NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRAD ■asjasesife panMumnGEncun £ADI9Í^±I Aa;enfo'TEDNIK Ptuj, torek, 19. avgusta 2014 letnik LXVII • št. 64 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Več v notranjosti časopisa. Aktualno Haloze • V Pod-lehniku pričakujejo državno pomoč O Stran 3 Sp. Podravje Ormoško • Neurja povzročila številne nevšečnosti O Stran 4 Spodnje Podravje Ptuj • Zapore Osoj-nikove ceste zaradi podhoda ne bo O Stran 5 Štajerski RADIOPTUJ 89,8 »98.2 «104,3 www.radio-ptuj.si «| ^^^rodno 7abnm Ptuj 2014 Danes priloga Spodnje Podravje Juršinci • Težave pri projektiranju in gradnji vrtca O Stran 4 Podjetništvo Podravje • Škode v gozdovih za najmanj 1,4 mio evrov O Stran 8 Slovenija, Podravje • Koliko plačujejo občine za izgubljene živali v azilu Oskrbnina za psa znaša skoraj toliko kot oskrbnina v domu upokojencev Oskrba odraslega psa v mariborskem zavetišču stane na mesečni ravni 439 evrov, oskrba odrasle mačke 293 evrov. Dnevna oskrba za odraslega psa v mariborskem zavetišču stane 14,64 evra. Najnižja cena dnevne oskrbe za bivanje v Domu upokojencev Ptuj znaša 15,88 evra. Po zakonu so za zavržene živali dolžne poskrbeti lokalne skupnosti. Občine poudarjajo, da so cene oskrbe v zavetiščih po njihovem mnenju (pre)visoke. O Stran 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Kronika Podravje • Vse več najdb neeskplo-diranih min O Stran 32 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si „Stroje nenapovedano zagnali tik pod našimi okni, tako se ne dela ...!" O Stran 6 Zakaj je bilo odstranjenih 100 mejnikov O Stran 7 UGODNOSTI ZA NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Izrežite kuponček skupaj z vašo naročniško številko in ga odnesite v potovalno agencijo TURISTAGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet: OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014). H Cena za naročnike Štajerskega tednika je 165 €/osebo. informacije: 02 23 50 206, 02 74 81 880. ^j^arodno ^Tabavne |i lasbe lM 02/749 45 50 sprejemna pisarna, 02/ 749 4150 wellness recepcija, 0jelka.voda@terme-ptuj.si občine Juršinci Alojz Kaučič ter še dodal, da se bo z dodatnimi prostori rešila problematika prostorske stiske otrok v vrtcu: »Do sedaj so bili urejeni prostori za potrebe vrtca za dva oddelka starejših otrok kar v Osnovni Foto: Arhiv občine Dela na vrtcu pri OS Juršinci so v polnem teku, kljub temu da bi konec avgusta morala biti že končana. Zaradi težav pri projektiranju bo namreč vrtec končan mesec dni kasneje. Pol milijona težek projekt Občina Juršinci je v marcu začela nadzidavo vrtca pri OŠ Juršinci v vrednosti 501.354 evrov. Projekt je delno financiran iz evropskih sredstev, in sicer iz Strukturnih skladov v višini 177.822,00 evra. Razliko sredstev do celotne vrednosti investicije - 323.532 evrov, pa bo iz lastnih sredstev zagotovila občina. šoli Juršinci. Prostori v šoli so bili začasno preurejeni in prilagojeni za potrebe otrok vrtca, vendar niso ustrezali Pravilniku o normativih in minimalnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Razlog za izgradnjo nadzidave vrtca je tudi v tem, da se je tudi v osnovni šoli začelo povečevati število učencev, za kar bodo potrebni prostori, kjer so bili začasno nastanjeni predšolski otroci.« Monika Levanič Podravje • Neurja povzročila številne nevšečnosti Poplave in visoka V noči s srede na četrtek je večji del države zajelo močno deževje in sunki vetra. Tokrat pa ni prizaneslo niti območju Podravja. Najhuje je bilo v občini Ormož, kjer je voda zalila več kleti. Narasli so hudourniki in reke, ki so čez dan začeli prestopati bregove strug. V občini Središče ob Dravi so poplavljali vsi vodotoki. Ogroženih je bilo več hiš, številne ceste so bile neprevozne. Huda ura je bila tudi v občini Juršinci, kjer je bregove struge prestopil potok Krka, ki je zalil vaški gasilski dom ter ogrožal več stanovanjskih objektov. A po besedah predsednika PGD Gabrnik Mirana Muhiča do poplav ne bi prišlo, če bi bil potok pokošen. Huda ura v Ormožu Po besedah namestnika poveljnika Gasilske zveze Ormož Bojana Skoka so vodotoki v občini Ormož zaradi preobilice padavin narasli že ponoči. Okrog 13. ure popoldne pa je voda začela prestopati bregove strug. »Najhuje je bilo v vaseh Podgorci, Trgovišče, Cvetkovci, Pušenci ter Sene-šci. Bilo je nekaj zalitih kleti ter en hlev in gospodarsko poslopje v Podgorcih, kjer smo morali z več črpalkami črpati vodo, da ni zalilo stanovanjskega objekta,« je pojasnil namestnik Skok. Po njegovih besedah pa so imeli polne roke dela tudi v vaseh Pušenci in Trgovišče: »Tam smo polagali vreče s peskom, da smo obvarovali gospodarska poslopja.« Kot je pojasnil vodja intervencije Skok, pa je bilo največ povzročene škode na poljščinah. Sicer pa so ormoški gasilci za pomoč prosili tudi Komunalno podjetje Ormož: »Aktivirali smo komunalno podjetje Ormož, da so nam poslali delovne stroje, s katerimi smo prekopali zemljišča, tako da smo vodo preusmerili v druge vodotoke,« je še povedal Skok. Poplavljeno območje sta nadzirala in vodila podpovelj-nik GZ Ormož Željko Kukovec in namestnik poveljnika GZ Ormož Skok. Intervencija, v kateri je sodelovalo osem dru- štev s 40 gasilci, je trajala vse do 21. ure. V Gabrniku zalilo gasilski dom V občini Juršinci je močno deževje povzročilo naraščanje potoka Krka, ki je v Gabrni-ku zalil vaški gasilski dom. v-" ""' v■ ■■>;• --..V-/ Foto: Arhiv GZ Ormož Takole je poplavljal Sejanski potok v Trgovišču. torek • 19. avgusta 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 5 Ptuj • Nadaljevanje gradnje druge faze podhoda Zapore Osojnikove ceste ne bo V projekt Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MZIP), ki je investitor projekta Modernizacija nivojskih prehodov na relaciji Pragersko-Hodoš in ki zajema tudi ureditev nivojskega prehoda čez železniško progo pri trgovini Borovo, prvotno ni bila zajeta rešitev nivojskega prehoda čez regionalno cesto. "L* -I ¿L. Foto: Črtomir Goznik V teh dneh bo MO Ptuj po zagotovilih Direkcije RS za ceste prejela soglasje za izvedbo obvozne ceste in pričetek gradbenih del za drugo fazo izgradnje podhoda, v kateri bo izgrajen tudi nivojski prehod čez regionalno cesto, ki ga v prvotnem projektu Modernizacija nivojskih prehodov na relaciji Pragersko-Hodoš, sklop B, ni bilo. Zaradi pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za nadaljevanje gradnje je bila gradnja začasno prekinjena. podtalnica __ Foto: Arhiv PGD Gabrnik Pobesneli potok Krka je ogrožal tudi več stanovanjskih objektov. »Gladina potoka Krka se je dvignila do te mere, da je v naselju Gabrnik zalilo sanitarije in kurilnico v našem vaškem gasilskem domu v Gabrniku. Gasilci iz domačega gasilskega društva smo objekt zaščitili z vrečami peska, da ne bi voda prodrla še v garaže gasilskega doma. Pomagali smo si tudi s potopnimi črpalkami, izčrpali pa smo približno 10 kubičnih metrov vode,« je pojasnil predsednik PGD Gabrnik Miran Muhič in še dodal, da večja materialna škoda ni nastala. Potok Krka pa je ogrožal tudi stanovanjske objekte: »Bili smo v pripravljenosti, če bi morali posredovati še pri petih hišah v Gabrniku, ki so v neposredni bližini potoka in jih je naraščajoča voda tudi najbolj ogrožala. Vendar posredovanje ni bilo potrebno, Foto: Arhiv PGD Gabrnik Takole je potok Krka zalil gasilski dom v Gabrniku. Gasilci so objekt skušali zaščititi z vrečami peska. kajti na srečo je okrog 13. ure prenehalo deževati.« Prizorišče poplav sta si ogledala župan občine Juršin-ci Alojz Kaučič ter poveljnik štaba civilne zaščite občine Juršinci ???? in vsi so se strinjali, da do poplav ne bi prišlo, če bi bil potok Krka primerno vzdrževan - pokošen. V Središču poplavljali vodotoki Močno deževje je prizadelo tudi občino Središče ob Dravi. Po besedah poveljnika GZ Središče ob Dravi Slavka Tkalca so poplavljali vsi vodotoki. »Najbolj sta ogrožala potok Trnava in Črnec v Šolski ulici, Tratah, Partizanski ulici, Ber-cetovi in ob Trnavi. V krajih Obrež, Grabe, Šalovci, Gode-ninci so bile ceste neprevozne, ker so popustili nasipi in se je voda razlivala. Gasilci so zavarovali območja in s čiščenjem ter prekopavanjem omogočili prevoznost,« je pojasnil poveljnik Tkalec in še dodal, da je potok Črnec ogrožal več stanovanjskih hiš v Šolski ulici in na Tratah. »Gasilci so za zaščito porabili čez 500 vreč s peskom za izgradnjo nasipa ob potoku Črnec in s črpalkami prečrpavali vodo za nasipi. Po umiritvi se je črpala voda iz devetih poplavljenih območij.« Kot je še povedal poveljnik Tkalec, je v intervenciji sodelovalo 32 gasilcev iz GZ Središče ob Dravi: »Intervencija gasilcev se je začela v dopoldanskem času, okoli 10. ure, z odstranjevanjem navlake na mostovih, da se je sprostil pretok vode. Končala pa se je ob 21. uri s črpanjem vode iz posameznih hiš.« Monika Levanič MO Ptuj se je z MZIP dogovorila, da se v sklopu ureditve nivojskega prehoda pod železniško progo uredi tudi nivojski prehod čez regionalno cesto. MO Ptuj je naročila projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za podaljšanje podhoda, ki ga je julija letos omenjeno ministrstvo pridobilo ter izvedlo tudi postopke javnega naročanja, že izbranega izvajalca prve faze projekta pa je pozvalo k oddaji ponudbe in z njim izvedlo pogajanja. Dela bodo nadaljevali v najkrajšem času. Celoten objekt prve in druge faze podhoda bo zgrajen še pred pogodbenim rokom projekta Modernizacije nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš, sklop B, je povedal vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj Andrej Trunk. Zgodba izgradnje podhoda Borovo ima dolgo brado. Kot vedno pri vseh državnih investicijah je MO Ptuj želela tudi v okviru projekta Modernizacije nivojskih prehodov Pra-gersko-Hodoš izvesti čim več takšnih rešitev, ki bi bile najkoristnejše za občanke in občane MO Ptuj. Tako so zahtevali, da se ob celotni progi skozi mesto zgradi obojestranska zvočna zaščita, da se pri avtobusni zgradi podvoz za osebna vozila in pešce, da se pri Borovem zgradi nadhod itd. „Ko je naše predloge pregledala državna komisija, je povsod, kjer se je le dalo, od- stranila zvočno zaščito ter jo nadomestila z vgradnjo novega stavbnega pohištva. Podvoz pri avtobusni postaji pa so uvrstili med dolgoročne investicije, nadhod Borovo je ostal v prvotni obliki. Tako pripravljeno gradivo so nato poslali v pregled Evropski komisiji. Ta se je postavila na stališče, da z nobenim evrom ne bo financirala nobene investicije, ki se ne nanaša direktno na povzročeno škodo zaradi rekonstrukcije. V celoti je tako odpadel podvoz pri avtobusni postaji, saj je komisija dokazala, da mesto na tem območju nikoli doslej ni imelo nobenega avtomobilskega prometa preko železniških tirov. Pri nadhodu Borovo pa so ugotovili, da je na tem območju treba nadomestiti samo prehod za pešce, kolesarje in invalide. Postavili so se na stališče, da je treba drago varianto nadhoda nadomestiti s cenejšo v obliki podhoda, in to tik ob progi z leve in desne strani. Takšno rešitev je potrdila Evropska komisija, ki je ni nič zanimala črna točka prehoda peščev, kolesarje in invalidov. Sledila so učna pogajanja z državo, kjer nam je uspelo sedaj projekt dopolniti in vanj vključiti tudi manjkajoči del podhoda ter zanj delno zagotoviti sredstva, saj je Evropska komisija vztrajala, da je to občinski in državni problem. Tako imamo sedaj kombinirano investicijo, ena fazo financirata država in EU, drugo fazo država in občina," je te dni povedal ptujski župan Štefan Čelan. MO Ptuj je svoj delež sredstev v višini 190.000 evrov zagotovila z rebalansom proračuna. Glavnino del bodo izvedli do konca leta Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z MO Ptuj sklenilo sporazum, s katerim se je ta zavezala, da bo podaljšanje podhoda v celoti sama financirala. Zaradi podaljšanja podhoda je bilo treba dopolniti projektno dokumentacijo, pridobiti soglasja ter dopolniti gradbeno dovoljenje. Prav tako je bilo treba urediti zaporo državne ceste za čas izvedbe gradbenih del pri podaljšanju podhoda. Objekt bo v celoti zgrajen še pred 10. aprilom 2015, pa so te dni povedali nosilci investicije. Po zagotovilih Direkcije RS za ceste bo MO Ptuj v teh dneh prejela soglasje za izvedbo obvozne ceste in začetek gradbenih del. V zadnjem avgustovskem tednu pa se bodo začela pripravljalna dela z ureditvijo obvozne ceste čez parkirišče pri Borovem. Gradnja druge faze podhoda pod državno cesto naj bi se začela v prvih dneh septembra. Glavnina gradbenih del naj bi bila končana do konca leta 2014. Kot je povedal Andrej Trunk, v času gradnje na Osojnikovi cesti ne bo popolne zapore, omogočen bo promet. Prehod pešcev bo med gradnjo mogoč skozi Mestni park. MG Ptuj • Igrišče v CMD bodo obnovili Igrišče v CMD, ki ga je v prejšnjem tednu poplavilo, že dolgo čaka na obnovo. To ptujsko rekreacijsko območje in območje zabave željnih mladostnikov, urejeno je bilo pred desetletji, je kmalu po ureditvi ostalo brez osnovne infrastrukture. Prebivalci so tisti, ki morajo v večjem delu skrbeti za čistost območja, da ga lahko uporabljajo otroci in mladostniki. V ČS Center, kamor sodi, so ugotovili, da ima vse pogoje za ponovno ureditev za razliko od drugega igrišča ob Potrčevi cesti, kjer pa zadeve niso urejene niti na papirju. Sredstva za njegovo prenovo so mestni svetniki zagotovili z rebalansom, sedaj pa prebivalci čakajo, da bo Zavod za šport Ptuj čim prej začel obnovo. Zadnje močno deževje pa je ponovno opozorilo še na en problem tega območja. Ob obnovi bo treba poskrbeti tudi za odvodnjavanje ne samo igrišča, to je prvič zalilo, temveč celotnega območja za stanovanjskim blokom CMD 14 in CMD 