER. Nudimo celoten program gozdarsko opremljenih traktoijev, traktoijev za komunalno dejavnost in hitro dobavo originalnih rezervnih delov za ves naš program ter , pooblaščene serviseij e po vsej Sloveniji. Maribor • Europark praznuje 16 let Lani zabelezili 7,3 milijona kupcev V mariborskem Europarku so pred 16. rojstnim dnem, ki ga bodo tudi letos proslavili skupaj s kupci, razkrili podatke o poslovanju v lanskem letu. Z rezultati so zadovoljni, poudarja vodja nakupovalnega središča Simona Mandl, saj so v primerjavi z letom prej zabeleZili za 2 % višjo rast prometa in dobrih 7 milijonov kupcev. Pozitivni trendi se kažejo tudi v prvem letošnjem polletju, je poudarila Mandlova in razkrila tudi podatke o že začetih in napovedanih naložbah. Samo letos naj bi v posodobitev infrastrukture vložili en milijon evrov. Prenovili so že razsvetljavo, jeseni pa bodo posodobili parkirni sistem. Veseli so tudi gradnje nadhoda in povezave z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor, s čimer bo skrajšana pot prihajajočim iz te smeri. Europark je kliniki za pediatrijo UKC Maribor namenil 15.000 evrov za zagon Šole za zdravo prehranjevanje, s čimer trenutno pomagajo izboljšati navade 22 osnovnošolcev in srednješolcev ter njihovih družin. I Foto: europark Na fotografiji (od leve) vodja nakupovalnega središča Europark Simona Mandl in direktor podjetja SES Slovenija Boštjan Brantuša z roj-stnodnevno torto. Z delom Europarka so zadovoljni tudi lastniki, podjetje Spar European Shopping Centers. V Sloveniji imajo trenutno štiri večja nakupovalna središča. V vseh so lani po besedah direktorja Boštjana Bran-tuše zabeležili 25 milijonov kupcev, tretjino samo v Europarku. Rojstnodnevno praznovanje s kupci V Europarku bodo rojstni dan proslavili s kupci. Že to soboto ob 20. uri bo na trgu Leona Štuklja koncert skupine Tabu in Jana Plestenjaka. Praznovanje bodo po besedah vodje marketinga Petre Romih nadaljevali prihodnji konec tedna, ko se bodo najprej ob 11. uri družili s skupino Perpetuum Jazzile, zatem razrezali torto velikanko in se zabavali s Tanjo Žagar. Za obiskovalce pripravljajo tudi nagradno igro „Vrata sreče". Za najmlajše obiskovalce pa v Europarku od 22. do 28. avgusta pripravljajo zabavo v Ice age deželi. Anemari Kekec petek • 19. avgusta 2016 V središču Štajerski 5 sejo skupščine delničarjev ni bilo Ptujskega. Čeprav so se med občinami lastnicami že pred mesecem dni pojavila nesoglasja okrog delitve dela ali presenečenj na tokratni skupščini ni bilo pričakovati. evrov prihodkov ter presežek v višini 31.000 evrov. Na celotnem omrežju, ki vključuje 24 občin, je 24.740 priključkov. Za vzdrževanje in odpravo napak na vodovodu: 1,5 milijona evrov Na vodovodnem sistemu je bilo v letu 2015 528 okvar: 18 na terciarnih, 103 na sekundarnih in 70 na primarnih cevovodih ter 337 na hišnih priključnih cevovodih. Stroški vzdrževalnih del in stroški odprave napak na vodovodnem omrežju so skupaj znesli 1,5 milijona evrov (odprave napak: 625.000 evrov, vzdrževalna dela: 892.000 evrov). Izgube pitne vode so v letu 2015 znašale 23 odstotkov, kar je odstotek več kot v letu 2014. Načrpali so 4,4 in prodali 3,4 milijona m3 vode, kar pomeni, da izguba vode na celotnem sistemu znaša okrog milijon m\ Za nemoteno zagotavljanje oskrbe s pitno vodo bo vodovodni sistem na območju Spodnjega Podravja nujno obnoviti. Prihodki KP Ptuj po posameznih dejavnostih, 2015 Dejavnost 1 Prihodki (€) Dobiček / izguba (€) Gradnje 5.206.832 114.094 Oskrba s pitno vodo 3.680.941 30.891 Čiščenje odplak 2.162.355 14.012 Odvajanje in čiščenje manjši sistemi 735.912 40.542 Odvajanje odplak 636.648 28.964 Vzdrževanje priključkov 475.727 - 41.730 Kanalizacijske storitve 223.211 68.463 Parkirišča 230.961 14.098 Kemijski laboratorij 81.885 25.251 Vir: poslovno poročilo KP Ptuj Zakaj se MO Ptuj ni udeležila skupščine »Zaradi nezmožnosti udeležbe predstavnika mestne občine Ptuj na skupščini Komunalnega podjetja Ptuj smo na direktorja družbe naslovili pisno zahtevo za prestavitev skupščine, vendar naša zahteva ni bila upoštevana,« so na naše vprašanje, zakaj se MO Ptuj kot največja lastnica Komunalnega podjetja Ptuj ni udeležila skupščine delničarjev, odgovorili iz občinske uprave. Na črpališču v Skorbi so zamenjali kritino objekta ter uredili fasado, menjali črpalke, tehnično in računalniško opremo. Na vozliščih je nujna menjava sekcijskih zasunov, ki v primeru okvare na sistemu omogočajo zaprtje vode na krajšem odse- Slovenska Bistrica • Občina (ne)upravičeno zaračunava parkirnino? Ce občina parkirišča vzdržuje, lahko tudi pobira parkirnino Občina Slovenska Bistrica letno s pobranimi parkirninami prejme približno 35.000 evrov. Ali občina na Trgu svobode v centru Slovenske Bistrice voznikom upravičeno zaračunava parkirnino glede na to, da ni lastnica parkirišč, je zanimalo na eni izmed sej svetnika Ludvika Repoluska. »Občina Slovenska Bistrica je poleg Direktorata za infrastrukturo soupravljavec zemljišč na Trgu svobode. Glede na to, da je lastnik navedene parcelne številke Republika Slovenija, ali obstaja dokument, pooblastilo ali podobno, s katerim je država prenesla v upravljanje navedeno parcelo? Gre za vprašanje zakonitosti pri izvajanju odredbe o kratkotrajnem parkiranju, izdajo dovoljenj za prireditve in podobno,« je opozoril Repo-lusk. Dodal je še, da je pridobil mnenje direkcije glede zakonitosti: »Iz odgovora sledi, da ni pravne podlage za plačevanje kratkotrajnega parkiranja na Trgu svobode, saj ni bila skle- njena pogodba ali drugi pravni posel za razpolaganje z nepremičnino.« Na občini zavračajo, da bi neupravičeno zaračunavali parkirnino. Pojasnili so, da je občinski svet leta 2000 na podlagi takrat veljavne zakonodaje sprejel odlok o ureditvi cestnega prometa, ki pravi, da so Foto: Mojca Vtič javne prometne površine tudi parkirni prostori in da se na modrih conah zaračunava tudi parkirnina. »Menimo, da smo upravičeno pobirali parkirnino, saj je bila nepremičnina opredeljena kot javno dobro, ob tem smo soupravljavci nepremičnine. Pri vseh investicijah države v cestno infrastrukturo pa tudi velja, da država financira samo vozišča, pločnike in parkirišča pa občina. Občina tudi upravlja s temi nepremičninami, to med drugim zajema pluženje in čiščenje pločnika ter parkirišč, kar so tudi naloge občine.« Priznali pa so, da se bo še letos lastništvo uredilo, saj je bila poleti izvedena odmera in da bo nepremičnina, ki zajema pločnik in parkirišča na Trgu svobode, brezplačno prenesena na občino. Ob tem so še dodali, da se parkirnina ne pobira zaradi zaslužka občine, temveč za vzdrževanja reda na parkiriščih. Mojca Vtič ku. Potrebna bo tudi menjava dotrajanih cevovodov, hidran-tov in nekaterih ventilov. Iz zadržanih sredstev omrežnine je KP Ptuj v letu 2015 v omrežje vložilo 215.000 evrov: očistili so globinske vodnjake, izvedli obnove nekaterih črpališč in vo-dohranov, na območju MO Ptuj so zamenjali dve vozlišči. Na nujnost obnove vodovodnega sistema opozarja tudi nadzorni svet družbe: »Občine denarja iz omrežnin še zmeraj ne porabijo za predvideni namen - kljub temu da se omre-žnina za uporabnike zvišuje, s tem se dražijo tudi položnice. S problematiko investicijskih vlaganj na vodooskrbnem sistemu in zagotavljanjem kakovostne pitne vode se nadzorni svet družbe redno seznanja. Upamo, da bodo občine v prihodnje prepoznale pomen dobro vzdrževanega vodovodnega sistema in bodo več sredstev iz naslova omrežnine namenile za obnovo in vzdrževanje ponekod že dotrajane infrastrukture. Treba se je zavedati, da je kakovost pitne vode v veliki meri odvisna tudi Foto: Črtomir Goznik Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec od dobro vzdrževanega omrežja. Zato je še toliko bolj pomembno zavedanje o namenski porabi sredstev, ki jih plačujejo porabniki in se nabirajo v občinskih proračunih v obliki omrežnine.« Posodobili opremo, strojni in vozni park KP Ptuj je v lanskem letu kupilo za 337.000 evrov osnovnih sredstev. Med drugim dva mini bagerja v skupni vrednosti 66.000 evrov, traktor Steyr (62.000 evrov), Toyoto hilux (25.000 evrov), LED video zaslon (17.000 evrov), tovorno vozilo Renault (15.000 evrov), prikolico (11.000 evrov) in sistem brezžičnih komunikacij (11.000 evrov). Kupili so tudi nekaj računalniške opreme in opreme za laboratorij. Mojca Zemljarič Revizor finančne rezervacije ni odobril Na predlog revizorja je poslovodstvo KP Ptuj ob soglasju z nadzornim svetom v računovodskih izkazih za leto 2014 izvedlo popravke. Vodstvo družbe je del dobička iz poslovnega leta 2014 namenilo za rezervacije. S tem denarjem bi v letu 2015 predvidoma izvedli zamenjavo vodomerov, pri čemer gre za obveznot, ki izhaja iz preteklih let. Revizor je bil mnenja, da je oblikovanje rezervacij za tovrstni namen v nasprotju s slovenskimi računovodskimi standardi. Člani nadzornega sveta družbe so sicer predhodno zavzeli stališče, da so rezervacije za ta namen dopustne. Obveljala je odločitev revizorja. V popravku izkaza so potem sredstva iz rezervacij prenesli na dobiček, posledično je KP Ptuj plačalo dobrih 80.000 evrov več davka na dobiček. Foto: SM 6 Štajerski Podjetništvo petek • 19. avgusta 2016 Ptuj • Telekom Slovenije je odprl prenovljen prodajni center Za večje zadovoljstvo kupcev Na Ptuju lahko uporabniki od srede, 17. avgusta, obiščejo prenovljen Telekomov center v središču mesta na Mestnem trgu 1. Foto: Telekom Moderno opremljeni prostori obiskovalcem omogočajo enostaven pregled ponudbe fiksnih in mobilnih storitev ter naprav za zasebno ali poslovno rabo. Za informacije in nasvet pri izbiri najprimernejših paketov, storitev in naprav so obiskovalcem na voljo strokovni svetovalci. »Telekomov center v središču Ptuja vsak dan obišče več sto obiskovalcev. Veseli smo, da jih lahko pozdravimo v še prijetnejših in sodobnejših prostorih ter jim na še enostavnejši in preglednejši način predstavimo našo celovito komunikacijsko ponudbo. V ta namen smo prenovili kotiček za predstavitev mobilnih telefonov, ki sedaj omogoča tudi pregled širokopasovnih storitev, kot je SiOL TV s številnimi dodatnimi storitvami. Tako kot doslej bomo vsem obiskovalcem z veseljem priskočili na pomoč z dodatnimi informacijami za lažjo odločitev pri izbiri najprimernejšega paketa ali naprave, ki ustreza njihovim željam,« pravi Lea Sebunk, vodja Telekomovega centra Ptuj. Telekomov center Ptuj je odprt vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro ter ob sobotah med 8.00 in 12.30. Za informacije lahko uporabniki pokličejo na številko 02 798 05 50 ali 041 700 215. (pr) Ptuj • Kakšno je stanje igral v Vrtcu? Za ureditev in dokup Ker mora sredstva za vlaganje v prostor in opremo v vrtcih zagotavljati občina stih občin za realizacijo. V ptujskem Vrtcu si že več let prizadevajo za ureditev igral Vrtec Ptuj ima v svojih desetih enotah enako število igrišč, za katera potrebuje precejšnje število igral. Ta so namenjena okrog 1000 otrokom, ki jih uporabljajo v času bivanja na prostem. Oprema otroških igrišč mora biti verificirana in opremljena s certifikati ustreznosti, varnosti, uporabe velikega števila otrok in frekventnosti. To je tudi razlog, da so takšna igrala precej dražja od tistih, ki jih imamo za domačo uporabo. „Na osnovi dogovora z ustanoviteljico in po sklepu Sveta zavoda smo pripravili popis trenutno potrebnih igral po vseh enotah, ki je vreden okrog 130.000 evrov. Ustanoviteljica je prejšnja leta zelo skrbno vlagala sredstva za opremo igrišč, a so se igrala v večernih in nočnih urah z vandalizmom uničevala tako, da smo ostali skoraj brez njih. Šele po vzpostavitvi ustreznih ograj in nadzora so igrišča in igrala ustrezno varovana. Po vsakoletnem pregledu pooblaščenih služb jih vzdržujemo in v skladu z ugotovitvami tudi popravimo. Žal marsikatero 20. - 25. 8. 2016 Gornja Radgona MEDNARODNO LETO STROČNIC moramo tudi v celoti odstraniti," pojasnjuje ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Ob tem dodaja, da so igrala v najslabšem stanju ali jih sploh ni na mestih, kjer še nimajo ustrezne ograje in nadzora. To je tudi razlog, da imajo težave pri uveljavljanju premoženjskega zavarovanja. Po besedah Bra-tuževe je za uveljavljanje odškodnin treba predhodno vzpostaviti tudi ustrezno zavarovanje terena in opreme, zavarovanje posameznega igrala pa bi po njenem mnenju predstavljalo prevelik strošek zavarovanja. Začarani krog, povezan z van-dalizmom, tako ostaja jasen, a nerešen. „Ker so bile Mačice toliko let predvidene za rušitev in nadomestno gradnjo, se sredstva niso namenila in je enota ostala brez ustrezne ograje in nadzora. Enako velja tudi za enoto Narcisa, kjer smo kasneje pridobili dodatno zemljišče in do sedaj še nismo prejeli sredstev za ta namen," pojasnjuje ravnateljica ptujskega Vrtca. Čeprav bi v nekaterih enotah potrebovali precej majhna sred- Stanje igral po enotah je različno, marsikje so potrebna precejšnjih Zavrč • Asfaltirali cesto Hrastovec-Plantek Nič več peš v breg Modernizacijo 717 metrov dolgega odseka javne poti Hrastovec-Plantek so pričeli že lani, zdaj pa so cesto predali namenu. Otvoritveno slovesnost so pripravili domačini, ki so pozimi ali ob slabem vremenu avtomobile raje puščali v dolini in v strmino zagrizli peš. Za investicijo, vredno 90.926 evrov, je občina Zavrč pridobila dobrih 60 tisočakov po 21. členu zakona o financiranju občin. Podžupan Janko Lor-bek je pojasnil, da je bil celoten odsek ceste v zasebni lasti, zato so morali najprej urediti lastništvo: »Vsi lastniki razen enega so dovolili, da smo cesto razparcelirali, in svoja zemljišča prodali v javno dobro. Zaradi spora med dvema lastnikoma parcel je ostalo neasfaltira-nih še okoli 100 metrov ceste, vendar upam, da bomo tudi ta makadamski del v prihodnosti počrnili z asfaltom.« Cesto so v strmino zarezali pred šestimi desetletji, že takrat pa upali, da bo nekoč prevozna v vseh vremenskih razmerah. Pred četrt stoletja so asfaltirali 120 metrov najhujšega klanca (tudi ta asfalt so zaradi dotrajanosti zdaj zamenjali), pred desetletjem pa so stekli pogovori z občino. Lorbek je vsem uporabnikom ceste zaželel varno vožnjo: »V občini imamo okoli 80 kilometrov cest, od tega jih je več kot 80 % asfaltiranih. Žal je ostalo še nekaj zelo problematičnih odsekov, a upam, da bomo tudi te rešili. Cestni odsek Konig je spet nov kamenček v mozaiku uspeha naše občine!« Eva Milošič POMURSKI SEJEM Župnik Jože Pasičnjek je cesto blagoslovil, po prerezu traku pa je sledila še pogostitev. Foto: EM petek • 19. avgusta 2016 Podjetništvo Štajerski 7 igral potrebujejo 130.000 evrov ustanoviteljica, pogosto prihaja do razhajanj v željah in potrebah vodstva Vrtca po investicijah in na drugi strani zmožno-po enotah, imajo pa tudi končni izračun; za ureditev najnujnejših igral bi potrebovali 130.000 evrov. MO Ptuj nima denarja za prenove igral v vrtcih »V proračunu Mestne občine Ptuj trenutno ni predvidenih dodatnih sredstev za ureditev zunanjih igralnih površin Vrtca Ptuj. Potekajo pa usklajevanja in iskanja možnih rešitev za zagotovitev vsaj določenega dela denarja v ta namen, saj se zavedamo potreb po ureditvi zunanjih igral za igro otrok. Mestni svet je na svoji 13. seji decembra lani sprejel sklep o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki v Vrtcu Ptuj, s katerim je MO Ptuj dovolila ostanek presežka porabiti tudi za namen nakupa igral za otroška igrišča pri enotah Vrtca Ptuj. Nekaj igral je bilo nabavljenih tudi s pomočjo četrtne skupnosti in iz donatorskih sredstev podjetij. Postopno bomo zagotavljali sredstva za nakup igral pri enotah, kjer so trenutno najslabše opremljena. Hkrati pa Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca določa, da je za igro otrok dovoljena tudi uporaba javnih igrišč, ki morajo biti v neposredni bližini vrtca in katerih igrala morajo ustrezati veljavnim slovenskim standardom,« pa so na vprašanje, ali in kdaj nameravajo zagotoviti 130.000 evrov za ureditev vrtčevskih igralnih površin, odgovorili na ptujski občini.