Poštnina plačana ? gotovim. >Utf L 2Z\/t 1931' Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84’—, polletno Din 42 —, mesečno Din 7'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto III. Ljubljana, 23. maja 1931. št 21. Delo in uspeh. Veliki skladi knjig in razprav so napisani o organizaciji, načrtih in metodah, ki naj se uporabljajo za vodstvo velikih b‘g’ovskih podjetij. Skoraj vsak od večjih gospodarstvenikov (Ford in drugi) je hapisal več ali manj obširno delo o Svoji peti do uspeha. Za čudo pa imajo ysa ta dela eno in isto napako: razglabljajo velikopotezno trgovino in produkcijo v najmanjših podrobnostih, malih po-cetkov pa, ki so temelj uspeha, se komaj dotikajo, dasiravno je velika večina "Selfmademenov« pričela svojo karijero s skromnimi sredstvi. Če pregledamo dela teh velikih mož in v njih komaj bežno zarisane silhuete Početnega dela, pri katerem je skoraj ’ yedno igral vlogo slučaj, srečno naključje, ki je stvaritelju pomoglo do uspeha, ^adobimo vtis, da je poleg naravnih darov: sposobnosti, podjetnosti, inteligence in vztrajnosti — glavni činitelj 3anrb sreča. Šele podrobnejši študij nas pouči, da tiči v početnem delovanju velikih mož Prikrita metoda, ki bi jo najboljše označili z nazivom: neodoljivo, neprestano rastoče stremljenje po vedno višjih ciljih. Spričo doseženih velikih ciljev je večina »selfmademenov« skoraj pozabila na ^hromne početke; največkrat se tem možem takrat uporabljane metode zdijo celo smešne, vsled česar jim ne pripisujejo tolike važnosti. Skoraj vsi se strinjajo v tem, da jih je k uspehu pripe- ljala njih sposobnost, odpornost in — slučaj. Končno pa so taka dela pretežno reklamnega značaja za podjetja avtorjev, in se zato pečajo v podrobnostih s sedanjostjo. Vedno iščejo in tudi vedno najdejo napake in pomanjkljivosti v sedanjem sistemu ter neprikrito razodevajo načrte za izpopolnitev, izboljšanje in pocenitev njih produktov. Neprikrito v toliko, kolikor ne zadevajo načrti tajen podrobne proizvajalne organizacije in v kolikor se obstoječa podjetja z razodetimi načrti ne morejo okoristiti. Odtod tudi samo bežna omenitev skromnega početka in odtod dejstvo, da je strokovna literatura za mala podjetja tako ubožna. Analiza takih del razodeva, da je delo, »motreno delo, pot k uspehu, da pa uspeh ni odvisen samo od sposobnosti, vztrajnosti, metodike in slučajev, marveč v največji meri od trajnega stremljenja po dosegi vedno novih ciljev. Če primerjamo podjetnika s športnikom, ki ima sicer povsem druga stremljenja glede ciljev, je početek in potek karijere športnih prvakov toliko bolj značilen, ker je mnogokrat vežba ustvarila iz fizično manj sposobnih teles vsem zahtevam športa odgovarjajočo telesno konstitucijo. Različni nagibi so napotili sedanje prvake k športnemu udejstvovanju. Najidealnejši med njimi je bil: težnja za dosego lepote in popolnosti telesa. Prvi manjši uspeh pa jih je vzpod- budil k tekmovanju, in prvotni smoter je bil zamejan s stremljenjem po dosegi drugih ciljev — rekordov. Pot do prvega uspeha je največkrat težka, in vendar je ta prvi, četudi prav neznaten uspeh tako potreben za vzpodbudo omahujočih, manj vztrajnih. Posebno sodobni trgovec, ki se ima boriti z raznimi razdiralnimi elementi, bridko občuti, da je minila romantična doba, ko je sposobnemu in vztrajnemu stalo na poti manj zaprek in so bili vsled tega delu lažje dosegljivi uspehi kot danes. Priznati pa moramo, da tiči pretežen, del krivde na neuspehu v nas samih, v metodiki današnje trgovine. Gospodarska kriza, davčne preobremenitve in zmanjšani konsum gotovo prispevajo k težkemu položaju trgovca velik delež. Vendar moramo smatrati to stanje za prehodno, neizbežno perijodo, ki ni mogla mirno naših krajev, kajti cel svet ječi v uničujočem objemu gospodarske depresije. Glavna napaka naše nadrobne trgovine je še danes ta, da trgovec zlasti na deželi mnogokrat smatra trgovino za nekak postranski poklic ter troši svojo energijo na raznih drugih poljih. Vsled tega seveda trpi njegov obrat. Trgovina ni založena z vsem potrebnim, postrežba je mnogokrat pomanjkljiva, dokal zanemarjen in že sam po sebi odbija. Na kak uspeh, še manj pa na kak napredek v takem razpoloženju seveda ni misliti. Nekak obup leži nad takim podjetjem; ne daje mu svobode dihanja. Isto apatičnost opaziš na trgovcu — in maloštevilni odjemalci prihajajo in odhajajo resno, tiho, kakor bi prišli kropit mrliča. Malodušnost je nalezljiva in odbijajoča. Čemernega človeka le neradi in z nekakim strahom nagovorite. »Kadar mi je šlo najslabše, sem skušal kazati najveselejši in najprijaznejši obraz!« Ta izjava se stereotipno ponavlja skoraj pri vseh tistih, ki so prodrli s svojo vztrajnostjo. Malokomu je bila pot do uspeha posuta z rožicami; vsak se je moral boriti z zaprekami. Pravi trgovec naj nikdar ne smatra trgovine za postranski poklic. Nikjer ni njegovo sodelovanje tako nujno potreb- no ko tu. In če ne gre tako, kot on sam želi, naj bo vedno vedrega in vesedega razpoloženja, če tudi mu je to včasih težko. Mogoče tiči vzrok neuspevanja v pogrošnem načrtu? Revidirajte ga in prilagodite razmeram! Stotine dobrih navodil, črpanih iz velike zaloge izkušenj v različnih panogah vam je prinesel že doslej naš list. Strokovnih člankov -1 puščajte v nemar, ne preberite jih samo enkrat; v vsakem najdete mnogo za vas porabnih nasvetov! Ravnajte se po njih! Govorili smo že o načrtu, vendar ne bo odveč, če še enkrat ponovimo, da jo delo brez načrta tudi delo brez uspeha. Kakor pri izvršitvi načrtov za druga podjetja, mora trgovec računati s tem, da se vsak projekt deli na gotove etape in da ga noben doseženi cilj ne sme zadovoljiti tako, da bi ga smatral za končno veljavnega in se prepustil sladkemu brezdelju. Nobeno človeško delo ni popolno, nikdar ni cilj popolnoma dosežen; vse se da še izboljšati, in za doseženimi cilji vidi podjetni vedno nove — višje. Nasprotno pa naj vas ne omalodušujejo neuspehi. Oni naj vas samo učijo. Načrt pa naj vam omogoča, da se izognete te predrage šole. Delo brez načrta je podobno igračkanju otroka, ki je pravkar razdrl ono, kar je pred trenutkom zgradil. Načrt sam pa naj bo sestavljen na podlagi lokalnih razmer, upošteva naj trgovčevo finančno moč in naj bo gibljiv, da ga je moči v, slučaju potrebe z majhnimi izpremem-bami prilagoditi razmeram. Načrt je program trgovčevega dela ter naj obsega sledeče glavne točke: 1. ii-nauciranje, 2. potrebam odgovarjajoča zaloga, 3. smotrena reklama, 4. prodajna organizacija in 5. iskanje novih virov za napredek in povečanje obrata. Proč z malodušnostjo in proč z domnevo, da vam je trgovina postranski poklic ter da so vam višji cilji nedosegljivi! Radi preobilice teksta smo morali danes izpustiti nadaljevanje razprave »Uprava trgovine« in se omejiti tudi drugod. Izostalo priobčimo prihodnjič. Uredništvo. Nesmotrna kalkulacija pri lesni produkciji. (Konec.) Cela umetnost pravilne kalkulacije pri lesni produkciji tedaj obstoji v pravilnem izračunanju, uvodoma naznačenih, petih glavnih činiteljih cen, kar ni posebno težko in tako rekoč samo po sebi Umljivo. Stavim pa, da med našimi žagarji najdemo komaj en odstotek takih, ki bi znali s temi činitelji pravilno manipulirati in na njihovi podlagi točno izračunati, koliko jih v resnici stane kubični meter zrezanega blaga, postavljenega na oddajno postajo. Ne verjamete? Preglejte svoje dosedanje kalkulacije in jih primerjajte s siledečim pravilnim navodilom! Prepričan sem, da mi pritrdite. Vzemimo za splošno merilo okolnost, da gre pri mehkem lesu 30"/o, pri trdem Pa 35% okroglega lesa v odpadke. Povsod ta odpadek ni enak ter je ponekod Manjši, največkrat pa celo večji. Manipulacija na žagah tvori debelo poglavje zase, o katerem ne moremo tu obširneje razpravljati, in je od nje odvisno, koliko lesa zreže žagar iz hlodov. Nekaj poizkusnih računov vam pokaže, kakšen procent okroglega lesa gre v vašem obratu v odpadke. Če je odpadek pri mehkem lesu večji kot 30 in pri trdem večji kot 35°/o, ugotovite vzroke ter skušajte doseči čim večjo izrabo okroglega lesa. Da preidemo h kalkulaciji. Ce vzamemo za podlago ene in iste glavne činitelje cen v namišljenem slučaju za mehki in trdi les, ki bi znašali za nas slučaj sledeče izdatke za kubični meter: 1- les na panju Din 80— 2. gozdna manipulacija (podiranje in izdelava hlodov) Din 15’— 3. dovozni stroški na žago Din 15'— tedaj stane m3 okroglega lesa, postavljenega na žago Din 110*— 4. manipulacija na žagi Din 10’— 5. dovoz na kolodvor, skladišče Din 30'— 'tedaj znašajo stroški skupaj Din 150-— Ni treba posebej poudarjati, da mora vsak teh činiteljev odgovarjati dejanske- mu stanju, kakor tudi ne, da se ti stroški nanašajo deloma na okrogli, deloma pa že na rezani les. Večina žagarjev se še danes zmotno poslužuje sledeče napačne kalkulacije pri mehkem lesu, kjer gre 30 odstovkov v odpadke: 1., 2. in 3. — okrogli les postavljen na žago Din 110’— 30“/« pribitka za odpadke Din 33-4. in 5. žaganje in izpeljava na oddajno postajo Din 40'— skupaj Din 183'— Prepričani so, da je njih račun pravilen ter ga jih stane kubičen meter zrezanega lesa Din 183'—. Drugi zopet računajo tako-le: 1., 2., 3., 4. in 5. — les posekan, zrezan in od-premljen na oddajno postajo Din 150'— 30°/o pribitka za odpadke Din 45-— skupaj Din 195'— Tudi ti so prepričani, da je njih račun, ki je sicer nekaj pravilnejši od prvega, še bolj napačnega, popolnoma v redu, in jih stane kub. meter zrezanega, na oddajno postajo postavljenega desa 195 dinarjev. Pravilna kalkulacija za mehki les (s 30% odpadkov) pa je sledeča: 1. 2. in 3. — les na panju, izdelan v hlode in prepeljan na žago Din 110— Toliko nas stane kub. meter okroglega lesa, postavljenega na žago. Odslej moramo že prenesti celo kalkulacijo na rezan les. Ker dobimo iz enega kub. metra okroglega lesa samo 0-70 m3 zrezanega lesa, moramo kalkiilirati sedaj na podlagi količine končnega izdelka, tedaj: 1., 2. in 3. — 0-70 m3 lesa (zrezanega, vendar še v okroglem stanju), pripravljenega na žagi, nas stane Din 110-— 4. manipulacija na žagi [10 (Din) X 0-70 (m3)] Din 7-— 5. dovoz na kolodvor [30 (Din) X 0’70 (m3)] Din 21*— 070 kub. m rezanega lesa, postavljenega na nakladalno postajo, stane torej Din 138'— 1 kubični meter rezanega lesa pa stane: 138 (Din) : 0'70 (m3) = 197-14 Din Toliko tedaj slane en kubični meter zrezanega, na nakladalno postajo postavljenega, 'mehkega lesa, in ne 183 Din, niti 195 Din, kakor nam pokažeta prvi dve, napačni, vendar splošno rabljeni kalkulaciji. Še jasneje se pokažejo posledice napačne kalkulacije pri trdem lesu, kjer moramo računati s 35% odpadkov. Ob istih cenah za les na panju in stroške nam kažeta prva dva, napačna načina kalkulacije sledeče rezultate za kub. meter: 1., 2. in 3. (okr. les na žago postavljen) Din 110-— 35% pribitka za odpadek Din 38-50 4. in 5. (žaganje in dovoz na kolodvor) Din 40'— tedaj stane m3 rezanega lesa Din 188-50 Aili pa drugi, nekaj bolj pravilni način: 1., 2., 3., 4. in 5. — zrezani les, postavljen na postajo Din 150-— 35% pribitka za odpadek Din 52-50 skupaj Din 202-50 Pravilna kalkulacija pa nam kaže pri 35% odipadka ceno kubičnega metra okroglega lesa, na žago postavljenega Din 110-—, tedaj rezanega 'lesa samo 0-65 m3 (1., 2. in 3. činitelj) Din 110-— 4. žaganje [0'65 (m3) X 10 (Din)] Din 6‘50 5. dovoz na kolodvor [0-65 (m3) X 30 (Din)] Din 19-50 0-65 m3 zrezanega, na postajo postav, lesa stane Din 136-— Tedaj stane en kubični meter zrezanega, na postaje postavljenega lesa: 136 (Din) : 0-65 (m3) = Din 209-23, ne pa Din 188-50, niti Din 202-50, kakor kažeta prvi dve napačni kalkulacji. Marsikateri ilesni trgovec je po izvršit- vi večjih sklepov pričel misliti, kje se je usekal, da je dobiček manjši kakor ga je pričakoval. Naj