16, kjer se ob vseh nalivih ustvari manjše jezero, kjer se domače počutijo tudi divje race. Vsa opozorila mestni oblasti, da se uredi tudi ta problem, so bila doslej zaman. MG Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 19. avgusta 2014 Slovenja vas • Urejanje vaškega središča vznemirilo krajane „Stroje nenapovedano zagnali tik pod našimi okni, tako se ne dela ...!" Pri urejanju ureditve vaškega središča Slovenja vas se je v začetku prejšnjega tedna, ko so se pričela pripravljalna dela, močno zataknilo. Stanovalci objektov Slovenja vas 54 a in 54 b so prizadeti, ker jim o začetku gradnje oz. sploh o tem projektu nihče ni nič povedal, dela pa so izvajalci začeli le meter in pol od objekta, v katerem je osem stanovanj, od tega pet lastniških, tri pa so najemniška. Začetek gradnje jih je močno vznemiril, v njihovih stanovanjih se je treslo, z objekta je odpadal omet. Ena stanovalka je ob vrt; če bi ji pravočasno povedali, da se bo letos začelo urejanje vaškega središča, letos ne bi nič sejala in sadila, tako pa je sredi sezone ob pridelek, ki je za njeno preživetje izjemnega pomena. Stanovalce tudi jezi, ker so vsa leta sami skrbeli in urejali zeleno površino ob objektu, četudi se je sedaj pokazalo, da je občinska, ta pa vsa leta za njeno urejanje ni skrbela! Marija Dobnik, ki je po desetih letih ponovno ob vrt, stanuje na tem naslovu že 47 let, Roza Ekart pa 56 let, nič manj pa začetek urejanja vaškega središča ni prizadel Snežane Matič, ki tu živi 37 let. Marija Dobnik je povedala, da se je letos pred začetkom del na vrtu sicer zanimala, ali lahko sicer na občinski zemlji še nadalje ureja vrt. Ker pravega odgo- vora ni dobila, se je tako kot že deset let doslej lotila njegovega urejanja. „Zdaj pa so prišli in sem ob letošnji pridelek, to je hudo, verjemite mi, celo leto mi je dajal pridelek," je prizadeta. Štiri leta so vedeli, a občanom ni povedal nihče „Vse smo večkrat videli, župana, občinske strokovne delavce, gasilce, predsednika vaškega odbora in druge člane, da so hodili tu mimo in se nekaj pogovarjali. Nihče pa ni nikoli prišel k nam in nam povedal, da se bo v naši neposredni bližini že kmalu začela gradnja vaškega središča z ureditvijo križišča s hodnikom za pešce in javno razsvetljavo. Plačali smo geometra, ki je opravil izmero, dva metra od stavbe je še naše zemljišče, kopati pa so začeli meter in pol do objekta, pa nas ni nihče nič vprašal, kaj šele, da bi nam več povedal o tem projektu. Šele sedaj, ko so začeli kopati, smo izvedeli nekaj več. To ne more biti res, da v tem času ni bilo nikogar, ki bi nam kaj povedal. Ko je prejšnji torek na gradbišče prišel strokovni sodelavec Občine Hajdina Franc Jelen, sem bila zelo razburjena, govorila sem zelo glasno, dobesedno sem se drla. Pričakovala sem, da bomo dobili vsaj pojasnila predsednika vaškega odbora, ki se je prav tako pripeljal na gradbišče, a pojasnil o samem projektu ni dajal ne eden ne drugi, četudi smo prizadeti to pričakovali," pa je vidno razburjena o začetku gradnje vaškega središča Slovenja vas povedala Roza Ekart, ki ni pričakovala, da bodo o štiri leta načrtovani gradnji odgovorni molčali vse do začetka gradnje. »Če se je hiša tresla ob odstranitvi greznice oz. stare kanalizacije, kaj šele bo, ko bodo gradili pločnik in urejali križišče,« se v imenu prizadetih krajanov sprašujeta Marija in Roza, ki še vedno ne razumeta, zakaj jih pred začetkom gradnje ni nihče obiskal in jih seznanil z deli. „Občino Hajdina je lahko sram, da me kot lastnico stanovanja in krajanko ni mogla vsaj teden dni pred začetkom urejanja vaškega središča obvestiti o tej gradnji. Občina je lastnica zemlje ob stavbi, a doslej ni ravnala kot lastnica, ker nikoli niso niti kosili zelenice pred njo! Tudi gospa Dobnik, ki je edina imela vrt, ni bila toliko vredna, da bi ji povedali, da ji ga bodo vzeli. Meni, tebi nič so prihrumeli stroji in začeli kopati, kot da bi bili vsi odgovorni štiri leta na dopustu," je dodala Snežana Matič, ki je opozorila tudi ne nespoštljivo vedenje enega od odgovornih pri tej investiciji. (Imena nismo zapisali, ker je zagrozil s tožbo, op. pisca). V Občini se ne čutijo krive: „Krajani so bili obveščeni ..." V Občini Hajdina so prepričani, da so naredili vse, da bi bili krajani o tem projektu, za katerega so dali sami pobudo oz. v vaškem odboru Slovenja vas, obveščeni. Še več, vsi, ki se jih projekt dotika, so bili z njim seznanjeni oz. so sodelovali pri njegovem nastajanju, sedaj pa tudi sodelujejo pri realizaciji. „Priprava projekta ureditve središča Slovenje vasi sega že v leto 2010. Na občinskem svetu smo projekt z naslovom Ureditev vaškega jedra naselja Slovenja vas sprejeli 2011. Pri sestavi proračuna za leto 2014 pa je bil to prioriteten projekt za vaški odbor. Projekt izvajamo s sredstvi lokalne skupnosti, zemljišča pa so v lasti občine in PGD Slovenja vas. Pri snovanju in realizaciji ob zaposlenih v občinski upravi sodelujejo člani vaškega odbora, občinski svetnik iz Slovenje vasi (Ivan Vegelj) ter PGD Slovenja vas," je povedal župan Stanislav Glažar, ki poudarja, da bo na koncu ureditev vaškega pridobitev, ki bo izboljšala kakovost življenja njenih vašča-nov. Seveda pa je pri realizaciji potrebno vedno malo strpnosti in potrpežljivosti, dokler se projekt ne izvede do konca. S krajani pa se bodo pogovorili tudi o možnosti uporabe vrtov na drugi lokaciji, saj občina razpolaga s primernimi zemljišči za vrtičkarje v neposredni bližini športnega parka Slovenja vas. Tudi občinski svetnik z območja Slovenje vasi Ivan Vegelj zatrjuje, da so bili občani s projektom ureditve vaškega središča Slovenje vasi seznanjeni, in sicer že leta 2013, da se bo začel izvajati letos, pa februarja letos. Med njimi pa so tudi takšni, ki se nikjer ne vključujejo. MG Slovenija, Ormož • Manipulacije okrog komunalnega prispevka Ali res gre za zavestno prirejanje / Komunalni prispevek je tema, ki na Ormoškem iz tedna v teden ter iz meseca v mesec postreže z novimi podatki. Nekdanji župan Ormoža in aktualni svetnik ormoške opozicije Vili Trofenik je prepričan, da se zavezancem dajatev komunalnega prispevka na območju občine Ormož nezakonito obračunava od leta 2007. Temu naj bi aprila lani pritrdile ugotovitve Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MZIP). Akt, ki je za obračun komunalnega prispevka veljal od leta 2007, je pripravljalo podjetje ZEU iz Murske Sobote. V tistem aktu je MZIP nepravilnosti oz. nezakonito- sti pripoznalo. V novem odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter merilih za odmero komunalnega prispevka, ki ga je pripravljalo domžalsko podjetje Locus in ga je občinski svet v Ormožu potrjeval v začetku leta (ter na julijski seji po hitrem postop- ku tudi popravljal), pa MZIP neskladnosti akta z veljavno prostorsko zakonodajo ni ugotovilo. Trofenik je prepričan, da se tako v odloku iz leta 2007 kot v odloku, sprejetem letos, pojavljajo enake napake. Po njegovem mnenju MZIP v aktualnem odloku napak naj ne bi hotelo pripoznati, saj naj bi lastnik in direktor podjetja Locus Leon Kobetič z MZIP tesno sodeloval. »Zanimivo je, da so nas aprila 2013 isto ministrstvo oziroma isti državni uslužbenci seznanili s svojimi ugotovitvami o nezakonitosti takratnega odloka, na katere smo opozorili na enak način kot tokrat, le da je bil avtor takratnega akta ZEU Murska Sobota, tokrat pa je nezakonitosti zagrešil Locus iz Domžal. Med izčrpnim pogovorom na ministrstvu so nam priznali, da so svojo oceno ormoškega odloka (letošnjega) spisali, ne da bi preverili pravilnost določitve skupnih stroškov oz. vrednosti infrastrukture in brez preverjanja pravilnosti določitve obračunskih stroškov, ki so podlaga za izračun komunalnega prispevka. MZIP se je tokrat celo proglasilo za nepristojno za preverjanje finančnih Po odloku januar, februar 2014 Po odloku julij 2014 Predlog / izračun opozicije Vrsta komunalne opreme Skupni stroški (€) Obračunski stroški (€) Skupni stroški (€) Obračunski stroški (€) Skupni stroški (€) Obračunski stroški (€) Prometno omrežje 34.496.956 28.608.768 41.933.162 28.608.768 25.789.579 19.479.528 Kanalizacijsko omrežje 13.616.204 2.135.282 13.403.277 2.135.282 13.067.057 1.941.627 Vodovodno omrežje 26.585.500 12.043.501 26.513.347 12.043.501 18.270.431 10.094.905 Odprte javne površine 2.809.045 1.713.518 2.809.045 1.713.518 2.626.845 1.601.485 Objekti ravnanja z odpadki 2.682.974 1.395.146 9.974.374 0 2.784.374 0 SKUPAJ 80.190.679 45.896.215 94.633.205 44.501.069 62.538.286 33.117.545 Skupni stroški predstavljajo vrednost komunalne infrastrukture na območju celotne občine. Določi se jih lahko na podlagi vrednosti investicij (plačanih realizacij), projektantskih ocen, vrednosti v računovodskih evidencah z obračunano amortizacijo ... Za izračun komunalnega prispevka se uporabljajo obračunski stroški, ki jih dobimo, ko od skupnih stroškov odbijemo evropska in državna sredstva, s katerimi so bile dotične naložbe sofinancirane, najemnine, takse in druge finančne dotacije oz. sofinanciranja. Kot je razvidno iz priložene tabele, so podatki v vseh treh segmentih (januarski odlok, julijski odlok in predlog opozicije) različ- ni. Že dejstvo, da so po januarskem in julijskem občinskem odloku podatki različni, lahko sproži ugibanje o možnosti manipulacije na tem področju. Finančne podatke, ki so osnova za izračun dajatve komunalnega prispevka, je domnevno možno prirejati. V kakšni meri se jih prireja, je odvisno od želenega finančnega učinka -od tega, kakšen priliv lokalna skupnost iz naslova obračunavanja komunalnega prispevka pričakuje v občinski proračun. Če prikaže višje obračunske stroške, bo komunalni prispevek višji, če prikaže nižje, bo nižji. Sklepamo lahko, da se Programi opremljanja na občinah pripravljajo »od zadaj naprej«. Da se najprej določi Vir: občinski odloki in gradivo opozicije želena obremenitev, nato se tej obremenitvi prilagodijo skupni in obračunski stroški vrednosti komunalne infrastrukture. Pošteno, pravično in zakonito pa bi bilo, da bi se popisala in prikazala dejanska vrednost infrastrukture in da bi se vsa sofinancerska sredstva pravilno odštela. Ker za lokalne skupnosti oz. izvoljene funkcionarje ni nobenih sankcij, si pač privoščijo, kar si privoščijo. Ormoški Program opremljanja ni edini, ki je v naši regiji domnevno sporen. Zato bi bil nadzor nad verodostojnostjo podatkov v teh aktih več kot potreben - da bi zavezanci in investitorji lahko točno vedeli, ali so plačali toliko, kot so po zakonodaji dolžni. torek • 19. avgusta 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 7 Lovrenc na Dravskem polju • Zakaj je bilo odstranjenih okoli 100 mejnikov Slabo vzdrževanje ali malomarnost lastnikov? V imenu kmetov na komasacijskem območju v Lovrencu na Dravskem polju nas je na nepravilnosti pri vzdrževanju poljskih poti opozoril Anton Toplo-vec. Najhuje je, ker je bilo med grediranjem odstranjenih tudi okoli 100 mejnih kamnov. »Že sredi prejšnjega meseca smo kmetje, ki imamo njive na tem območju, opazili, da je nekdo razširil poljsko pot na relaciji od Lovrenca proti Mihovcam. Ponekod je cesta močno razširjena, tako da je zemljina odrinjena tudi po več kot meter v levo ali v desno, pri čemer nam je zasula tudi del pridelka; v glavnem gre za koruzo, krompir in buče. Najhuje in nerazumljivo pa je, ker je bilo pri tem izruvanih po moji oceni več kot sto mejnikov,« je v imenu kmetov s tega območja ogorčen povedal Topolovec. Kot je povedal, so o tem obvestili občino: »Poklicali smo na Občino Kidričevo, kjer so nam povedali, da so dali cesto zgredi-rati, ker je to zahteval občinski odbor za kmetijstvo. Vsi vemo in se strinjamo, da morajo biti urejene tudi poljske poti, saj občina za to namenja tudi neka sredstva. Ne moremo pa se strinjati z načinom izvedbe, saj so zaradi bujne vegetacije v tem času mnogim povzročili veliko škode. Če bi cesto urejali po spravilu pridelkov, potem tega ne bi bilo. Zelo moteče in nedopustno pa je, da so pri tem dobesedno odtrgani in odrinjeni tudi mnogi mejniki. Po mojem je to kaznivo dejanje, saj na vsakem mejniku lepo piše: uničevanje in samovoljno prestavljanje je kaznivo.« Za ponovno postavitev mejnikov bo poskrbela občina Ko smo o problematiki seznanili direktorja uprave občine Kidričevo Damjana Foto: M. Ozmec Ponekod je bila cesta tako močno razširjena, da je odrinjena zemljina, tudi po več kot meter v levo ali v desno, zasula še del pridelka. Med grediranjem so ponekod mejna znamenja popolnoma izruvana ... ponarejanje podatkov podatkov in si dovolilo izreči oceno o nespornosti odloka z vidika veljavne prostorske zakonodaje,« poudarja Trofenik in dodaja: »Na tak način se je poleg župana, vladajoče koalicije v občinskem svetu, posameznikov v občinski upravi in podjetja Locus na zatožni klopi v zvezi z nepravilnostmi oz. nezakonitostmi znašlo še pristojno ministrstvo, ki bi moralo v skladu z zakonodajo opravljati nadzor nad zakonitostjo aktov. Uslužbenci MZIP so po našem prepričanju kršili Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.