« popravil in nadomestil ali pa le nekaj barve. stva za popravilo igral, naj bi že pri pridobivanju sredstev za ureditev teh imeli težave. Bratu-ževa priznava, da popravljanje ali odstranjevanje igral traja nekaj časa, a poudarja, da se trudijo v okviru razpoložljivih sredstev za vzdrževanje sproti urejati obstoječa igrala. „Vsa poročila so namenjena temu, da v njih predstavimo ne samo opravljeno delo, ampak tudi težave, s katerimi se soočamo ob delu. Vztrajno že vrsto let opozarjamo na vso zgoraj omenjeno problematiko, vendar se vse ustavi pri denarju," še poudarja Bratuževa. Kdaj bodo urejene sanitarije v Mačicah, obnovljena centralna kuhinja? Ker so se načrti v zvezi z enoto Mačice zadnja leta velikokrat spreminjali, so nekatere težave v tej enoti ostale nerešene. Na problem neurejenosti sanitarij vodstvo Vrtca opozarja že dalj časa, a mora odločitev za ureditev sprejeti občina ustanoviteljica. „Žal trenutno ni razpoložljivih sredstev, zato tudi tega zelo perečega problema ne moremo rešiti," je jasna ravnateljica, ki bi si seveda želela več sredstev za nove investicije. V skladu z veljavno zakonodajo mora namreč sredstva za vlaganje v prostor in opremo zagotavljati občina ustanoviteljica vrtca, investicije ne smejo bremeniti cene programov. Ob vsem naštetem težava ptujskega Vrtca ostaja tudi centralna kuhinja, ki jo je treba v celoti sanirati. Skorajda v vseh starejših organizacijskih enotah beležijo še kakšne potrebe po sanaciji ali sodobnejši ureditvi, a to ostajajo le želje na papirju. „Poudariti želim, da je naša želja zagotavljati optimalne pogoje bivanja in dela tako za najmlajše kot zaposlene. Lepo urejeni vrtci so ponos in dodana vrednost ne samo za zavod, ampak tudi za mesto," pa zaključuje ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Dženana Kmetec Foto: DK Slov. Bistrica • Obnova 110 kV stikališča Eles letos začel devet-milijonsko investicijo Državno podjetje Eles je letos začelo devet milijonov evrov vredno investicijo na območju Slovenske Bistrice. S tem bo Eles obnovil zastarelo in dotrajano 110 kV stikališče. Lani je Eles začel dela za posodobitev in nadgradnjo sedmih razdelilnih transformatorskih postaj (RTO) po Sloveniji, med drugim tudi za posodobitev RTP Slovenska Bistrica. Pred nekaj meseci pa so že zabrneli gradbeni stroji. »Družba Eles bo v okviru te investicije izvedla kompletno obnovo 110 kV stikališča - razdelilne transformacijske postaje 110/20 kV. Obnova stikališča obsega gradnjo novega, sodobnega 110 kV stikališča v zgradbi in obnovo razpleta daljnovodov pred RTP. V okviru te investicije bo družba Elektro Maribor izvedla tudi obnovo svojega dela 110 kV stikališča. Vrednost del, ki jih bo financirala družba Elektro Maribor, znaša približno 7 % celotne vrednosti investicije,« so povedali v Elesu. To pomeni, da bo Elektro Maribor v obnovo stikališča namenil približno 630.000 evrov. MV Foto: Mojca Vtic Slovenija • Znani pogoji za pridobitev znaka »izbrana kakovost« za meso Prispevek bodo plačevali tudi tisti kmetje, ki ne bodo v shemi kakovosti Kmetijsko ministrstvo je potrdilo specifikacijo, ki natančno predpisuje pogoje reje, predelave, kakovosti in porekla surovine za goveje in perutninsko meso, označeno z zaščitnim znakom »izbrana kakovost - Slovenija«. Omenjeni znak bo potrošnikom zagotavljal, da je bilo goveje in perutninsko meso rejeno in predelano v Sloveniji. Oznako »izbrana kakovost - Slovenija« bodo uporabljali izključno certi-ficirani predelovalci govejega in perutninskega mesa. »Pomembno je, da se čim več proizvajalcev čim prej certificira in pridobi ta znak, saj se bo promocija označenih proizvodov začela šele, ko bo na trgu z znakom označenih vsaj deset odstotkov pri nas vzre-jenega in predelanega govejega in perutninskega mesa,« so dodali na ministrstvu. Ministrstvo, kmetje in predelovalci naj bi v treh letih za promocijo govejega in perutninskega mesa skupno namenili 1,63 milijona evrov. To pa ne pomeni, da bodo ta prispevek plačevali zgolj tisti kmetje, ki bodo vstopili v to shemo in torej pridobili omenjeni znak. Spomnimo, da se bo prispevek plačal le za živali, ki so rojene ali rejene v Sloveniji vsaj 90 dni (govedo) oziroma 15 dni (perutnina) ter predelane v Sloveniji. Strošek certificiranja rejcev je v primeru 5000 vključenih rejcev od 35 do 80 evrov letno, če gre za individualno certifi-ciranje. Strošek certificiranja skupine proizvajalcev pa je nekoliko višji, in sicer za goveji sektor od 285 do714 evrov letno ter za perutninski sektor od 350 evrov do 1644 evrov letno. Na ministrstvu še dodajajo, da bodo lahko kmetje oziroma kmetijska gospodarstva za prvih pet let od vstopa v to shemo ka- kovosti uveljavljala pravico do povračila stroškov kontrole do 3.000 evrov letno. Po petletnem obdobju se ta pomoč ukinja, saj na ministrstvu predvidevajo, da se je kmetija prilagodila novim zahtevam sheme kakovosti, v petletnem obdobju začela dosegati višje cene proizvoda in stabilizirala svojo proizvodnjo. Za začetek proizvodnje kmetijskih pridelkov in živil s to označbo je potrebno imenovanje certifikacijskih organov, ki bodo opravljali zunanji neodvisni nadzor. Prvi certifikacijski organi naj bi bili imenovani predvidoma v naslednjih tednih. V postopku potrjevanja pa je tudi specifikacija za mleko in mlečne izdelke, so povedali na kmetijskem ministrstvu. Mojca Vtič Foto: splet 12 Štajerski Šport petek • 8. avgusta 2016 Slovenija • Kljub urejeni evropski kartici zdravstvenega zavarovanja potrebna doplačila Hrvaška: Za obisk zdravnika in zo recept 1,34 evra, za participacijo Če si boste pred odhodom na zaslužen oddih priskrbeli evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, to še ne pomeni, da verili smo, kaj konkretno krije evropska kartica na Hrvaškem. Na turističnem potovanju v tujini lahko vsakega doleti smola, da zboli ali se poškoduje. Zato je dobro, da se pravočasno poučite in uredite vse potrebno, da se v takih primerih ne boste soočali še z dodatnimi težavami, opozarjajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pred odhodom na začasno bivanje v tujini tako priporočajo, da si uredite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Evropsko kartico lahko na podlagi urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja naročite na internetu ali z mobilnim telefonom ali pa na območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Naročiti jo morate vsaj štiri delovne dni pred odhodom, če na to pozabite oz. morate nemudoma odpotovati, pa lahko na območni enoti ali izpostavi ZZZS zaprosite za certifikat, ki nadomešča kartico. A omenjena kartica krije le stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja, medtem ko boste morali stroške, ki so v določeni državi kriti iz dopolnilnega zavarovanja kljub urejenemu zavarovanju, doplačati. Preverili smo, kaj točno krije evropska kartica in kdaj je potrebno doplačilo za zdravstvene storitve v primeru počitnikovanja na Hrvaškem. Pri zasebnih zdravnikih in zobozdravnikih vse stroške nosite sami Z evropsko kartico lahko na Hrvaškem tako kot v preostalih državah Evropske unije, Islandiji, Liechtensteinu, Švici, na Nor- Kartica se lahko izda tudi za pet let Evropska kartica se izda za najmanj 30 dni in največ za 5 let. Veljavnost izdane evropske kartice je odvisna od urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovane osebe. Po preteku veljavnosti evropske kartice je treba naročiti novo; lahko jo naročite največ 30 dni pred iztekom veljavnosti kartice. Lani izdali več kot pol milijona evropskih kartic Samo v preteklem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izdal 511.776 evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja in 122.879 certifikatov, ki začasno nadomeščajo evropsko kartico. »Število vseh zavarovanih oseb v obveznem zdravstvenem zavarovanju se giblje okoli 2 milijona. Pri tem morate glede izdanih evropskih kartic upoštevati, da kartice za nekatere skupine zavarovanih oseb veljajo daljše obdobje, do 5 let,« je pri tem še pojasnil Damjan Kos iz ZZZS. veškem in v Avstraliji uveljavljate nujne oz. potrebne zdravstvene storitve, in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. »Gre za storitve, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v teh državah. Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje, pri čemer je ključnega pomena opredelitev pričakovane dolžine bivanja v tujini, saj je zavarovana oseba, ki dalj časa biva v drugi državi članici (npr. študentje na študiju v tujini, delavci na delu v tujini, iskalci zaposlitve) upravičena do večjega obsega pravic kot oseba, ki biva v drugi državi članici krajši čas (npr. osebe na službenem ali zasebnem potovanju). To pomeni, da mora zdravnik na podlagi evropske kartice osebi nuditi zdravstvene / /v. storitve v takem obsegu, da se ji zgolj zaradi zdravljenja ni treba vrniti domov pred potekom nameravanega bivanja v drugi državi članici EU, EGP in Švici,« je pojasnil vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi na ZZZS Damjan Kos ter še dodal, da evropska kartica nima omejene višine kritja. Nujno zdravljenje in nujna medicinska pomoč tako pomeni vse tiste zdravstvene storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo življenje ali zdravje zavarovane osebe. Kartica ne krije prevoza v Slovenijo, ne stroškov participacije Kot so še pojasnili na omenjenem zavodu, pa boste za vsak obisk zdravnika in zobozdravnika, ki ima sklenjeno pogodbo Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja še zdaleč ne krije vseh s Hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje (HZZO), kljub urejeni evropski kartici morali odšteti 10 kun oziroma 1,34 evra. Prav toliko vas bo stal tudi prevzem zdravil v lekarni. Za bolnišnično zdravljenje boste morali doplačati najmanj sto kun na dan oziroma dobrih 13 evrov. Najvišji znesek enega sprejema lahko znaša celo 2.000 kun oziroma 270 evrov. Evropska kartica krije sicer tudi stroške reševalnega vozila v nujnih primerih, ne pa tudi stroškov prevoza v Slovenijo. Sicer pa je treba doplačati vse stroške, ki jih plačajo tudi hrvaški zavarovanci. Ljutomer • Prazgodovinski poselitveni vzorci Med Ščavnico in Globetko V galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru je na ogled razstava prazgodovinskih poselitvenih vzorcev z naslovom Med Ščavnico in Globetko. Na območju nekoč poplavne ravnine reke Sčavnice in njenih pritokov zahodno od Ljutomera se nahaja arheološko najdišče, ki so ga poimenovali Ob Globetki. Arheologi so na preoranih njivah odkrili neposredne dokaze o prazgodovinski poselitvi prostora. Poleg materialnih dokazov iz bronaste dobe (med 17. in 15. stoletjem pr. n. št) so bili odkriti tudi trije ruralni bivalni objekti iz obdobja mlajše železne dobe. Gre za čas od sredine 2. do druge polovice 1. stoletja pr. n. št., ko so tukajšnji prostor obvladovale difuzno naseljene keltske rodovne skupnosti iz plemena Tavriskov. Kot sta na otvoritvi razstave povedala njen avtor Rok Žižek in Srečko Pavličič iz Splošne knjižnice Ljutomer, so ta naselbinska najdišča v Sloveniji redka in zato dragocen vir podatkov o sonaravnem načinu življenja lokalnih prebivalcev v preteklosti. MŠ V Ljutomeru so na ogled prazgodovinski poselitveni vzorci. Foto: MS petek • 19. avgusta 2016 Družba Štajerski 9 bozdravnika ter 13 evrov /pK M» J ------ SSSSiSS^m^uA ■ ha ; j f EVROPSKA KARTICA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA H II 1' ÚUMÉM -r r^^TnTffyrriir^;! JiwiiPf»1" Foto: Črtomir Goznik vam za zdravljenje na počitnicah ne bo treba nič doplačati. Pre- Zdravnik V javni zdravstveni mreži mora v ambulanti imeti izobešeno obvestilo Foto: Črtomir Goznik stroškov storitev zdravnikov in zobozdravnikov. Pod nujne usluge spada dializa, zdravljenje astme ter oskrba nosečnic Na zavod smo se obrnili še z vprašanjem, koliko konkretno znaša doplačilo v primeru zobo- bola, poškodb, kot so ureznine in zlomi, zastrupitve s hrano, alergije in v primeru infarkta. A so nam odgovorili, da je obseg zdravstvenih storitev odvisen od dolžine bivanja v tujini in od posameznega primera ter nas za konkretne zneske napotili na Hrvaški zavod za zdravstveno za- varovanje. Tudi tam so nam pojasnili, da ne morejo podati točnih zneskov doplačil, saj se ti razlikujejo od primera do primera. So pa še razložili, da se pod nujno zdravljenje - v primeru potovanja in ne zdravljenja - štejejo tudi zdravstvene usluge, povezane s kroničnimi ali že obstoječimi boleznimi ter zdravstvena oskrba v zvezi z nosečnostjo in rojstvom otroka. Prav tako pod nujne zdravstvene usluge sodijo: dializa, kisikove terapije, zdravljenje astme in kemoterapije, a ob predhodnem dogovoru z bolnišnico v kraju, kjer namerava oseba začasno prebivati na Hrvaškem. Sicer pa na zavodu kljub urejeni evropski zdravstveni kartici priporočajo vsem - ne glede na državo začasnega bivanja -, ki se nameravajo v tujini ukvarjati z dejavnostmi ali se podajajo na območja, kjer je večja verjetnost nastanka poškodb ali drugih bolezenskih stanj (npr. smučanje, potapljanje, kolesarstvo, plani-narjenje, vodni športi), sklenitev komercialnega zavarovanja Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije svetujejo: Obiščite zdravnika, ki ima sklenjeno pogodbo s Hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje (HZZO), le-ta vam ob preložitvi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja ne bo zaračunal svojih storitev. Ob vsakem obisku znaša doplačilo 10 kun oziroma 1,34 evra. To obvestilo je objavljeno na vidnem delu ordinacij oz. ambulant, ki so pogodbeni izvajalci Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje in sprejemajo evropske kartice. V drugih ordinacijah oz. ambulantah morajo pacienti storitve plačati sami. Zobozdravniki: Obiščite zobozdravnika, ki ima sklenjeno pogodbo s Hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje (HZZO), le-ta vam ob preložitvi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja ne bo zaračunal storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ob vsakem obisku znaša doplačilo 10 kun oziroma 1,34 evra. Bolnišnica: Obiščite bolnišnico, ki ima sklenjeno pogodbo s Hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje (HZZO), kjer vam ob preložitvi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja storitve ne bodo zaračunane. Zahteva se napotnica zdravnika primarnega zdravstvenega varstva. Za vsak dan bivanja v bolnišnici znaša doplačilo 100 kun oz. dobrih 13 evrov. Najvišji znesek enega sprejema lahko znaša 2.000 kun oziroma 270 evrov. Recepti: Zdravnik primarnega zdravstvenega varstva izda recept. Zdravilo je mogoče prevzeti v lekarni, ki ima sklenjeno pogodbo s Hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje (HZZO). Za vsak recept znaša doplačilo 10 kun oz. 1,34 evra. Reševalno vozilo: Stroški reševalnega vozila v nujnih primerih so kriti. Povračilo: Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje ne vrača stroškov, ki so bili zaračunani kljub predložitvi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Za več podatkov o povračilu stroškov se po vrnitvi v matično državo obrnite na pristojno ustanovo zdravstvenega zavarovanja. z medicinsko asistenco v tujini, in sicer pri zavarovalnicah, ki ponujajo taka zavarovanja. Tovrstna zavarovanja namreč krijejo stroške nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v javnih, državnih zdravstvenih ustanovah in nudijo vrsto drugih praktičnih storitev (npr. prevoz zavarovane osebe do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, premagovanje jezikovnih preprek, pomoč svojcem ...). Monika Levanič Slovenija, Podravje • Nov javni poziv Eko sklada Za energetske prenove večstanovanjskih stavb 10 mio evrov Te dni so v Uradnem listu RS in na spletni strani Eko sklada objavili nov javni poziv za nepovratne finančne spodbude za energetske prenove starejših večstanovanjskih stavb. Lanskoletni je s tem prenehal veljati, novi pa prinaša dve ključni spremembi. Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pojasnjujejo: »Nov javni poziv namenja 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev za nove naložbe v energijsko učinkovitost starejših večstanovanj-skih stavb, in sicer za toplotno izolacijo fasade, toplotno izolacijo strehe ali stropa proti neogre-vanemu prostoru, optimizacijo sistema ogrevanja in za obsežno energetsko obnovo.« Subvencije je mogoče pridobiti le za stavbe, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 1. 2003 in obsegajo vsaj tri stanovanja. Prvič so poleg etažnih lastnikov, ki so fizične osebe, do subvencije upravičeni tudi lastniki stanovanj, ki so pravne osebe. O drugi novosti na MOP pravijo: »Skladno s smernicami države in EU so spodbude bolj usmerjene in višje za obsežno energetsko prenovo stavb.« Spodbude za izvedbo posameznega ukrepa po novem namesto do 25 % znašajo le do 20 % priznanih stroškov naložbe (znesek za vsak posamezni ukrep je sicer omejen tudi nominalno), za izvedbo dveh ukrepov hkrati do 30 %, za obsežnejše Kako do subvencij Vlogo, dostopno na spletni strani Eko sklada, mora upravnik, predsednik skupnosti lastnikov ali drugi pooblaščenec oz. predstavnik upravičenih oseb obvezno oddati še pred pričetkom izvajanja del. Dodatne informacije o javnem pozivu lahko vsak ponedeljek, sredo in petek med 13.00 in 14.30 dobite na telefonski številki 01 241 4820, vprašanja pa lahko tudi pošljete na elektronski naslov ekosklad@ekosklad.si. prenove (za katere bo potrebno zagotoviti tudi projektantski in strokovni nadzor) pa kar do 40 % priznanih stroškov. Javni poziv omogoča tudi dodelitev dodatne spodbude, če bo naložba toplotne izolacije fasade, strehe ali stropa proti neogreva- nemu prostoru izvedena na podlagi projekta za izvedbo del in bo vključevala strokovni nadzor izvajanja naložbe, in sicer do 50 % stroškov projekta in nadzora. Na MOP poudarjajo še: »Eko sklad tudi na novem javnem pozivu socialno šibkim etažnim lastnikom, ki so bili v času oddaje vloge na javni poziv upravičeni do denarne socialne pomoči, ki ni bila izredna denarna socialna pomoč, omogoča pridobitev subvencije v višini 100 % njihovega deleža sofinanciranja naložbe.« Eva Milošič NOVA PAPIRNICA COLORIAMO V MERCATOR CENTRU NA ŠPINDLERJEVI UL.3 NA PTUJU 00* Subvencije za izvedbo enega ukrepa bodo nižje kot v lanskem pozivu, za kombinacijo več ukrepov pa višje. Foto: ČG 10 Štajerski Kultura petek • 12. avgusta 2016 Slovenija • Sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih Študent naj bo ... v študentskem domu V torek se je iztekel rok za oddajo prošenj za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov. V študijskem letu 2016/17 je razpisanih 14.531 mest. Rok za oddajo prošenj za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih, dijaških domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2016/17 se je ta teden v torek iztekel. Skupaj je bilo za prihajajoče študijsko leto razpisanih 14.531 mest za subvencionirano bivanje, in sicer 5.310 za sprejem in 9.132 za podaljšanje bivanja ter 89 mest, ki so namenjena študentom s priznano mednarodno zaščito. Kot so pojasnili na ministrstvu za izobraževanja, je višina subvencije nespremenjena in znaša 19,50 evra na študenta za javne študentske (dijaške) domove ter 32 evrov za bivanje pri zasebnikih. JfíW1 pri«")3"* Oo^ ^ 26. 