revidira sedaj svoje predkalkulacije, ki ga pouče, da je lahko tudi »pravilen« račun čisto napačen. Vsem petini glavnim čini tel je m pa je treba posvetiti veliko pozornosti, in jin izračunati z vso natančnostjo po teh navodilih. Naglica je malokje kaj prida, pri računih pa navadno nikdar. Gospodarske beležke. Kmetijske zbornice. Pretečeni teden se je v Beogradu vršila konferenca v kmetijskem ministrstvu, katere zaključek je bil sklep, da se v vseh banovinah ustanovijo posebne kmetijske zbornice. - Organizacija kmetijskih zbornic je predvidena tako, da se v vsaki občini ustanovi občinski kmetijski odbor, na sedežih sreskih po-gl a varstev sreski kmetijski odbori in na sedežih banovin kmetijske zbornice, katerih naloga bo pospeševati kmetijstvo in skrbeti za zvezo z vlado, ter ustanavljati in nadzorovati kmetijsko strokovno šolstvo in poučne tečaje. Za nove zbornice so predvidena posebna sredstva iz banovinskih in državnih kmetijskih fondov ter je določeno, da se vsled njihove ustanovitve davčne dajatve ne smejo povišati. Preil nadaljevanjem naših trgovinskih pogajanja z Avstrijo. Dunajski tisk objavlja, da se bodo prekinjena pogajanja za sklep nove trgovinske pogodbe z našo državo nadaljevala koncem tekočega meseca na Dunaju. Značilno za razpoloženje avstrijske javnosti nasproti nam je neprikrito priznanje, da se pravkar vršijo posvetovanja za ponovno zvišanje carin na vse naše glavne izvozne produkte. Dunajski tisk dvomi, da bi bilo z nami mogoče skleniti regijonalno pogodbo po vzorcu avstrijsko-madžarske, ker je že naprej prepričan, da naša država ne bo hotela odobriti zahtevanih olajšav za uvoz avstrijskih industrijskih predmetov. Zaključno pa se izraža upanje, da lx> nova pogodba stopila v veljavo še pred 30. junijem, ko poteče stari dogovor. Intrige med slovenskim obrtništvom. Med slovenskim obrtništvom, ki je doslej skoraj do zadnjega moža stalo v taboru, ki se je zavzemal za dosedanji sistem skupnih zbornic, so pričeli nekatera sejati nezadovoljstvo ter propagirati sistem ločenih zbornic, češ. da je obrtništvo dovolj zrelo za vzdrževanje lastne, ločene zbornice. Na zadnjem takem zborovanju, katerega pa se niso udeležili polnoštevilno in tudi ne pravilno pooblaščeni delegati, se je sprejela celo resolucija za ustanovitev samostojnih obrtnih zbornic, katero je naše dnevno časopisje publiciralo. Glasovi vodilnih osebnosti pa pojasnjujejo, da je bila resolucija sprejeta na način, ki se ne^more smatrati za pravo voljo slovenskega obrtništva, katero stoji slej-koprej v taboru za skupni zbornični sistem. Kako je razdeljena emisija našega stabilizacijskega posojila. Naše stabilizacijsko posojilo se bo emitiralo v sledečih državah (v milijonih frankov): Francija 675 Švica 125 Čehoslovaška 100 Švedska 50 Jugoslavija 50 Holandska 25 Pri nas se je podpisovanje že pričelo ter bo trajalo do 6. junija, če se ne bo že prej zaključilo. Posojilo se bo emitiralo v obveznicah po 1000 frankov po kurzu 87-5 odstotka, tedaj stane ena obveznica 875 frankov ali 1946-50 Din. — Obrestovanje je sedemodstotno, tedaj letno 75 frankov od vsake obveznice. — Podpisovanje se vrši pri vseh državnih *n večjih privatnih denarnih zavodih. Za izvoz vin na Češkoslovaško si morajo izvozniki vsakokrat oskrbeti izvirno spričevalo od poljedelskega oddelka pristojne banske uprave. Izvoz vina iz Dravske banovine. Po poročilu poljedelske kontrolne postaje v Mariboru je bilo iz naše banovine v aprilu izvoženih 1425 hi vina; '°d tega 1880 hi v Avstrijo, ostanek pa Nizozemsko, Belgajo in Bavarsko. Inozemska industrija v Jugoslaviji. V Beogradu so dovršili in odobrili pravilnik, po katerem se bo v bodoče dovoljevalo inozemskim podjetjem ustanavljanje industrijskih podjetij v naši državi. Kakor si ne želimo, da se bogastvo naše zemlje izkorišča po tujcih, moramo zopet ponoviti to, 'kar smo že tolikokrat poudarili, da je v naših kapitalističnih (Krogih premalo podjetnosti, da bi za-mogli misliti na industrijalizacijo države z njihovo pomočjo. Na drugi strani pa je mrtvi kapital pri nas še vedno irajše brezplodno zaklenjen v bančnih t resori h, in ne kaže volje, da bi bil pripravljen priskočiti tej potrebni akciji na pomoč ob znosni obrestni meri, ki bi omogočala novoustanovljenim podjetjem rentahiliteto. Tudi pogoji za dosego kreditov na domačem denarnem trgu so še vedno preostri, da bi se zamogli z njimi okoristiti podjetni ljudje. Čim nam bodo znane podrobnosti novega pravilnika, se z njim natančneje pobavimo. Insolvence v aprilu. Po uradni statistiki državnega statističnega urada je bilo v aprilu vsega 43 konkurzov in 61 prisilno - poravnalnih postopanj, skupaj torej 104 insolvence nasproti 76 'konkurzoni v aprilu tekočega leta: banovina: konkurzi: poravnave: dravska 5 8 savska 7 11 primorska 4 2 vrbaska 1 — drinska 3 6 dunavska 9 29 zetska 1 2 moravska — l vardarska 13 1 Beograd 1 1 Značilno je zopet visoko število insol-venc v dunavski in savski pa tudi v dravski banovini. — V prvih štirih mesecih t. 1. je 'bilo v vsej državi zabeleženih 155 konkurzov in 235 prisilnih poravnalnih postopanj, skupaj torej že 390 'insolvenc, nasproti 303 konkurzoni v istem razdobju pret. leta in 407 konkur-zom 'v prvih 4 mesecih leta 1929. Za odpravo malih drogerij. Novosadska Zbornica TOI je na merodajno mesto vložila prošnjo, naj bi se v bodoče za ustanavljanje novih malih drogerij ne izdajalo več dovoljenj. Sedanje male drogerije pa naj 'bi smele obstojati samo toliko časa, dokler ne umrejo njihovi lastniki. Dvomimo, da bi trgovinski minister osvojil tak predlog, ki očividno stremi za prosperiteto »velikih« in za popolno odpravo malih in srednjih. Menda bo tudi težko, če ne nemogoče najti pravilno merilo za razlikovanje »velikih« od malih in srednjih. Redukcija dela v Vevčah. Vevške papirnice so skrčile delovni čas na 4 oziroma 5 dni tedensko. Vzrok ni zmanjšana poraba, temveč