« Je MZIP oceno spisalo »malo na pamet«? Do teh domnevnih ugotovitev je Trofenik prišel po nedavnem sestanku z uslužbenci MZIP v Ljubljani, ki ga je ur- gentno zahteval po seznanitvi z vsebino dopisa, v katerem ministrstvo navaja, da pri pregledu ormoškega odloka o komunalnem prispevku neskladnosti z veljavno prostorsko zakonodajo niso bile ugotovljene. »Nekaj ur smo sedeli na sestanku. Predstavniki MZIP so na sestanku priznali, da so oceno zakonitosti občinskega akta pripravili, ne da bi preverjali finančne vire ter vrednost komunalne infrastrukture, ker Natančen odgovor na vprašanje, koliko občine skozi dajatev komunalnega prispevka oskubijo (morda neupravičeno) svoje občane, bi lahko dala samo temeljita revizija občinskih programov opremljanja stavbnih zemljišč (fotografija je simbolična). se za to ne štejejo pristojne. So pa kljub temu zapisali, da je akt po njihovi oceni, razen manjših nepravilnosti, ki naj jih občina preveri, korekten. Pravilnosti podatkov o skupnih in obračunskih stroških torej sploh niso preverjali, temveč so se oprli zgolj na obrazložitve in pojasnila, ki so jih prejeli od Občine Ormož. Prepričani smo, da Občina Ormož v Programu opremljanja zavestno prireja in ponareja uradne finančne podatke. Predstavniki ministrstva so bili na sestanku, ob predstavitvi naših argumentov, v vidni zadregi. Prišli smo še do ene ugotovitve o žalostnem stanju v slovenskem prostoru. Ministrstvo, ki mu je zaupan nadzor nad zakonitostjo področnih pravnih aktov lokalnih skupnosti, ravna tako ali drugače - odvisno, od kod je akt. Pri tem pa jih ni bilo niti sram priznati vloge in povezav s podjetjem, ki je pripravljalo ormoški odlok. Zadeva bo zagotovo še zanimiva. Je pa sila žalostna za občane, ki so kot zavezanci dolžni plačevati dajatev po nezakonito pripravljenih odlokih,« še dodaja Vili Trofenik. Mojca Zemljarič Napasta in ga povprašali, kdo je opravljal vzdrževanje omenjene poljske poti in kako bodo stanje sanirali, je bil razmeroma kratek: »Grediranje poljskih cest na komasacijskem območju Dravsko polje 3 je bilo izvedeno na podlagi sklepa občinskega odbora za kmetijstvo. Zadeva je enostavna, saj je gredar le vzpostavil prvotno širino cest, to je 4 do 5 metrov in pri tem ponekod odrinil zemljo s cest. Za več informacij pa predlagam, da se obrnete na predsednika odbora za kmetijstvo Franca Planinška.« Na naše dodatno vprašanje, ali bodo mejne kamne, ki so bili ob grediranju odstranjeni, spet vrnili na svoje mesto, pa je Napast pojasnil: »Ob izvajanju grediranja je ponekod žal res prišlo do izruvanja mejnikov na nekaterih odsekih, sploh v delih, kjer ni bila več vidna meja med cesto in zemljiščem. Zato vse prizadete vabim, naj se oglasijo na Občini Kidričevo, da se bomo terminsko uskladili o ponovni postavitvi mejnikov.« Kratek in jasen je bil tudi predsednik občinskega odbora za kmetijstvo Franc Pla-ninšek: »Te ceste so kategorizirane kot občinske kategorizirane poljske poti. In ker že sedem let niso bile urejene, je odbor za kmetijstvo sprejel sklep, da jih je treba najprej zgredirati, nato pa tam, kjer je potrebno, še gramozirati. Vse te poljske poti so odmerjene v širini vsaj 5 metrov, tam, kjer je ob grediranju prišlo do za-sutja zemljine na pridelek, pa je velika verjetnost, da si je lastnik parcelo povečal in njivo zoral na cestišče. Vsem lastnikom zemljišč ob tej poljski cesti priporočamo, da si odvečen odrivni material sami odstranijo, saj je to v njihovem interesu. Mejnike pa je treba čim prej postaviti na prvotno mesto.« Za namerno odstranitev mejnika zagroženo do 4.000 evrov kazni Da gre pri tem tudi za ka- znivo dejanje, je potrdil vodja območne geodetske uprave v Ptuju Boris Premzl: » Vsekakor je namerna in nepooblaščena odstranitev mejnih kamnov nedopustno dejanje, ki je po veljavni zakonodaji tudi kaznivo. Po 124. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin se z globo okoli 400 do 4.000 evrov kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki namerno odstrani, predstavi ali poškoduje mejni kamen. Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika se za to dejanje kaznuje z okoli 40 do približno 2.000 evrov denarne globe. Osebi, ki je to dejanje storila, pa je zagrožena kazen od približno 40 do 800 evrov.« Postavitev enega mejnika stane 6.500 evrov Nekoliko previdnejši je bil geometer Vili Samo-bor iz podjetja za opravljanje geodetskih storitev Samobor&Ilec: »Če gre za odstranitev mejnika, potem gre za kaznivo dejanje, vendar je pri tem dobro vedeti, ali je to storjeno namerno ali iz malomarnosti oziroma nevednosti. Ko takšne primere rešujemo na terenu, se pogosto izkaže, da stvari niso tako alarmantne, kot se to zdi in razlaga na začetku. Po navadi polovico »izruvanih« mejnikov najdemo na svojem mestu, le da so kakih pet centimetrov pod zemljo. Lahko, da je v tem primeru drugače in da so mejniki res fizično odstranjeni. V takem primeru je treba pozvati izvajalca del, da, kar se tiče mej oziroma mejnih znamenj, vzpostavi prvotno stanje. Torej, da naročijo označitev mej v naravi pri pooblaščenem geodetskem podjetju.« Storitev, v kateri je upoštevana označitev 150 mejnih točk, znaša po besedah Samo-bora pri njihovem podjetju 6.500 evrov bruto. Cena je povzeta iz cenika Inž. zbornice s 15-odstotnim količinskim popustom. Seveda pa so lahko cene različne - na trgu je več izvajalcev geodetskih storitev. M. Ozmec Foto: arhiv 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 19. avgusta 2014 Gornja Radgona • V soboto odprtje KŽS V znamenju družinskega kmetovanja Letošnji, že 52. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra bo na okoli 70 tisoč kvadratnih metrih notranjih in zunanjih razstavnih površin Pomurskega sejma v Gornji Radgoni gostil 1750 udeležencev iz 29 držav. Sejem bo potekal v času od sobote do četrtka (23.-28. 8.) in bo posebno vlogo namenjal družini, družinskemu kmetovanju, ekološkemu kmetijstvu, hrani iz naše bližine, semenu kot temelju uspešnega kmetijstva, gozdu in lesu kot zelenemu zakladu, turističnim kmetijam in kmetijski tehniki za varno in okolju prijazno kmetovanje. Sejemska ponudba bo temeljila na najuglednejših svetovnih blagovnih znamkah kmetijske, gozdarske in vinogradniške tehnike, vrhunskih živilih in vinih, najsodobnejši opremi za živilskopredelo- valno industrijo in vinarstvo, kmetijski gradnji, varovanju okolja, sredstvih za prehrano in nego živali ter rastlin. Agra bo predstavila tuje države, regije in organizacije ter najvidnejše slovenske institucije, tržnice pa bodo ponujale kmetijske pridelke in izdelke. Novost tokratnega sejma bo prvi festival piva s ponudbo malih pivovar-jev kakor tudi Agrina kuhinja, kjer bodo vrhunski kuharji vse dni sejma prikazovali pripravo in ponujali v pokušnjo slovenske tradicionalne jedi. Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je za šest sejemskih dni napovedal več kot 150 strokovnih, poslovnih in družabnih dogodkov. Že dan pred odprtjem sejma, ki ga bo odprl predsednik republike Borut Pahor, bo v Gornji Radgoni potekala ministrska konferenca na temo Zaščita medo-nosnih čebel v Evropi. Sočasno s sejmom Agra bo izveden tudi 19. sejem Inpak, ki bo ponujal različne vrste embalaže, materialov in tehnologij za njeno izdelavo, za pakiranje in označevanje, logistiko ter ravnanje z odpadno embalažo. NŠ Utrinek s sejma Agra, kjer se bo leto predstavljalo 1750 razstavljalcev. 52. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM MEDNARODNI H 23.-28. 8. 2014 ^m Gornja Radgona | |T ■ POMURSKI SEJEM ^^ www.pomurski-seJem.si Podravje • Sanirana polovica poškodovanih dreves Škode v gozdovih Pred pol leta je narava v ledeni oklep odela Slovenijo in poškodovala 9,3 milijona m3 lesa, tretjino predstavljajo iglavci. Najhuje je bilo na gozdnogospodarskem območju Ljubljana in Postojna. Na območju Podravja je bilo poškodovanih 94.000 m3 lesa. »Žled je poškodbe v Po-dravju povzročal na manjših površinah ali največkrat le na posameznih drevesih, ruval je drevesa, prelamljal debla in polomil veje v krošnjah dreves. Največ poškodovanih dreves je v strmih, dobro namočenih jarkih. Poškodovana drevesa najdemo na celotnem območju Podravja, vendar se delež teh močno znižuje v smeri od severa proti jugu,« je dejal Matjaž Zupanič z Zavoda za gozdove Slovenije, enota Slovenska Bistrica. Poškodovanega lesa je na območju krajevne enote Slovenska Bistrica (občini Slovenska Bistrica in Oplo-tnica) približno 60.000 m3, na območju Krajevne enote Ptuj (Slovenske gorice - jugovzhodna polovica, Ptujsko polje in južni del Dravskega polja) 25.000 m3 in na območju Haloz in Boča 9.000 m3. Škoda, ki je na tem območju nastala, znaša najmanj 1.410.000 evrov, je dejal. Višino te je Zupanič pojasnil: »Ocenjena škoda je omejena zgolj na oceno povečanih stroškov dela pri poseku in spravilu ter zmanjšani vre- Ptuj • Na Prešernovi podjetje za prevajanje in storitve tolmačenja Z jezikom v svet V najstarejši hiši na Prešernovi ulici na Ptuju, s hišno številko 4, je od 1. avgusta sedež mladega podjetja Bok&mal, ki sicer deluje že od leta 2010 in je potrebovalo lasten poslovni prostor. Registrirano je za prevajanje v več kot 30 jezikih, med drugim tudi kitajščine in japonščine, ter storitve tolmačenja, Saša Ljubca, ki je končal univerzitetni študij prevajalstva, in Kristijana Pevca, ki je še študent ekonomije in je direktor podjetja. Ob tem pa ponuja še številne druge poslovne storitve, povezane z mednarodnim sodelovanjem oz. jezikom kot nekim širšim orodjem za mednarodno sodelovanje, iskanje poslovnih partnerjev v tujini, navezovanje poslovnih stikov in podobno. Prešernovo ulico sta izbrala zato, ker sta želela biti v mestu, v starem Foto: Črtomir Goznik Saša Ljubec in Kristijan Pevec sta se odločila za Prešernovo ulico. mestnem jedru, ki že samo po sebi prinaša dodano vrednost. Prešernova ulica je tudi najbolj obiskovana ulica, in ker sta prepričana, da mladi lahko staremu mestnemu jedru prinesejo toliko želeni utrip, vsebino. Saša Lju-bec si je v starem mestnem jedru poiskal tudi stanovanje, kar je tudi bila svojevrstna misija, saj je kljub praznemu prostoru težko najti nekaj primernega. „Naše osnovno vodilo je z jezikom v svet. Čim večjemu številu podjetij želimo pomagati pri prodoru v svet in obratno, da bi se tudi tuja podjetja v čim večjem številu odločila poslovati na slovenskem trgu. Pri tem jim lahko nudimo polno podporo, od pridobivanja papirjev do dovoljenj oz. vsega, kar potrebuje neki poslovni subjekt za normalno delovanje,« sta povedala Saša Ljubec in Kristijan Pevec, ki sta porodne krče svoje dejavnosti že zdavnaj prešla. V štirih letih delovanja, ki je sovpadalo z najhujšim obdobjem krize, se jima je uspelo obdržati in izkazati. Zdaj lahko gre še samo navzgor, sta povedala. Pri ureditvi poslovnega prostora je mladima podjetnikoma pomagala MO Ptuj. MG Foto: NS torek • 19. avgusta 2014 Podjetništvo Štajerski FEDNIK 9 za najmanj 1,4 milijona evrov dnosti poškodovanega lesa in znaša 15 do 20 evrov na kubični meter poškodovanega lesa. Vendar je k temu treba dodati še vlaganja za izgra- odstotkov poškodovanih dreves. Delež je višji pri iglavcih (60 odstotkov) oziroma pri drevesnih vrstah (smreka, rdeči bor), kjer obstaja nevar- dnjo in popravilo gozdne infrastrukture (gozdne ceste in traktorske vlake) ter sredstva, namenjena obnovi poškodovanih gozdov.« Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ocenjuje, da je bilo do sedaj na omenjenem območju saniranih od 45 do 55 nost prenamnožitve škodljivcev. »Pričakujemo, da se bo odprava posledic nadaljevala v jeseni, ko bodo na kmetijah končali dela na poljih in v vinogradih. Odprava posledic žledoloma je omejena praviloma na posek in spravilo poškodovanega lesa iz gozda, saj žled ni poškodoval skupin dreves na večjih površinah. Zato umetna obnova praviloma ne bo potrebna,« je povedal. Gozdovi niso ogroženi Zaradi nevarnosti prena-množitve podlubnikov je zavod lastnikom gozdov odredil posek močno poškodovanih iglavcev ter vzpostavitev gozdne higiene do 15. maja letos. Lastniki gozdov na območju Podravja, ki so jim bile izdane odločbe za izvedbo sanitarnega poseka, so se praviloma držali postavljenih rokov, je Zupanič odgovoril na vprašanje, v kolikšni meri so lastniki upoštevali odredbo zavoda. »V primerih, da izvedba del v postavljenem roku ni bila možna, so podali vloge za podaljšanje roka. ZGS je obravnaval vsako vlogo posebej. Če so bili izpolnjeni pogoji za podaljšanje, je ugodil lastnikom s podaljšanjem roka izvedbe,« je pojasnil. Zu-panič še ugotavlja, da gozdovi na tem območju niso ogroženi, saj žled ni povzročal poškodb na večjih površinah. K manjši ogroženosti prispeva tudi pravilno gospodarjenje z gozdovi v preteklosti, je povedal in dodal: »Ena od usmeritev gospodarjenja je tudi ohranjanje in povečanje stabilnosti gozdov (pestra zastopanost drevesnih vrst, poudarek na naravno prisotnih drevesnih vrstah, izkoriščanje možnosti naravne obnove gozdov, redna in pravočasna nega mladega gozda ...).