8. Pisarne za študentske domove bodo do 16. septembra na spletnem portalu eVŠ objavile informativno prednostno listo tistih študentov, ki izpolnjujejo vse pogoje oz. so bili uspešni pri prijavi na razpis. Javni študentski domovi v Mariboru razpisujejo 2862 ležišč, od tega je predvidenih 1050 prostih mest za sprejem in 1812 mest za podaljšanje Foto: splet bivanja, dijaški domovi imajo dodatnih 460 ležišč, 221 ležišč pa bo na voljo v zasebnih študentski domovih. Največ mest bo za študente v prestolnici, študentski domovi Ljubljana razpisujejo skupaj 7408 ležišč, 538 ležišč bo za študente v dijaških domovih in 351 v zasebnih študentskih domovih. Dženana Kmetec Cenzus je 2.333,84 evrov bruto mesečno na družinskega člana v letu 2015. Za družinske člane se upoštevajo ožji družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, in družinski člani, ki uveljavljajo oziroma so uveljavljali študenta kot vzdrževanega družinskega člana po zakonu o dohodnini, tudi če niso registrirani v skupnem gospodinjstvu. Ptuj • Projekt 28 Times Cinema Ptujčan potuje na Beneški filmski festival Mladi ptujski filmofil Tomi Petek je bil izbran za sodelovanje v projektu 28 Times Cinema (28-krat kino). Na Beneškem mednarodnem filmskem festivalu, ki bo letos med 31. avgustom in 10. septembrom, bo član žirije Venice Days. Imel bo zahtevno, a izjemno zanimivo nalogo: kot član žirije si bo moral ogledati vse filme, prikazane v sekciji Dnevi avtorjev in v tekmovalnem programu za filmsko nagrado LUX 2016, ter jih oceniti. Udeleževal se bo praktičnih delavnic in razprav, tudi s filmskimi ustvarjalci in člani Evropskega parlamenta, pisal bo članke, blog in druga poročila o festivalskih izkušnjah, ustvarjal pa bo tudi video razglednice s festivala ... Novice o njegovih izkušnjah in prigodah na festivalu bo na družabnih omrežjih redno objavljal tudi Mestni kino Ptuj. Mladi so se k projektu prijavili z motivacijskim pismom, opisi in analizami filmov ter posameznih filmskih prizorov. Najtrši oreh, pravi Tomi, je bil načrt promocije kinematografov v lastnem okolju, predvsem med mladimi. Priznava, da so pričakovanja pred festivalom velika, napetost pa tudi: »V čast mi je, da bom lahko zastopal sebe, svoje mesto, naš kino in tudi Slovenijo!« Tomi je letos maturiral na Gimnaziji Ptuj, pred študijem pa si bo vzel leto dni premora, ki ga bo posvetil prostovoljstvu, delu Foto: Spela Horvat Tomi Petek je s prijavo poskusil že lani, pa je bil najbrž še premlad. Letos so mu vrata na najstarejši filmski festival na svetu široko odprta. in potovanjem: »Pri nas si še vedno malokdo vzame takšno leto, v tujini pa to cenijo.« Projekt 28 Times Cinema od leta 2010 soorganizirajo Evropski parlament, nagrada LUX, Venice Days in mednarodna mreža kinematografov Europa Cinemas, katere član je tudi Mestni kino Ptuj. 28 mladih ljubiteljev filma (po eden iz vsake države članice Evropske unije), starih med 18 in 25 let, ki obvladajo angleščino in nimajo težav s pisnim in ustnim izražanjem, vsako leto sestavlja posebno filmsko žirijo. Mateja Lapuh iz Mestnega kina Ptuj pojasnjuje: »Cilj projekta je promocija kulturne raznolikosti in skupnih evropskih vrednost med mladimi skozi film. Na svojega kandidata smo izjemno ponosni ter mu želimo uspešno in prijetno zastopanje Mestnega kina Ptuj in Slovenije na Dnevih avtorjev!« Eva Milošič Tednikova knjigarnica Tri mokre in sočne in sončne pravljične urice Prihodnji teden bo mesto gostilo jubilejni, 20. festival poezije in vina. V njegovem okviru, kot je že leta v navadi, bodo izbranih besed in kulturnih užitkov deležni tudi najmlajši. Pravljične urice na Vrazovem trgu 2, pred Muzikafejem, kjer je tradicionalno pesniško dvorišče, bodo tri - tudi zato, ker je tri pravljično število. Vsem pravljicam, izbranim knjigam in otroškemu programu bo vodilo literarno ustvarjanje osrednjega slovenskega gosta festivala Vena Tauferja (1933), pesnika, prevajalca, kritika, teatrologa, ki je tudi za najmlajše izdal dve slikaniški imenitnici, ki sta na voljo za izposojo v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: O jej krokodil in Kaj kdo je in kaj kdo kuha. Obe sta izšli v založbi Mladinska knjiga, ki je bila tisti davni leti (1983, 1986) vodilna založniška hiša tudi za otroško in mladinska literaturo. Obe slikanici sta ilustrirana poezija za najmlajše, predvsem prva, O jej krokodil, ki je izšla v zbirki Mala slikanica z urednikom Nikom Gra-fenauerjem, je čista vrhunska slikaniška oblika, monolit pesnika in ilustratorja ter opremljevalca Kostje Gatnika. Pesnik v bistvu s pomočjo rime, slikar pa s samo njemu značilnim stripovskim stilom in koloritom prikazujeta tisto znano starševsko motoviljenje z žlico in besedo, ko je otrok neješč in ne mara ponujenega obroka pregovorno zdrave juhe. Slikanica O jej krokodil je brezčasna odlič-nica, krasna rimanica in hkrati žlehtnica, ki bi jo veljalo znova izdati. Tudi slikanica ali bolje rečeno ilustrirana knjigica Kaj kdo je in kaj kdo kuha, ki je izšla v zbirki Najdihojca v uredništvu Nika Grafenauerja, je namenjena prvobral-cem. Vendar je besedilo neodvisno in teče na levih bral-čevih listih v velikih tiskanih črkah, samostojne so lahko tudi ilustracije na desni bralčevi strani. besedilo tvorijo štirivrstičnice, ki jih lahko beremo kot tematsko nanizanko. Knjigo je ilustriral in opremil Jurij Pfeifer. Tako gre: PUNČKA NAŠE PUNČKE JE NAJRAJŠI BLATNE ŠTRUČKE. NJENA MAMA PA JE NAJBOLJ SITA, KO JE HČERKA V POSTELJI UMITA. AMPAK KAJ JE SONCE? KURI ŽARKE IN KUKA V LONCE. KO POKRIJE SE S TEMO, OCVRE SI LUNO NA OKO. IN KAJ JE LUNA? KO JE DEBELA, JE OBLAKE; KDAR JE PA SUHA, JIH POMAKA V ŽABJE MLAKE. ŽABE MENDA NISO LAČNE?... POTEM PA PRIDE KAK VSEVED, ŠOPEK RIM PODUHA IN POLIŽE MED BESED - LE KAJ SE TEMU V GLAVI KUHA? Vabimo vas v sredo, četrtek in petek, od 24. do 26. avgusta, ob 17. uri na prvo, mokro pravljico, na drugo, sončno, in tretjo, sočno. Veseli vas bomo! .... „, Liljana Klemencic Nogomet Zavrč in Videm izpadla, Aluminij napredoval Strani 12 Rokomet Kadeti Slovenije v boj za medalje Stran 12 Rokomet Danci »grdi raček« za slovenski rokomet Stran 13 01 Rio 2016 Žbogar do svoje tretje olimpijske medalje Stran 13 Nogomet Videmčani bodo težko ponovili lansko sezono Stran 14 Boks Na sparing reviji v ringu pet Ptujčanov Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Kje bodo misli Mariborčanov? »Končno,« je po tekmi s Kr-čani iz sebe olajšano iztisnil trener Aluminija Bojan Špe-honja: »Posebnega pritiska pred tekmo sicer nismo čutili, a vseeno je bila samo ena osvojena točka v prvih štirih tekmah skromen dosežek. Same igre so bile sicer boljše, priložnosti smo si domala na vsaki tekmi priigrali kar nekaj, a to vse skupaj je slaba tolažba, če ne osvajaš točk. Na srečo nam je tokrat uspelo vknjižiti poln izkupiček treh točk.« Zmaga je v kidričevsko »šumo« zagotovo prinesla nekaj miru, ki bo precej mladi ekipi pomagal pri nadaljnjih izzivih. Ti pa so veliki, saj po sredini pokalni tekmi proti Beltincem čaka Kidričane ena najtežje pričakovanih tekem - dvoboj z Mariborom. Ta se bo zgodil v nedeljo ob 20.15 v Ljudskem vrtu. »Po pravici povedano je to zame najlažja tekma sezone: Maribor je popoln favorit, zato v tej tekmi resnični nimamo česa izgubiti, lahko samo veliko pridobimo« se je proti nedelji obrnil Špehonja. Podobnega mnenja so tudi igralci, tudi oba, ki sta bila v tem krogu izbrana v idealno enajsterico kroga, vratar Luka Janžekovič in vezist Dejan Krljanovič. »Obstaja pozitivna napetost, saj je nastop v Ljudskem vrtu v slovenskem merilu vseeno nekaj posebnega. Iskreno povedano se tega zelo veseliva. Nikakor pa to ne pomeni, da Mariboru vnaprej prepuščamo točke, še zdaleč ne - gremo odigrat najboljšo možno tekmo in upamo na zmago.« V ekipo Aluminija se po odsluženi kazni vrača Nemanja V rdečem dresu še dva novinca Prestopni rok za Kidričane še zdaleč ni končan, to potrjujeta zadnja dva prihoda, ki sta se zgodila med tednom. Z Aluminijem sta namreč pogodbi sklenila Hrvat Mihael Rebernik in Srb Ale-ksandar Srdic. Pred začetkom letošnjega prvenstva se je govorilo o sodelovanju Rijeke (Matjaž Kek) in Aluminija, a takrat do konkretnih dejanj (prestopov) ni prišlo. V prvi vrsti je temu botrovalo živahno trgovanje pri hrvaškem prvoligašu, ki se je sedaj vendarle umirilo. Zato je tudi prišlo do realizacije enoletne posoje mladega branilca. 20-letni Mihael Rebernik je bočni branilec, svojo nogometno pot pa je v mlajših kategorijah začel v Čakovcu, nadaljeval pa v Vara-ždinu in Medžimurju. V zadnji sezoni je nastopal za drugo ekipo Rijeke. V Kidričevo je prišel na enoletno posojo. 24-letni Aleksandar Srdic je krilni igralec, ki je pred tremi leti že igral v Sloveniji - bil je član Celja. Iz mesta ob Savinji ga je pot vodila v Grčijo, kasneje še v Romunijo in od tam znova v Srbijo. Nazadnje je bil član drugoligaša Dinamo Vranje. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v nedeljo na domačem igrišču ugnali Krško in tako zabeležili prvo zmago v sezoni. V nedeljo gredo razbremenjeni v goste najboljši slovenski ekipi zadnjih let - Mariboru. Jakšič. Po sredini pokalni tekmi imata težave s poškodbami Francesco Tahiraj in Lovro Bizjak, a bo slednji v nedeljo najverjetneje nastopil. Preskok iz evropske lige na domače prvenstvo Kakšen bo rezultat srečanja v Ljudskem vrtu, pa je vendarle v večji meri odvisno od igre Maribora. Ta v tem trenutku največ pozornosti namenja zaključnemu krogu kvalifikacij za uvrstitev v Ligo Evropa, kjer je v četrtek odigral prvo srečanje z ekipo Gabale v Azerbajdžanu (povratna tekma bo v Mariboru v četrtek, 25. 8.). Mariborčanom je zagotovo pomembnejša tekma z Gabalo, saj je prav od tega močno odvisen nadaljnji potek sezone (igranje v skupinskem delu Lige Evropa). Nenazadnje gre v primeru izločitve Azerbaj-džancev za velik finančni pri- liv Evropske nogometne zveze, ob tem pa še najmanj šest tekem z možnostjo dodatnega trženja, prihodkov zaradi prodaje vstopnic ... In seveda nastopa pred managerji bogatejših evropskih klubov ter posledično možnosti prodaje igralcev. Domačo sezono so varovanci Darka Milaniča dobro odprli (domači zmagi proti Kopru in Rudarju), sledila sta remija proti Domžalam in Olimpiji, nazadnje je prišel nepričakovan poraz proti Gorici v gosteh. Strateg vijoličastih ima sicer na voljo zelo širok in za slovenske razmere kakovosten kader igralcev, zato proti Aluminiju ni prevelike bojazni zaradi utrujenosti po poti v daljni Azer-bajdžan in vrnitvi v Maribor. Kakšen je izbor Milaniča, najbolje ponazarja podatek, da so proti Gorici na klopi zače- li Pihler, Mertelj, Viler, Ta-vares, Bohar, Sallalich in vratar Obradovič - igralci, ki bi mesto v prvi postavi našli v vsaki drugi ekipi 1. slovenske lige . Vsekakor bo za obe ekipi 1. SNL, 6. krog: Maribor - Aluminij, nedelja, 21. avgusta, ob 20.15 v Mariboru najpomembnejši odnos do tekmeca na igrišču: če bodo Kidričani odigrali resnično najboljšo tekmo sezone in bo ob tem s strani vijoličastih prisotnega vsaj malenkost podcenjevanja ter odsotnost misli (te jim bodo zagotovo vsaj v manjši meri uhajale h Gabali), potem lahko rdeči računajo na presenečenje. V drugačnih scenarijih realno zelo težko . Jože Mohorič Nogomet • 2. SNL Dve gostovanji, težje delo za Zavrč Janez Zilnik namesto Dejana Djuranovica Po petih odigranih krogih v 1 ligi se je zgodila prva trenerska menjava. To so opravili pri zadnjeuvrščeni ekipi lige, Kalcerju Radomljah. Ta je še edina ekipa lige brez zmage, na petih tekmah pa so s tremi porazi in dvema remijema osvojili dve točki. Dosedanji trener Dejan Djuranovic je na klopi Kalcerja sedel dobre tri sezone, v tem času pa je dvakrat popeljal Radomljane iz 2. v 1. ligo, vmes je iz prve lige tudi izpadel. V zadnji sezoni je bil s Kalcerjem suvereni prvak 2. lige, a je novo sezono v 1. ligi očitno začel slabše od pričakovanj uprave in prišlo je do sporazumne prekinitve sodelovanja. Djuranovic je na 41 tekmah v 1. ligi s svojo ekipo dosegel 4 zmage, 6 remijev in 31 porazov. Za novega trenerja je bil imenovan Janez Žilnik, ki je nazadnje deloval v Simerju Šampionu (3. liga sever). Žilnik že ima izkušnje z vodenjem prvoligaša, pred leti je bil namreč trener Celja. NK Drava: Zarica primeren tekmec Nogometaši Drave so po besedah trenerja Simona Sešlarja v teh dneh kakovostno trenirali in so se pripravljali na naslednjega tekmeca - Zarico. Kranjčani niso najbolje začeli prvenstva v drugi ligi, saj so zabeležili dva poraza. Na drugi strani so Ptujčani zelo zadovoljivo začeli novo sezono, saj so na svoj konto vpisali zmago in remi. Glede na položaj na lestvici so v prednosti Ptujčani, za katere ne bo mogel igrati Naser Kajtazi, ki je že na uvodni tekmi z Brežicami staknil poškodbo ličnice in bo po operaciji še nekaj časa okreval. Večinoma mladi nogometaši so v prvih dveh tekmah prikazali dobro igro, s podobno si želijo priti do ugodnega rezultata tudi v Kranju. Pred tekmo je trener Simon Se- šlar povedal: »Z osvojenimi tremi točkami na zadnji tekmi proti Brdom so fantje dobili potrditev, da lahko igrajo in da so konkurenčni. S podobno željo in angažiranostjo bomo tudi v Kranju šli na tri točke. Vem, da tekma z Zarico ne bo lahka, vendar mislim, da jih z našo dobro igro lahko premagamo.« Ptujčani optimistično potujejo v Kranj, kjer bo veliko odvisno tudi od njihovega kapetana Nastje Čeha, ki je na sobotni tekmi podelil nekaj asistenc in je bil pravi vodja ekipe. Takšnega Drava tudi potrebuje, saj je ob Mitji Rešku edini izkušenejši člen ekipe. David Breznik 2. SNL, 3. krog: Zarica Kranj - Drava, nedelja, 21. avgusta, ob 17.00 v Kranju NK Zavrč: V Novem mestu odigrati sproščeno Zavrčani bodo po nenade-janem porazu v pokalnem tekmovanju v soboto v prvenstvu gostovali, spet pa jim bo nasproti stal zahteven tekmec. V gosteh se bodo namreč pomerili s sila ambiciozno Krko, ki se po izpadu iz prvoligaškega tekmovanja želi ekspresno vrniti v najvišji razred. Prvenstvo so »farmacevti« dobro začeli, zato je pred Haložani težka naloga. Še toliko težja, ker bo moral trener Orehovec psihološko dvigniti ekipo po porazu v sredo, pa čeprav pokalno tekmovanje ni prioriteta. Večjih težav s poškodbami v kadru Zavrča zaenkrat ni, pojavljajo se le manjše težave, toda te naj ne bi vplivale na moštvo. Veseli spoznanje, da bo končno registriran branilec Peter Murko, v klubu pa še iščejo izkušenejšega vezista. Branilec David Lonzarič je pred tekmo s Krko povedal: »Krka je bila v prejšnji sezoni prvoligaš, kar veliko pove o ekipi. Še vedno imajo dobro ekipo, mi pa smo v povprečju precej mladi, zato se nam pojavljajo napake, ki nas nato drago stanejo. Mislim, da bomo iz tekme v tekmo boljši, vsekakor pa bomo igrali na zmago ter odigrali po najboljših močeh, nato pa bomo videli, kaj bo to prineslo. Drugi polčas proti Veržeju je zagotovo prava pot do uspeha, vendar bomo morali za končni uspeh proti Krki tako odigrati celotno srečanje.« tp 2. SNL, 3. krog: Krka - Zavrč , sobota, 20. avgusta, ob 17.00 v Novem mestu 12 Štajerski Šport petek • 19. avgusta 2016 Nogomet • Pokal Slovenije, 1. krog Rokomet • EP za kadete Aluminij naprej, Zavre in Videm končala nastope v pokalu Kadeti Slovenije v boj za medalje Nogomet / Pokal Slovenije Pokalna srečanj s sabo vedno prinašajo določeno negotovost, saj se slabše rangirana moštva po pravilu zelo potrudijo in poskušajo presenetiti favorite. Prvoligaši, ki so začeli nastope v 1. krogu, so jo tokrat odnesli brez prask. Aluminij, Koper, Celje, Radomlje, Krško in Rudar so napredovali, v 2. krogu se jim bodo pridružila še moštva Maribora (branilci naslova), Olimpije, Domžal in Gorice. Najtežje delo je imela ekipa Krškega, ki je bila v 76. minuti v Dravogradu še v zaostanku 2:3, a je nato zmogla preobrat za napredovanje. V dvoboju drugoligašev sta bila Roltek Dob in Krka boljša od Triglava in Brežic, od nižjeligašev pa so si pot v nadaljevanje priborili ekipe Nafte, Jadrana, Turnišča in TKK Tolmin. REZULTATI 1. KROGA: Lušt Beltinci - Aluminij 0:2 (0:1); Jadran Dekani - Videm 3:0 (1:0); Nafta 1903 - Zavrč 4:2 (4:2, 2:2, 1:1); Postojna - Kalcer Radomlje 0:8 (0:3); strelci: Gajic 37., 45., Šipek 42., Avbelj 57., Kumer 78., Nunic 84., Cerar 87., Jakovljevic 90.; AjDAS Lenart - Rudar Velenje 0:4 (0:1); strelci: Grgic 21., Vručina 62., 90., Krcic 72.; Dravograd - Krško 3:4 (0:2); strelci: Gluhovic 60., z 11 m, 75., Hudin 69.; Dangu-bic 17., 43., Baskera 76., Men-sah 80.; Žiri - Celje 0:5 (0:4); strelci: Podlogar 7., 66., Džinic 20., Lovrečič 32., Glavaš 40.; Šmarje pri Jelšah - Luka Koper 1:5 (0:3); strelci: Šo-štarič 68.; Štromajer 2., 30., Valencia Castillo 40., Datkovic 73., Vekic 83.; Turnišče - Brda 1:0 (1:0); strelec: Pavel 17.; Roltek Dob - Triglav Kranj 1:0 (1:0); strelec: Grvala 10.; GMT Bogojina - TKK Tolmin 3:5 (0:4); strelci: Ivanič 48., 81., Ošlaj 70.; Zornik 14., Kavčič 23., Kucalovic 31., Jarc 39., Bratina 54.; Krka - Brežice Terme Čatež 3:0 (1:0); strelci: Trščinar 20., Kambič 87., Gliha 90. Lušt Beltinci -Aluminij 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Kocic (43.), 0:2 Škoflek (87.) ALUMINIJ: Lipovac, Jakšič, Kocič, Zeba (od 46. Turkalj), Roškar, D. Petrovič, Krljano-vič, Vrbanec, Bizjak (od 49. Kramar), Škoflek, Ta h i raj (od 62. Rogina). Trener: Bojan Špehonja. Med tekmama s Krškim in Mariborom so morali Kidri-čani na pokalno gostovanje v Beltince. Gre za eno najbolj nogometnih vasi v Sloveniji, zato ni presenetljivo, da se je kljub delovnemu dnevu ob igrišču zbralo kar 300 gledal- Tudi vratar Matija Kovačič ni mogel preprečiti poraza ekipe Zavrča. Foto: Črtomir Goznik cev. V domači ekipi, ki jo vodi Franc Cifer, igra tudi nekaj nekdanjih odličnih prvo- ali drugoligaških igralcev, omenimo samo Tadeja Apatiča (Mura, Domžale, Olimpija ...), Mitja Mauka, Roka Ropoša (Veržej) . Gostujoči trener Bojan Špehonja je glede na nedeljsko tekmo naredil nekaj sprememb v začetni enajsteri-ci (Lipovac, Jakšič, Tahiraj, D. Petrovič, Roškar), veliko več možnosti pa niti nima (Ku-rež?). »Domačini so zelo solidna ekipa, sami pa tekme nismo odigrali najbolje. Predvsem smo bili premalo agresivni v obrambi, tudi večino dvobojev smo odigrali premehko. Kljub temu smo imeli več od igre, nekajkrat bi morali bolje odigrati v napadu,« je povedal trener Aluminija. Tik pred polčasom so rahlo terensko pobudo kronali z vodilnim zadetkom: predložek na oddaljenejšo vratnico je dobro spremljal novinec v rdečem dresu Milan Kocic in zadel za 0:1. Že v naslednji minuti so imeli Ki-dričani »meč žogo«, a Žiga Ško-flek iz t. i. 100-odstotne priložnosti ni zadel v polno. V drugem polčasu se je ponovila slika iz prvega, Ki-dričani pa svoje pobude niso uspeli unovčiti za povišanje vodstva. V 62. minuti je prišlo do poškodbe Francesca Tahi-raja (izpah ramena), kar je še dodatno vneslo nezanesljivost v gostujočo vrsto. Proti koncu srečanja so svojo priložnost začutili domačini in nanizali nekaj nevarnejših napadov. Dokončno so jih gostje umirili v 87. minuti, ko je po akciji Blaža Kramerja streljal Matic Vrbanec, odbito žogo pa je Škoflek v drugem poskusu le uspel pospraviti v gol - 0:2. Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Ker imamo majhen igralski kader, so pokalne tekme med prvenstvenimi za ekipo zelo naporne. Na žalost se nam je zgodila še poškodba Tahiraja, česar sem se zares najbolj bal. Igralcem se je videlo, da jim misli vsaj malenkostno že uhajajo proti Ljudskemu vrtu in tekmi z Mari- borom, sicer bi tekmo morali odločiti že veliko pred samim zaključkom.« JM Bleda predstava Vidma: Jadran Dekani - Videm 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Terčič (36.), 2:0 Stepančič (52.), 3:0 Reja (64.). VIDEM: Malogorski, Koren, Kajtna, Leskovar, Cafuta (od 68. Zemljak), Škvaric, Plajn-šek (od 46. Kmetec), Pintarič (od 61. Kovačič), Krajnc, Te-ment, Gerečnik. Trener: Primož Gorše. Nogometaši Vidma se z gladkim porazom poslavljajo od pokalnega tekmovanja. V sredo so gostovali v Dekanih, kjer je bila mlada domača ekipa boljši tekmec in je zasluženo slavila. Kot zanimivost omenimo, da je bila tekma ob koncu prvega polčasa za skoraj 20 minut prekinjena zaradi močnega naliva s točo. Videmčani so začeli izjemno, imeli lepo priložnost že v 1. minuti, toda žal niso bili uspešni. Kazen je prišla malo pred koncem prvega dela igre, ko je odbitek v gol poslal Ter-čič. Tudi v uvodu nadaljevanja je prvo priložnost zapravil Videm, Kmetec ni bil najbolj natančen. Sledili sta dve napaki, kar so domačini izkoristili in prišli do neulovljive prednosti 3:0. Primorci, lani drugouvr-ščena ekipa 3. SNL zahod, so nasploh odigrali zelo dobro, agresivno. Na spolzkem, a dobro pripravljenem igrišču so se nasploh bolje znašli. Videm na Primorskem ni deloval preveč dobro, kar je vsekakor primerno opozorilo pred začetkom tekmovanja v 3. SNL sever, ki se začne konec tedna. Videm, ki je v sredo nastopili brez kapetana Laha, bo v 1. krogu doma gostil Dravinjo iz Slovenskih Konjic, fantje pa bodo morali pokazati precej več kot v sredo, če bodo želeli pozitivno začeti prvenstvo. Presenetljiv poraz Zavrča: Nafta 1903 -Zavrč 4:2 (2:2, 1:1) - po podaljšku STRELCI: 1:0 Koprivica (34.), 1:1 Potočnik (35.), 1:2 A. Krajnc (52.), 2:2 Lotrič (68.), 3:2 Zagorec (99.), 4:2 Kovač (104.). ZAVRČ: Kovačič, Kukec, Županic, Kostanjevec (od 60. Stračič), Ptiček, Ahec (od 46. U. Krajnc), Potočnik, N. Prahic (od 73. L. Prahic), A. Krajnc, Zorec, Panikvar. Trener: Željko Orehovec. V Lendavi sta se pred lepo popolnjenimi tribunami -zbralo se je 500 gledalcev - pomerila ambiciozni tretje-ligaš Nafta 1903, ki je naslednik nekdanjega prvoligaša, in drugoligaš Zavrč. Domačini so pripravili presenečenje, saj so po podaljških strli odpor Haložanov. V prvem polčasu so gledalci videli dva zadetka, po enega na vsaki strani, padla pa sta v razmaku dobre minute. Zavr-čani so v nadaljevanju povedli, si po zadetku priigrali še dve izjemni priložnosti, s katerima bi morali odločiti zmagovalca. Ko niso zadeli, je Nafti na drugi strani Lotrič prinesel podaljšek. Že v prvem so domačini dvakrat zadeli, gostje, ki so v Lendavi nastopili v zelo mešani zasedbi, pa so v podaljšku močno padli v igri. Kljub izpadu razlogov za nezadovoljstvo ne sme biti, kajti strateg Zavrča Željko Oreho-vec je za veliko pomembnejšo prvenstveno srečanje proti Krki spočil ključne fante. Očitno ni želel tvegati s kakšno morebitno nevšečnostjo -beri poškodbo -, kajti Zorka, Monjaca in Marciuša mučijo manjše težave. V vsakem primeru so Prekmurci zasluženo slavili, bili so agresivni, poleg tega so tudi precej izkušenejši kot Zavrč. Tako so jasno pokazali, zakaj jih letos upravičeno ne zanima nič drugega kot napredovanje v 2. ligo. tp Po zmagah v predtekmova-nju proti Slovaški (30:17), Rusiji (33:26) in Danski (31:23) so kadeti Slovenije v glavnem delu turnirja odigrali dve težki tekmi proti Franciji in Španiji. Proti Francozom je četa trenerja Janija Klemenčiča in Benjamina Teraša odigrala svojo najslabšo predstavo in doživela poraz z izidom 33:39 (14:22). »Francozi so nas že lani v Gruziji dvakrat premagali. Res je, da smo za poraz v velikem finalu OFEM krivi sami, ampak menim, da so nam Francozi zlezli pod kožo in enostavno ne najdemo prave rešitve proti njim. Kljub porazu sem vesel, da se tudi ob zaostanku kar enajstih zadetkov nismo predali, ampak smo s solidno igro v zadnjih petnajstih minutah prepolovili zaostanek. Škoda za poškodbo Mihe Kavčiča,« je po prvem porazu na EP povedal kapetan Ormožan Tilen Kosi, ki je proti Franciji dosegel le tri zadetke. Le tri zato, ker je njegovo povprečje na EP sedem doseženih golov na tekmi. Za Slovenijo je bilo usodnih 8 tehničnih napak v 1. polčasu, ki so prav vse z lahkimi goli iz protinapadov kaznovali Francozi. Poleg poraza so Slovenci za končnico EP ostali brez Kavčiča, glavnega moža v obrambi in krožnega napadalca. Poškodba roke (počila kožica med prsti) je zahtevala šest šivov. Težko je najti športnika, ki ima tako smolo s poškodbami, kot je Kavčič, ki velja izven igrišča za tihega ter mirnega človeka, na igrišču pa za neizprosnega borca. Ta fant bo v prihodnosti enkrat moral biti nagrajen za vse tegobe, ki jih preživlja ob poškodbah. Za presenečenje torkovega dneva so poskrbeli Danci, ki so s 25:24 premagali Španijo in še dodatno zakuhali situacijo pred zadnjim krogom glavnega dela turnirja. Skandi-navci so tudi dan kasneje poskrbeli za še eno veliko presenečenje in dokazali, da so tudi Francozi premagljivi (32:28). Po tej zmagi Danske nad Francijo je bilo jasno, da Slovenijo v polfinale vodi le zmaga proti Španiji. In Sloveniji je v izjemno dramatičnem zaključku uspelo na kolena položiti borbene Špance, ki so v 58. minuti vodili za zadetek (23:24). Na 24:24 je iz sedemmetrovke s svojim osmim zadetkom izenačil ka-petan Kosi, vratar Mark Ferjan, ki je vstopil v igro v zadnjih treh minutah tekme, je zaustavil stoodstotno priložnost tekmecev iz desnega krila (izjemno odigrana akcija Španije), na 25:24 pa je špansko mrežo 26 sekund pred koncem z lobom iz desnega krila zadel Domen Novak. Španija je imela 6 sekund pred koncem še eno stoodstotno priložnost z desnega krila, ampak je Ferjan z odlično obrambo preprečil izenačenje in veliko veselje ob uvrstitvi v polfinale se je lahko začelo: »Triler s srečnim koncem. Najpomembneje je, da v trenutkih, ko nam ni šlo, nismo izgubili živcev, ampak smo ostali mirni. Tudi športna sreča je bila na naši strani. Brez nje enostavno pri doseganju odličnih rezultatov ne gre. Žal mi je, da ne bom mogel pomagati svojim soigralcem na petkovi polfinalni tekmi proti Hrvaški,« je po srečanju s Španijo povedal Ozmec, strelec treh zadetkov. Ozmec je na tekmi dobil plavi karton, kar pomeni, da bo zaradi kazni moral počivati vsaj eno tekmo in tako je ekipa ostala brez osrčja obrambe na trojkah, ki sta ga tvorila Ozmec in Kavčič. Še tretji član Jeruzalema v novi sezoni, Gregor Ocvirk, je dodal osem zadetkov in tako je bil izkupiček Ormožanov kar 19 doseženih golov od 25 slovenskih. To je jasen pokazatelj, kaj za to reprezentančno generacijo pomenijo Ormoža-ni in kakšno kakovost igralcev imajo v trdnjavi Hardek. Reprezentanca se je v četrtek preselila iz Zagreba v Koprivnico in bo v petek, 19. 8., ob 20.00 zaigrala proti Hrvaški za uvrstitev v veliki finale. Drugi polfinalni par je Francija - Nemčija. Uroš Krstič petek • 19. avgusta 2016 Šport Štajerski 13 Ol Rio 2016 Rokomet • Olimpijske igre Nosilec slovenske Danci »grdi raček« za slovenski rokomet zastave do svoje tretje olimpijske medalje Vasilij Žbogar Slovenski športniki so na olimpijskih igrah zbirko medalj dopolnili še s četrto: srebrno je prispeval jadralec v razredu finn Vasilij Žbogar. Za 40-letnika iz Izole je to že tretja olimpijska medalja: dve je doslej osvojil v razredu laser, srebrno v Pekingu leta 2008 in bronasto v Atenah leta 2004. Žbogar je odlično nastopal od samega začetka in si že v prvih dveh regatah utrl pot proti vrhu (1. in 3. mesto). V nadaljevanju je z dobrimi predstavami ohranjal mesto med dobitniki medalj, zanj je bil nedosegljiv le Britanec Giles Scott. Ta je bil tudi prvi favorit za končno zmagoslavje, saj na uradnih tekmovanjih ni bil poražen že cela tri leta. Scott je v naslednjih dneh povečeval prednost pred tekmeci, Žbogar pa je pred konkurenti ohranjal varno razliko. Tako je bilo vse do zadnje finalne regate, ko bi ga lahko le še neverjetna smola oddaljila od zmagovalnih stopničk. To se ni zgodilo, saj je Vasilij še enkrat več z rutini-rano in zbrano vožnjo ohranjal svoj položaj. V cilj finalne regate je prijadral kot šesti, skupno pa je bilo to dovolj za zanesljivo osvojitev 2. mesta. Prvo mesto je z le 33 točkami osvojil Scott, Žbogar jih je na drugem mestu zbral 68, kot tretji pa je s 76 točkami končal zmagovalec zadnje etape, Američan Paine. Jadralki razreda 470 Tina Mrak in Veronika Maca- rol sta bili na dobri poti do medalje, saj sta v zadnjih treh plovih napredovali na 3. mesto. Vse pa je spremenila pritožba japonskega tabora, po kateri sta Slovenki zaradi nepravilnega oviranja nazadovali na 7. mesto in za medalje praktično nista imeli več možnosti. Odlična je bila v svojem prvem nastopu v Riu tudi kaja-kašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janic. V disciplini 200 metrov je osvojila 4. mesto, od medalje jo je ločilo 368 tisočink ... »Pred tekmo je pihal bočni veter in moja osma proga za ta veter ni bila najboljša. A na srečo na tekmi tega vetra ni bilo več. Mislim, da sem odveslala zelo dobro tekmo in dosegla svoj najboljši olimpijski izid, s čimer sem zadovoljna. Morda bi kdo rekel, da sem bila blizu medalji, a dobre tri desetinke so v veslanju na kratke razdalje kar precej. Zadovoljna sem, saj je to moj doslej najboljši rezultat na olimpija-dah,« je povedala po tekmi. 11. dan iger je na atletskem tekmovanju skakalka ob palici Tina Šutej dosegla lep uspeh, saj se je kot prva Slovenka na teh igrah uvrstila v finale. 27-letna Ljubljančanka se je v finale najboljše dvanaj-sterice uvrstila z uspešnim poskusom na letvici 455 centimetrov, kar je šest centimetrov manj od slovenskega rekorda. JM Jadranje, razred finn (m): 1. Giles Scott (Velika Britanija) 2. Vasilij Žbogar (Slovenija) 3. Caleb Paine (ZDA) Pravljico danskega pisatelja Hansa Christiana Ander-sena Grdi raček vsi dobro poznamo in ima kar nekaj povezanosti s slovensko izbrano vrsto ter s četrtfinalno tekmo med Slovenijo in Dansko na olimpijskih igrah v Braziliji. Pa gremo po vrsti. Slovenska rokometna pravljica Slovenska rokometna pravljica traja že kar nekaj časa, ne samo v času trajanja olimpijskih iger. Ne spomnimo se leta, ko bi rokometašem uspel trojček: nastop na EP (Poljska), nastop na OI (Brazilija) in nastop na SP (Francija). S takšnim izkupičkom se lahko v ekipnih športih pohvali le rokomet in na to moramo biti ponosni. Žal te pravljice s promocijo rokometa kot športa številka 1 v naši državi ne vedo unovčiti na Rokometni zvezi Slovenije. Zvezi, ki je daleč pod nivojem nogometne, košarkarske in ostalih zvez, ki kaj veljajo. Poraz v četrtfinalu je nedvomno boleč. Ekipa je verjela, da lahko poseže po kolajni, predvsem po solidnih predstavah (beseda odličnih bi bila pretiravanje) v pred-tekmovanju. Naše predstave v Riu so bile zelo pisane. Povprečna igra proti Egiptu, solidna proti Braziliji, odlična proti Švedski, čudna proti Nemčiji in solidna proti Poljski. Na nobeni od omenjenih nismo zaigrali slabo in kot tradicija veleva, na turnirju vedno pride ena slaba tekma, ko ti ne gre nič po tvojih željah. V podzavesti si želiš, upaš, verjameš, moliš, da bo ta slaba tekma prišla čim kasneje. In glej ga zlomka! Pride najpomembnejša, šesta tekma turnirja, in ravno na tej naša ekipa »pogori na celi črti«. Zakaj? Odgovor vreden milijona, vsi bi ga radi izvedeli, a pravilnega odgovora ne ve nihče. Pravljice kljub temu še ni konec: manj kot pol leta nas loči od nastopa na SP 2017 v Franciji, kjer bomo znova upali na lep rezultat naše reprezentance. Največji uspeh za slovenski rokomet je redna udeležba na velikih tekmovanjih. Danci grdi rački predtekmovanja Spremljal sem danske predstave v predtekmovanju in to je bila igra daleč pod nivojem te svetovne rokometne velesile. Premagali so Argentino, Tunizijo in Katar, Ormožan Marko Bezjak, član slovenske rokometne reprezentance, in selektor Veselin Vujovic poraza pa doživeli na obeh »resnejših« tekmah - proti Hrvaški in Franciji. Bili so grdi raček predtekmovanja. Do četrtfinala, kjer so proti Sloveniji odigrali odlično tekmo in zasluženo slavili. Mi smo svojo možnost zamudili v 1. polčasu, ko so Danci ostali pri le eni obrambi vratarjev. V nadaljevanju je svoj šov v danskem golu uprizoril klubski soigralec Marka Bez-jaka Jannick Green in sanj o polfinalu je bilo konec. Pred tekmo so pričakovanja segala po le 22 prejetih golih. Na koncu smo jih prejeli kar petnajst več! Še en dokaz, da zmagujejo ekipe z boljšo igro v obrambi. Ob 37 prejetih golih ni razloga za filozofiranje, ampak je po tekmi treba zbrati pogum, zadržati čustva ter športno čestitati boljšemu tekmecu. To so Danci tokrat nedvomno bili, saj so znova navdušili s hitro in kombina-torno igro. Enostavno so bili Skandinavci prehitri za naše hruste v obrambi. Četrtfinale realen domet Slovenije Kljub porazu v četrtfinalu sem mnenja, da je slovenska reprezentanca z visoko oceno opravila svoje delo v Braziliji. Štiri zmage, dva poraza. To niso zmage na vaških igrah, ampak na olimpijadi in tega se vse premalo zavedamo. Na olimpijskih igrah nastopajo le najboljši in v pol-finalu niso zaman Francija, Nemčija ter Danska. V boju za kolajne sem pričakoval še Hrvaško, vendar so jih ugnali Poljaki, s katerimi smo se mi v 2. polčasu tekme v skupini »poigrali«. Četrtfinale je naš realen domet in trenutno naša reprezentanca zagotovo spada med osem najboljših ekip na svetu. Za kolajno pa bi se moralo vse uskladiti. Od športne sreče, poškodb, dnevne forme, klime v ekipi in seveda tudi kakovosti posameznikov. Za Bezjakom odličen turnir Po mojem mnenju si najvišjo oceno za nastope v Riu zasluži mladi Blaž Janc. Letnik 1996 je potrdil svoj razkošni talent in le vprašanje časa je, kako dolgo bo Sevničan še nosil celjski dres - odhod iz Slovenije se nezadržno približuje. Visoko oceno za svoje predstave si zasluži Ormožan Marko Bezjak, ki je končno zaigral kot zna in dokazal, da si zasluži reprezentančni dres. Številka 25 je najbolj iskana številka med dresi v Ormožu. Razlog pa enostaven - nosi ga Marko Bezjak, prvi olimpi-jec iz ormoške »favele Dolga lesa«: »Žal so bili Danci boljši tekmec in so si zasluženo priborili pot v polfinale. Verjemite, da je nam igralcem v tem trenutku najtežje. Podobne priložnosti mogoče več nikoli ne bomo imeli. Dobro vemo, skozi kaj vse smo šli, da smo Francosko-nemški finale pred finalom Petkova polfinalna para sta Francija - Nemčija in Danska - Poljska. Francosko-nemški obračun lahko označimo za finale pred finalom. Med tema dvema ekipama gre iskati novega olimpijskega prvaka. Naša napoved: 1. Francija, 2. Danska, 3. Nemčija, 4. Poljska. se sploh uvrstili na olimpijske igre. Hvala vsem navijačem v Riu in doma. Hvala tudi ženi, da mi stoji ob strani in vzgaja najini dve hčerki. V zadnjem času smo skupaj prebili le malo časa, saj so bile vse sile usmerjene v moj rokomet. Zahvaljujem se tudi svoji ekipi. Menim, da se nimamo česa sramovati. Konec koncev smo na igrah zabeležili štiri zmage. Če se nam kdaj ponudi še podobna priložnost za polfinale na olimpijskih igrah, pa je ne bomo izpustili iz svojih rok,« je po tekmi z Dansko povedal Bezjak, ki se vrača v domovino v nedeljo. Uroš Krstič Bojanu Lahu in Davidu Soku finale? Ponavadi je številka 7 pravljično število. Za Bojana Laha in Davida Soka pa mogoče številka 8 ali 9. V četrtek je sodniški par Lah-Sok sodil že svojo sedmo tekmo na olimpijskih igrah. To je bila tekma polfinala v ženski konkurenci med Rusijo in Norveško. Glede na to, da so Slovenci končali svoje predstave na igrah, obstaja velika možnost, da čast soditi veliki finale olimpijskih iger v moški konkurenci pripade Lahu in Soku. Zaenkrat sta zelo dobro opravila svojo nalogo in sta v najožjem krogu kandidatov za moški finale. To pa je bil njun glavni cilj ob začetku sodniške kariere - soditi finale olimpijskih iger. Treba je le verjeti in trdo, marljivo delati, kljub številnim preprekam, ki te konec koncev le okrepijo. Rokomet • Pripravljalni tekmi JERUZALEM - VIDOVEC 28:26 (16:15) _ JERUZALEM: Balent (10 obramb), Šutalo (8 obramb); Rajšp 1, Čudič 6 (3), Žuran 11, Cirar 1, Grabovac, Šo-štarič 2, Lukman, Mesaric 4, Niedor-fer, Ciglar 2, Petrovič 1, Koderman. Trener: Saša Prapotnik. Po treh tednih trdega garanja na fizični pripravi je ekipa Jeruzalema odigrala prvo pripravljalno tekmo. Nasprotnik je bila ekipa Vidovca iz sosednje Hrvaške. Trenerju Saši Prapotniku v pripravah na novo sezono največ težav povzročajo poškodbe (Grizolt, Kocbek) in odsotnost kadetskih reprezentantov (Kosi, Kavčič, Ozmec, Ocvirk). Po pričakovanjih je igra še daleč od želene, a je končni cilj znova ujeti pravo formo do začetka sezone. V uvodnih pripravljalnih tekmah bodo priložnost za minutažo dobili vsi igralci. V soboto, 20. 