povečana kapaciteta vsled uvedbe novih strojev, ki rabijo vedno manj človeških delovnih moči. Ukinitev deviznih omejitev. Na mnoga vprašanja sporočamo, da bodo vse devizne omejitve, t. j. glede izvoza zlata in deviz za naše uvoznike, na drugi strani pa določila glede osigu-•ranja valute pri naših izvoznikih ukinjene dne 28. junija t. 1., ko stopi novi zakon o stabilizaciji dinaTja v veljavo. Razširjenje naše železarne. Kranjska industrijska družba bo zgradila valjamo za pločevino izpod 1 man, ki jo rabi zlasti tvrdka Westen v Celju za izdelavo pločevinaste emajlirane posode. Poleg tega se osnuje poseben oddelek za izdelavo železnih, pocinkanih parnih in plinskih cevi, katerih uvažamo letno okoli 800 vagonov. Kapaciteta tega oddelka je proračunana na 500 do 600 vagonov letno. S tem je v naši železni industriji napravljen važen korak naprej, ki bo na eni strani omilirdelno splošno krizo, ni drugi strani pa ugodno vplival na našo zunanjo trgovino. .,TBIBUIMA“ F. B. L. tovarna dvokoles In HBHHHHHII vozičkov Ljubljana, Karlovška cesia 4 Prodaja na obroke Občni zbor ljubljansko borze za blago in vrednote se vrši dne 28. t. m. ob 16. uri v borznih prostorih »Trgovskega doma« v Ljubljani. Gostilničarska pivovarna. Občni zbor Gostilničarske pivovarne v Laškem, ka je bil prvotno sklican za 27. t. m., je odgoden na 15. junij. Naše naročnike, zlasti tiste, ki so še zaostali z naročnino, vljudno in nujno prosimo, naj poravnajo. Položnice so bile priložene že večkrat. Če jih slučajno nimate pri roki, dobite za 25 para na vsaki pošti prazno položnico, na katero zapišete naš naslov in številko našega čekovnega računa: 15.420. S tem nam prihranite sitnost in strošek za pisanje opominov. U prava. TVORNICA CIKORIJE Okusna in zdrava je • KOLINSKA KAVA Olajšava za izvoz vina v manjših količinah. Finančno ministrstvo je sporazumno s kmetijskim ministrstvom določilo, da se smatrajo izvožena vina pod 50 litrov za vzorce, vsled česar odpade za manjše količine izvozna taksa. Ruška tvornica je zaključila lansko poslovno leto z 12,573.595 Din (lani 13,183.631 Din) dobička ter bo izplačala delničarjem sedemodstotno (lani 10%) dividendo. POVPRAŠEVANJE ZA NAŠE 12 ■Zavodu za pospeševanje zunaje trgovine v Beogradu so prispela sledeča povpraševanja za naše izvozno blago: fižol: London — 7744, Barcelona — 7847; krompir: Bern — 7900; krma: Bern — 7900 in 8144; razni poljski pridelki: Brno — 7374, Barcelona — 7847 in 8144; hmelj: Barcelona — 8144; sadje: Varšava — 8083; jajca in perutnina: Milano 7377, Barcelona — 7396, 7558 in 7456; KULUK NA NED! Prvotno odredbo za delo na nedržavnih (občinskih in banovinskih cestah), ki je bila določena na pet enot za teto 1930. in 1931., v naši banovini je ban dr. Marušič sedaj z ozirom na težki Položaj znižal tako, da znaša za nedržavne ceste samo 3 enote, in sicer praviloma v dveh enotah za pomladni ter v eni 6noti za jesenski termin tek. leta. V °zira vrednih primerih, kadar bi bilo ogroženo kmetijsko gospodarstvo, je srezki načelnik pooblaščen, da dovoli odslužitev ljudskega dela, odrejenega za ^Pomladni termin, v jesenskem terminu. Pri obvezancih, ki plačajo manj kakor 200 Din letnih neposrednih davkov, znaša obveznost eno enoto, tedaj tri dni dela, pri davkoplačevalcih pa, ki plačajo več, se odmerjena enota pomnoži s tremi. Osebe, ki plačajo nad 10O Din letnih Neposrednih davkov, lahko vsako dnino °-OZNO BLAGO V INOZEMSTVU. kože: Milano — 7519, Barcelona — 7625 (ovčje, kozje in telečje z dlako); svinjska čreva: Halberstadt — 7489; slanina-mast: Brno — 7374; zdravilna zelišča: Marseille — 7819, Nurnberg — 7486, Frankfurt — 7491, Curih — 6505. Zavod daje interesentom brezplačna pismena pojasnila in želi, da mu trgovci stavijo že fiksne, po možnosti povzročene ponudbe z naznačbo cene, množine, dobavnega roka in plačilnih pogojev. ŽAVNIH CESTAH. nedržavnih cestah na podlagi letne odmere neposrednih davkov: do 200 Din davka 1 dan dela » 500 » » 2 dni 900 » » 3 > » 1.400 ■» » 4 » 2.000 > 5 > > > 2.700 » » 6 > > » 3.500 > 7 » 2> ■> 4.400 > » 8 » > » 5.400 » » 9 2> » » 6.600 » » 10 » 8.000 » 11 » 10.000 > » 12 » » pri osebah ki plačujejo nad 10.000 Din neposrednega davka pa za vsakih na-daljnih 3000 Din po en dan več. Ker je za leto 1930. in 1931. določeno skupno troje dni dela, lahko vsak sam izračuna, koliko odpade nanj. Odkupnina znaša osnovno odmero (1, 2, 3 itd.) dni dela, pomnoženo s tremi (za leto 1930, in 1931. določena enota) in tolikokrat po 20 Din. Po širnem sverfu. Padanje tečajev na berlinski borzi. V zvezi s položajem, ki je nastal zaradi pretresanja vprašanja nemško-avstrijske carinske unije in omajanega zunanje političnega položaja Nemčije, deloma pa tudi radi poloma dunajske »Kreditanstalt« in radi poslabšanja ro-tranje-gospodarskega stanja kažejo nemški in avstrijski papirji nagibanje navzdol ter je berlinska borza preživela par prav kritičnih dni. Stavke in nemiri po vsem svetu. V Španiji se po uspeli republikanski revoluciji še vedno vrstijo spopadi med protivnimi strankami. Revo]ucijonaroi so požgali večje število samostanov. Na švedskem so komunisti povzročili nemire, pri katerih je prišlo do resnih dejanskih spopadov. Proglašena je bila splošna stavka, katere se udeležuje okoli 50.000 delavcev. Stavka pojemava in se polagoma vrača mir. V Egiptu je povodom volitev prišlo do ježkih incidentov, pri katerih je bilo okoli 60 demonstrantov ubitih in veliko število ranjenih. Izbruhnile so tudi del-n^> stavke. Na Poljskem štrajka okoli 40.000 rudarjev in kakih 5000 delavcev v oljni industriji. V štrajk so stopili tudi šoferji v protest proti previsokim taksam. V Franciji je sklenilo stopati v stavko tekstilno delavstvo (okoli 125.000) v severnem delu države. Vzrok: mezdno gibanje. i Indeks na debelo. Tekom zadnjih štirinajst dni je indeks cen na debelo kazal nadaljnje nazadovanje v Ameriki, kjer je padel od 74-4 na 73’3, v Franciji od 84-4 na 83-4, v Angliji od 71 na 70, dočirn je v Italiji ostal na prejšnji višini 717 Naraščanje indeksa cen je opaziti samo v Nemčiji, ^jer je porastel od 81-1 na 81-5. Kakor ®W> že javili, je tudi v JugosJaviji indeks cen porastel v aprilu od 74-6 na 75,‘5 — in sicer na račun podražitve žita, kar je posledica carinske ^aščite dn ui v nikakem skladu s stanjema na svetovnem tržišču. Nazadovanje svetovne trgovine. Po nemški statistiki, ki obsega 43 držav, je znašala skupna vrednost prometa leta 1929 253-3 milijarde mark, lansko leto pa komaj 2037-7 milijarde mark. Po vrednosti je tedaj svetovna trgovina lani nazadovala za eno petino. Znižanje diskonta. Nizozemska državna banka je dne 16. t. m. znižala diskont od 2'A na 2%. Angleška državna banka je znižala diskontno mero od 3 na 2 A%, kar zna-či najnižje stanje od 1. 