« In katere so največje težave, Lenart • Usoda Preventa Haloga še nejasna Delo zagotovljeno le še za dva tedna Vodstvo lenarškega podjetja Prevent Halog, ki se kot del skupine poslovneža Nijaza Hastorja ukvarja z izdelavo tekstilnih izdelkov za avtomobilsko industrijo in zaposluje 530 ljudi, je zaposlene na zboru delavcev minuli teden seznanilo z aktualnimi razmerami. Njihov glavni kupec Daimler je namreč na hitro prekinil pogodbo o sodelovanju. Direktor lenarškega podjetja Mitja Hauser je po srečanju z delavci spomnil, da so bili prejšnji teden soočeni z izgubo poslov, saj je Daimler pogodbo s takojšnjo veljavnostjo prekinil mimo vseh pravnih pravil. »Tako smo dobesedno čez noč ostali brez najpomembnejšega dela poslov, s tem pa v podjetju kratkoročno ogrozili okoli 450 delovnih mest in družin zaposlenih,« je v izjavi za javnost dejal Hauser, ki kljub dodatnim pogovorom z nemškim partnerjem, za katerega so doslej opravili več kot 90 odstotkov vseh svojih poslov, doslej še ni mogel zagotoviti, da se črn scenarij v podjetju ne bo zgodil. Kljub temu so zaposlene znova pozvali na delo ter s polno zmogljivostjo znova zagnali proizvodnjo. Hauser je še povedal, da so pripravili načrt, ki podjetju omogoča polno proizvodnjo do konca avgusta, morda do sredine septembra. Neodvisno od omenjenih aktivnosti pa se v Lenartu aktivno pripravljajo na vse mogoče razplete. Še najmanj verjetna je ta, da bi Daimler preklical odpoved pogodb in bi nadaljeval poslovno sodelovanje, po kateri bi delo nadaljevali brez večjih odpuščanj. Dosti bolj verjetna se Hauserju zdi možnost, da bi se z Daimlerjem pogodili, da kljub preklicu pogodbe Prevent Halogu ostane določen obseg poslov. V tem primeru bi se lotili reorganizacije podjetja, ki bi temeljila na dveh kupcih in dveh projektih; poleg sodelovanja z Daimlerjem še na sodelovanju z Volkswagnom, a bi lahko kratkoročno zagotovili delo za vsega 130 do 150 delavcev, brez zaposlitve pa bi ostalo nekaj manj kot 400 ljudi. V primeru najbolj črnega scenarija, torej popolnega umika Daimlerja, ki je skoraj enako verjeten kot delni umik, pa bi v Lenartu lahko obdržali največ 80 do 100 zaposlenih. (sta) s katerimi se srečujejo gozdarji in lastniki gozdov? Kot prvo je Zupanič izpostavil iskanje gozdarskih delavcev, ki so v tem času zelo obremenjeni, sledi pomanjkljiva oprema za varno delo v gozdu. »Pomanjkanje izkušenj pri poseku poškodovanega drevja (posek po žledu poškodovanega drevja je veliko nevarnejši), težave pri prodaji lesa (majhne količine ponujenega lesa pri lastnikih manjših gozdnih posesti, zasičenost trga in padec cen), posamezna območja so slabo podprta z gozdnimi prometnicami (traktorske vlake), pomanjkanje interesa nekaterih lastnikov, da poškodovani les posekajo in spravijo iz gozda,« je naštevanje končal Zupanič. Z odlašanjem sečnje se les razvrednoti Po oceni ZGS, ki jo je pripravil aprila, škoda v slovenskih gozdovih zaradi žleda, ki je prizadel gozdove med 30. januarjem in 10. februarjem, znaša 214 milijonov evrov, vrednost načrtovanih dela za sanacijo gozdov pa je ocenjena na 36,3 milijona evrov. Po podatkih ZGS je bilo do 3. junija posekanih 1,8 milijona m3 poškodovanega drevja, kar predstavlja 19 odstotkov vsega potrebnega sanitarnega poseka. »Delež realizacije je bistveno višji pri iglavcih in dosega 30 odstotkov, kar je ključno za preprečevanje nadaljnjih škod, ki jih lahko pričakujemo zaradi namnožitve podlubnikov. Glede na obseg poškodovanih gozdov sanacija tako poteka relativno uspešno,« so dejali na zavodu. ZGS še opozarja, da je posek močno poškodovanih iglavcev zaradi preprečitve namnožitve podlubnikov in posledičnega povečanja škodljivih posledic naravne ujme treba izvesti čim prej oziroma skladno z roki v podaljšanih odločbah. Prav tako ne gre odlašati s posekom sečnjo listavcev, saj lahko posek teh poteka dalj časa, kar predstavlja nevarnost razvrednotenja lesa, so še dodali na ZGS. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Skupni nastop na trgu Vinogradnikom se je ■ i ii ■ v ¡i izpolnila največja želja »Letos se je izpolnila največja želja članov društva, ki so jo gojili od ustanovitve. Z zadrugo Konzorcij Ritoznojčan smo skupno nastopili na trgu,« je zbranim v dvorani bistriškega gradu, 9. avgusta, ob 20-letnici delovanja Društva vinogradnikov Ritoznoj Slovenska Bistrica dejal predsednik društva Branko Brezovšek. Društvo, ki združuje približno 90 vinogradnic in vinogradnikov, si je za cilj postavilo izobraževanje svojih članov in predstavitev novih tehnologij v vinogradništvu. Znanje je namreč temelj za pridelavo dobrega vina, je prepričan predsednik. Znanju je enologinja in predsednica zadruge Konzorcij Ritoznojčan Darja Bovha dodala tudi dobre vinorodne lege. »Slovenske vinorodne površine spadajo med pet odstotkov najboljših svetovnih vinorodnih leg. Tukaj znamo pridelati belo in rdeče, mirno in peneče, suho vino in vino, ki ima ostanek sladkorja. Lahko smo pono- sni, da imamo vinograde, tradicijo in da ne samo sanjamo, temveč lahko uresničimo svetlo prihodnost,« je zbrane nagovorila Bovha. Eden izmed načinov za uresničitev svetle prihodnosti slovenjebistriškega vinogradništva je povezovanje vinogradnikov, meni župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar. S skupnim nastopom na trgu bodo vinogradniki lažje uspeli in presegli tudi državne meje, je prepričan. »Kjerkoli imam možnost, to našo kapljico promoviram in odziv je izjemen,« je še dejal Žagar. Predsednik vinogradniškega društva Branko Brezovšek in slovenjebistriški župan Ivana Žagar sta slavnostno prireditev končala s podelitvijo priznanj vinogradnikom, ki so na ocenjevanju vin - prerezu letnika 2013, 17. aprila, prejeli najmanj oceno 17,10, kar je zadostovalo za srebrno diplomo. Teh je bilo 14. Največ zlatih diplom, tri, je prejelo Vinogradništvo Vehovar, njihov traminec je prejel tudi najvišjo oceno aprilskega društvenega ocenjevanja 19,3. Sicer pa sta podeljevalca v roke vi-norejcev, kot je vinogradnike pred 141 leti poimenoval Josip Vošnjak, izročila 15 zlatih diplom. Mojca Vtič Veberški fantje z napitnicami nazdravili vinogradnikom Foto: Mojca Vtič 10 Štajerski TEDNIK Šolstvo torek • 19. avgusta 2014 Slovenija, Podravje • Mladi do zaposlitve (le) s pomočjo države Mateja Vouk: Ce čakaš na druge, ostaneš doma Diplomirana sociologinja in pedagoginja iz okolice Makol Mateja Vouk je letos poleti dobila začasno delo na področju turističnih namestitev in tako vsaj začasno izplavala iz bazena 28.121 brezposelnih mladih do 29 let, kolikor jih je bilo prijavljenih na Zavod RS za zaposlovanje julija letos. Mateja Vouk se je prvič na borzo prijavila, ko je gospodarska kriza zapirala vrata podjetij, aprila 2012, takrat še kot gimnazijska maturantka. Opraviti je morala še obe diplomski nalogi - iz pedagogike in sociologije. »Manjkalo mi je dogajanja, zato sem se veliko dodatno izobraževala. Med drugim sem si pridobila znanja iz klasične masaže in refleksoterapije. Postala sem tudi inštruktorica mladinskih delavnic - delala sem kot prostovoljka na OŠ Majšperk z učenci osmega razreda. To delo je sovpadalo z mojim formalnim izobraževanjem - stik z mladino, in to celo v šolstvu. Vseskozi sem sicer iskala redno zaposlitev, pošiljala prošnje na vsa področja, ki bi me vsaj približno zanimala. Morda se kdo vpraša, zakaj se nisem raje posvetila samo pisanju diplomskih nalog ... Za njuno pisanje ni bilo prave motivacije, saj je odmevalo, kako je prepovedano zaposlovanje v šolstvu, meni pa se je takrat zdelo, da bom s V. stopnjo lažje dobila zaposlitev - vsaj za ta čas, da se prebrodi kriza,« je prvo leto brezposelnosti opisala Mateja. Po letu dni pridobivanja delovnih izkušenj in izobraževanja ter iskanju informacij je marca 2013 podpisala zaposlitveno pogodbo v okviru javnih del na Centru za socialno delo Slovenska Bistrica. »Do konca leta sem delala s socialno ogroženimi otroki -pomoč v šoli in socializacija. Želim si, da bi takšna pogodba lahko trajala dlje, vendar po- znamo zakon o javnih delili,« je povedala. Za preventivne ukrepe ni denarja Z januarjem 2014 se je tako ponovno vpisala na borzo z jasnim ciljem, da si na podlagi vseh dosedanjih izkušenj želi čim prej diplomirati, je dejala. Ker pa ni mogla iz svoje kože, je ob pisanju druge diplomske vzporedno spremljala tudi vse zaposlitvene portale in bila na tekočem z informacijami, ki bi ji lahko koristile. Obiskovala je predavanja, ki jih je omogočila borza, marca pa se je vpisala v program, posvečen iskanju novih, inovativnih zaposlitvenih in poslovnih možnosti za mlade brezposelne Artus. »Program je omogočal, da smo v manjši skupini od marca do maja razvijali svojo podjetniško idejo do te mere, da bi jo dejansko bilo možno realizirati. Ob tem mi je dal Zavod je avgusta objavil, da so zabeležili šesti zaporedni padec števila registriranih brezposelnih. Brezposelnost je bila julija v primerjavi z junijem nižja tudi med mladimi do 29 let, in sicer za 1026 oseb. Prijavljenih je bilo namreč 28.121 mladih. Vendar to število kot tudi število preostalih brezposelnih je vse prej kot razveseljivo v primerjavi z julijem 2008, ko je bilo na Zavodu prijavljenih 14.886 mladih do 29 let. takšen zagon, da sem 5. maja končno postala profesorica pedagogike in sociologije, pridobila VII. stopnjo izobrazbe,« je dejala Voukova. Ideja, ki jo je razvila v okviru programa, se nanaša na preventivno delo z mladimi od 7. do 9. razreda osnovne šole. »Ključni cilj modela je, da posameznik skozi daljše obdobje razmišlja o sebi, svojih talentih in na izkustven način spozna svoje bistvo do te mere, da se marca v 9. razredu osnovne šole ne sprašuje več, kam želi dalje, ampak to na podlagi zastavljenega programa ve in ne dvomi o svoji odločitvi. Gre za preventivno delo, s katerim bi v daljšem časovnem obdobju lahko zmanjšali število brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje, saj zastavljeni program teži k povezovanju z lokalnimi podjetji in širše, da se predpostavi, kam gre razvoj lokalnega okolja, v katero smer gre razvoj države, da se lahko napove, katere poklice se bo potrebovalo in ne, katere se potrebuje v tem trenutku,« je idejo opisala Mateja Vouk. Model je predstavila v medijih in v šolah, toda na vprašanje financiranja ni dobila odgovora. »Sledila sem vsem možnim razpisom, se udeležila različnih posvetovanj. Nikakor pa se v takšnem delu ne vidim kot samozaposlena, saj bi me finančni pritiski iz vseh strani najbrž naredili nemočno in ne bi izpolnjevala tega dela tako, kot bi si želela,« je dejala. Diplomantka filozofske fakultete se je po temeljitem premisleku odločila, da bo Ukrepi za mlade počakala na jesen. Svojo odločitev je pojasnila: »Končno se obeta razpis za pripravništvo, tokrat naj bi bil celo plačan. Tako bi ob rednem pripravništvu (če bi ga dobila) zraven kot prostovoljka lahko izvajala svoj program in dejansko preverila, koliko je zares smiseln.« Diplomantka, maserka in sedaj še administratorka Trenutno Mateja koristi ukrep Usposabljanje na delovnem mestu iz programa ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jamstvo za mlade. »Pridobila sem si dvomesečno usposabljanje na povsem novem področju, delam namreč na turističnih namestitvah za Slovenijo in Hrvaško, kar jemljem kot 'počitniško delo'. Kot administratorka si nabiram znanja s področja računalniških programov, tujih jezikov, komunikacije z gosti, geografske razgledanosti, finančne natančnosti, reševanja konfliktov in izpolnjevanja želj dopustnikov,« je povedala Voukova. In zakaj Mateja ne dobi zaposlitve v šolstvu kljub formalni izobrazbi? »Ker je prvi pogoj opravljen strokovni izpit. Strokovni izpit pa je možno opraviti po opravljenem pripravništvu. Pripravništva pa ni mogoče opravljati, če ga Ministrstvo ne razpiše. In Ministrstvo ga ne razpiše, ker zanj nima denarja. Torej, če čakaš na druge, ostaneš doma,« je na podlagi izkušenj oblikovala sklep Mateja Vouk. Ob tem pa se sprašuje, kako shajajo drugi, ki so nekoliko manj optimistični in zagnani od nje. Mojca Vtič Oprostitev plačila prispevkov za zaposlitev mladih Delodajalci, ki zaposlijo brezposelno osebo, ki je mlajša od 30 let in je tri mesece prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje, lahko zanjo za prvi dve leti zaposlitve uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov. Oprostitev plačila se nanaša na prispevke delodajalca za socialno varnost (prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti). Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena za nedoločen čas in v obdobju od 1. novembra lani do 31. decembra letos. Ob tem mora zaposlitev brezposelne osebe ohraniti najmanj dve leti neprekinjeno. Vračilo prispevkov za prvo zaposlitev Ukrep vračila prispevkov delodajalcev lahko ti uveljavljajo za zaposlitev osebe, ki še ni dopolnila 26 let starosti ali matere, ki skrbi za otroka do tretjega leta starosti. Ob tem mora veljati, da se pogodba pri delodajalcu sklene za nedoločen čas, minimalno dve leti neprekinjeno ter da pred to zaposlitvijo izbrana oseba še ni bila zaposlena za nedoločen čas pri drugem delodajalcu. Vračilo prispevkov delodajalca znaša 50 odstotkov prispevkov za prvo leto zaposlitve osebe, 30 odstotkov prispevkov za drugo leto zaposlitve. Mentorstvo za mlade do vključno 30 let Delodajalec lahko dobi subvencijo in usposabljanje za mentorja, če zaposli osebo, staro do vključno 30 let. Ukrep izvaja Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije. Vloge sprejemajo do 30. septembra oziroma do razdelitve razpoložljivih sredstev. Za novozaposleno osebo se delodajalcu povrne strošek za izvajanje mentorstva. Z mentorstvom - načrtovanim prenosom znanja in izkušenj - bo mlada oseba bolje in hitreje uvedena v delo. Upravičeni stroški so: strošek mentorja za šest mesecev - 1.200 evrov, subvencija za zaposlitev za novozaposleno mlado osebo do 30 let - 5.000 evrov in strošek predhodnega zdravniškega pregleda - do 100 evrov. Sklad je že porabil vsa sredstva za osrednjeslovensko in gorenjsko regijo, večina sredstev je podeljenih tudi za goriško, koroško in spodnjeposavsko regijo. K izvajanju mentorstva za mlade in k oddaji ponudb pa pozivajo ponudnike iz jugovzhodne Slovenije, pomurske in zasavske regije. Subvencioniranje zaposlovanja za odpravo posledic žleda Program je namenjen brezposelnim osebam, ki so prijavljene na zavodu vsaj šest mesecev ali nimajo dokončanega srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega izobraževanja oz. splošnega srednjega izobraževanja. Delodajalec za zaposlitev prejme subvencijo 5.000 evrov, če uspešno kandidira na javno povabilo. Oprostitev plačila prispevkov za nove samozaposlene Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati decembra lani, od 1. julija letos uvaja tudi možnost delne oprostitve plačila prispevkov za nove samozaposlene. Samozaposlene osebe so delno oproščene plačila prispevkov za obvezno socialno zavarovanje v prvem letu poslovanja