8., Ormožani igrajo novo pripravljalno tekmo: tekmec na Hardeku bo Maribor. ŽRK AKLIMAT PTUJ -ŽRK ZRINSKI ČAKOVEC 39:36 (31:30; 15:14) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Pušnik, Mate-ša 3, B. Selinšek 7, Majcen 2, Ivančič 1, Kolednik 2, Ambrož 1, Šrajner 2, Borovčak 6, Prapotnik 2, Korotaj 7, Kreft, Grabrovec 1, Gomilšek 5, Križanec. Trener: Nikola Bistrovic. V drugem prijateljskem obračunu so se Ptujčanke prvič predstavile domačemu občinstvu. Tokrat so v dvorani Center gostile hrvaškega pr-voligaša Zrinski iz Čakovca. Hrvatice, ki se lahko pohvalijo z dvema repre-zentantkama - sestrama Posavec -, so lani osvojile 7. mesto v prvenstvu. Srečanje je trajalo kar 75 minut, po dveh polčasih so dekleta še enkrat stopila na parket in odigrala dodatnih 15 minut. Domačinke so spet pričele slabo, gostje so povedle z 2:6, nato pa so se počasi začele približevati in prvi del dobile s 15:14. Kar nekaj časa se je nato igralo zadetek za zadetek, nakar so v končnici drugega polčasa dekleta v rdečem povedla za +3. Sledil je preobrat in izenačenje, za izid po 60. minutah pa je poskrbela Korotajeva. V dodatnih 15 minutah tekme so domačinke, pri katerih so priložnost za igro dobile prav vse rokometašice, še dvignile tempo in na koncu zasluženo slavile z 39:36. Naslednje srečanje bodo varovanke trenerja Bistroviča odigrale v soboto v Zagorju. uk, tp Foto: OKS 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 19. avgusta 2016 Nogomet • 3. SNL - sever Težko bo ponoviti lansko izjemno sezono Ta konec tedna svoje prvenstvo začenjajo tudi tre-tjeligaši. Za nas bo seveda najzanimivejša 3. SNL sever, kjer nastopa ekipa Vidma, ki je lansko sezono kot novinec končala na izjemnem 4. mestu. Ker je letošnja ekipa doživela nekaj sprememb in ker je bilo prihodov manj kot odhodov, so letošnji cilji nekoliko skromnejši, kljub temu pa bodo rumeno-zele-ni na vsaki tekmi skušali dati vse od sebe. MNZ Ptuj je bila upravičena do še enega kluba v tej konkurenci, toda ne prvak iz Cirkulan, ne katerakoli druga ekipa, ki ji je bilo ponujeno mesto med tretje-ligaško konkurenco, se niso odločili za napredovanje. Videm bo v uvodnem krogu gostil ekipo Dravinje, ki je lani komaj obstala v ligi in spet velja za precejšnjo neznanko. Prvi favorit lige je vsekakor Maribor B in vse razen njegove prepričljive končne zmage bo prava senzacija, še posebej sedaj, ko imajo vijoličasti možnost napredovanja v 2. ligo, kar je na svoji seji sprejel izvršni odbor NZS. Poleg Maribora visoko kotirajo še Fužinar iz Raven, celjski Šampion, Dravograd in Šmarje pri Jelšah, preostali kolektivi pa bodo bolj ali manj poskušali mirno pluti v tej ligi. Predvsem novinci, tu velja omeniti predvsem Brunšvik, ki ima v moštvu precej igralcev iz našega obomočja (Vindiš, Jazbec, S. Krajnc, Lončarič), bodo stavili na faktor presenečenja. Težko je že pred začetkom prvenstva označevati glavne kandidate za izpad, saj je bila že lanska sezona v tej ligi izjemno izenačena, malo sta izstopala zgolj Brežice in Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma (v rumenih dresih) so lansko sezono v 3. ligi sever končali na izvrstnem 4. mestu, kar bo težko ponoviti. Maribor. Preostale ekipe so bile - razen Podvincev - točkovno precej izenačene, letos se obeta še bolj izenačen boj. Pri tem velja omeniti, da so bo slovensko drugoligaško prvenstvo v prihodnji sezoni razširilo na 16 ekip, kar je seveda velika priložnost za marsikatero ekipo v 3. ligi in kar bo verjetno tretjeligaška prvenstva naredilo še bolj zanimiva. »Čaka nas zahtevna in izenačena sezona« Pred Vidmom je torej zahtevna naloga, saj bodo njegovi nogometaši poskušali vse, da bi se vsaj približali lanskemu dosežku. Vsi skupaj se zavedajo, da bo to izjemno težko, saj so iz kluba odšli Matthias Bošnjak, Alen Primož Gorše: »Osnovni cilj je vsekakor obstanek in verjamem, da bomo pri tem uspešni. Šli bomo iz tekme v tekmo, na koncu pa videli, kaj nam bo to prineslo. Priprave so za nami, nismo še pravi, predvsem v fazi napada zapravimo preveč priložnosti, toda smo mlada ekipa in verjamem, da bo šlo le še navzgor. Tudi kader še ni zaključen, blizu dogovora smo z enim nogometašem, iščemo pa še kakšno rešitev. Vse razen naslova Maribora bi me zelo presenetilo. Za njim po mojem sledi nekaj ekip, ki so konstanta lige, tu predvsem mislim na Šmarje pri Jelšah in Šampion, močan pa naj bi bil letos ravenski Fužinar. Vsekakor nas čaka zahtevno in izenačeno tekmovanje, v katerem upam, da se bomo čim bolje odrezali.« Kostanjevec in Robert Osterc, Videm pa se je zaenkrat okrepil z Davidom Kaj-tno in Rokom Pintaričem iz Aluminija. Ker prestopni rok traja do konca avgusta, bodo rumeno-zeleni medse skušali pripeljati še kakšnega igralca, predvsem iz obrambnih vrst. S pripravami je videmski trener Primož Gorše zado- Nogomet • Turnir v Slovenji vasi Grajena slavila v Slovenji vasi V Slovenji vasi je minuli konec tedna potekal memorialni turnir, ki je bil razdeljen v dva dneva. V soboto se je osem ekip med seboj merilo za napredovanje med najboljše štiri, ti pa so o končnem zmagovalcu odločali v nedeljo. Veliko število ljubiteljev je lahko uživalo v kvalitetnih predstavah, na koncu pa je nekoliko presenetljivo slavila ekipa Grajene. V soboto je najprej ekipa Zlatoličja premagala domačine, čeprav se je igralo praktično le na gol - gol gostov. Grajena je nato presenetila Tržeč, Hajdoše pa so po streljanju enajstmetrovk porazile Zgornjo Polskavo. Ekipa Leskovca na žalost ni prispela, zato se je v nadaljevanje tekmovanja brez boja uvrstilo moštvo Železničarja. V nedeljo so sledili zaključni boji, najprej sta bili na sporedu polfinalni tekmi. Grajena je najprej minimalno ugnala Zlatoličje (1:0), nekdanji velikan slovenskega nogometa Železničar pa se je v finale uvrstil z zmago proti Hajdošam (2:0). V tekmi za 3- mesto so slavili Haj-došani, v velikem finalu pa je Grajena nekoliko presenetljivo ugnala Mariborčane s Tabora in nenadejano dvignila zmagovalni pokal. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 18.15: Luka Koper - Kalcer Radomlje, Rudar - Gorica; SOBOTA ob 20.15: Domžale - Olimpija; NEDELJA ob 18.15: Krško - Celje; NEDELJA ob 20.15: Maribor - Aluminij. 2. SNL PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Krka - Zavrč, Ankaran Hrvatini - Roltek Dob, Farmtech Veržej - Triglav Kranj; NEDELJA ob 17.00: Zarica Kranj - Drava Ptuj, Brda - Brežice Terme Čatež. 3. SNL sever PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Dravograd - Šmarje pri Jelšah, Rogaška - Fužinar Ravne Systems, ZU-VIL Brunšvik -Šampion, S Rojko Dobrovce - AjDAS Lenart, Maribor B - Ko-rotan Prevalje; NEDELJA ob 10.30: Videm - Dravinja; NEDELJA ob 17.30: Šmartno 1928 - Mons Claudius. Padalstvo • 38. Ptujski padalski pokal Padalci Aerokluba Ptuj organizirajo že 38. Ptujski padalski pokal z mednarodno udeležbo. Gledalci lahko pričakujejo na stotine atraktivnih skokov na splav, ki bo nameščen neposredno na ptujskem jezeru (na Ranci). Tekmovanje se bo v soboto in v nedeljo začelo predvidoma ob 9. uri in bo trajalo skozi ves dan. Kasaške dirke za DP triletnikov V Ljutomeru kvalifikacije Ljutomerski hipodrom bo v nedeljo, 21. 8., že šestič gostitelj kasaških dirk letošnje tekmovalne sezone. Na sporedu bo sedem dirk, osrednja pa bo namenjena kvalifikacijam za nastop na DP 3-letnih kasačev, ki bo 3. septembra v Ljubljani. Na 2100 metrov dolgi stezi se bo pomerilo sedem triletnikov, kar pomeni, da se bodo ne glede na vrstni red v tej dirki, neposredno uvrstili na prvenstvo, priključila pa se jim bo še peterica po kriteriju zaslužka. Tradicionalna bo tudi dirka za pokal Pomurskega sejma ter rejska dirka 4-letnih ljutomerskih kasačev. DB, NŠ voljen, saj na srečo resnejših poškodb ni bilo. Ta se zaveda, da bodo fantje potrebovali še nekaj časa, da bodo prišli na želeni nivo. Ker je start najpomembnejši, bo torej že prva, nedeljska domača tekma v tradicionalnem dopoldanskem terminu dala prve odgovore, kaj lahko letos pričakujemo od Vidma. tp Teniški novički Matevž Pleteršek, predsednik ŠD Slovenja vas: »Mislim, da je turnir lepo uspel, saj smo nanj privabili kvalitetne ekipe od blizu in daleč. Na koncu smo dobili presenetljivega zmagovalca, ki pa je konec koncev pokazal največ. Grajena je zasluženo osvojila prehodni pokal, upravni odbor pa že snuje načrte, kako bomo turnir izpeljali prihodnje leto.« Zaključni tekmi: za 3. mesto: Hajdoše - Zlatoličje 1:0; za 1. mesto: Grajena - Železničar 1:0. tp Finalista turnirja v Slovenji vasi, ekipi Grajene in Železničarja Foto: Aljoša Podhostnik Na Ptuju turnir TE U-12 Na igriščih v Termah Ptuj ta teden potekal turnir serije Tennis Europe (TE) v kategoriji U-12. Turnir ima oznako 3. ranga, na njem pa nastopa več kot 100 mladih igralcev (55 dečkov in 52 deklic) iz vse Evrope. Z zaključnimi tekmami najboljših se bo končal konec tedna. Turnirji v Portorožu Ob članskem turnirju Challenger so v Portorožu pretekli Nogomet Nogometna sobota v Dornavi povsem uspela Športno društvo Dornava je v soboto tradicionalno organiziralo turnir Nogomet nas združuje, obenem pa je potekal 5. memorial za Milia-elo, Darjo in Patrika Arnuša, tragično preminule člane ŠD Dornava. Pobudnica športnih dogodkov Nogomet nas združuje je bila v začetku ravno Mihaela Arnuš. Od 10.20 do 13.30 je potekal turnir za mlajše starostne kategorije U-7, U-9 in U-ll, kjer so se predstavile ekipe Dornave, Cirkulan in Gori-šnice. V selekciji U-7 so največ pokazali domačini, ki so slavili tudi v starejši kategoriji U-9. Ekipa Cirkulane je bila najboljša v starostni kategoriji U-ll. Vse to govori od dobrem delu Dornave pri delu z teden potekali še turnirji v mlajših kategorijah. V kategoriji deklet U-16 sta iz TK Terme Ptuj nastopili Tara Gorinšek in Nika Strašek. Tara se je uvrstila v četrtfinale, kjer jo je ugnala 1. nosilka Eva Kalan (Maja), Nina pa je klonila v 2. krogu proti 6. nosilki Alei Bubek (Nova Gorica). Na B-turnirju v konkurenci dečkov U-12 je bil 1. nosilec Nejc Strašek (TK Terme Ptuj). S tremi zmagami se je uvrstil v finale, kjer pa je moral priznati premoč 2. nosilcu Lukasu Mar-janoviču (Grosuplje). JM mlajšimi ekipami, ki po nekaj letih zatišja spet dobiva elan. V sklopu celodnevnega nogometnega dogajanja je bila popoldan odigrane še tekma med člani Dornave in Podvincev. V razburljivi tekmi so slavili domačini, odločilen zadetek je dosegel Jani Belšak, nekdanji igralec malonogometnega prvoliga-ša Ptuja. Končni rezultat je bil 5:4 za Dornavo, čeprav je lanski »superligaš« ob polčasu vodil 1:4. Ta del je sicer povsem pripadel Podvincem, v drugem delu pa so nato ambiciozni Dornavčani stopili na plin in slavili. Ves dan si je turnir mlajših selekcij in nato še člansko preizkušnjo v lepem vremenu ogledalo okrog 100 gledalcev, turnir pa je po besedah predsednika ŠD Dornava Boštjana Peteršiča v vsakem primeru dosegel svoj namen. tp petek • 19. avgusta 2016 Šport, rekreacija Štajerski 15 Boks • Sparing dvoboji na Ptuju Planinski kotiček Dovška baba (1891 m) Sobota, 20. 8. 2016 »Sem na Babi ležal, pa čez Luknjo v Zadnjico gledal ...«(Joža Čop) Legendarn i razgled z Babe čez Luknjo v Zadnjico vabi vse, ki so željni pristnega planinskega doživetja. Z avtobusom se bomo odpravili do vasi Dovje, kjer bomo začeli krožno pot. Sprva se bomo po relativno strmem hribu skozi gozd povzpeli do planine Goreljše, nato nadaljevali pod pečinami Bele peči in se ustavili na planini Dovška rožca, od tu naprej pa po razgledni odprti poti do vrha Dovške babe (1891 m). Nato bomo pot zaokrožili čez prelaz Mlinca in se čez Koritec spustili do planine Mlinca in pot zaključili v vasi Dovje. ZBIRALIŠČE: ob 5.30 - železniška postaja Ptuj. VRNITEV: cca. ob 19.30 - železniška postaja Ptuj. OPREMA: planinski čevlji z narebrenim podplatom, oprema za sredogorje. OBLAČILA: primerna glede na vremenske razmere. PREVOZ: avtobus. STROŠEK IZLETA: 27 evrov plačate v pisarni ali preko TRR. ZAHTEVNOST TURE: lahka (hoje okoli 7 h). HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika; s seboj prinesite dovolj tekočine (3 l) in hrane, saj ob poti ni planinske postojanke. PRIJAVE: na sedežu PD Ptuj v času uradnih ali na seba-stijan.borko@gmail.com (031 843 518), plačilo v pisarni ali preko TRR. Informacije: 031 843 518 (Sebastijan). Vodenje izleta: Sebastijan Borko s sovodniki. Spored OI, končne odločitve: Petek, 19. avgust: - atletika: kopje ženske (1.30), deseteroboj (2.10), 400 m ovire ženske (2.45), 200 m moški (3.30), 50 km hoja moški (13.00), 20 km hoja ženske (19.30) - odbojka na mivki: finale moški (5.00) - taekwondo: ženske do 57 kg, moški do 68 kg (1.00) - nogomet: finale ženske (22.30) - plavanje: sinhrono plavanje, ekipno (17.00) - kolesarstvo: BMX, finale ženske, moški (20.00) - konjeništvo: preskakovanje ovir posamezno (15.00) - badminton: moški finale, moški dvojice finale (13.30) - boks: finale, ženske lahka (21.00) - hokej na travi: finale ženske (22.00) - rokoborba: prosti slog, moški do 57 kg, do 74 kg (21.00) - vaterpolo: finale ženske (20.30) - moderni peteroboj: ženske (17.00) Sobota, 20. avgust: - atletika: skok s palico ženske (1.10), kladivo moški (1.30), 5000 m ženske (2.10), 4 x 100 m ženske (2.40), 4 x 100 m moški (3.15) - taekwondo: ženske do 67 kg, moški do 80 kg (0.10) - nogomet: finale moški (22.30) - plavanje: skoki v vodo, finale 10 m moški (21.30) - kolesarstvo: olimpijski kros ženske (17.30) - košarka: finale ženske (20.30) - rokomet: finale ženske (20.30) - golf: ženske 4. dan (12.30) - kajak/kanu: mirne vode, finale: 200 m K1 moški, 1000 m C2 moški, 500 m K4 ženske, 1000 m K4 moški (14.00) - badminton: moški, za 3. mesto in finale (13.30) - boks: finale, ženske mušja, moški peresna, srednja (19.00) - ritmična gimnastika: finale mnogoboj posamezno (20.20) - triatlon: ženske (16.00) - rokoborba: prosti slog, moški do 86 kg, do 125 kg (21.00) - vaterpolo: finale moški (22.50) - moderni peteroboj: moški (17.00) Nedelja, 21. avgust: - atletika: višina ženske (1.10), kopje moški (1.30), 1500 moški (1.55), 800 m ženske (2.00), 5000 m moški (2.15), 4 x 400 m ženske (2.30), 4 x 400 m moški (3.00), maraton moški (14.30) - odbojka: finale ženske (3.15) - taekwondo: ženske nad 67 kg, moški nad 80 kg (1.00) - kolesarstvo: olimpijski kros moški (17.30) - košarka: finale moški (20.45) - rokomet: finale moški (19.00) - odbojka: finale moški (18.15) - boks: finale, ženske srednja, moški mušja, srednjevel-terska, supertežka (19.00) - ritmična gimnastika: finale, mnogoboj ekipno (16.00) - rokoborba: prosti slog, moški do 65 kg, do 97 kg (15.00) V ringu pet Ptujčanov Boks klub Ring je s poletnimi sparing revijami na prostem dodobra popestril boksarsko dogajanje na Ptuju in tako v teh tekmovalno slabše pokritih mesecih že nekaj let skrbi za zanimive prijateljske pripravljalne boksarske obračune. Pred njihovimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici so konec preteklega tedna pripravili že peti letošnji boksarski dogodek. Na sporedu je bilo osem dvobojev, v njih pa so nastopili tekmovalci iz BK Tezno Maribor, BK Sankaku Celje, BK Intercom Celje, BK Le-gionar Šmarje, fCl Ljubljana in BK Ring. Za Ptujčane so nastopili zvečine mladi boksarji, in sicer Timotej Pučko, Alen Kralj, Leon Lovrec, Alex Bauman in Blaž Petek. Timotej Pučko je dominiral proti svojemu tekmecu ter dokazal, da je trenutno v dobri formi. Alen Kralj je boksal s tri leta starejšim mladincem - kljub slabemu počutju je boksal odlično. Talentirani Leon Lovrec je stopnjeval svoj tempo od prve do zadnje runde in na koncu je bil suvereno boljši od tekmeca v ringu. Blaž Petek se je po dolgi pavzi vrnil v ring in se dokazal kot dober boksar. Alex Bauman je v izenačenem dvoboju pokazal nekaj dobrih prvin boksa, za boksarja začetnika je bil nastop pred domačimi gledalci pravi preizkus. Vseh pet ptujskih boksarjev je pridobilo nekaj novih izkušenj v ringu in prav to je osnovni namen podobnih javnih sparing revij. David Breznik Šah • Prvenstvo EU Nika Kralj zmagala med dekleti do 12 let URECK V avstrijskem Cmureku se je zaključilo prvenstvo Evropske unije 2016 za mlade šahiste in šahistke v starostnih kategorijah do 8, 10, 12, 14 in 16 let. Med štirimi udeleženci iz Šahovskega društva Ptuj je bila najboljša 11-letna Nika Kralj, ki je zmagala v konkurenci deklet do 12 let, v absolutni konkurenci pa je bila šesta. Za Niko Kralj je to izreden uspeh, glede na to da je po začetnem izhodišču zasedala 21. mesto. S tem si je priigrala novih 150 ratinških točk, kar jo na slovenski šahovski lestvici mladink do 12 let uvršča na 3. mesto. Nika je odlično startala, saj je v prvih dveh krogih zmagala proti šahistoma s precej višjim ratingom in začetnim izhodiščem. Nadaljevala je s tremi remiji, prvi poraz pa je doživela šele v šestem krogu proti 2. nosilcu, domačinu Davidu Schernthanerju. To pa je ni zmedlo in že v naslednjem krogu je ponovno zmagala proti Slovencu Urbanu Šternu, prav tako pa še v zadnjem, devetem krogu proti sedmemu nosilcu, Hrvatu Leonu Putarju. Prav zadnja zmaga ji je zagotovila 1. mesto med dekleti, saj je najre-snejša tekmica Clara Burdot Nika Kralj (v sredini) je zmagala v kategoriji deklet U-12. iz Luksemburga le remizirala. V primeru zmage Luksem-buržanke bi končna zmaga pripadla njej zaradi boljšega dodatnega kriterija. Prav tako je velik uspeh odlično 10. mesto Naja Pivca v absolutni konkurenci do 14 let, saj je bil šele 17. nosilec, je pa tudi on osvojil veliko število ratinških točk, največ, kar 87, med udeleženci v tej starostni kategoriji. 