1909. Francoska državna banka je vsled visoke diskontne niere (2%) že izgubila stik s privatnim denarnim trgom, kjer znaša diskontna mera le 1"5% in celo 1‘25%, vendar še okleva z znižanjem ter čaka, kak efekt bo imelo znižanje v Ne\vyorku in Londonu. Amerika proti zniževanju plač. Ker so v zvezi z nastalo krizo pričela nekatera ameriška podjetja zniževati plače delavcem, je vlada nastopila proti temu ter proglasila vsako znižanje za neveljavno, ker je v nasprotju s kolektivno pogodbo iz leta 1929. Ruska rž v Nemčiji. Dočim na eni strani Nemčija povišuje uvozne carine na žito in s tem podra-žuje kruh, je sedaj nakupila 3400 vagonov ruske rži, ki jo bo razdelila mlinom v mletje, da s tem cene kruha zopet zniža. ■ ....... . .j. ie vrt nas in v inozemstvu najbolj vri! juhi jena Itrema za čevZ/c Kriza v poljski tekstilni industriji. Vesti iz poljske tekstilne industrije pričajo o naraščanju krize. Te dni sta zopet reduciraj i tvernici v Bielicu m Biali 10.000 delavcev. Vse tovarne reducirajo delavstvo, poleg tega pa nameravajo znižati mezde za 10—12%. Zunanja trgovina Francije. Francoska zunanja trgovina v aprilu kaže (v milijonih frankov): izvoz ‘2880, uvoz 3902, pasivnost 1022. V prvih štirih mesecih skupno pa: izvoz 11.284 (lani 14473), uvoz 15.713 (lani 18:582) in pasivnost 4429 (lani 4109) milijonov frankov. Konkurz v poljski industriji naite. Na Poljskem je vzbudil veliko senzacijo nenadni konkurz vzhodno - gališke industrije nafte »Sagir«. Pasiva znašajo 5 milijonov zlotov. Bor/.a za kurivo v Parizu. V Parizu se snuje prva borza za kurivo, ki bo vodila posle, zadevajoče trgovino s premogom, drvmi, ogljem in z vsemi tekočimi gorivi. Poljsko-češkoslovaška trgovinska pogajanja so v svojem informativnem delu ugodno zaključena ter je pričakovati sklepa nove trgovinske pogodbe v prvih dneh meseca junija ŽITNA KONFEREJi Kakor smo že javili, se na zadnji konferenci v Rimu, kjer Amerika ni bila zastopana, niso mogli storiti nikaki ukrepi za omLljenje žitne krize. Te dni Pa se ob sodelovanju Združenih držav vrši v Londonu konferenca delegatov vseh onih žitorodnih držav, ki izvažajo žito. Zastopana je tudi naša država in Sovjetska Rusija. Nenormalno opažamo pri nas v zadnjem času porast žitnih oen, kar je plod spekulativnih operacij, od katerih ima Profit samo omejeno število dobičkarjev, kateri pač niso- vredni carinske zaščite. V ostalih delih sveta se cene žita Ruska naročila na Češkoslovaškem. Sovjeti so pri češkoslovaški kovinski industriji ponovno naročili za 96 milijonov Kč kovinskih izdelkov. S tem znašajo letošnja sovjetska naročila na Češkoslovaškem že 500 milijonov Kč, do-čim so lani celo leto znesla komaj 571 milijonov Kč. Češkoslovaška zunanja trgovina. V aprilu izkazuje češkoslovaška zunanja trgovina (v milijonih Kč) izvoz 1177, uvoz 1086, tedaj aktivnost 141 (lani pasivnost 38). Zunanja trgovina prvih štirih mesecev letos izkazuje močno nazadovanje ter znaša vrednost (v milijonih Kč): izvoza 4300 (lani 5700), uvoza 3600 (lani 5409) in aktivnost 640 (lani 320) milijonov Kč. Nemška zunanja trgovinu v aprilu izkazuje 780 milijonov mark izvoza in 654 milijonov mark uvoza ter je mesec zaključen z aktivno postavko 164 milijonov mark, ker je treba k izvozu prišteti še vrednost 38 milijonov mark na račun reparacijskih dajatev. Češkoslovaško-avstrijska trgovinska pogajanja so se pričela dne 19. t. m. na Dunaju. V juniju se pričnejo v Pragi razgovori1 tudi za sklep pogodbe z Grčijo. 3A V LONDONU. le s težavo obdr-žujejo na prejšnji višini, a bodo skoraj gotovo morale pasti, ker imata samo Kanada in Združene države pripravljenih še nad 400 milijonov bušeljnov (okoli 110.000 vagonov) žita stare letine za izvoz, ki ga ne moreta plasirati nikjer, ker so vse države obdane z neprodirnimi carinskimi zidovi. Dasiravno so najpriznanejši svetovni gospodarski strokovnjaki ponovno ugotovili, da vzroki krize ne ležijo v preveliki produkciji, pač pa v premajhni kupni moči, bo konferenca razpravljala o omejitvi žitnih polj. IZ KONFERENCE DRUŠTVA NARODOV. Avstrijsko-nemška carinska unija. Eno izmed najbolj kompliciranih vprašanj sedanjega zasedanja Društva Narodov je tvoril načrt za ustanovitev av-strijsko-nemške carinske unije. Dočim sta bili Nemčija in Avstrija nepopustlji- vi v tem oziru in sta od početka imeli na svoji strani čisto odkrito Madžarsko in Italijo, pa tudi del ostalega inozemstva je mestoma brez posebnega zanimanja, ponekod pa celo s simpatijami spremljal ta načrt, je konferenca osvojila mnenje, ki ga je zastopala Francija s podporo držav Male antante ter določila, da se vprašanje izroči Mednarodnemu razsodišču v Haagu, ki naj o tem izreče svoje pravno mnenje. To mnenje pa pride ponovno v razpravo Društva narodov letos v septembru. Sklep je bil soglasno sprejet, in malo upanja je, da bi se načrt carinske unije zamogel uresničiti. Mrtvi kapital vzrok evropske krize. Angleški delegat Henderson je v svoji razpravi poudaril, da je eden glavnih vzrokov gospodarske krize