v višini 50 odstotkov in v naslednjem letu poslovanja v višini 30 odstotkov prispevkov, obračunanih od zavarovalne osnove. Drugi ukrepi so še Javna dela 2014, Pomoč v primeru elementarnih nesreč za leti 2014 in 2015. Do ukrepa davčna olajšava za zaposlovanje mlajših od 26 in starejši od 55 let, ki so najmanj šest mesecev prijavljeni na Zavodu, je delodajalec upravičen, če osebo zaposli na novo in za nedoločen čas ter da v zadnjih 24 mesecih pred zaposlitvijo izbrana oseba ni bila zaposlena pri istem delodajalcu ali pri njegovi povezani osebi. Tenis Beneteau preko Role do uspeha kariere Stran 12 Rokomet Poraz s Celjani, zmaga s Ptujčani Stran 12 t /v • t i I tvH Nogomet Po dveh krogih le Aluminij 100 % Stran 13 Padalstvo Kljub solidnemu rezultatu Ptujčani ciljali višje Stran 13 Karting V Hajdošah razburljive in dinamične dirke Stran 15 Boštjan Zemljič »Vedno si zastavljam visoke cilje« Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na m¿tovn¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 5. krog Gledalci zmago Zavrča pričakali na nogah Zavrč - Luka Koper 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Šafaric (80., z 11 m) ZAVRČ: Ranilovic, Roškar, Datkovic, Kristic, Dedic, Cvek, Šafaric, Matjašič (od 84. Benic), Težak, Kelenc (od 78. Brdar), Smrekar (od 65. Antolek). Trener: Željko Orehovec. LUKA KOPER: Radoševic, Halilovic, Štulac, Hadžic, Palčič, Guberac, Črnigoj (od 90. Žibert), Blažič (od 83. Bradaschia), Lo-trič, Ivetic, Štromajer (od 65. Pučko). Trener: Rodolfo Vanoli. RDEČI KARTON: Kristič (71.). Zavrčani so še drugo letošnjo »domačo« tekmo zaradi prenove tribun v Zavrču igrali na ptujskem Mestnem stadionu. Tudi tokrat so imeli - podobno kot na srečanju z Domžalami - številčno (1200) in bučno podporo s tribun, kar je bil pomemben jeziček na tehtnici končne domače zmage. Trener Željko Orehovec ni mogel računati na Andreja Dugolina (rdeči karton) in Dina Kresingerja (poškodba), še več težav pa imajo v svojih vrstah Koprčani (Gale-šič in Covilo sta tik pred odhodom, na mestu športnega direktorja pa poteka menjava Andrej Poljšak - Matej Mavrič Rožič). Pri gostih sta od prve minute nastopila Denis Hali-lovič in Jaka Štromajer, ki sta nekdaj nosila dres prvoliga-ške Drave, v nadaljevanju pa je priložnost dobil še Matej Pučko, nekdanji član Aluminija. Srečanje so boljše začeli domačini, pri katerih je bil v tem delu zelo aktiven Lo-vro Cvek (nevaren poskus v 11. minuti). Z agresivno obrambo so odvzemali žogo gostom, ki so potrebovali kar nekaj časa, da so se prilagodili temu slogu. V 17. minuti pa so izvedli šolsko akcijo: Guberac je natančno podal Palčiču na bok, ta je po nekaj korakih podal v sredino, kjer je Štromajer zgrešil nemogoče - iz kakšnih petih metrov je žogo poslal preko gola. Ta akcija gostov je bila povod za nekoliko previdnejšo igro Za-vrčanov, ki bi lahko povedli v 34. minuti. Takrat so kombinirali Kelenc, Matjašič in Smrekar, slednji pa je streljal mimo gola. Pred odhodom v slačilnice so po enkrat zapre-tili na vsaki strani: pri gostih je nevarno poskušal Hodžič, pri domačinih pa Kelenc, vendar do spremembe izida ni prišlo. Drugi polčas je prinesel novo, še močnejšo energijo in gledalci so lahko uživali v trdi, prvenstveni tekmi. Prvi so v 66. minuti zapretili domačini, ko je po akciji Ma- 1. DOMŽALE 2. ZAVRČ 3. OLIMPIJA 4. CELJE 5. MARIBOR 6. KOPER 7. GORICA 8. RUDAR VELENJE 9. KRKA 10. RADOMLJE 7:0 7:4 9:2 8:3 7:6 3:4 6:6 2:7 5:12 5:15 15 12 9 9 9 6 3 3 3 0 Na tribuni tudi Viktor Trenevski Na tribuni je bilo mogoče opaziti tudi nekdanja trenerja Zavrča Viktorja Trenevskega in Zlatka Ga-bora. Slednji trenutno dela v Veržeju v 2. ligi, prvi pa v Malečniku. tjašiča in Dediča do izjemne priložnosti prišel Kelenc, a so mu Koprčani v zadnjem trenutku preprečili neoviran strel. V 69. minuti je Ha-lilovič za goste izvajal prosti strel s približno 30 metrov, žoga je na poti zadela enega od igralcev Zavrča in spremenila smer, končala pa je v vratnici ... S svojimi spornimi odločitvami je v tem delu igre vse prisotne na stadionu pošteno razburjal glavni sodnik Dejan Balažič iz Ljubljane, ki se je prevečkrat znašel v glavni vlogi srečanja. Tako je bilo tudi v 71. minuti, ko najprej ni označil prekrška nad Kelen-cem, nato pa je v nasprotnem napadu po prekršku Krističa nad Pučkom prvemu pokazal rdeči karton! V tem trenutku je vse kazalo, da so Zavrčani obsojeni na obupno branje-nje, a se je srečanje zavrtelo v povsem drugo smer. 33-letni kapetan Nikola Šafaric je v 77. minuti najprej odlično izpe- Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič (Zavrč, beli dres) je v 79. minuti močno sprožil, žoga pa je na poti proti golu zadela enega od obrambnih igralcev Kopra v roko - sodnik je pokazal na belo točko. ljal nasprotni napad, vendar je vratar Radoševič njegov strel s skrajnimi močmi preusmeril v kot. V nadaljevanju akcije je do žoge na oddaljeni vratnici prišel Matjašič, močno je udaril po žogi, ki pa jo je na poti proti golu v padcu z roko zaustavil Blažič. To je pomenilo najstrožjo kazen, ki jo je s strelom pod prečko zanesljivo v vodstvo pretvoril Šafaric - 1:0. Koprčani tudi po zaostanku niso našli prave poti mimo strnjene obrambe Zavrča. Na drugi strani so varovanci Željka Orehovca prišli do svoje igre nasprotnih napadov, iz katerih bi lahko zadeli Težak, Dedic in Antolek. Eno najlepših potez na srečanju smo videli v 89. minuti, ko je mladi Težak v teku nanizal nekaj igralcev Kopra, za zaključni strel ali natančno podajo pa mu je nekoliko zmanjkalo moči. Kljub temu je ostalo pri prigarani zmagi domače ekipe, ki so jo gledalci pričakali na nogah in jo pozdravili z dolgim aplavzom. Jože Mohorič Nogomet • 1. SNL PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 5. KROGA: Zavrč - Luka Koper 1:0 (0:0); strelec: Šafaric 80. iz 11-m; rdeči karton: Kristic 71./Zavrč; Celje - Maribor 3:1 (2:0); strelci: Klemenčič 2., Omoregie 25., Bajde 53.; Vrhovec 84./ag; rdeči karton: Filipovic 31./Maribor; Domžale - Krka 2:0 (0:0); strelca: Aneff 56., Korun 87.; rdeči karton: Rašic 27./Krka; Olimpija - Rudar 2:0 (1:0); strelca: Rodic 7., Omladič 79.; rdeči karton: Bukšek 78./Rudar; Gorica - Radomlje 4:0 (0:0); strelci: Majcen 46., 92., Vetrih 66., Širok 87. Zeljko Orehovec, trener Zavrča: »Za nas je to velika zmaga! Za gledalce je bilo srečanje napeto in zanimivo, za nas na klopi pa izjemno stresno. Začeli smo s trdo obrambo, sami pa smo poskušali zadeti iz nasprotnih napadov. To nam ni uspevalo, saj je Koper igral s trdno obrambno postavitvijo. Na drugi strani je Štromajer zgrešil 100-odstotno priložnost, a v nogometu je pač tako, da mora žoga prečkati črto. Drugi polčas smo oboji krenili na zmago. Rdeči karton Krističa nas je nekoliko zmedel, a smo se hitro ujeli in v nasprotnih napadih zaigrali celo bolje kot dotlej. Po enajstmetrovki bi lahko zadeli še v kakšnem primeru, a sem seveda kljub temu izjemno zadovoljen z zmago. Čestitke igralcem za res borbeno predstavo!« Ivan Antolek, igralec Zavrča: »Srečanje je bilo kot običajno težko, saj nikogar ne moreš premagati s pol moči. Koper je za nameček zelo dobra ekipa, a smo tudi z majhno pomočjo sreče slavili mi. Po izključitvi smo se odlično znašli in po mojem mnenju zasluženo zmagali. Sam sem v ekipi šele kratek čas, a so mi pri prilagoditvi obilno pomagali nekdanji soigralci, s katerimi sem igral na Hrvaškem.« Ivica Guberac, igralec Kopra: »Izgubili smo nezasluženo, saj smo bili večji del tekme boljši tekmec. Pride tak dan, ko ne moreš realizirati niti najlepših priložnosti in to se je tokrat zgodilo nam. Ta poraz nas ne sme prizadeti, ampak se moramo obrniti k naslednjim srečanjem in tam doseči boljše izide.« Popoln krog domačinov, še vedno brez remija Peti krog je bil popoln za domače ekipe, ki niso pokazale nobene »gostoljubnosti« in so svoje tekmece domov odpravile brez ene same točke. Domačini so pri tem dosegli 12 zadetkov, prejeli pa le enega -pa še tega si je v lastno mrežo zabil Vrhovec (Celje). Prav v Celju se je zgodilo največje presenečenje kroga, saj so varovanci Simona Rožmana zadali Mariborčanom sploh prvi poraz v sezoni. Za vijolice ta vsekakor ni tragičen, pomeni le nekoliko slabšo statistiko pred odločilnima srečanjema sezone, ko se bodo v zadnjem krogu kvalifikacij za Ligo prvakov merili s škotskim Celticom. Vsekakor slovenski ljubitelji nogometa upamo, da bo slab dan v Celju za vijolice pomenil pozitiven šok in da bodo varovanci Anteja Šimun-dža že v sredo proti Škotom v Ljudskem vrtu prikazali bistveno boljšo predstavo. Zmagovalni pohod nadaljujeta ekipi Domžal in Olimpije. Prva je tokrat preskočila Krko in tudi po petih krogih ostaja pri polnem izkupičku. Ob tem je domžalski vratar Nejc Vidmar nepremagan že 540 minut. Pri 100-odstotnem izkupičku je še naprej tudi Olimpija, ki je sicer odigrala le tri dvoboje (čakata jo še zaostali srečanji s Koprom in Mariborom). Ljubljančani so za zdaj tudi najbolj učinkovito moštvo 1. lige, saj so dosegli že 9 zadetkov. Od tega sta jih Omladič in Rodič prispevala po tri, s čimer sta na vrhu lestvice strelcev. Zavrčani tudi v drugi sezoni med prvoligaši prijetno presenečajo in so tik pod vrhom lestvice. Proti močni ekipi Kopra so tokrat dosegli odmevno zmago, ki pomeni več kot samo tri točke: pomeni priznanje kolektivni igri in izjemni požrtvovalnosti vsakega posameznika. To se je najbolje videlo po izključitvi Matije Krističa, ko so njegovi soigralci pokrili nastalo vrzel in z borbeno predstavo onemogočili Koprčane. Trener Željko Orehovec uspešno krmari barko v nepredvidljivem morju 1. lige, za zdaj praktično brez prask. Nova prvenstvena preizkušnja pa bo še posebej zanimiva, saj Zavrčani v soboto gostujejo pri državnih prvakih v Mariboru, kjer so bili lani uspešni v eni najlepših tekem sezone (3:4). V edini nedeljski tekmi so v derbiju začelja Goričani vknjižili prve točke v sezoni. Na domačem igrišču so ugnali novince iz Radomelj, k temu pa je pripomogla učinkovita igra v drugem polčasu. To je bila obenem edina tekma kroga, v kateri je tekmo na zelenici končalo 22 igralcev. Na vseh drugih so sodniki enega izmed nogometašev poslali pod prho predčasno, kar je za zdaj neslavni rekord sezone. Tudi 5. krog pa ni ponudil nobenega remija - še vedno čakamo na prvega ... JM 0 0 0 0 0 0 0 0 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 19. avgusta 2Q14 Tenis • Blaž Rola Benneteau preko Role do uspeha kariere V prejšnji številki Štajerskega tednika smo poročali o porazu Blaža Role (92.) v zadnjem krogu kvalifikacij za masters v Cincinnatiju (izgubil je proti Francozu Paireju). S tem pa nastopov Ptujčana na več kot 4 milijone vrednem turnirju v osrednjem delu ZDA še ni bilo konec, saj se je po odpovedi Francoza Gasqueta znašel v glavnem žrebu kot srečni poraženec (lucky looser). Tam je igral -jasno, s Francozom Julienom Benneteauom (41. na ATP lestvici). Dvoboj na igrišču št. 9. je postregel z izjemno izenačeno predstavo, v kateri so odločale malenkosti. Blaž je imel pri izidu 5:4 v 1. nizu na servis tekmeca dve priložnosti za osvojitev seta, a se je izkušeni Francoz izvlekel v tie break. Tam je imel pri izidu 4:6 on priložnost za niz, a je tokrat Rola odigral odlično Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je na turnirju v Cincinnatiju odigral izjemno izenačen dvoboj s Francozom Benneteauom. in pri vodstvu 8:7 izkoristil tretjo žogo za niz. V 2. nizu je bilo podobno izenačeno, le da je Beneteau izkoristil obe priložnosti za break, Blaž pa le eno od treh. Odločilni niz se je začel z breakom (Beneteau) in rebreakom (Rola), nato pa je v 7. igri znova napadel 32-letnik, ki sicer živi v Švici. V četrtem poskusu mu je uspelo odvzeti servis Roli, ki se je znašel v domala izgubljenem položaju. Pri izidu 4:5 je Francoz serviral za končno zmago in si tudi priigral dve zaključni žogi. A Rokomet • Jeruzalem Ormož Cincinnati, turnir serije 1000: 1. krog: Rola - Julien Benneteau (Francija) 7:6(7), 3:6, 6:7(7). je storil dve zaporedni dvojni napaki (!), kar je Ptujčan izkoristil in izenačil na 5:5. Odločitev je nato padla v tie breaku, kjer je imel Rola pri izidu 6:5 na svoj servis zaključno žogo za zmago. Ni je izkoristil in Francoz je prešel v psihološko prednost: Blaž je sicer še ubranil naslednjo (tretjo) zaključno žogo (6:7), pri izidu 7:8 pa mu to ni uspelo več ... Dvoboj je trajal 2 uri in 38 minut, končno razmerje točk pa je bilo 119:126. Blaž je imel izkoristek break priložnosti 3/8, Julien pa 4/9. Poraz s Celjani, zmaga s Ptujčani JERUZALEM ORMOŽ -CELJE PIVOVARNA LAŠKO 21:43 Rokometaši Jeruzalema so odigrali prvi pripravljalni tekmi za sezono 2014/15. Četa trenerja Saša Prapotnika je najprej na Hardeku pred 150 gledalci gostila državne in pokalne prvake Celjane, ki so z odlično igro v 2. polčasu ugnali Ormožane s kar 21:43. Prvih dvajset minut igre so se Ormožani udeležencu Lige prvakov odlično upirali in vodili 6:4 in 9:8. Do odmora so si Celjani po zaslugi lahkih zadetkov iz protinapadov priigrali že pet zadetkov prednosti (12:17). Vratarja Jeruzalema Tomislav Balent in Tomaž Cvetko sta zbrala deset obramb (Balent 9, Cvetko 1). Za gostitelje so zadeli: Bo-gadi 4, Kocbek 3, Radujkovič 3, čudič 3 (1), Mesarič 2, Kol-mančič 2, Rajšp 1, Veselko 1, Kavčič 1, Žižek Cvetko 1. Pri Celjanih so po petkrat zadeli: Čavor, Miklavčič, Sliškovič, Zarabec in Kasal. JERUZALEM ORMOŽ -DRAVA PTUJ 34:32 V drugi pripravljalni tekmi so bili gostje Hardeka pred okrog 70 gledalci sosedje s Ptuja. Za končno zmago 34:32 (17:16) so se domačini morali precej potruditi, saj je 1. B-ligaš predvsem v 1. polčasu nudil odličen odpor in vodil v treh primerih tudi s štirimi goli