14-letna Amalija Skok je v konkurenci Open Ul6 osvojila 12. mesto, kar je sicer nekoliko slabše od začetnega izhodišča, vseeno pa je ponovno prikazala dobre igre in prejela pisno priznanje za 5. mesto med mladinkami. Tadej Murko je v absolutni konkurenci do 12 let osvojil 15. mesto, kar je za tri mesta boljše od startne pozicije. Po prikazanih igrah bi si vseka- kor zaslužil več, vendar je v nekaterih dobljenih pozicijah tako kot že velikokrat do sedaj po nepotrebnem želel prehitro zaključiti, ob tem pa se je pripetil tudi kakšen spregled. Vsekakor so vsi štirje mladi člani ŠD Ptuj na tem prvenstvu upravičili udeležbo, obenem pa pridobili bogate mednarodne izkušnje za nadaljevanje. Silva Razlag Rezultati (številke v oklepajih so začetne pozicije): - absolutno U-8: 1. (1.) Simeon Tadev (Bolgarija) 9 točk, 2. (15.) William Shi (Avstrija) 7, 3. (5.) Zofia Lazniewska (Poljska) 6, ... 10. (9.) Enej Čurič 4,5, ... 12. (13.) Jure Kumin 4, ... 15. (12.) Eva Kumin 1 točka (vsi trije Slovenija) ... - absolutno U-10: 1. (5.) Vesna Mihelič (Slovenija) 8 točk, 2. (3.) Lucia Sevcikova (Slovaška) 6,5, 3. (9.) Clemens Gamsa (Švica) 6,5, ... 5. (11.) Nejc Nareks (Slovenija) 6 točk ... - absolutno U-12: 1. (1.) Momčil Petkov (Bolgarija) 9 točk, 2. (2.) David Schemthaner (Avstrija) 7,5, 3. (3.) Zsalt P. Kovacs (Madžarska) 6, ... 6. (21.) Nika Kralj 5,5, 7. (20.) Urban Štern 5,5, ... 14. (17.) Tina Urbanč 5, 15. (18.) Tadej Murko 4,5, ... 24. (27.) Maj Toplišek (vsi Slovenija) 4 točke ... - dekleta U-12: 1. Nika Kralj (Slovenija, ŠD Ptuj) 5,5 točk, 2. Clara Burdot (Luksemburg) 5, 3. Ema Bevanda (Hrvaška) 5 točk ... - absolutno U-14: 1. (2.) Paul M. Maltzkow (Nemčija) 6,5 točk, 2. (5.) Jaka Brilej (Slovenija) 6,5, 3. (3.) Lara Schulze (Nemčija) 6,5, ... 10. (17.) Naj Pivec 4,5, 11. (15.) Klara Vidmar (oba Slovenija) 4,5 točke ... - Open U-10: 1. (12.) Amadej Kastelic (Slovenija) 7,5 točk, 2. (7.) Andrey Engelmaier 7, 3. (15.) Simon Lackner (obe Avstrija) 6 točk . - Open U-16: 1. (1.) Lars Kosusche (Nemčija) 8,5 točk, 2. (2.) Alice Ogorman (Irska) 7, 3. (3.) Ana Urbanč 5, ... 7. (5.) Nejc Hanc 5, ... 12. (6.) Amalija Skok (vsi Slovenija) 5 točk . Foto: NK 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 19. avgusta 2016 Videm • Šesti praznik krajevne skupnosti Tržec Odprli nadstresnico za preso Okoli velikega Šmarna so člani Etnografskega društva Tržec v etnografskem muzeju na Djočanovi domačiji slovesno odprli obnovljeno nadstrešnico s prostorom za prešo in sprostili klopotec. Ob odprtju novega prostora za prešo niso prerezali traku, pač pa odstranili vetrnice haloškega klopotca. Koordinator prireditve Ivan Božičko je pojasnil, da so projekt pričeli že leta 2012: »Vrednost investicije je okoli 7.600 evrov; les je prispevala krajevna skupnost, ostalo pa člani društva in krajani. V uto smo postavili stiskalnico za grozdje in sadje iz leta 1970, razstavili pa smo tudi nekaj fotografij ter tloris in naris objekta.« Na prireditveni slovesnosti so nastopili ansambel Razpon, virtuoz na diatonični harmoniki Andrej Gropajc in Kraški komedijanti z veseloigro Beži, zlodej, baba gre. Slavnostna govornika sta bila tudi predsednik Krajevne skupnosti Tržec Dušan Serdinšek in občinski svetnik Franc Hliš. Krajevno skupnost Tržec sestavljajo del Majskega Vrha ter vasi Jurovci in Tržec. Slednji je ena najstarejših vasi na Slovenskem, pravijo v društvu: »Prvič je v pisnih virih omenjen že v začetku 9. stoletja, v pogodbi med oglejsko in salzburško nadškofi- jo. Pripadnost naših prednikov kulturni tradiciji in naprednim idejam časa se izraža v zanimivi stavbni dediščini in etnološkem izročilu.« Svoj praznik bodo obeležili s številnimi športnimi prireditvami, v soboto, 27. avgusta, pa bodo odprli športni park Tržec in pripravili osrednjo prireditev s kulturnim programom, sledilo pa bo druženje z ansamblom Aplavz. Eva Milošič Ptuj • Pričel se je poletni rimski spektakel „Rimljani ne pišemo Ta konec tedna se bo Ptuj ponovno spremenil v rimski Poetovio. Devete rimske igre v organizaciji društva Poetovio LXIX naj bi po besedah predsednika društva Andreja Klasinca pripeljale na Ptuj več kot 800 udeležencev iz šestih držav. Predstavljali bodo življenje in običaje starega Rima, čas, ko je bil Poetovio mogočno mesto. Gre za eno največjih predstavitev tega obdobja v tem delu Evrope, želje in načrti organizatorjev pa so, da bi podobno predstavitev - sicer v manjšem obsegu - v naslednjih letih predstavljali kar 150 dni na leto. „Ta prireditev je izjemno pomembna tako za Ptuj kot Slovenijo. Prizadevali si bomo društvu pomagati to tradicijo vzdrževati," je poudaril župan MO Ptuj Miran Senčar, ki bo za prihodnje leto predlagal mestnemu svetu povišanje sredstev za ta projekt. Rimske igre bodo iz ptujskega proračuna namreč letos dobile le 1.400 evrov, celotna prireditev pa je skupaj vredna okrog 20.000 evrov. Končno stalna lokacija Najpomembnejša novost letošnjih Rimskih iger je, da se Kaj pa financiranje Kot je povedal Andrej Klasinc, dobijo za organizacijo Rimskih iger od občine 1.400 evrov. Celoten projekt je vreden okrog 20.000 evrov, izpeljava pa je možna izključno zaradi visokega deleža svojega prispevka. „Celo naše udeležence smo prepričali, da sami nekaj prispevajo. V prihodnje si seveda tudi mi želimo normalno financiranje, to je edini način, da pride do rasti projekta. A mi rimljani ne pišemo peticij, mi pridemo kar z orožjem," se je pošalil Klasinc. Da je občinski znesek prenizek in da bo občina vsekakor prisluhnila temu pomembnemu projektu, je izpostavil tudi Senčar, ki bo za prihodnji proračun predlagal povišanje deleža občinskih sredstev. selijo na novo lokacijo. Prvotno so potekale v Termah Ptuj, nato so se preselile v občino Hajdina ob prvi mitrej, letos pa se vračajo v ptujsko občino, na Štuke, kjer so odprli kamp in kjer naj bi bila dokončna lokacija. Letošnji program bo štiridnevni. Pričel se je včeraj z otvoritvijo v rimskem kampu Poetovio, kjer je postavljen tabor. Danes bo organizirana velika večerna zabava v taboru, jutri pa se bo ob 11. uri začela povorka po mestnih ulicah z dogajanjem na mestni tržnici in pred Orfejevim spomenikom. Nedeljsko dogajanje bo namenjeno predvsem družinam in otroškim delavnicam. Letos bo izveden tudi tridnevni otroški rimski tabor, namenjen malim rimljanom. „Rimske igre na Ptuju se razvijajo v mednarodno prepoznaven dogodek, ki ga bomo v prihodnjih letih s pomočjo mreže povezanih mest še obogatili. Rimski kamp je naš največji projekt in ga želimo v nasle- Zavrč • 20. občinski praznik Usodo si lahko krojimo sami Ob jubilejnem, 20. prazniku občine Zavrč in 22. obletnici samostojne lokalne skupnosti so v kulturni dvorani v Goričaku pripravili slovesnost, druženje pa sklenili s pogostitvijo. Za kulturni program so poskrbeli ljudski pevci Trta Kultur-no-umetniškega društva Maksa Fabjana Zavrč in učenci Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, za smeh Sebastjan Slameršek, voditeljica prireditve Tatjana Mohorko pa je spomnila na dosežke občine iz preteklih let. Z video projekcijo so obiskovalci prireditve podoživeli pretekle občinske praznike; razlog za slavje se je našel prav vsako leto. Najbrž je bilo najbolj slovesno leta 1997, ko so javnosti prvič pokazali grb in zastavo občine, morda leta 2000, ko so prav vsa naselja v občini končno dobila vodovod, ali pa leta 2013, ko se je NK Zavrč uvrstil v prvo ligo ... Slavnostna govornika na prireditvi sta bila oba završka podžupana. Janko Lorbek je poudaril, da so kljub težkim in nepredvidljivim gospodarskim razmeram delali dobro: »Naš cilj je zadržati doma čim več mladih, osnovni pogoj za to pa sta urejena infrastruktura ter zagotavljanje ustre- znejših in prijaznejših razmer za bivanje.« Robert Vuzem pa je priznal, da je minulo leto prineslo tudi številne izzive in zaplete: »Pri iskanju rešitev nismo bili vedno enotni v pogledih, toda različnost daje širino. Morda je še pomembnejše od metrov novega asfalta spoznanje, da si lahko svojo usodo krojimo sami.« Ob priložnosti se je za prizadevno delo zahvalil članom vseh društev v občini. Najvišje priznanje, plaketo občine Zavrč, so za večletno ak- tivno delo na področju lokalne samouprave ter za posebne zasluge na družbenem, ekonomskem in razvojnem področju podelili Slavku Kokotu iz Turškega Vrha, priznanje občine Zavrč pa je prejela gasilska mladinska desetina Prostovoljnega gasilskega društva Zavrč pod vodstvom dolgoletnega mentorja Branka Skoka in vodje mladine Milana Fostnariča. Desetino sestavljajo Jaka Domjan, Žan Hrnčič, Lea Kelc, Rok Kelc, Maja Kokot, Matic Kokot, Mihaela Kokot, Igor Pravdič, Luka Rade-ka, Žan Skok in Ema Šestan. Na številnih tekmovanjih so dosegli odlične uspehe (junija letos so na državnem tekmovanju v Kopru zasedli sedmo mesto), s čimer so dobro ime društva in ugled občine ponesli po vsej Sloveniji, pa tudi v tujino. Eva Milošič Letošnji nagrajenci občine Zavrč: gasilska mladinska desetina PGD Zavrč in Slavko Kokot Ormož • Dnevi turizma na Kogu 5. kogovska vinska kr Na Kogu so minuli konec tedna potekali tradicionalni Dnevi zatorji - člani Turistično-kulturnega društva Kog - skupaj z Festivala so se udeležili vitezi vina ptujsko-ormoškega omizja in vinske kraljice slovenskega vinskega kraljestva. Podelili so priznanja vinogradnikom, ki so svoja vina prinesli na ocenjevanje 'To vino je bilo pridelano na Kogu'. Ocenjevalna komisija je v maju pod vodstvom Lidije Ruška ocenila 50 vzorcev, kar 34 jih je prejelo zlata odličja, nekatera teh vin pa je bilo mogoče pokusiti. Kronali so tudi peto kogovsko vinsko kraljico. To je postala Anja Kocjan. Kot je dejala, ji naziv vinske kraljice pomeni veliko čast, pa tudi odgovornost, saj bo predstavljala svoj kraj in domače vinogradnike. Za svoje vino je nova vinska kraljica, ki je na tem položaju nasledila Polono Kolarič, izbrala izbrani šipon z družinskega posestva Čurin-Prapotnik pod blagovno znamko Pra-Vino. Njen mandat bo trajal dve leti, poleg promocije kogovskih vin pa želi nova vinska kraljica pro- SLOVE VIN KRALJ L \ino uiiv jjíc í Nova vinska kraljica Anja Kocjan je tretja z leve. Foto: RS petek • 19. avgusta 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 peticij, mi pridemo kar z orožjem!" Gladiatorji, legionarji, senatorji, vestalke in drugi rimljani nas bodo od četrtka do nedelje vrnili 2000 let v preteklost. Rimske igre in njihov pomen so predstavili Katja Gonc, Miran Senčar in Andrej Klasinc. dnjih letih fazno dograjevati in dopolnjevati ter ponujati obiskovalcem predstavitev kopij spomenikov, peči za keramiko, predstavitev obrti, kmetijstva in življenja v Poetoviu. Cilj dru- štva je tudi ustanoviti zvezo mest rimskega imperija, ki bo še bolj povezovala in spodbujala k ohranjanju naše dediščine," je pred pričetkom iger povedal Andrej Klasinc, predsednik Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuja Poetovio LXIX. Katja Gonc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, pa je poudarila, da so Rimske igre zelo pomemben del turistične ponudbe mesta tudi z vidika doživljajskega turizma: „Res, da si turisti radi ogledajo številne spomenike, vedno več pa je takih, ki si želijo kaj tudi doživeti." Dženana Kmetec Slovenjenje latinskega imena »Poetovio« Kadar govorimo o rimskem Ptuju, skoraj vedno uporabimo njegovo latinsko ime, Poetovio. Ampak potem naenkrat srečamo obliko Petovija, Petoviona, Petovio ...; da ne omenjamo, da nekateri uporabijo ime Poetovio v moškem spolu, drugi v ženskem: stari Poetovio, stara Poetovio ... Kako je torej pravilno? Latinsko je ime naselja Poetovio in je ženskega spola. Če uporabljamo to obliko, torej originalno, ne-poslovenjeno, potem imena Poetovio ne sklanjamo (oziroma sklanjamo po 3. Ženski sklanjatvi, z ničto končnico): naša Poetovio, naše Poetovio, naši Poetovio, našo Poetovio, pri naši Poetovio, z našo Poetovio. (Da bo zmeda malo večja: neposlovenjena beseda Poetovio je po pravopisu lahko tudi moškega spola in se v tem primeru sklanja po prvi moški sklanjatvi: naš Poetovio, našega Poetovia, našemu Poetoviu ...) Lahko pa po pravilih slovenskega pravopisa besedo Poetovio poslovenimo: dvoglasnik oe postane e, končni -io pa postane -ja - in tako latinski Poetovio nastane Petovija. In se sklanja kot vsi drugi samostalniki prve ženske sklanjatve. Zdaj se pač odločite, katero obliko boste uporabili - in se je držite. Vsaj v enem sestavku, če boste do drugega že pozabili, za kaj ste se prejšnjič odločili. jš aljica je Anja Kocjan turizma. Osrednje dogajanje je bilo v soboto, ko so organi-domačini pripravili 9. vinski festival. movirati tudi kulturo pitja med mladimi. Predsednik TKD Kog Drago Lukman o tem, da ima Kog svojo vinsko kraljico, pravi: »Na Kogu pridelamo veliko vina in prav je, da s pomočjo vinske kraljice to vino promo-viramo.« Organizatorji so v okviru bogatega programa pripravili razstavo Od zrna do kruha, na stojnicah pa so domačini ponujali svoje kulinarične dobrote in pridelke. Tudi letos je poteka- lo tekmovanje v kuhanju kisle župe. Pomerilo se je pet ekip: Gomila, TD Središče ob Dravi, OZ VVS Ormož, Aktiv kmečkih žena Ormož in Kogovski zeti z kogovsko snaho. Najbolje so se odrezali kuharji z Gomile. Organizatorji so bili z dogajanjem zadovoljni, saj je bilo obiskovalcev veliko, poleg vin-sko-turističnih dogodkov pa so se zvrstile tudi številne špor-tno-rekreativne aktivnosti. ns N^KO i KO Evrvo Foto: Marjan Dovečar Foto: DK 18 Štajerski Nasveti in zanimivosti petek • 19. avgusta 2016 Zdravstveni nasveti Motnje hranjenja Motnje hranjenja so ena od duševnih motenj, saj so vzrok za njihov nastanek čustvene stiske. O tovrstnih motnjah govorimo, ko postne hrana sredstvo za reševanje čustvenih težav. Mednje uvrščamo anoreksijo, bulimijo in kompulzivno prenajedanje. Termin motnje prehranjevanje pa označuje neustrezne prehranjevalne navade, kot so neredno hranjenje, uživanje enolične prehrane, nihanje telesne teže zaradi pogostih diet in podobno. Motnje prehranjevanje lahko vodijo v bolezen, ni pa to nujno. Prvi korak v pravo smer je redna prehrana, vsaj trikrat dnevno, z uravnoteženo sestavo prehranskega krožnika. Vzroki za nastanek motenj hranjenja s različni: psihološki, socialni, kulturni in genetski. So zapleteni in številni, sproži-lec pa je običajno neljub dogodek, kot npr. ločitev staršev ali izguba ljubljene osebe, zloraba, alkoholizem v družini, selitev ipd. Motnje hranjenja so znotraj sorodstva kar desetkrat pogostejše kot v družini, kjer te bolezni ni. Družina ni neposredni vzrok za nastanek bolezni, lahko pa k nastanku bolezni pripomore. Njena vloga pa je tudi izjemno pomembna pri zdravljenju. Bolniki z motnjami hranjenja praviloma že v otroštvu niso imeli možnosti izraziti svojih občutkov glede hrane in lakote. O tem, kaj, koliko in kdaj bo otrok jedel, so odločali starši. Pogosto so v družinah teh bolnikov starši sami imeli težave s težo, prisotne so bile brezštevilne diete, dnevno spremljanje telesne teže. Naslednji razlog je lahko nekompatibilnost med starši in otroki, ko otroci ne dosegajo uspehov in pričakovanj svojih staršev. To vpliva na slabo samopodobo otrok. Nizko samospoštovanje in slaba samo-podoba pa sta glavna vzroka za nastanek motenj hranjenja. Hrana prinaša človeku prvo izkušnjo ugodja. Preko nje smo ljudje vpleteni v medsebojne odnose. Lahko pa postane tudi sredstvo za reševanje osebnih težav in stisk, nadomestilo za pomanjkanje čustvene bližine in naklonjenosti. S hrano si mnogi zmanjšujejo občutek tesnobe in osamljenosti. Družba pa postavlja zelo stroga merila glede videza in prehrane. Otroci s prekomerno telesno težo niso dobro sprejeti med vrstniki. Mediji nam vsak dan znova prikazujejo želene podobe zlasti žensk (vitka, urejena, uspešna), v zadnjem času pa tudi moških. Anoreksija je motnja hranjenja, ki se kaže s pretirano skrbjo za telesno težo, strahom, da bi se oseba zredila, stradanjem in pretirano telesno vadbo, vse s ciljem ohraniti ali celo zmanjšati telesno težo, ki je že daleč pod normalno za starost in višino te osebe. Bolezen je pogostejša pri dekletih, vendar danes zbolevajo tudi fantje in Tačke in repki Prepucij je koža, ki obdaja zunanji del spolnega uda pri psu. Izcedek iz prepucija je lahko zelo moteča zadeva, kapljice neprijetnega videza iz spolovila so lahko zelo moteče, še zlasti, če živi pes v hiši. Zdrav pes naj ne bi imel izcedka iz spolovila. Na konici spolovila se lahko nabere manjša količina tako imenovane smegme, rumeno bele snovi, ki jo pes najpogosteje z lizanjem sam očisti. O izcedku govorimo, ko se na koncu penisa nabira srednje gosta ali tekoča snov neprijetnega videza in vonja in pogosto kar kaplja po tleh. Ta snov je gnoj, pogosto s primesmi urina in tudi krvi. Pazljivi postanemo, ko si pes zelo pogosto liže spolovilo in ker opazimo po tleh kapljice, ki kapljajo med hojo iz prepucija. Pri