ta, da večina bank drži ogromne množine mrtvega kapitala v svojih tresorih, medtem, ko večina evropskih držav nujno potrebuje kreditov. Mi smo o tem že davno razpravljali ter ugotovili, da je tudi v naši notranjosti pomanjkanje dolgoročnih investicijskih kreditov in kopičenje mrtvega kapitala v bančnih tresorih največji škod- ljivec gospodarstva, ker umetno po-vzrok uje visoko obrestno mero za kredite in s tem onemogoča vsako podjetnost. Škodljiva carinska politika. Henderson je v svoji daljnji razpravi izjavil, da je sedanja carinska zaščita skoraj povsod pretirana in škodljivo vpliva na že itak do skrajnosti slabo gospodarsko stanje Evrope. Vse države se krčevito branijo tujega uvoza, istočasno pa hočejo za vsako ceno najti mesto v inozemstvu za svoje izvozne produkte. Henderson poziva države k odstranitvi prenapetih carin, predno ne bo prepozno. Ne podraževanje, temveč pocenitve! Mnenju Hendersona se je pridružil tudi ruski delegat Litvinov, ki je uvodoma zavračal domneve o ruskem dumpingu. Nizke cene smatra Rusija za najpotrebnejše sredstvo k omilitvi gospodarske krize, ker le nizke cene pripomorejo do zvišanja kupne moči, tedaj do povečanja konsaima. Z ozirom na carinsko politiko graja Litvinov preferenčne carine, kakor tudi izvozne premije in previsoko carinsko zaščito ter je stavil Društvu narodov zahtevo, naj se sklene mednaroden dogovor, po katerem bi bilo državam izvoznicam prepovedano izvažati blago po nižjih cenah kakor vladajo v njihovem območju. Tržna poročila. Volna. V Beogradu je šla volna nekoliko navzdol ter se je plačevala začetkom tega meseca »stogoš« po 10 Din (pred mesecem 11-50) in »cigaja« po 1070 Din (pred mesecem 12-50) za kg. Orehi. Ob čvrsti ceni se je plačevalo domače blago v Zagrebu po 530 do 560 Din 100 kg, Bratislava plačuje kg po 11 Kč, Trst plačuje albansko blago po Lit 250. Sirova svila. ' Cene sirove svile na milanskem tržišču so šle tekom zadnjih 14 dni zopet navzdol za 10—25 lir ter notira blago za predilnice, franiko Mlan v lirah: 95 za grege grand exquis Friulli 13/22 ds., 80 do 87‘50 za grege exquis 13/22 ds., 82-50 do 85 za grege extra 13/22 ds., 80 za grege classique 13/22 ds. Pridobivajte nove naročnike! Zdravilna zelišča. Inozemska tržišča so precej nezanesljiva v cenah, vendar vladajo v Hamburgu sledeče cene za blago, postavljeno v Hamburg ali v Regensburg za 100 kg v dolarjih: arniikovo cvetje 19 do 19‘50, kamelično cvetje 19—20, cvetje belega sleza 23—24, listje belega sleza se močno išče ter plačuje po 7-50—8, bezgovo cvetje, la, presejano blago 38 do 40, lipovo cvetje 25—26, posebno lepo blago do 28, srebrna lipa 19‘50—21, pelinovo listje 10—11, pelinova cela stebla 5, beladonino listje 20—21, beladonine korenine 20—24, meta (herba menthae Pip.) 24—25, rožmarinovo listje 5-20 do S’30, koren belega sleza, oluščen 18—19 (malo povpraševanja), čemerildn koren 8'75—9’25, divji šipek (brez semena) 17, se?ne divjega šipka 7'50, smrekovi popki, prerešetano blago 4-75—5, z roko obrano, prvovrstno blago doseza ceno do 13 dol., borovnice 12—14, bezgove Jagode 12—14. Fižol. Zagreb notira beli novi fižol po 240 dinarjev; v Rimu se plačuje debeli beli fižol po Lit 117'50; v Lyonu pa se kupčuje z inozemskim drobnim fižolom po frs 177-50. Mast in slanina. V Zagrebu notira mast v 50 kg sodčkih 1475 do 15'25 Din, v Som boru v ■velikih sodčkih 12'50 do 13‘50 Din kg, suha slanina pa po 12 do 13 Din; v Trstu se plačuje domača mast v zabojih Po 400 do 420 lir 100 kg, Iz brazilskega tržišča za kavo. Brazilska vlada je uvedla na kavo izvozno ta les o 9 milreisov (46-80 Din) od vreče, kar je sicer trenutno povzročilo, da je kava nekoliko poskočila v drugih državah. Vendar se že sedaj opaža, da j© bil ta ukrep bržkone prenagljen, ker Preti brazilski kavi sedaj tem močneje tuja konkurenca. Vlada je uvedla takso, da iz teh prispevkov napravi poseben fond, katerega namerava porabiti za nakup večjih množin kave od domačih pro-iz/vodnikov, ter jo — uničiti, da bi prevelika ponudba ne kvarila cen. Kovine. •Na londonski kovinski borzi notirajo sledeče cene v funtih, šilingih in pencah: Sv i n e c je šel tekom meseca nekoliko navzdol ter je ob nemirnem tržišču padel od 12/6 na 11/18/9. Svinec je še vedno v stalnem nazadovanju tudi na ameriškem tržišču. Cink je notiral začetkom meseca 11/11, a je v neprestanem padanju ter notira danes 10/12/6. Baker je pravlako v neprestanem nazad '-vanju ter je tekom meseca padel od 42/10 na 39/17/6, dasiravno se karteli trudijo vzdržati ceno umetno na višini K o s i t e r je tudi v močnem nazadovanju ter je padel tekom meseca za približno 7 funtov na 104/7/6. A n t i m o n notira ob mirnem tržišču 42/10 (domače blago). Kovine tedaj v splošnem še vedno padajo v ceni. Zvišanje cen umetne svile v Nemčiji. V Nemčiji je prišlo do ustanovitve kartela tvornic umetne svile, vsled česar so sporazumno dvignili ceno za 5 do 8 odstotkov. V Nemčijo se iletno uvaža okoli 2,225.000 kg svile, od tega skoraj polovica iz Italije. Ameriško tržišče. Na ameriških blagovnih boTzah notirajo sledeče cene (v oklepaju so cene pred 14 dnevi): Žito na čikaški borzi: pšenica je šla za spoznanje navzgor ter notira 84-50 (83-75) centimov za bušel (27-21 kg). — Ostaila žita notirajo za bušel (25-40 kg): koruza je šla zopet nekoliko navzdol na 55-62 (od 56-75) centimov; rž se je po zadnjem nenadnem padcu okrepila te notira 38 (33-75) centimov; oves ima umerjeno ceno (26-50 (26*75) centimov. Bombaž je zopet nazadoval ter notira v Ne\vyorku 9’15 (9-70) centimov za libro (0-45 kg). Kava se je vsled akcije brazilske vlade nekoliko okrepila in notira v N,ewyor-ku vreča: >Rio« No. 7 — 5-61 (5-10) dolarja; >Santos« pa 8-65 (8-45) dolarja. ŽITO. Na domačih borzah pokazujejo žitne cene, ki so bile že prej veliko nad svetovno pariteto, nadaljen porast. To naraščanje cen bi bilo pozdraviti v dobi izvozne