prednosti (4:8, 6:10, 7:11). Ormožani so zaigrali mlahavo v obrambi, v napadu pa delali številne tehnične napake, kar so borbeni Ptujčani s pridom izkoriščali. V nadaljevanju so gostitelji v več primerih vodili za štiri zadetke (24:20, 25:21, 26:22, 29:25, 31:27), a so gledalci na koncu videli zanimivo končnico, kjer je ormoški vratar Marin Šutalo (15 let) s tremi obrambami zaustavil Dravo na poti k izenačenju. Strelci za Jeruzalem so bili: Čudič 8 (7), Bogadi 5, Kolmančič 5, Kocbek 4, Mesarič 3, Raduj-kovič 2, Veselko 2, Gregorc 2, Rajšp 2, Grizolt 1. Vratar Balent je zbral 8, Šutalo pa 3 obrambe. Pri Dravi smo videli 9 obramb Boštjana Belca in 3 Matica Šuleka. Strelci za Dravo: Jensterle 8 (1), Janžekovič 6 (2), Silovšek 4, Korošec 4, Lesjak 3, Čeh 2, Žuran 2, Ver-denik 1, Sabo 1, Hrupič 1 (1). Jeruzalemčke v novem tednu čakata pripravljalni tekmi proti tretji ekipi minulega hrvaškega prvenstva Varaždinu in članu 1. S SRL Gorišnici. Uroš Krstič V izenačenii statistiki je izstopal slabši izkoristek drugega servisa pri Blažu (50 %), Beneteau je imel 61 %. Iz uvodnega dvoboja je Be-neteau očitno odnesel ogromno energijo in v nadaljevanju nanizal tri izjemno dragocene zmage (Ward, Janowicz, Wawrinka). Še posebej je bila odmevna četrtfinalna proti Švicarju Stanislasu Wawrinki, letošnjemu zmagovalcu Mel-bourna. Z uvrstitvijo v polfinale (tam ga je ustavil Španec David Ferrer) je dosegel največji uspeh kariere. Blaž ta teden nastopa na turnirju serije 250 v Win-ston-Salemu. V 1. krogu bo njegov tekmec 28-letni Američan Wayne Odesnik (180. na ATP). JM Nogomet • Pokal Slovenije Drava doma z Veržejem, Zavrč in Aluminij v gosteh V torek in sredo bodo na sporedu tekme 1. kroga Pokala Slovenije. Vanj so vključene tudi nekatere prvoligaške ekipe, tiste najboljše pa se bodo priključile šele v 2. krogu. Izmed ekip s področja MNZ Ptuj bo na domačem igrišču igrala le ptujska Drava. Ta bo v sredo ob 16. uri na Mestnem stadionu gostila drugoligaško ekipo iz Ver-žeja, ki jo vodi Zlatko Gabor, zanjo pa med drugimi nastopata tudi Arpad Vaš in Matjaž Kek. Vsekakor vredno ogleda, še posebej zaradi sistema pokalnega tekmovanja, kjer v uvodnih krogih odloča ena sama tekma. Obe višje rangirani ekipi iz območja MNZ Ptuj, Zavrč in Aluminij, v uvodu gostujeta pri članih 3. SNL zahod: Kidričane čaka v torek srečanje v Sežani, Zavrča-ne pa v sredo v Dekanih. Oboji si Pokal Slovenije, 1. krog, zanimivejši pari: torek, 19. 8., ob 16.00: Tabor Sežana - Aluminij sreda, 20. 8., ob 16.00: Drava Ptuj - Farmtech Veržej Jadran Dejani - Zavrč Lenart - Triglav seveda želijo napredovanja, a bo treba status favoritov potrditi še na zelenici. Srečanji sta obenem generalni preizkušnji pred prvenstvenimi boji, v katerih Zavrčane v 1. SNL čaka sobotni derbi z Mariborom v gosteh (ob 20.00), Aluminij pa nedeljsko domače srečanje v 2. SNL z Veržejem (ob 17.00). JM Ormožani so se Celjanom dobro upirali le v prvem polčasu, v drugem so si državni prvaki priigrali visoko zmago. Tenis • TK Terme Ptuj Ana Oparenovič čez Brčko na WTA-lestvico 18-letna Ana Oparenovič je pretekli teden v Brčkem nastopala na profesionalnem turnirju serije ITF z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Na njem je »lovila« tretji uspeh na podobnih turnirjih (prehod čez kvalifikacije in 1. krog glavnega turnirja), s katerim bi se uvrstila na člansko profesionalno WTA-lestvico. In uspelo ji je! Ana je zadnje tedne na Ptuju pod vodstvom trenerja Zorana Krajnca opravila naporne intenzivne priprave in se s povečano mero samozavesti podala v BiH. Najprej je bila uspešna v kvalifikacijah, kjer je nanizala tri zaporedne zmage. A to še ni bilo dovolj za osvojitev točke, ampak je bilo treba preskočiti še prvo oviro v glavnem turnirju. Ani je to uspelo z zmago proti Srbkinji Tomicevi, uspeh pa je nadgradila z zmago proti Čehinji Novotni v 2. krogu. Šele v četrtfinalu jo je ustavila leto starejša Pantuckova, ki je na koncu tudi osvojila turnir. S tem je Oparenovičeva tretjič prišla do točk na po- Foto: Črtomir Goznik Ana Oparenovič (Terme Ptuj) je po Tamari Zidanšek druga igralka ptujskega kluba, ki se je uvrstila na člansko žensko WTA-lestvico. ITF-turnir v Brčkem (10 tisoč dolarjev), rezultati: kvalifikacije: 1. krog: Oparenovič - Bojana Čečez (Srbija) 6:2, 6:2; 2. krog: Oparenovič -Marjana Novakovic (BiH) 6:2, 6:7(4), 6:2; 3. krog: Oparenovič - Janja Kovačevic (Srbija) 6:3, 6:2; glavni turnir: 1. krog: Oparenovič - Daniela Tomic (Srbija) 6:2, 6:1; 2. krog: Oparenovič - Natalie Novotna (Češka) 6:4, 6:0; četrtfinale: Oparenovič - Gabriele Pantuckova (Češka) 3:6, 6:7(2). dobnih turnirjih (januarja ji je to uspelo v egiptovskem Sharm El Sheikhu, maja pa na Bolu na Braču), kar ji bo v ponedeljek prvič v karieri prineslo uvrstitev na WTA-lestvico. Podoben uspeh je letos uspel tudi mlajši klubski kolegici Tamari Zidanšek. Mladinski ITF-turnir v Domžalah V Sloveniji trenutno poteka serija mladinskih ITF-tur-nirjev nižjega ranga, na katerih svojo priložnost lovijo tudi številni mlajši domači igralci. Pretekli teden je tako na turnirju v Domžalah nanjo prežal tudi Sven Lah (TK Terme Ptuj). Sven je za nastop na turnirju prejel posebno povabilo organizatorjev (wild card), zato je bil neposredno uvrščen v glavni turnir. Povabilo je upravičil z lepo zmago v 1. krogu proti Britancu Lawren-cu Perrinu (6:7(4), 6:2, 6:2). V 2. krogu ga je po izenačenem dvoboju (4:6, 4:6) ustavil Giovanni Oradini, ki je bil na turnirju 11. nosilec. Da je šlo za močnega tekmeca, potrjuje podatek, da je Italijan na koncu nastopil celo v finalu. Med dvojicami sta Sven Lah in Bor Schweiger Muzar v 1. krogu ugnala Švicarja Gateva in Moserja (6:3, 6:1), nato pa sta ju ustavila 5. nosilca, Rusa Chepellev in Kazakov (3:6, 6:2, 2:10). JM Terme Ptuj Open 2014 Na igriščih TK Terme Ptuj ta teden poteka zanimiv turnir serije Tennis Europe za igralce in igralke do 12. leta starosti. Gre za turnir, ki najmlajšim pomeni prvo stopničko na mednarodni teniški poti, zato si zasluži posebno pozornost. Na Ptuju bomo tako imeli priložnost videti zelo dobre igralce iz praktično vsega sveta, med njimi pa bodo tudi najboljši Slovenci in Slovenke. Ptujski klub bodo zastopal Blaž Vi-dovič, Jure Glodež, Taja Lon-čarič, Nika Strašek in Alana Ledinek. torek > 19. avgusta 2014 45. Festival NZG Ptuj 2014 Štajerski TEDNIK 1 45. Festival slovenske narodno-zabavne glasbe Tradicionalna prireditev, ki je nekaj več Vloga Festivala slovenske NZG na Ptuju kot tradicionalne prireditve slovenske narodno-zabavne glasbe, je večplastna. Z njim so se že daleč nazaj poistovetili občani občin Sp. Podravja, ki ga razumejo kot stalnico življenja in sobivanja starega mestnega jedra in minoritskega samostana. Slednji pa ima eno pomembnejših vlog v slovenski narodni glasbi, saj je skozi zgodovino obstoja ansam- "skrbel", da se je na nivoju dr-blom omogočal ustvarjanje žave narodno-zabavna glasba prepoznavnosti, ob tem pa je razvijala in ohranjala visoko Nagrade letošnjega, 45. Festivala NZG Ptuj 2014: Strokovne komisije izberejo: • najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti - nagrada ORFEJ in 900 € • najboljši ansambel med drugimi zasedbami - nagrada ORFEJ in 900 € • najboljše besedilo - nagrada v vrednosti 650 € • najboljšo vokalno izvedbo - Korenova plaketa (pevec, pevka ali pevci) TV-gledalci in radijski poslušalci s telefonskim glasovanjem izberejo najboljšo melodijo, svoje glasove za najboljšo melodijo pa bodo lahko oddali tudi obiskovalci festivala z glasovalnimi lističi, ki jih bodo prejeli ob vstopu na prireditev. Avtorji najboljše melodije prejmejo plaketo in nagrado v znesku 1.000 €. raven glasbenega izražanja. Brez sramu lahko priznamo, da je festival v tem času pomembno vplival na razvoj slovenske kulture in spodbujal kakovostno rast narodno-za-bavne glasbe v Sloveniji. Sam festival kot priznana in tradicionalna prireditev predstavlja tudi bogatitev kulturne in turistične ponudbe Ptuja in Sp. Podravja. Na 45. Festivalu slovenske NZG - Ptuj 2014 bo 22. avgusta 2014 nastopilo devet na avdiciji v Preddvoru izbranih ansamblov. Orga- nizatorji prireditve družba Radio-Tednik Ptuj bomo letošnjo prireditev obogatili v organizacijskem smislu, saj bo po uradnem delu, prestavitvi ansamblov in izboru zmagovalcev izveden "festivalski večer", druženje z nastopajočimi ansambli, ki bodo imeli možnost predstaviti še nekatere svojih skladb. Pravijo, da se legende rodijo čez noč, zaživijo, osrečujejo, ostanejo večne. Festival naro-dno-zabavne glasbe na Ptuju to že davno je, zato pridite, spoštovane obiskovalke, spo- štovani obiskovalci, in bodite del zgodbe festivala na Ptuju. Tekmovalni ansambli se bodo tudi letos pomerili v dveh kategorijah, saj bo strokovna komisija izbrala zmagovalca med kvinteti in zmagovalca med drugimi zasedbami. Posebna strokovna komisija pa bo ocenila vsa letošnja besedila in izbrala najboljše. Začetek festivala bo ob 19.30, ob 20. uri pa se bo začel neposredni prenos na 1. programu TV Slovenija, na TV Maribor, na Radiu Maribor in Radiu Ptuj. 4 Štajerski TEDNIK 45. Festival NZG Ptuj' 2014 torek > 19. avgusta 2Q14 45. Festival slovenske narodno-zabavne glasbe Tekmovalo bo devet ansamblov, v revijalnem delu - zadnjič v karieri pa bodo nastopili Štirje kovači. Na letošnjem festivalu se bo občinstvu predstavilo devet ansamblov, ki so bili v maju uspešni na avdiciji v Preddvoru. Ansambel Šok kvintet sestavljajo fantje, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije. Sedež ansambla pa je v Rogaški Slatini. Skupaj so se zbrali dobri in izkušeni glasbeniki, ki jim je narodno-zabavna glasba v ponos in jo zelo radi izvajajo. Kvintet z večglasnim petjem, pestrim programom ter duhovitim šov programom, ki ima cilj na letošnjem festivalu »šokirati« obiskovalce in TV-gledalce. Šok Kvintet sestavljajo: Miran Zorko, ki prihaja z Destrnika pri Ptuju. V ansamblu poje in igra klarinet, saksofon, kitaro, harmoniko. V prostem času se ukvarja s športom in je član moškega pevskega zbora Markovci. V ansamblu igra harmoniko, klaviature in bas kitaro Robert Arzenšek. Harmoniko je začel igrati pri 12 letih, klaviature pa nekaj let pozneje. Robert je tudi vodja ansambla. Vili Brezovnik prihaja z Mute. V ansamblu igra trobento, je tudi vokalist ter je pravi veseljak. V ansamblu igra Ansambel Petan • festival Dolenjske Toplice 2011 - 3. nagrada občinstva (Očku za praznik) • 1. Festival domačih viž in smeha - 3. mesto po mnenju občinstva (Dedek) Mlade fante, polne energije in želja, skupaj drži veselje do igranja in velika prijateljska vez. Na njihovih igranjih jim je najbolj všeč, ko vidijo, kako ljudje uživajo ob glasbi. To jim daje energijo za nadaljnje ustvarjanje. Ansambel Petan igra narodno-zabavno in zabavno glasbo. Savinjski kvintet Je narodno zabavni kvintet, ki deluje tri leta. V zasedbi, v kakršni nastopajo danes, pa sodelujejo približno eno leto. Člani ansambla prihajajo iz dveh slovenskih regij, in sicer iz Štajerske in Koroške. Sedež ansambla pa je v osrčju Savinjske doline, v Žalcu, kjer domujeta tudi ustanovitelj, vodja in harmonikar ansambla Tilen Selič in pevka Ajda Hribar, diplomirana violinistka, ki poučuje na glasbeni šoli v Gornji Radgoni in na Avsenikovi glasbeni šoli v Begunjah na Gorenjskem. Kitarist Anže Ribič prihaja iz Šempetra v Savinjski dolini, basist David Breznik pa iz Gradišča pri Slovenj Gradcu. Štajerca, trobentač Tadej Postružnik iz Lenarta ter klarinetist Jure Lešnik iz Starš, pa sta prav tako kot Ajda odšla po glasbeno znanje v Avstrijo, kjer študirata na glasbeni akademiji. Kmalu pa se jim bo tam pridružil še pevec ansambla Celjan Matija DelNegro. Pred dvema letoma so se udeležili festivala v Ruhpoldingu, kjer so prejeli drugo nagrado, lani na Števerjanskem festivalu so prejeli grand prix nagrado, pred kratkim pa so v Avstriji pre- Ansambel Šok kvintet kitaro in bobne Damjan Čepin iz Kozjega. Je odličen humorist, poprime pa tudi za druge instrumente. Za šov program v ansamblu skrbi Uroš Iršič, ki prihaja iz Plešivca pri Velenju. V ansamblu igra bariton, kontrabas, bas kitaro, pozavno, je glavni vokalist. Ustanovljen je bil leta 2009. Zbrali so se trije fantje: Primož Petan, Denis Povše in Denis Petan. Denis Petan in Primož Petan sta že od majhnih nog skupaj veliko igrala in tudi nastopala. Želja, da bi imela svoj ansambel, se jim je uresničila, ko sta spoznala Denisa Povšeta. Prva skladba, ki so jo posneli, nosi naslov Mamina pesem, s katero so nastopili na novoletnem festivalu v Dolenjskih Toplicah (leta 2009). Nastopili so še na kar nekaj festivalih in na vsakem osvojili nagrado: • 2. festival za veliko nagrado Dolenjske - Šentjernej 2010 -2. nagrada občinstva (Lunica okrogla) • festival Mladi upi v Celju - 1. nagrada strokovne žirije (Mamina pesem) • festival Debeli Hrib 2011 - nagrada občinstva (Zgodba ljubezni) Veseli Dolenjci Savinjski kvintet jeli Oberkrain award - nagrado za najobetavnejši ansambel v Evropi v mlajši kategoriji. Savinjski kvintet ohranja avtohtono slovensko glasbo, hkrati pa pušča svojo sled v moderni kvintetovski glasbi. Veseli Dolenjci torica je Darinka Kovač. Uspešnemu valčku je kasneje sledila še poskočna polka Še zadnjič, za katero so posneli tudi videospot, skladba pa je bila deležna pozitivnih kritik poslušalcev. Leta 2011 so se udeležili 20. Festivala Vurberk, kjer so prejeli nagrado občinstva. Ob koncu hitro iztekajočega se leta pa so se udeležili še festivala v Dolenjskih Toplicah in prejeli 3. mesto za skladbo Poslana iz nebes. Leta 2012 so se s skladbama Kaj mi bo taka pomlad ter Nocoj pri tebi bom zaspal spet udeležili Festivala Vurberk ter prejeli 3. mesto (bronasti zmaj) in plaketo Jožeta Šifrerja, na katero so še posebej ponosni. Ob koncu leta so se prav tako udeležili Festivala Dolenjske Toplice in domov odšli z nagrado zlati termalček. Tudi leta 2013 so se udeležili nekaj festivalov. Prvič pa so se predstavili na festivalu narodno-zabavne glasbe v Ptuju. V letošnje leto pa so vstopili z novim videospotom Povej dekle, v katerem se je s svojim dekletom prvič predstavil tudi novi član, harmonikar Bojan. Ansambel Biseri Začetki ansambla Biseri segajo v leto 2003, ko sta bratranca Alen (harmonika) in Sandi (boben) začela igrati v domačem kraju in bližnji okolici. Ker pa brez punc tudi pri njiju ni šlo, se jima je pridružila še Alenova sestra Sabina z vokalom in klaviaturami. Takrat je ansambel uradno začel nastopati pod imenom ansambel Biseri. Prepoznavnost ansambla je temeljila predvsem na njihovi mladosti, saj je Sabina štela šele osem let, Alen in Sandi pa deset. Postajali so vedno boljši in vedno več so nastopali. V letu 2006 je sledila sprememba ansambla. Sandi je začel igrati bas kitaro, medse pa so povabili še drugega bratranca, kitarista Borisa. Od septembra istega leta ansambel tudi uradno deluje kot Kulturno-umetniško društvo ansambel Biseri. Biseri zadnja leta delujejo brez mentorjev, sodelujejo pa z več glasbeniki, ki jim pomagajo in svetujejo na glasbenem področju. Skupaj kujejo cilje za prihodnost in vedo, da se bosta trdo delo in dobra volja obrestovala. Ansambel je na festivalih osvojil že nekaj nagrad; najodmevnejše pa so nagrada zlati zmaj, največja nagrada festivala po seštevku točk strokovne žirije, občinstva in urednikov radijskih postaj, in plaketa Lojzeta Slaka za najboljšo izvedbo na Festivalu Vurberk 2013. Na festivalu Graška Gora poje in igra, leta 2011, so prejeli prvo nagrado za besedilo, prvo nagrado za melodijo (Alen Klepčar) in zlati pastirček za izvedbo. Leta 2011 so se Biseri predstavili na ptujskem festivalu. Prejeli so drugo nagrado po mnenju občinstva. Ansambel Petan Začetki ansambla segajo v leto 2009, ko so se kitarist Denis, bivši član harmonikar Robi ter vokalist Primož dobili v zidanici na kozarčku rujne kapljice cvička in sklenili, da se bodo ukvarjali z narodno-zabavno glasbo. Ob zvokih harmonike in petja so se po dolgem času odločili, da se jim je pridružil še kontrabasist Aleksander. Ob preigravanju in prepevanju raznih skladb so na koncu le zbrali pogum ter se udeležili prvega dobrodelnega koncerta. Nakar se jim pridruži zelo dober glasbenik, avtor mnogih melodij, aranžmajev, ki je danes njihov dober prijatelj in mentor. To je glasbenik Marjan Turk, ki jim je napisal tudi prvo melodijo za besedilo Vse to si ti, katerega av- Ansambel Biseri torek > 19. avgusta 2014 45. Festival NZG Ptuj 2014 Štajerski TEDNIK 1 Ansambel Vikend Sestavlja ga pet nasmejanih fantov, ki so veliki prijatelji in drug drugemu veliki kritiki. Člani ansambla Rajko Petek, Miha Volk, Miha Lesjak, Melvin Majcen ter Gregor Gramc pri vajah in glasbenem ustvarjanju preživijo ogromno časa skupaj. Zelo radi se udeležujejo festivalov, dobrodelnih koncertov, radijskih in televizijskih oddaj. Izdali so že tri zgoščenke (Tebi Vinska Gora, Godec z dušo ter Ljubezen razdeljena), izdelali štiri vide-ospote, enega za skladbo Izgubil sem vse, drugega za skladbo Slovenski narodnjak (v sodelovanju z Gadi in Navezo), Če muzikanta imela boš za fanta (v sodelovanju z ansamblom Veseli Dolenjci) ter videospot za skladbico Za lepši spomin. Ansambel Ognjeni muzikanti Prleški kvintet Šestčlanska zasedba iz Prlekije, ki si je po njej tudi nadela ima, je v letošnji pomladi praznovala 10-letnico uspešnega delovanja. O svoji desetletni zgodovini člani Prleškega kvinteta pravijo: "Leta 2003 smo se na vajah v Bučečovcih zbrali glasbeniki, ljubitelji lepe narodno-zabavne glasbe. Nadeli smo si ime Prleški kvintet, saj smo s tem želeli ponosno poudariti svojo pripadnost pokrajini, iz katere prihajamo - Prlekiji. Kljub menjavam v zasedbi smo ime obdržali do danes. Igramo na porokah, rojstnih dnevih, veselicah, koncertih in številnih drugih priložnostih v Sloveniji in tujini. Letno organiziramo več lastnih koncertov (materinski dan, miklavževanje, božično-no-voletni koncert) v različnih krajih, na katerih je vedno veselo in zabavno." Oktobra 2009 so se odzvali povabilu na festival Mladi talenti v Prepoljah. Domov so se vrnili z nagrado za naj ansambel. Prleški kvintet je v letu 2011 izdal šele svojo prvo zgoščenko z naslovom Ko zvezda se utrne. Julija 2011 so se prijavili na festival kvintetov Prepih pod Kostanjem, ki je bil pri Svetem Tomažu. Ta festival jim bo ostal še posebej v spominu, saj so prejeli kar štiri nagrade: nagrajeni so bili začasni klarinetist Bojan Zelenjak, pevka Zdenka Šafarič, tekstopiska Majda Reber-nik, ki je napisala besedilo za valček Nekoč-nekje, s katerim so nastopili na festivalu, občinstvo pa jim je podelilo laskavi naslov Najbolj všečen kvintet festivala. Istega leta so nastopili na Graški Gori, kjer so prejeli nagrado srebrni pastirček, prav tako so tega leta na festivalu v Števerjanu prejeli nagrado za najboljši ansambel festivala in trofejo F. B. Sedej. Ansambel Sekstakord Najmlajši ansambel, ki se prestavlja, je ansambel Sekstakord, mlad kvintet, ki se je prvič resno pojavil na narodno-zabavni glasbeni sceni v lanskem letu, letos pa so že nastopali na festivalu Števerjan 2014 in prejeli nagrado za najboljši kvintet. Ker je njihov sestav šele na začetku glasbene poti, je ob festivalu v Števerjanu ptujski festival prvi nastop na tovrstnih dogodkih in hkrati tudi njihova predstavitev velikemu krogu Ansambel Vikend Leta 2010 so igrali našim zdomcem v Ameriki ter Kanadi in jim poskušali pričarati vsaj majhen košček Slovenije. V glavnem imajo člani ansambla zelo pestro življenje, pravijo, da se vedno dogaja kaj zanimivega in jim ni nikoli dolgčas. Ansambel Vikend deluje od oktobra leta 2009, trikrat pa so priredili svoje promocijske koncerte na Vinski Gori, ki so bili zelo lepo sprejeti. Pravijo, da spoštujejo vsakega, ki se ukvarja z glasbo, ker sami vedo, koliko truda je treba vložiti v same vaje, koliko je odrekanj in koliko energije se porabi na "špilih", da so obiskovalci zadovoljni. Ansambel je v svoji dobi muziciranja prejel že veliko nagrad, ena zadnjih pa je bila prav na letošnjem Festivalu Vurberk 2014, ko so za skladbi Stala je sama in Zaljubljen prejeli nagrade: • zlati zmaj (seštevek glasov strokovne komisije, urednikov radijskih postaj in občinstva) • nagrada za najboljšo vokalno izvedbo (Šifrarjeva plaketa) • nagrada za najboljšo melodijo po izboru radijskih postaj (skladba Zaljubljen) Ansambel Ognjeni muzikanti Ansambel Ognjeni muzikanti sestavlja pet mladih glasbenikov iz okolice Kamnika in Celja. Delovati so začeli konec leta 2010. Želja, da ustanovijo zasedbo, ki bo kakovostno in v živo izvajala tako narodno-zabavno kot tudi zabavno glasbo, je združila Aljoša Jurkoška, Gašperja Salobirja, Petra Vidmarja, Sama Kališnika in Uroša Steklasa. Radi nastopajo in razveseljujejo obiskovalce na vseh vrstah prireditev, kot so poroke, veselice, obletnice, koncerti in drugi kulturni dogodki. Imajo zelo raznolik repertoar, zato lahko ustrežejo najrazličnejšim glasbenim željam poslušalcev. Za seboj imajo že več kot 200 nastopov, tekmovalno pa so se ljudem prvič predstavili lani na festivalu Slovenska polka in valček 2013, kjer so zasedli 2. mesto med polkami Prleški kvintet Ansambel Sekstakord ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Ob tem upajo, da bodo na ptujskem festivalu poslušalci prepoznali njihovo glasbo, jih sprejeli in še večkrat povabili na tovrstne dogodke. Sami se še kako dobro zavedajo, da na glasbena sceni velja pravilo, da ne glede na to, kakšen sestav si, moraš delati tisto, kar bo ljudem všeč, in to kar se da kakovostno. Le z dobrim delom ti lahko uspe, zato upajo, da bo njihovo ustvarjanje na 45. festivalu všeč čim širši publiki. GP PROJECT ING PODJETJEZAGRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6, 2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, E-mail: gp.projecting@siol.net STRICEK ZA VASJO - Ans. SOK KVINTET...............................*303*1# SREČE KUPITI SE NE DA - Ans. SOK KVINTET.............................*303*2# SEM SANJAL TISTE SANJE - Ans. PETAN..............................*303*3# LJUBCA TI - Ans. PETAN......................................*303*4# PRIZNAJVA SI - Ans. SAVINJSKI KVINTET..............................*303*5# ŽIVIJO, KAKO STE KAJ? - Ans. SAVINJSKI KVINTET..........................*303*6# NAJ BO - Ans. VESELI DOLENJCI...................................*303*7# NISEM ON - Ans. VESELI DOLENJCI.................................*303*8# JESEN NA VASI - Ans. PRLEŠKI KVINTET...............................*303*9# MED DROBCI SPOMINA - Ans. PRLEŠKI KVINTET...........................*303*10# NE GOVORI MI - Ans. BISERI.....................................*303*11# BUM V GLAVI - Ans. BISERI.....................................*303*12# USTAVI SE ZA HIP - Ans. SEKSTAKORD...............................*303*13# NOCOJ MI RECI, DA SI MOJA - Ans. SEKSTAKORD..........................*303*14# NEKOČ BOVA SKUPAJ - Ans. VIKEND................................*303*15# KO POLKO VREŽEM - Ans. VIKEND..................................*303*16# RABIM TE, STISNI ME - Ans. OGNJENI MUZIKANTI..........................*303*17# ŠRANGARSKA - Ans. OGNJENI MUZIKANTI.............................*303*18# Glasujte za najboljšo melodijo Po tekmovalnem delu festivala v času nastopa ansambla Štirje kovači bo potekalo glasovanje, v katerem boste gledalci in poslušalci izbirali najboljšo melodijo. Tudi vas vabimo k sodelovanju, zato objavljamo številke za posamezne melodije. Glasujete lahko z mobilnim telefonom Telekoma, Simobila in Tušmobila. Klic vas stane 0,42 €, brez DDV. 4 Štajerski TEDNIK 45. Festival NZG Ptuj' 2014 torek > 19. avgusta 2Q14 REVIJALNI DEL, nastop ansambla Štirje kovači Tako mladi kot starejši dobro poznamo ansambel Štirje kovači. Mnogi ansambli jim lahko zavidajo ob njihovem visokem jubileju, 60 let delovanja, ki so ga praznovali letos. Ni veselice brez njihovih pesmi, kot so Kam le čas beži, Na pavrih, Rženova Tinka, Ob potoku in še mnoge druge ter meni najdražja Mala solzica. Zgodovina ansambla Štirje kovači seže daleč v leto 1954, ko so se prvič pojavili na glasbeni sceni, čeprav so nekateri člani igrali že prej. Ustanovitelj skupine Franc Šegovc je igral v skupini Max. Vodja skupine mu je prepustil vodstvo, in ker so štirje člani ansambla delali v kovaški industriji, je ime prišlo popolnoma logično in tako je nastal ansambel Štirje kovači. Kot kvintet so začeli delovati leta 1972, ko se jim je tudi pridružila Hermina Šegovc. Zanimiv je podatek, da so prvo oddajo na radiu posneli davnega leta 1955, deset let kasneje pa svojo prvo malo LP-ploščo, za katero so morali trdo delati. Izdali so več kot 43 plošč in zgoščenk, ter prepotovali skoraj ves svet. Franc Šegovc je napisal veliko pesmi za ansambel Štirje kovači, skupaj pa jih je napisal preko 700. Sodelovali so z mnogimi pevci, humoristi in izvajalci. Prvi koraki so najtežji, tako je bilo tudi takrat z "mladimi kovači". Na gaže so odhajali z vlakom, tovornjakom, včasih pa kar s kolesom. Kar nekaj časa so potrebovali, da so se uveljavili na slovenski sceni. Prvo pravo "gažo" so dobili v Velenju. Na poti domov so se ustavili ob Velenjskem jezeru, upravnika so prosili, ali lahko v pavzi nekaj zaigrajo, saj je tam igral drugi ansambel, seveda so tako "zažgali", da je drugi ansambel ušel domov, oni pa so dobili stalni angažma. Postajali so vse bolj prepoznavni, ponudbe so začele prihajati in tako se je zgodilo, da so za eno soboto imeli kar deset ponudb. Franc Šegovnik je občudoval in spoštoval Avsenike in ob srečanju z njimi je bil kot mladenič ves iz sebe. Zbral je pogum, jim pristopil ter po magnetofonu predvajal pesem Štirih kovačev. Vilko Ovsenik jih je pohvalil in to jim je dalo še večji zagon za nadaljnjo kariero. Čeprav so imeli ponudbe za stalno igranje v Nemčiji, so Štirje kovači odklonili ter poleg stalne službe raje ostali doma in hodili na gostovanja po vsem svetu. Eno takšnih je bilo na Japonsko, kjer so popolnoma drugi kulturi predstavili slovenske polke in valčke. Lepo je bilo igrati tudi Slovencem v Ameriki, Kanadi, Švici, Italiji, Avstriji ter zahodni Evropi, saj so takšna srečanja vedno polna čustev. Najlepša pa je bila po napornih turnejah vrnitev domov. Takrat sta si zakonca Šegovc polnila "baterije" ob poslušanju slovenskih popevk in džezu ter uživala v vrtu med cvetlicami in zelenjavo. Vodja ansambla Štirje kovači Franc Šegovc pravi, da so vse pesmi njegovi otroci in ne obstaja najljubša, čeprav jih je napisal ogromno, tako za svoj kot za druge ansamble. Ob tem pa dodaja, da so za konec uspešne 60-letne kariere izbrali ravno ptujski festival, ker se zavedajo, kako veliko je festival dal slovenski narodno-zabavni glasbi. Imena članov ter tistih, ki so tako ali drugače igrali v ansamblu Štirje kovači: Franc in Hermina Šegovc, Srečko in Jože Sedar, Viktor Vrhovnik, Leopold Kranjc, Zdenko Udovc, Tone Breznik, Tine Lakovšek, Maks Klančnik, Viktor Breznik, Zdenko Zdovc, dva Jožeta Šteharni-ka, Tonko Oder, Tone Šteharnik, Avgust Skaza, Polde Kranjc, Jože Repnik, Šmon Andrej in Andrej Hudobre-znik. Ansambel Štirje kovači POMLAD Dtopdom d.o.o. skupina Za male In velike mojstre • gradbeni material • kritine in strešni sistemi • keramika in sanitarna oprema • stavbno pohištvo • suhomontažni sistemi H■ • fasadni sistemi Fgjg • izolacije • orodje • barve, laki • mešalnica barv Obiščite nas in poiskali bomo pravo rešitev za vaš dom. Pomlad d.o.o., Gerecja vas 36 b, 2288 Hajdina, T: 02/799 01 00, pomlad.doo@siol.net RADIOTELEVIZIJA Regionalni center Maribor TELEfjgS (C 080 35 38) 3 -.