nekastri-ranih samcih pogosto prihaja do takega obilnejšega izcedka, predvsem v času padca odpornosti, zaradi gonitve, bolezni ali katere druge težave, ki prizade- ne imunski sistem živali. Vnetje prepucija in penisa se imenuje balanopostitis in je stanje, ki zahteva pregled pri veterinarju in zdravljenje. Za nastanek vnetja je več vzrokov, najpogostejši so bakterijske okužbe, poškodbe glavice penisa, fimoza ali zoženost odprtine prepucija in na žalost pogosta rakava obolenja pri starejših psih. Balanopostitis se lahko pojavi pri samcih ne glede na starost, čeprav je najpogostejših pri starejših samcih. Lastnik opazi rumen do rumeno zelen gnojen izcedek, prepucij je ote-čen in kuža si ga intenzivno liže. Zaradi neprestanega lizanja se pogosto pojavi tudi kri. Pes se slabo počuti, neha jesti in lahko dobi temperaturo. V takih primerih je pregled pri veterinarju nujen. Veterinar bo pregledal prepucij in penis in iskal morebitne sledove poškodb, tujkov ali celo sprememb, ki bi lahko nakazovale na malignost. Taka preiskava se zaradi prisotnosti bolečine in neprijetnega občut- " # Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. osebe v starosti 40 let in več. Težava anoreksične osebe je v tem, da enači vrednost sebe kot osebe z vitkostjo, o kateri pa ima popačeno predstavo. Za anoreksične osebe je značilno zavračanje hrane, pretirana telesna vadba, zanikanje lakote, socialni umik, razdražljivost, depresivno razpoloženje, uporaba odvajal, zmanjšano zanimanje za spolnost, odsotnost čustev ipd. Anoreksija je bolezen, ki jo je treba zdraviti, praviloma s kombinacijo zdravil in psihoterapije. Zelo pomembno je, da okolica oziroma družina pravočasno prepozna znake anoreksije in bolniku pomaga pri iskanju strokovne pomoči ter ga podpira ves čas terapije. Bulimija je bolezen, za katero je značilno izrazito prenajedanje, ki mu sledi namerno izzvano bruhanje. Zaradi nenormalno velike količine zaužite hrane bolnika popade strah pred debelostjo, zato se hrane poskuša čim hitreje »znebiti« s pomočjo bruhanja in uporabo odvajal. Za drugo skupino bolnikov z bulimijo pa je značilno, da obdobju prenajedanja sledi obdobje stradanja in pretirane telesne vadbe. Telesna teža oseb z bulimijo ni nujno prenizka. Pogosto pa imajo (zaradi bruhanja) poškodovane zobe, razjede v ustih in grlu ter otekle žleze slinavke. Kompulzivno prenajedanje je motnja, ki se kaže v obliki ponavljajočega se prenajedanja. Nekateri strokovnjaki menijo, da kompulzivno prenajedanje ustreza vsem znakom zasvojenosti (izguba nadzora, duševna in telesna odvisnost od hrane, abstinenčni simptomi in negativne posledice). Znaki in simptomi so: prenajedanje, veliko obroki hrane, tudi kadar oseba ni lačna, goltanje hrane, depresija in tesnoba, pogoste in neuspešne diete, občutek sramu in krivde. Tudi za kompulzivnim prenajedanjem pogosteje obolevajo ženske, predvsem v najstniškem obdobju in zgodnji odrasli dobi. Za vse motnje hranjenja velja, da je treba poiskati strokovno pomoč. To so bolezni, ki ne minejo »same od sebe«. Večinoma se pojavijo v najstniški dobi, zato je pozornost staršev, sošolcev in prijateljev izjemno pomembna tako pri pravočasnem odkrivanju bolezni kot v procesu zdravljenja. Zdravljenje je dolgotrajno in vključuje psihoterapijo in uporabo zdravil iz skupine antidepresivov in anksiolitikov. Pomembno je, da se zdravila uporabljajo natančno v skladu z navodili, saj bo le tako dosežen želen učinek. Praviloma se uvajajo postopoma, ko dosežemo zadovoljiv učinek (učinek nastopi po 3-6 tednih!), se uporabljajo predpisan čas. V prvih dneh uporabe zdravil se lahko pojavijo neželeni učinki, kot npr. slabost, zaspanost, padec ali dvig krvnega tlaka, pospešen utrip srca. Ti učinki po nekaj dneh izzvenijo, zato naj bolnik nikar ne preneha uporabljati zdravil brez predhodnega posveta s farmacevtom ali zdravnikom. Darja Potočnik Benčič, mag.farm., spec., Lekarne Ptuj Moteč izcedek iz prepucija V zadnjem mesecu smo v naši Ambulanti za male živali obravnavali več psov s skupno težavo vnetjem prepucija in posledično tudi vnetjem glavice spolnega uda. Dobili smo tudi več vprašanj s tematiko povečanega izcedka iz prepucija, zakaj se pojavlja in kako se lahko prepreči. Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. ka izvaja v splošni anesteziji ali pod močnimi pomirjevali. Preiskava se pogosto razširi oziroma dopolni še z laboratorijskim pregledom krvi, ultrazvokom sečnega mehurja, prostate, brisom prepucija in pošiljanjem materiala v laboratorij, kjer se izolira povzročitelj bolezni in določi ustrezno zdravilo, ki bo učinkovito v zdravljenju. Zdravljenje v blažjih primerih obsega higieno prepucija in penisa, za kar obstajajo posebni pripravki za tuširanje obolelega mesta. Zelo je učinkovit tudi močnejši kamilični čaj, s katerim izpiramo prepucij. V hujših primerih pa je treba poseči po antibiotikih, ki jih mora kuža jemati dalj časa. Svetujemo tudi kastracijo psa. Pomembna je skrb za čim močnejši imunski sistem, kajti le močan imunski sistem lahko uspešno kljubuje najrazličnejšim povzročiteljem bolezni. Lastnikom psov s prepucialnim izcedkom, ki traja dalj časa in se stopnjuje s kapljicami gnoja, katere kapljajo psu iz prepucija, svetujem obisk veterinarja, da bo diagnosticiral vzrok težavi in jo tudi pozdravil. Emil Senčar, dr. vet med. Pomagajmo si Do varnosti v romskih naseljih z ukrepi za boljšo socialno vključenost Rome velikokrat spremljajo očitki o nasilju ter kršenju reda in miru. Zato bo Forum romskih svetnikov v kratkem pripravil posvet o varnosti v romskih naseljih, ki je pomembna tudi za prebivalce v okolici teh naselij. Ob tem pa opozarjajo, da je vir težav velikokrat socialna izključenost, zato pripravljajo tudi projekte za zaposlovanje Romov. V zadnjih tednih so se Romi v medijih znašli predvsem na straneh črne kronike - zažigi hiš v romskih naseljih, streljanje, pa tudi Europolovo poročilo, ki zajelo spreobrnitve posameznikov iz romske skupnosti v islamsko vero in nevarnost radi-kalizacije posameznikov. Predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš ob tem pravi, da "živimo v zahtevnem družbenem okolju, družba se sooča z novimi varnostnimi izzivi in s temi okoliščinami se moramo spopadati tudi romski svetniki - kot ljudje in kot predstavniki Romov". Zato tudi odločitev za posvet, na katerem bodo 24. avgusta v Murski Soboti predstavniki Romov in različnih institucij (policija, centri za socialno delo, izobraževalni in zdravstveni zavodi, občine ...) skozi različne izkušnje iskali rešitev za zagotavljanje varnosti ljudi v teh zaostrenih družbenih razmerah. "Če bomo zagotovili visoko stopnjo varnosti prebivalcev romskih naselij, bomo v največji meri dvignili varnost okoliškega prebivalstva," je ob tem še poudaril Rudaš. Vprašanja varnosti se sicer odpirajo na ravneh znotraj romske skupnosti, v odnosu med romsko skupnostjo in okoliški- mi prebivalci kot tudi v odnosu države, občine in javnih institucij do Romov in obratno. Rudaš ob tem priznava, da opažajo slabšanje odnosa Romov do tistih, ki opravljajo različne javne službe, zato se je tudi na to treba odzvati. "Težave, ki se pojavljajo, so družbene, kulturološke in verske narave. Vprašanje zagotavljanja varnosti zato zahteva celovit družbeni pristop in sodelovanje različnih pristojnih institucij. Šele, ko se bomo začeli medsebojno spoštovati, bomo lahko začeli razvijati medsebojno zaupanje," je pojasnil Rudaš. Geslo posveta bo sicer: Nikoli ne počni tistega, kar ne želiš, da bi se zgodilo tebi. A Romi niso le problem policije. Po Rudaševem mnenju težave izhajajo pretežno iz socialne izključenosti te populacije in visoke stopnje brezposelnosti. Zato bodo isti dan v okviru kmetijskega sejma Agra predstavili projekt Zelena delovna mesta za romsko manjšino, katerega ključni cilj je reintegra-cija socialno izključenih Romov v polje plačanega dela in širše družbe. "Ustvariti je treba romske podjetnike, romske delavce, ki se bodo vključevali v gospodarstvo ter si tako sami zagotavljali možnost za dostojno življenje," je dejal, in ob tem spomnil na "zlato pravilo", ki sledi dejstvu, da so Romi pri delodajalcih še vedno diskriminirani, in sicer: Če ti nihče ne želi dati službe, si jo ustvari sam. (sta) Foto: arhiv petek • 19. avgusta 2016 Za kratek čas Štajerski iS SODRGA, DRHAL, SVOJAT POHIŠTVO, MOBILIJA IZGUBA ČEVLJEV FRCANJE GOBA MAJSKA KOLO-BARNICA JAJČASTA POSODA ANGLEŠKO PIVO MANEKENKA (KATE) KAKTUS SEČ, URIN, SCALINA DRUŽINA, RODBINA (ZASTAR.) PRISTAŠ MASARIKOVIH NAZOROV BOGATAŠ, BOGATINEC Štajerski TEDNIK RIMSKA 101 PEVSKI GLAS OPARJEN DEL KOŽE VELIKA RIBA SVETA PODOBA SARAJEVO IRSKO MESTO OKRASNA RASTLINA TRATOR ŽALOST (ZASTAR.) TELIČEK AFRIŠKI VELETOK VOJAŠKA ZVEZA SESTRIN MOŽ VOZILO NA TIRIH OBREZANI ŠTRCELJ MLADIKE JAMAJSKA GLASBA TLEVIZIJA LEON NOVAK BABICA POLJSKI FILOZOF ORODJE ŽANJIC IGRALKA GARDNER PREBIVALEC OTOKA NAŠ ALPINIST KARO PREBIVALCI SELA NOVA PREDELAVA STARE PESMI SVETOVNO MORJE RJAV KONJ ČETRTI TON SAMICA SODRGA, SVOJAT, DRHAL UGANKARSKI SLOVARČEK: CORK = mesto na Irskem, KLONC = zvita volna, klobko, LEM = poljski filozof, esejist in pisec (Stanislaw), MOB = sodrga, drhal, svojat, MOSS = angleška manekenka (Kate), PAKAŽA = sodrga, drhal, svojat, REM|KS = nova predelava stare pesmi, UGR|N = slovenski trobentač (Pero). .VZVWd fl (21.5. - 20.6.) Sprejeti boste morali dodatno odgovornost. Spremljal vas bo notranji nemir. Glede na to, daje avgust poletni mesec, bi bilo modro, da se odpravite na krajši oddih. Privlačile vas bodo vse tiste dejavnosti, ki nekoliko odstopajo. Pred vami je teden, ko boste znali reči bobu bob. rak (21.6. - 22.7.) Polna luna vam bo podarila ogromno notranje moči in volje, da boste lažje kos zastavljenim nalogam. Službene obveznosti bodo prinašale neko odločnost. Vsekakor bo modro, da boste prisluhnili glasu svojega srca. Ljubezenska sreča se nasmiha najpogumnejšim. m^ , lev ^Pt (23.7. - 22.8.) Pozitivne učinke boste doživeli doma in v okrilju doma. Po zvezdnih namigih bo pred vami mnogo prijetnosti v ljubezni. Dejstvo je, da bo pogovor prinesel neko blagostanje. Zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Resnica pa je, da ne tehtnica ! (23.9. - 23.10.) f Vaši zastavljeni cilji se bodo nekoliko spremenili. Na mo; moralipogle- jI gega zornega kota. Pred -s vami je čas, ko se bodo zadeve obrni- "§ le v vašo korist. Močno bo izstopala ;g resnost in povečana odgovornost. JS Fizična energija vam bo nekoliko nihala. škorpijon H (24.10. - 22.11.) Poglobili se boste v svet skrivnosti. Zadeve se bodo zasukale v vašo korist. Pomembno bo, da se odločno soočite s tistim, kar ste odla- — šali. Blizu vam bodo znanja iz du- O hovnosti in ezoteričnih zakonitosti. Ne smete spregledati smerokazov in morebitnih opozoril. strelec R 7 (23.11. - 21.12.) Sledili boste osebni legendi. Prijateljevi namigi vam bodo okrepili zaupanje. Cas bo namenjen odkrivanju novih obzorij in priložnosti. V ljubezni vas bo spremljala Q magnetična energija, stvari se bodo uredile v vašo korist. Tisto, česar ne • mogli povedati na glas, si za- i-„ devica ¿f (23.8. - 22.9.) Vaša zaupnica in učiteljica bo narava. Po temeljiti analizi boste ugotovil, da ste na pravi poti. Na delovnem mestu se bo treba prilagajati in enkrat vam bo to bolj, gic manj uspelo. Ugoaen cas je za finance. Prav možno je, da se boste odpravili po nakupih. Iz majhnega raste v pišite. ^ kozorog (22.12. - 20.1.) S Obdobje bo prineslo mnogo resnosti, skladnosti in doslednosti na delovnem mestu. Vrhove usode boste osvajali na počasen in temeljit način. Podlaga bo skalnata, morebitne ovire bodo šolaprihodno- K sti. Sreča v ljubezni se bo lesketala na prijeten in romantičen način. Sprostite se! vodnar (21.1. -18.2.) o Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Toda vseeno boste morali biti nekoliko previdnejši in se zadev lotili s prave strani. Resnica bo, da dogodkov ne boste smeli prehitevati. Prosti čas bo priložnost p za sprostitev. V tem tednu boste močno povezani s tujino! ribi €£(19.2. - 20.3.) J Zapluli boste po nekoli- ^ ko mirnejšem morju. Zadeve se bodo o postopoma uredile v vašo korist. a> Spremljala vas bo notranja moč. -g Cas bo ugoden, da boste naredili za- opk ključke, kajti tako se vam bodo odpr- | la nova obzorja resnice. Pričakovati ~ e večje vsote denarja! § Foto: Mateja Toplak Štirje mulci med vožnjo v centru desetmilijonskega mesta Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________SiP_______ NAROCI1.NICA. ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 19. avgusta 2016 Zanimivosti, poslovna sporočila Štajerski 21 Cirkulane • Postavitev klopotca Pri Sveti Ani ze klopoce Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) ter Turističnega društva Cirkulane so pri Sveti Ani v Velikem Vrhu postavili klopotec in tako simbolično pozdravili jesen. Tradicionalna postavitev klopotca je tudi na letošnji veliki šmaren k Sveti Ani privabila veliko obiskovalcev. Predsednik DVSH Edi Hojnik pravi, da klopotce postavljajo že četrt stoletja: »Ob ustanovitvi društva, ko smo spadali še pod občino Gorišnica, smo imeli klopotce na Borlu. Pred kakimi osmimi leti smo pri Sveti Ani posadili potomko najstarejše trte in postavili svoj vinograd, brez klopotca pa seveda ne gre. Naš klopotec ima tudi svojega gospodarja, Milana Kolednika.« V društvenem vinogradu so zasadili kar nekaj sort grozdja, ki so primerne tudi za zoba-nje, gospodar vinograda Franc Ambrož pa je nekaj grozdja že lahko narezal za pokušnjo. Po haloški navadi tudi dobre jedače in pijače ni manjkalo. Eva Milošič Bistriško • Oglasili so se klopotci S klopotanjem nad škorce in vrabce Med haloškimi in tudi slovenjebistriškimi griči je Ze mogoče slišati drdranje in klopotanje klopotcev. Ta pomembni spomenik kulturne dediščine poleg vinogradnikov ohranjajo še vinogradniška društva, med drugim makolsko in slove-njebistriško. Klopotec vinograde varuje pred tatinskimi škorci in vrabci, žal pa klopotanje šestih klo-potčevih krakov grozdja, ki že pridobiva žlahtno barvo, ne varuje pred boleznimi. »Letos imamo kar nekaj težav s pero-nosporo in oidijem, so pa ju naši vinogradniki uspešno zatrli. Žal pa je nekatere vinograde na našem koncu v začetku avgusta prizadela toča in ponekod vzela polovico pridelka,« je povedal predsednik Društva vinogradnikov Makole Ivan Skle-dar. Lepo pa uspeva potomka stare trte pri cerkvici sv. Lenarta v Makolah. »Skrbnik Franček Kolar je dejal, da bo pridelek dober. Lani smo prvič trgali, letos bomo letnik ustekleničili.« Koliko grozdov naj bi letos dozorelo, je bojda še skrivnost. Makolski vinogradniki so klopotec postavili dan pred Marijinim praznikom, ko so tudi podelili diplome s 26. ocenjevanja vin. »Podelili smo 54 zlatih in 12 srebrnih priznanj. Vinogradniku je vsekakor v zadovoljstvo, ko prejme priznanje, obenem je ocena z ocenjevanja pokazatelj, kako uspešen si pri delu v vinogradu in kletarjenju. Vsekakor je k dobrim ocenam in številu žlahtnih priznanj pripomoglo znanje vinogradnikov, ki ga redno dopolnjujemo s predavanji.« Klopotec so postavili tudi Foto: MV člani in članice Društva vinogradnikov Ritoznoj, in sicer na Devini pri Slovenski Bistrici, kjer so pripravili tudi srečanje muzikantov. Mojca Vtič It TelekomSIovenije VABLJENI V PRENOVLJENI TELEKOMOV CENTER Ptuj Mestni trg 1 Od 17. 8. dalje! www.telekom.si a^evi poezij« in yitia 30 % POPUSTA na dodatno opremo od 17. 8. do 23. 8. 2016* *Popust velja od 17. 8. do 23. 8. 2016 na redne cene dodatne opreme. Popusti se med seboj ne seštevajo. Količina opreme je omejena. Nakup po akcijski ceni je v omenjenem obdobju možen v Telekomovem centru Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. Slike so simbolične. Telekom Slovenije si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Veljavnost ponudbe in ostale ugodnosti preverite na prodajnem mestu. Za več informacij obiščite www.telekom.si, Telekomov center ali pokličite 041 700 700 oz. 080 8000. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana » ČASTNI GOSTJE Veno Täufer (SI) Ko Un (KR) Vlada Uroševic (MK) Charles Simic (ZDA) GLASBENI PROGRAM Magnifico Katja Sulc & band Fräulein Hona Neisha ^ 24.-27. AVGUST 2016 PT I ::J V/V/V/, s' jI 'J 11' www.tednik.si tednik@tednik.si Foto: EM 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 19. avgusta 2016 BTS Logistik GmbH Neue Strasse 45, 73277 Owen Iščemo voznike C/CE kategorije (koda 95) za nemško špedicijo. Vožnja po Zahodni Evropi, redna zaposlitev po nemški pogodbi. Informacije 031 249 803 (g. Franci) Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL lik Oprema Barva 2003 2.250,00 f AVT. KLIMA KOV.SREBRNA 2006 3.750,00 € KLIMA KOV.TilVA 2009 6.550/10 £ PRVI LASTNIK KOV. MODRA 2008 4.590/10 C SERVISNA KNJIGA KOV.SREBRNA 2004 2.790/10 C SERVISNA KNJIGA K0V.B0RD0 2006 3.350/10 C SERVISNA KNJIGA KOV.SREBRNA 2005 3.180,006 SERVISNA KNJIGA KOV.SREBRNA 2007 4.190/»i PRVI LASTNIK KOV.SREBRNA 2008 7.090/»i SERVISNA KNJIGA BELA 2011 8.490,00 € PRVI LASTNIK K0V.ZLATA 2005 3.100/10« SERVISNA KNJIGA K0V.SV. MODRA 2007 4.350/n« PRVI LASTNIK K0V.SV. MODRA 2009 4.350/10« PRIVI LASTNIK K0V.CRNA 2004 1.990/10« KLIMA K0V.SV. MODRA 2008 4.990/»« KLIMA KOV.VIOLA 2009 7.990/»« SERVISNA KNJIGA K0V.SIVA 2007 7.900/»« SERVISNA KNJIGA KOV.ČRNA 2010 4.350/»« PRVI LASTNIK BELA 2011 7.990/M« SERVISNA KNJIGA KOV.ČRNA 2005 3.990/»« PRVI LASTNIK KOV.TZELENA Znamka Le1 PEUGEOT 307 2.0HDI BREAK RENAULT MEGANE GRANDTOUR. 1.S DCIEXSP. RENAULT MEGANE BERLINE Ii DCI EXPRESSION RENAULT IWING01.2 ELAN RENAULT MEGANESED. 