sezone. Danes pa, ko nimamo vsled že itak previsokih cen nobenega izvoza in se malenkosti nanašajo samo na dopolnitev starih pogodb, in se vse predaje nanašajo izključno le na domači konsum, je naraščanje cen žita našemu gospodarstvu skrajno škodljivo, dasi-ravno še skuša s strani špekulantov, ki imajo edini dobiček od tega, prikazati to kot nekak ugoden pojav, in se v ta namen ne poslužujejo samo dnevnega in deloma tudi strokovnega tiska, temveč tudi drugih publicističnih sredstev. Producent, zlasti mali producent, nima od tega prav ničesar. Škodo pa ima konsument, ki je že itak svojo kupno moč docela izčrpan; največjo škodo pa naš trgovec, ki je ob neenakosti razmerja med svetovnim in domačim žitnim tržiščem ter je postal vsled teh razlik popolnoma neorijentiran in s strahom pričakuje, kaj prinese bližnja bodočnost v zvezi s poročili o novi letini. Menda smo se že navadili, da vsako izpremembo v gospodarski politiki gledamo samo iz lepih strani; vendar ne gre, da bi se to stanje po gotovih dobičkarjih izkoriščalo kar na debelo, na težko škodo že tako trpečih malih in srednjih ljudi, ki vendar tvorijo ogromno večino. Če kdaj, je gotovo sedaj nastopila potreba, ko je treba račune špekulantov temeljito revidirati. Na ljubljanski borzi je pšenica tekom tedna zopet poskočila za 15 do 20 in celo za BO Din ter beleži sledeče cene, mlev-ska voznina, franko slovenska postaja, plačilo v 30 dneh: potiska, zdrava, rešetana, suha, 80 kg težka, z 1% primesi 275—277-50 Din; srbobranska, zdrava, ‘rešetana, suha, 80 kg težka, z \ % primesi 272—275 Din; bačka, Sombor okolica, 79 kg težka, z 2% primesi 260—262-50 Din; baranjska, 79 kg težka, z 2% primesi 250—252'50 Din. Moka je šla tem podražitvam primerno navzgor za 10 do 15 Din ter notira franko slovenska postaja, plačilo v 30 dneh: banatska, nularica 375—380 Din; bačka, nularica 360—365 Din. Koruza se je ziinemo podražila in notira ob mlevski voznini (če ni drugače pripomnjeno), takojšnja dobava, slovenska postaja: suha, zdrava, rešetana, navadna voznina 160—162-50 Din. Oves baranjski ob navadni voznini, slov. postaja, plačilo v 30 dneh notira 207 50—210 Din. Lesno Zanimanje inozemstva za naš les. Pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu so sledeča povpraševanja za naš les: Hrastovi in bukovi pragovi: Barcelona - 7455; lesno oglje: Barcelona 7457, 7922 in 7526; gradbeni les: Malaga — 7636; orehovina in snvrekovina: Bern 7900; različen les: Catania — 7875, Centa — 7686, Bari 7275. tržišče. Za zastopstva naših lesnih trgovcev se zanimajo v inozemstvu: les za celulozo: Milano — 1068; mizarski les: Amsterdam — 4294; vse vrste lesa: Milano — 6394 in 8235. Zavod daje pod navedenimi številkami brezplačna pismena pojasnila interesentom. Po možnosti pa naj naši trgovci pošJjejo za svoje blago »Zavodu« že fiksne ponudbe z navedbo vrste, množine, cene, dobavnega roka in plačilnih pogojev. Prevoznina za parjeno bukovino. Na vlogo Save za industrijah cev, naj se zaprte vagone za parjeno bukovino ne zaračunava 10% doplačilo, četudi se h dostavijo na zahtevo stranke, je Generalna direkcija državnih železnic sporočila, da tej želji ne more ustreči. Dobave. 220 komadov hrastovih pragov in 570 komadov različnega lesa nabavi do 27. t. m. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan. 5000 komadov zabojev za prepečenec nabavi do 8. junija Armijska komanda v Zagrebu. 12.000 komadov krajnikov nabavi do 2. junija Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju. Podrobnejši pogoji pri Zbornici TOI. POLOŽAJ NA Lesno tržišče se je vsled nastopa gradbene sezone nekoliko razživelo. Splošno se zamore položaj donekod primerjati lanskemu. Poleg gradbenega lesa, ki vsled koroške konkurence kaže mlačnej-šo kupčijo, se živahnejše trguje z ogljem. Bukovina je splošno nekaj trdnejša v ceni 'kafeor jalovina. V hrast črvini s© išče samo boljše blago za izdelavo vagonov. Močno se množijo protesti kupcev, ki se nanašajo največkrat na slabo manipulacijo. Vzroki so pa mnogokrat očividno izmišljeni ter zasledujejo namen — izseliti boljše kondicije, popust v ceni in slične bonitete Pri sklepanju pogodi), kakor tudi pri izvrševanju naročil priporočamo našim lesotržeem vse mere previdnosti. Naj velja vedno načelo: »Jasne pogodbe — dobri prijatelji«'! Netočnosti in cela vrsta' neplačil sili trgovca, da je zlasti glede plačilnih pogojev in rokov ter glede garancij za kreditirano blago skrajno rigorozen. Množeči se slučaji konkurzov inozemskih lesnih tvrdk pa učijo, da mora biti danes naš lesotržec tudi pri sklepanju kupčij z že znanimi odjemalci, ki so veljali doslej za dobre plačnike, previdnejši. Ni- Nazadovanje v svetovni lesni trgovini. Primerjava lanske statistike lesa kaže nasproti letu 1929. siledeča nazadovanja pri izvozu: iz Amerike 30%, iz Poljske 28%, iz Avstrije in Jugoslavije po 21%, iz Češkoslovaške 18%, edino izvoz iz Rusije je narastel za 30%. Pri državah, ki les uvažajo iz inozemstva, pa se je poraba lesa, kakor kažejo podatki o njihovem uvozu, zmanjšala v Ameriki za 30%, na Češkoslovaškem in Madžarskem za 29%, v Belgiji za 14%, v Angliji za 7% in v Italiji za 6%. Nasprotno pa je uvoz lesa v Francijo lani porastel za 15%. Naš lesni izvoz je moral utrpeti Jani tem večjo škodo, ker je naša glavna odjemalka Italija skrčila porabo lesa, poleg tega ipa se je ua vseh naših tržiščih pojavil vpliv ruskega povečanega /.voza. S Francijo pa, ki je edina obdržala dobro konjunkturo, ima naša lesna trgovina še danes premalo zvez. ESNEM TRGU. komur ne bo škodovalo, če obnovite svoje dosedanje informacije o premoženjskem razmerju starih odjemalcev. Na ljubljanski lesni borzi je teden za čudo zopet minil brez vsakih objavljenih povpraševanj. Tozadevna rubrika borznih poročil nosi že tretji teden ene in iste stvari. Običajno so se prav v tem času povpraševanja razživela, letos pa ... Lesni oddelek ljubljanske borbe je že od svoje ustanovitve kazal, da prevzame vodilno mesto v državi. Današnje razmere pa tega ne kažejo več. Na borzi je razpoloženje, kakor vedno — mlačno. Objavljeni sklepi v drvih in oglju so komaj omembe vredni. Pač pa je nekam bolj živahno v eksekutivnih prodajah. Ta teden je bilo eksekutivnb prodanih 5 vagonov hrastovih desk po 760 Din fko meja. Cene neizpremenjene. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanju valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 avstrijski šiling 1 belga 1 bolgarski lev 1 češkoslov. krona 1 francoski frank 1 italijanska lira 1 grška drahma 1 madžarski pengo 1 nemška marka 1 poljski zlot 1 romunski lej 1 španska peseta 1 danska krona 1 švicarski frank 1 hol. gold. 1 turška lira, papir 1 zlati frank 1 kanadski dolar 1 norveška krona 1 brazilski milreis 1 argentinski pezos 1 švedska krona 1 egiptovski funt 1 albanski frank 276-30 27615 56-80 56-70 8— 7-98 7-90 7-90 —41 —41 1-684 1-68 2-224 2?2 2-976 2-97 —73 —73 9-90 990 13’54 13-52 6-37 6-32 -•338 —33 5-80 5-60 15-217 1512 10-956 10-95 22-84 22-81 26-90 26-90 10-959 10-96 56-50 56-50 15-21 15-23 5-20 5-20 18-70 18-70 14-23 14-20 283-40 283-30 1090 Peseta se še vedno ni ustalila ter je tekom tedna zopet nekoliko nazadovala, vendar kaže sedaj navzgor. Dinar se je po stabilizaciji mednarodno močno okrepil. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 421'50—421-65, 7% Blairovo posojilo 82-62—82-86, 8% Blairovo posojilo 91*12 do 91-25, 1% investicijsko posojilo 89 — ponudba, tobačne srečke 25 ponudba, 4% obveznice 51—52-50, begluške obveznice 67-50 ponudba, Rdeči križ 40 povpraševanje, posojilo državne hipotekarne banke 84—84-75, Seliginanovo posojilo 83—83-50. Nazadovanje se je ta teden nadaljevalk) in je zopet pri nekaterih papirjih znašalo približno pol odstotka. Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 120 povpraševanje, Prva hrvatska štedionica 930—935, Strojne tovarne 80, Trboveljska premogokopna 274 — 276, Kranjska industrijska družba 312, Združene papirnice Vevče 120 povpraševanje. Nar. banka 7750 — 7800, Kreditni zavod 170 — 180, Obrtna banka 36 povpraševanje. Močno je zopet nazadovala »Trboveljska«, ki kaže tekom tedna padec za 30 točk; nekoliko je šla navzdol tudi Narodna banka, ostali tečaji so krepki. Trgovski slovarček. (Nadaljevanje.) Pasiva — dolgovi; pasiven — dolgovi so večji od imovine. Pasivna resistenca — omejitev dela na izpolnjevanje najnujnejših dolžnosti (šbrajk v omiljeni obliki). Perfektno — zaključeno, gotovo. Perijoda — časovno razdobje. Perspektiva — izgled, vidik. Por ultimo — koncem meseca. Plasirati — namestiti, najti prodajo. Plein pouvoir (izg. plen povor) — neomejeno pooblastilo. Plomba — plombirati — pečat, pečatiti s svincem ali sličnimi kovinami. Porto frunco — svobodna luka. Pozitivno — uspešno. Freferenca — prednost. P. p. — per procura — kratica pri podpisu prokuristov. Prijoriteta — z gotovimi prednostmi opremljena delnica ali vrednostni papir Prima (la) — prva vrsta. Prokura — pooblastilo; prokurist — stalni pooblaščenec tvrdke. Prospekt — opis blaga. Prohibicija — prepoved* zabrana. Proporcija — sorazmerje. Pro mile — od tisoča. Punto franco — svobodni del luke. Rabat — popust pri računu. Rafinirano — prečiščeno. Rariteta — redkost. Rata —obrok. Reciprociteta — vzajemnost. Redukcija — skrčenje, znižanje. Reelno — stvarno. Reesuinpcija — ponovni nakup. Reeskompt — ponovni eskompt menice. Reflektirati — uvaževati, zanimati se za stvar. Referenca — poročilo. Reforma — preuredba. Regres — pravica zadnjih meničnih dolžnikov na povračilo plačila od prejšnjih. Rekompenzacija — povračilo v protivrednosti. Rekapitulacija — zbirni obračun.. Rekvizit — potrebščina. Rekvizicija — oblastna zaplenitev. Relacija — vrednostno razmerje med zlatom, srebrom in drugimi kovinami. Reiniteut — menični upnik. Resistenten — odporen, vzdržen; re-sistenca — odpornost, vzdržnost. Respiro — ugodnost podaljšanja plačilnega roka, odlog plačila. Revalutacija — ureditev vrednosti v prejšnje stanje. Ko zahtevate pri Vašem engrosistu vanilinov sladkor in pecilni prašek, tedaj izrecno zahtevajte / Dr. OetLerjev pecilni prašek in Dr. OeiLerjev vanilinov sladkor ker se je že večkrat pripetilo, da trgovec na to pozabi, vsled česar dobite slabe posnetke naših izdelkov. Istotako pazite na zavarovalno znamko „SVETLA GLAVA“, ker je to edina, ki jamči za dobro kvaliteto. Ako pri Vašem 'engrosistu ne 'dobite Dr. OETKERJEV1H izdelkov, tedaj pišite direktno na tovarno Dr. Oe4ker Maribor katera Vam na željo pošilja vse, pa bodisi tudi najmanjši kvantum. Revizija — ipregled; revizor — preglednik; revidirati — pregledovati. Rimesa — menica, glaseča se na tuzemsko valuto. Rinfusa — raztreseno, nepakirano. Riziko — tveganje; riskirati — tvegati, ne glede na eventuelne izgube. Robota — prisilno delo. Run — naval vlagateljev, zahtevajočih izplačilo vlog, na denarni zavod. R. z. z n. z. — kratica za: registrovana zadruga z neomejeno zavezo (jamstvom); r. z. z o. z. — registrovana zadruga z omejeno zavezo. Kvasna vence za birmo kakor tudi šopke, vencc za neveste, roJne šopke, razno cvetlično listje, nagrobne vence izdeluje in nudi po naj nižji konkurenčni ceni ftado Pregrad Industrija umetnih cvetlic Podčetrtek Dravska banovina Edino domače večje slovensko podjetje te vrste. Vam ustreči naša želja! Zadovoljne sl odjemalcev pa doselete, če jim postrežete z najboljšim med dobrim, zato iim ponudite f)i?. Pirčeve i sladno feove Velep ražama »PROJA« Ljubl| ana, Aškerčeva ulica 3 Veletrgovina kolonifalne in špecerijske robe Jvon Jelačin,Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Toina in solidna postrežba! Zahtevajte ceniki Lastnik: Konzorcij zn izdajo strokovnega tednika »Mnli trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskamo »Merkur«: Otmar MichAlek, oba v Ljubljani.