1.5DCI EXP. RENAULT MEGANE SED. 1.616V EXP. PEUGE0T3071.616V MONOSPACE CITROEN XSARA PICASS01.616V ELEGANCE PLUS VOLKSWAGEN G0IPV1.91DI TRENDLINE VOLKSWAGEN GOLF V 1.6TDI COMF. VARIANT CITROEN □ 1.41 SX PACK FORD FUSION 1.616V FRESH FORD FOCUS 1.81DCI TREND WAGON FIAT PUNT01.2 DYNAMIC RENAULT M0DUSGRANDU16V EXPRESSION VOLKSWAGENGOLF 1.4151 PLUS HIGHLINE BMW 320 D KARAVAN RENAULT KANGOOUDd EXPRESS RENAULT SCENICb DCI DYNAMIQUE SUZUKI SWIFT 1.3 GS PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \J01,00 kWh/m2 na leto j fTTTïïT^^^^^^^BnnTvnwi OPR. BARVA AUDI A4 M JLTTTRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1 .LASTNIK ODUČEN Več BARV ŠKODA YETI 2,0 TDI CRDPF 4X4 2012 13.490 1.LASTNIK ODUČEN MODRA HONDA CMC1,41LSKUMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN SV. MODRA METAUC MERCEDES BENZ C RAZRED 2004 5.490 LEPO OHRANJEN ČRNA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.LASTNIK USNJE VEČ BARV CITROEN 04 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2009 6.490 1.LASTNIK ODUČEN RDEČ RENAULT CU01,5 DOAVTOM.KUMAALU 15 GOL 2006 1.990 1.LASTNIK ODUČEN SREBRNA NISSAN QASHQAI 2007 8.000 1.LASTNIK ODUČEN ČRNA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI-MOD. 2006 SV. MODRA METAUC CITROEN XSARA PICiASS01,8i 1 Bv 2003 1.990 1 LASTNIK SLOVENSKI SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO 2013 10.990 1.LASTNIK ODUČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1.LASTNIK ODUČEN SREBRNA AUDI 03 2,0 TDI 2012 21.490 1.LASTNIK ODUČEN BELA VW PASSAT 1,9 TDI VARWiT 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODE DSG MENJALNIK 2011 11.300 1.LASTNIKTOP OPREMA VEČ BARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LASTNIK ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Obiščite naš spletni portal www.tednik.si Silver ine www.silverline.si Kompresijske nogavice SILVERLINETM Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj) Visok deležbombaža (primeren tudi za alergike) Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi) 06.00 Goritnica - 7 naših krajev 09:00 Praznik Občine Jurtlnci 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video slrani 17:00 Praznik druživa gospodinj Juršinci 20:00 Gariinica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.slptv.3i 03:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Kmečki praznik v Leskovcu 13:00 Z muzikantl po domače 15:00 Gorišnica - Iz na.ii h krajev 17:00 Kmečke igre na Destrniku 18:50 Praznik Občine JurSinci 20:00 Oddaja Iz občine Starše 23:00 Video slrani SIP Vaške igre v Bukovcih Praznik društva gospodinj Juršinci Rujska kronika Video strani Oddaja iz občine Majsperk Plujska kronika Oddaja iz občine Markovci Ujemi sanje Polka in Majolka Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30: irtfo@siptv.si Marketing: 02 74S 34 27; 031 627 340 program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si 08:00 Oddaja Iz občine Videm 10:00 ŠKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka In majolka 12:00 Ujemi sanje. Video strani 18:00 Kmečki praznik v Leskovcu 20:00 Oddaja Iz občine Marsovci 21:00 Ujemi sanje 21:00 V3ške igre v Bukovcih ISCEMO NAJEMNIKE: • za gostinski lokal 110m2 • za servisno delavnico za kamionska vozila 1000 m2 V gradnji nov logistični center Goja Ptuj Kontakt: Špedicija Goja, d. o. o., Rajšpova ulica 22, 2250 Ptuj tel: 041 677 985 Marjan Kostanjevec, e-pošta: marjan@spedicija-goja.si 47 A^arodno # abavne ■v lasbe Ptuj 2016 «MOtBStKO PDTOOaK®^ (SIM1MIJ 1. septembra ob 19:30 Odštevamo do Abrahame; -drugih 10 let festivala (19S0-1989j 2. septembru ob 19:30 47. Festival NZG Ptuj 2016 Z brezplačnim avtobusom na festival Spoštovani ljubitelji narodno-zabavne glasbe. V družbi Radio-Tednik želimo letos na dvodnevno ptujsko festivalsko dogajanje pripeljati tudi tiste, ki si prevoz na Ptuj težje privoščijo. Brezplačni avtobusi bodo peljali izpred: R TIC-a Ptujska Gora R trgovine Haložanka v Zavrču H Gostilne Kaučič v Juršincih H gostišča Siva čaplja v Trnovski vasi H marketa Sveti Martin v Dvorjana h in H TIC-a Ormož Vaša skrb je, da kupite festivalsko vstopnico za prvi ali drugi večer (1. ali 2. septembra), in lahko se brezplačno pripeljete na festival, po njem pa, obogateni s prijetnimi vtisi, domov. Pohitite, število vstopnic je omejeno. (0 ARRIVA www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 19. avgusta 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik Petek, 19. avgust 19:00 Štuki pri Ptuju, ob cesti Ptuj-Vurberk, IX. rimske igre, celodnevni otroški tabor, večerni spektakel z bruhanjem ognja ter plesom v tančicah 19:30 Ptuj, turnirski prostor gradu, dobrodelni potopis Indijsko srce, Mateja Toplak; v primeru dežja v MuziKafeju 20:00 Lenart, Dom kulture, koncert slovenskih popevk Black coffee 20:00 Makole, šolsko igrišče, prireditev Idi v Makole, Poskočni muzikanti Sobota, 20. avgust 08:00 Majšperk, Prvi pohod na novi poti Majšperk - ruševine gradu -Vrhi -Podlože ... 09:00 Majšperk, KPC, Razstava Kaj je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj, ogled v času praznovanja občinskega praznika 10:00 Majšperk, Breg, Spust s kajaki po reki Dravinji, začetek pri mostu na Bregu 10:00 Slovenska Bistrica, gasilsko tekmovanje 11:00 Štuki pri Ptuju, ob cesti Ptuj-Vurberk, IX. rimske igre, celodnevni otroški tabor, povorka po ulicah Ptuja ob 11.00, rimsko kosilo v centru mesta ob 13.00, program v rimskem taboru z igrami ob 16.00, večerni spektakel ob 19.00 13:00 Runeč, praznik KS Ivanjkovci, Vaške igre na Runču 13:00 Tržec, športni park, Praznik KS Tržec, srečanje mlajših selekcij, otvoritveno srečanje mlajših selekcij Tržec-Videm ob 13.00, dnevno-nočni vaški turnir za prehodni pokal za KS Tržec ob 18.00 15:00 Majšperk, tekmovanje MCM na platoju pred GD Majšperk in športnem parku 17:00 Formin, prireditev ob 80-letnici ustanovitve PGD Formin, parada gasilcev, kulturni program, podelitev zahval, zabava z ansamblom kvintet Event 17.00, Formin, pri gasilskem domu: praznovanje 80-letnice PGD Formin 18:00 Makole, šolsko igrišče, prireditev Idi v Makole, ansambli Gemaj, klapa Ladari, ansambel Udar 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Poletni vokalni večer s skupino Melos 20:00 Slovenska Bistrica, velika gasilska veselica 20:30 Ptuj, koncert Bigbanda Ptuj, v Murkovi ulici na Ptuju Nedelja, 21. avgust 09:00 Stoperce, pred domom krajanov, 20. praznik občine Majšperk, zajtrk za občane 11:00 Štuki pri Ptuju, ob cesti Ptuj-Vurberk, IX. rimske igre, celodnevni otroški tabor, rimske igre in družinski dan do 18.00, svečani zaključek ob 17.00 14:00 Dornava, Večnamenski center, 23. lukarski praznik, odprtje etnografske in kulinarične razstave, prikaz del od priprav do trženja luka, kulturni program, glasba 15:00 Naraplje, športni park, 20. praznik občine Majšperk, streljanje s fračo 15:00 Zavrh, Lorber, Korez, 20. praznik občine Majšperk, postavitev klopotca na Zavrhu Ponedeljek, 22. avgust 14:00 Ptuj, CID, S CID-om v počitnice, Recikliramo kreativno, delavnica za otroke od 8. leta naprej, kreativna predelava odpadnega materiala, mentorica Tjaša Čuš 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, igralne urice, vsak poletni ponedeljek Mali oglasi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski 1 DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. URE www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK Mestni kino Ptuj Petek, 19. avgust: 17:00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov; 19:00 Si upaš?; 21:00 Julieta. Sobota, 20. avgust: 17:00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov; 19:00 Ogorčenje; 21:00 Jason Bourne. Nedelja, 21. avgust: 17:00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov; 19:00 Julieta; 21:00 Jason Bourne. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu,odvoz, dostava. Popravilo elektronskih naprav Jurič, s. p., 041 631 571. NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv ter obžagovanje in podiranje dreves pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popušek, s. p., 041 801 814. PRODAMO kakovostna drva, po želji tudi nažagana, z brezplačno dostavo in smrekove pelete. Telefon 031 44 154. Semine SMMS, Ul. Ivana Gundu-liča 102, Križevci. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO, jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel.: 041 444 397. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, 19-tedenske, tik pred nesnostjo, prodajamo. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Boris Rešek, Starše 23. PRODAM gemaj in mešano rdeče vino - kvinton in jurka. Tel. 02 793 58 91. PRODAM suho luščeno koruzo iz koru-znika. Tel. 041 685 823. PRODAM traktor Fiat štore 402 in plug IMT, 12-colski. Tel. 051 224 150. PRODAM odojke. Tel. 041 490 468. PRODAM prašiče od 30 do 40 kg. Tel. 041 258 494. HLODOVINO hrasta in kosilnico BCS prodam. Tel. 051 336 879. PRODAM dva črno-bela bikca za nadaljnjo rejo. Tel. 031 658 661. PRODAJAMO kure nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo, po 1 € za žival. Majda Vogrinec, Skorba 56 b, v petek in soboto od 16. ure dalje. DOM IN STANOVANJE ODDAM 2,5-sobno stanovanje v Kidričevem, stanovanje je opremljeno. Ostalo po dogovoru, za dobo do enega leta. Tel. 040 747 400. ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju (centralna kurjava, internet). Tel. 041 428 673. NEPREMIČNINE BLIZU Term na Ptuju prodam več gradbenih parcel. Tel. 041 646 662. UGODNO prodam mešalec, dobro ohranjen. Telefon 031 866 134. PRODAM odojke. Telefon 02 755 31 21. PRODAM prašiče, težke 50 kg, telička in teličko. Telefon 041 848 359. PRODAM 4 breje krave A-kontrole. Telefon 051 616 338. PURANE, 6-tedenske, in piščance, 4-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Boris Rešek, Starše 23. PRODAM kobilo, bikca simentalca in balirko Sipma 224 za kockaste bale. Telefon 041 38 79 79. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. RAZNO PRODAM sobno tekaško progo in posteljo 200 x 90 cm, brez jogija, močnejše izvedbe s predalnikom. Tel. 031 733 112. UGODNO prodam mešalec, dobro ohranjen. Telefon 031 866 134. ŽENITVENI OGLAS VDOVEC, zdomec išče preprosto žensko dobrega srca, vesele narave, nekadilko iz Štajerske, staro od 60 do 70 let. Zaželeno je, da prideš k meni v Nemčijo. Prosim pismo s sliko in samo resne interesentke. Ivan Krajnc, Noldeweg 24, D-40724 Hilden. PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Alfi Nipič in muzikanti Evrope, hit poletja. Nastopajo: Alfi Nipič, Elena - prva dama Slovaške, družina Galič, Alpski kvintet, Veseli muzikanti iz Avstrije, Muzikanti iz Švice, Vili Resnik, Vinko Šimek in Alfi Nipič, Faraoni, Karmen Plazar, Klaudia Grajner, Navihanke, ansambel Katrca, Deseti brat, Tanja Zagar. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videopro-dukcija Tinček Ivanuša. amnoseK t spomeniki police Boštjan ZEMLJAKs.p. stopni| Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-LANCOVA VAS 2 b Bog te je videl utrujenega. Dvignil je roke, te objel vedoč, da si izpolnil svoje življenje, in ti zašepetal: »Pridi k meni.« ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Janeza Žampa 20. 5. 1929-30. 7. 2016 IZ LEVANJCEV 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,ki ste ga pospremili na zadnji poti ter nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala generalnemu vikarju Janezu Lesniku, domačemu župniku Jožetu Škofiču, p. Milanu Kosu, p. Milanu Holcu, duhovnikom Marjanu Plohlu, Marjanu Feslu in Karlu Vogrinu za opravljen obred pogrebne svete maše. Hvala vsem govornikom za izrečene besede slovesa. Hvala Občini Destrnik, DZ RS, NSI, SLS, SDS, VSO, Kmetijsko-goz-darski zbornici Slovenije, Društvu rejcev črno-belega goveda Slovenije, Sindikatu kmetov Slovenije, Govedorejsko poslovnemu združenju, Kmetijski zadrugi Ptuj, PGD Desenci in vsem gasilcem iz drugih PGD, DVD Petrijanec, Turističnemu društvu Destrnik, KORK Destrnik, DU Destrnik, Destrniškemu oktetu, Pihalni godbi Občine Dornava in organistki Gabrijeli Grabušnik. Posebna zahvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih naše družine. Vsem in vsakomur posebej hvala! Njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, pradedka in tasta Stanislava Toplaka IZ STOGOVCEV 1 A, PTUJSKA GORA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, izrekali sožalje, darovali sveče in ga pospremili na zadnji poti. Hvala duhovniku za opravljen obred in mašo, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi. Godbeniku za odigrano melodijo, podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: žena Kristina, sin Milan z družino in hčerka Marjana z družino Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) 18. avgusta je minilo 5 let, odkar je odšel od nas Franc Zemljane IZ DORNAVE 59 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in mu prižgete svečo. Žalujoči: vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete Jožefe Šacer GAJEVCI 51 2. 2. 1928-3. 8. 2016 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Zahvala velja gospodu župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni pogreb, govorniku in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Hvala internemu oddelku bolnišnice Ptuj in pogrebnemu podjetju Mir. Še enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njeni www.tednik.si Slovenija, Podravje • Nepridipravi letno ukradejo več kot 2.000 tablic Vožnja brez registrske tablice vas lahko stane 500 evrov Konec leta je bilo v Sloveniji registriranih več kot milijon osebnih avtomobilov, to pa pomeni ravno toliko različnih registrskih tablic. Preverili smo, kaj sme biti napisano na tablici in koliko stane. Motorna in priklopna vozila morajo biti v cestnem prometu označena s predpisanimi registrskimi ali preskusnimi tablicami. Vožnja brez tablice vas bo stala 500 evrov. In kaj mora biti zapisano na tablici? Na registrski tablici z belo podlago je na levi strani modro polje z evropskim znakom, pod njim je mednarodna nacionalna oznaka Republike Slovenije v beli barvi. Registracijsko območje je označeno s črnimi črkami, registrska oznaka vozila pa s črnimi črkami in številkami. Za oznako registracijskega območja (MB, LJ, MS ...) je grb občine, kjer je sedež upravne enote v tem registracijskem območju. Nadalje registrsko oznako sestavlja kombinacija številk in črk slovenske abecede, razen črk Č, Š, Ž. Ti znaki so lahko samo črke ali pa kombinacije črk in številk. Ob tem je mogoče del oznake registrske tablice izbrati po lastni želji, če izbrani del ne vsebuje kombinacije, ki je že uporabljena. In kaj je po lastni želji mogoče napisati na tablico? Poleg omejitev, da se na primer črka o ne sme uporabiti, ali da kombinacija črke B in zakaj so tablice med nepridipravi tako priljubljene? Ker jih ti pogosto zlorabijo oziroma uporabijo ob zagrešitvi drugega kaznivega dejanja. »Kazniva dejanja tatvin registrskih tablic se praviloma pojavljajo pred izvršenimi kaznivimi dejanji tatvin goriv na bencinskih servisih, ali ko storilci transportirajo ukradena vozila in jih opremijo z ukradenimi registrskimi tablicami, ali pri prevažanju z vozilom na kraj storitve kaznivega dejanja (npr. vlom, rop ...) in z njega ipd.,« so še povedali na Policiji. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Število obravnavanih primerov ukradenih registrskih tablic številke 8 ne sme biti uporabljena v sosledju, naj vsebina ne bi bila žaljiva. Vendar pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil, ki določa, da izbrani del oznake ne sme vsebovati neprimernih vsebin ali izrazov, še ni v uporabi. Zaradi tega tudi še ni bil oblikovan seznam neprimernih vsebin ali izrazov. Bo pa ta seznam pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z Javno agencijo RS za varnost prometa in registracijskimi organizacijami, so sporočili z ministrstva. Ta seznam odgovorni pripravljajo že dve leti. Povedali so še, da ministrstvo uslužbencem ni podalo posebnih priporočil glede (ne)primernosti zapisov v izbranem delu oznake registrske tablice. ▼ji osvežitev v pomaranči V I NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO tORS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Sicer pa je cena ene avtomobilske tablice 9,32 evra (registrska tablica z izbranim delom označbe ima dvakratno ceno serijsko izdelane tablice). In lani je bilo prvič registriranih 81.196 osebnih vozil, kar pomeni, da so vozniki za tablice svojih jeklenih konjičkov odšteli najmanj 1,5 milijona evrov. Tablice zaželene med nepridipravi Kot omenjeno, je vožnja brez registrskih tablic kazniva, zato policisti pozivajo voznike, da prijavijo tatvino tablic in na upravni enoti zaprosijo za izdajo drugih. Policisti so lani obravnavali 2.305 tatvin registrskih tablic. In 1 Policijska uprava I 2011 2012 2013 2014 2015 Celje 170 212 252 183 138 Koper 158 230 180 105 92 Kranj 212 234 290 173 104 Ljubljana 3.102 3.294 4.294 2.517 1.658 Maribor 297 431 360 327 226 Murska Sobota 30 20 11 13 3 Nova Gorica 36 44 60 84 38 Novo mesto 58 59 62 62 46 Skupaj 4.063 4524 5.509 3.464 2.305 Vir: Policija Foto: Črtomir Goznik Napoved vremena za Slovenijo Lovrenc deževen nam vino sladi in ajda moč po njem dobi. 17/23 Danes bo zjutraj in dopoldne še pretežno oblačno, krajevne padavine bodo postopno ponehale. Popoldne se bo pričelo jasniti, možna bo le še kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 29 stopinj C. Obeti V soboto bo večinoma sončno, zjutraj bo po nižinah nekaj megle.V nedeljo nas bo dosegla nova hladna fronta, zato bo spet nestanovitno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. Vremenska slika Nad večjim delom Evrope je plitvo ciklonsko območje. V višinah se nad našimi kraji ob razmeroma šibkih vetrovih zadržuje razmeroma vlažen zrak.