—«i DRUZINASTORITEV. TELEVIZIJA INTERNET MOBILNA TELEFONIJA 1. mesec BREZPLAČNO »Uveljavite ugodnostin 1. mesec uporabljajte storitve TELEING BREZPLAČNO! Ob sklenitvi naročniškega razmerjapredložitekuponček.« ... POVASIMERI! Storitve TELEING vam omogočajo: ^ napredne in zanesljive storitve intemeta,televizije, fiksnein mobilne telefonije, ► najugodnejše cene storitev na telekomunikacijskem trgu, ^ naročniško razmerje brez časovne vezave, ► brezplačen priklop storitev na aktivnem priključku, ^ brezplačen prenos obstoječe telefonske številke, ^ brezplačne in neomejene pogo-vorevomrežjih Teleing in T2, ► en mesec brezplačne uporabe novo naročenih storitev, ► pestro izbiro TV in radijskih programov, ► tervelikoveč. ¡H9JP www.teleing.si info@teleing.si www.facebook.com/teleing m Ptuj d.o.o. P55 Ptuj d.o.o. 2250 Ptuj. Vošnjakova 6 Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net V našem podjetju nudimo: • celovito upravljanje stanovanjskih in poslovnih objektov • izvedba rednih in ničnih vzdrževalnih del • kakovostno in pravočasno opravljanje storitev • računovodska in knjigovodska opravila • pravno in tehnično svetovanje • izdelavo in izvedbo načrta vzdrževanja • vodenje rezervnega sklada • uspešno usklajevanje različnih interesov etažnih lastnikov • izdelavo letnega poročila o upravnikovem delu ter • vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo Varno in brezskrbno bivanje i PAKET DVOJNI PLUS Električna energija in zemeljski plin združena v enem paketu za vse gospodinjske kupce. Nižja cena obeh energentov do konca leta 2015. Ponudba ne vključuje 20 eur popusta in praktične nagrade ob sklenitvi pogodbe za zemeljski plin. iS I ENERGIJA PLUS 080 21 15 www.energijaplus.si torek > 19. avgusta 2014 45. Festival NZG Ptuj 2014 Štajerski TEDNIK 1 Ptuj zakladnica tisočletij Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij - mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav. Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost. Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXXXV. FESTIVALU NARODNO ZABAVNE GLASBE. MESTNA OBČINA PTUJ 4 Štajerski TEDNIK 45. Festival NZG Ptuj' 2014 torek > 19. avgusta 2Q14 SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ 2250 PTUJ, Miklošičeva 12 zadružna oskrba Obilo glasbenih užitkov na 45. festivalu NZG Ptuj 2014 REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO AGR(S> ENTER REZERVNI DELI, trgovina, d.o.o. Ptuj Ormoška cesta 21 , 2250 Ptuj Tel.: 02/748 02 10, fax: 02/748 02 11 Jovfiecia SIP ^ (BČS) ^mmmcdkmMMi. EFCO - ŠTRUC GORENJE MUTA - OREGON - M TECH - ALKO STIH L - HUSQVARNA - BRIGGS & STRATTON - KAWASAKI E-mail: agrocenter.ptuj@siol.net www.agrocenter-krajnc.si www.trgovinejager.com tehnika f IAGEr r IAGER " r \U# po**«1 Vse za vinogradništvo in kletarstvo Refraktometer 3 ska Le SONČNIČNO OLJE f "jAGER 1 L W 0,98 w J EUR PAPRIKA RDEČA Špic 1 kg SLADKOR 25 kg akcija akcija J [ PR0DA3A NA KG J Sveže meso SVINJSKI VRAT S kostjo 1 kg pVCzaboj za grozdje možnost skladanja drug na drugega ftQTxMxQPICmy 60 x 40 x 20 cm, Cisterne za vino inox.izvedba, visoki sijaj, s plavajočim dnom, varjeneinoge^s.pipo Mlin za grozdjeLGCSR3 ,1.2.Q0Ldo 1.500 kg, CE znak, [izdano v Italiji, Ji barvan i 135,00 eur -3% 130,95 eur Cisterna 260 L 168,00 eur -3% 162,96 eur Cisterna 320 L 179,00 eur -3% 173,63 eur tekstil MAOER PTUJ Zagrebška 34 MUSTANG' LISCA ODSLEJ OBUTEV NIKE tudi v etaži s tekstilom Ptuj VST' tekstil Hager S tem kuponom -20% POPUST NA OBUTEV NIKE VELJAVNOST KUPONA: do 1.9.2014 Kupon predložite blagajniku pred nakupom. Kupon lahko izkoristite v vseh supermarketih Ja 329 EUI Akcija traja do 26.8.2014 oz. do razrpodaje zalog. Jagros d.o.o., Lase l/b, 3241 Podplat. Slike so simbolične brez aranžerskih dodatkov. Za možne napake v tisku se opravičujemo! Ponudba velja za količine običajne za gospodinjstva. torek > 19. avgusta 2014 45. Festival NZG Ptuj 2014 Štajerski TEDNIK 1 M UP sfrnas /umu£ Štajerska je znana po kakovostni reji piščancev. Pa tudi po bučnem olju oziroma bučah. V Perutnini Ptuj smo oboje povezali in bili navdušeni nad rezultatom. Štajerskega piščanca smo posipali z izvirno mešanico začimb, katere osnova so fino in grobo mleta pražena bučna semena. Nastala je prava kulinarična mojstrovina. Ko bo omamno zadišalo tudi iz vaše pečice, se boste spraševali: le kako da se tega niso že zdavnaj spomnili? ¿•■s § oo F m o s ■.i-jm u is 4 Štajerski TEDNIK 45. Festival NZG Ptuj' 2014 torek > 19. avgusta 2Q14 "Naj pesem slovenska glasno odmeva, skrbi in težave naj prepodi! Ob pesmi iskreni in misli pošteni se pravo bogastvo v srcu rodi ". Vsem nastopajočim želimo uspešen nastop, obiskovalcem festivala pa veliko užitkov. OBČINA DORNAVA! AHPA d.o.o., Ormoška cesta 23, Ptuj, www.ahpa.si SERVIS VOZIL, tel: 02 749 35 40 PRODAJA VOZIL, tel: 02 749 35 50 in še vedno, tradicija kakovostnih storitev na Ormoški cesti 23, Ptuj • tehnični pregledi, registracija vozil, homologacije • cenitev škod vseh zavarovalnic • avtomatska in samopostrežna avtopralnica ^ * Vljudno vabljeni! iT i L°J Občina Cirkulane pozdravlj a vse obiskovalce in nastopajoče 45. festivala in jim želi veliko glasbenih radosti ob poslušanju domače zabavne glasbe. Občina Podlehnik OBČINA PODLEHNIK POZDRAVLJA VSE UUBITEUE GLASBE IN OBISKOVALCE 45. FESTIVALA NARODNE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2014. NAJ GLASBA NAS DRUŽI ŠE NAPREJ. OBČINA PODLEHNIK Okusi z razgledom Posebno ugodna ponudba financiranja in zavarovanja za Polo Comfort in Polo Šport. Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, Ptuj T: 02 788 11 50, E: info@dominko.si, I: www.dominko.eu ®Q@ Malice-južine, kosila, družinska in otroška slavja, poslovna srečanja,... Rabelčja vas 15,2250 Ptuj, Slovenija, +386 (0)2 778 21 40 www.gostilnagrabar.com Ob jubilejnem 45. FESTIVALU NARODNO-ZABAVNE GLASBE Slovenije „PTUJ 2014" želimo vsem obiskovalcem in ljubiteljem narodne glasbe obilo glasbenih užitkov. Občina Juršinci. Štajemka, budilka torek • 19. avgusta 2014 Šport Štajerski 13 Šah • 41. olimpijada V moški vrsti najboljša Borišek in Beljavski Z enajstim kolom se je na Norveškem končala 41. šahovska olimpijada, ki je postregla s kar nekaj presenečenji. Prvo je vsekakor šele 4. mesto prvih favoritov pri moških, reprezentance Rusije, drugo pa sta gotovo dva poraza aktualnega svetovnega prvaka v ekipi domačinov Magnusa Carlsena. Slovenska ženska izbrana vrsta je zabeležila šest zmag, en neodločen rezultat in 4 poraze ter ob koncu z osvojenimi 13 točkami (25,5 šahovskih) zasedla 38. mesto. To je le eno mesto od začetne pozicije, kar je vsekakor uspeh glede na pomlajeno sestavo, pri kateri je izstopala najmlajša Laura Unuk, ki je s 7,5 točke v posamezni razvrstitvi zasedla prav tako 38. mesto, druga najboljša Špela Kolarič pa je bila s 7 točkami 56. med preko 600 šahistka-mi. Laura je bila tudi edina od slovenskih predstavnic, ki se je na posamezni šahovnici uvrstila med dvajset najboljših, in to na četrti šahovnici prav na 20. mesto. Tudi slovenska moška reprezentanca je dosegla šest zmag, en neodločen rezultat in štiri poraze in se s 13 točkami (27 šahovskih) uvrstila prav tako kot ženska na 38. mesto, kar je za 10 mest slabše od začetne pozicije. Največ točk sta prispevala člana Šahovskega društva Ptuj, VM Jure Borišek (7) in VM Aleksander Beljavski (6,5). V posamezni razvrstitvi je Borišek zasedel 67. mesto, Beljavski pa 102., kar je vsekakor uspeh med skoraj 900 udeleženci. Največje pozitivno presenečenje moškega dela olimpijade je tretje mesto reprezentance Indije kot 17. nosilke. Ta uspeh si je priigrala v zadnjem kolu z zmago proti Uzbekistanu in tako preprečila ekipi Rusije, da bi se povzpela na mesta za medalje. Moška ekipa Kitajske je bila edina neporažena, saj je kar osemkrat zmagala in trikrat igrala neodločeno, medtem ko so Madžarska, Indija, Rusija in Azerbejdžan morale po enkrat podpisati poraz, trikrat so se zadovoljile z remijem in sedemkrat zmagale. Pri ženskah je bila najboljša Rusija, ki je kar desetkrat zmagala in le enkrat podpisala poraz. Ob koncu velja zapisati nekoliko žalostno bilanco omenjene olimpijade. 67-letni švicarski šahist je umrl med partijo za šahovnico, enega člana ekipe Uzbekistana pa so našli mrtvega v hotelu. Pri obeh naj bi šlo za naravno smrt. Končni vrstni red moški: 1. Kitajska 19/31,5 (7.), 2. Madžarska 17/29,0 (5.), 3. Indija 17/30,5 (19.), 4. Rusija 17/28,5 (1.), 5. Azerbajdžan 17/28 (8.) .... 38. Slovenija 13/27 (37.) ... Končni vrstni red ženske: 1. Rusija 20/32,5 (2.), 2. Kitajska 18/32,5 (1.), 3. Ukrajina 18/28,5 (3.), 4. Gruzija 17/32,00 (4.), 5. Armenija 17/29 (10.) ... 38. Slovenija 13/25,5 (37.) ... - številke v oklepajih pomenijo uvrstitve po začetni poziciji. Silva Razlag Šah • Ptuj Open 2014 Po štirih kolih vodi MK Tim Janželj iz Ljubljane Z uradnim odprtjem se je v petek, 15. avgusta, začel tradicionalni, že deveti mednarodni šahovski turnir Ptuj Open Spodnje Podravje. V imenu organizatorja, Šahovskega društva Ptuj, je vse prisotne pozdravil predsednik društva in direktor turnirja Danilo Polajžer. Izrazil je zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi turnirja, posebej še ravnateljici OŠ Ljudski vrt Ptuj Tatjani Vaupotič Zemljič, saj je z vsem razumevanjem omogočila uporabo njihovih prostorov, ki so jih pohvalili vsi udeleženci. Tokratni turnir je prvič izveden v obliki šahovskega festivala z A-turnirjem, na katerem nastopa 34 najboljših, B-tur-nirjem z desetimi udeleženci in kadetskim turnirjem, za ka- terega je prijavljenih 13 mladih do 15 let. Prva štiri kola so dala kar nekaj presenečenj. Tako je za začetek prvega nosilca, MM Leona Mazija, premagal Jernej Skuhala iz Murske Sobote, ki je bil v drugem kolu usoden tudi za domačina Janka Bohaka. Zelo dobro sta startala najboljša mladinca ŠD Ptuj David Murko in Andraž Šuta. Slednji je v drugem kolu premagal lanskega zmagovalca Miljenka Ke-lemena, ki letos ne najde prave forme, saj je v štirih kolih zbral le točko in pol. Včeraj je bilo na sporedu 5. kolo na turnirju A in B, tekmovanje pa so ob 16. uri začeli tudi najmlajši do 15 let, ki bodo vsak dan odigrali dve koli (ob 16.00 in 18.30). Enak razpored bo tudi danes, jutri in v četrtek, medtem ko se bo zadnje, deveto kolo začelo v petek ob 14.00, nakar bo takoj po zadnji partiji sledil svečan zaključek. Silva Razlag i Nogomet • 2. SNL, 2. krog Po dveh krogih le Aluminij 100 % Roltek Dob -Aluminij 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Leuštek (22.) ROLTEK DOB: Vezirovič, Kukavica, Mirtič, Češnjevar, Lesko-var, M. Klopčič (od 46. Krcic), Lunder (od 71. Vas i lic), Kun-stelj, Račic, U. Klopčič (od 71. Repnik), Mohar. Trener: Željko Mitrakovic. ALUMINIJ: Murko, Lonzarič, Topolovec, Leuštek, Medved, Cesar (od 85. Podbrežnik), Vr-banec, Pečovnik, Krljanovic, Grezda (od 67. Bizjak), Nunic. Trener: Damijan Romih. Kidričani so izjemno uspešno začeli letošnjo sezono v 2. SNL; z dvema zmagama! Medtem ko je bila prva - na domačem igrišču s Šmartnim - pričakovana, za drugo tega ne bi mogli trditi, saj so gostovali pri Rolteku Dobu. Ta je v zadnjih letih serijski osvajalec prvega ali drugega mesta v 2. ligi, v Dobu pa se kljub temu ne odločajo za napredovanje v 1. ligo. Ekipi Aluminija in Doba sta pred sezono opravili menjavo na mestu trenerja: Damijan Romih je prav iz Doba prišel v Kidričevo, na klop Doba pa je sedel Želj-ko Mitrakovič, ki je doslej tam vodil mladinski pogon. V Kidričevem so se obenem odločili za odločno pomladitev ekipe, Dob pa je okrepil izkušeni prvoligaški igralec Amer Krcic, ki je nazadnje igral v Krki. Foto: Črtomir Goznik Leon Leuštek (Aluminij) je na derbiju kroga dosegel edini zadetek in svoji ekipi prinesel pomembno zmago. Kljub vsemu naštetemu so se gostje odlično postavili in odigrali zelo dobro srečanje. Trener Damijan Romih je na igrišče poslal identično enaj-sterico kot na prvi tekmi -zmagovite postave se pač ne menjuje. Izkušeni domačini so poskušali na vse načine priti do prednosti in prevlade na igrišču, a jim to proti gibljivi postavitvi gostov ni uspevalo. Na trenutke so poskušali tudi z nekoliko bolj grobo igro (na tekmi so prejeli pet rumenih kartonov, Kidričani tri), a so imeli gostje odgovor tudi za to. Edini zadetek na tekmi je padel v 22. minuti: gostje so izvajali kot, najvišji v skoku pa je bil 21-letni Leon Leuštek, ki je žogo preusmeril v gol - 0:1. To pa še zdaleč ni bila edina priložnost za goste: dve naj- lepši nista uspela realizirati Lonzarič in Cesar, Nunic in Bizjak pa sta pripravljenost domačega vratarja Veziroviča preizkušala s streli od daleč. Zelo čvrsto prvenstveno tekmo so gostje brez posebnih težav pripeljali do zmagovitega konca in s tem po dveh odigranih krogih ohranili popoln izkupiček. JM 2. SNL REZULTATI 2. KROGA: Roltek Dob - Aluminij 0:1 (0:1), Anka- ra n-Hrvati ni - TKK Tolmin 3:0 (0:0), Farmtech Veržej - Šenčur 3:0 (0:0), Triglav Kranj - Dravi- nja Kostroj 3:2 (1:1), Šmartno 1928 - Krško 3:3 (1:2). 1. ALUMINIJ 2 2 0 0 3:0 6 2. FARM. VERŽEJ 2 1 1 0 5:2 4 3. ANKARAN 2 1 1 0 5:2 4 4. KRŠKO 2 1 1 0 4:3 4 5. TKK TOLMIN 2 1 0 1 4:4 3 6. TRIGLAV KRANJ 2 1 0 1 3:3 3 7. ROLTEK DOB 2 0 1 1 1:2 1 8. ŠMARTNO '28 2 0 1 1 3:5 1 9. ŠENČUR 2 0 1 1 1:4 1 10. DRAVINJA K. 2 0 0 2 3:7 0 Damijan Romih, trener Aluminija: »V pripravah smo trdo delali, rezultati pa so sedaj odsev tega dela. V Dobu smo bili boljši tekmec od domačinov v vseh prvinah nogometne igre, tako v taktičnem kot tekaškem smislu. Na koncu bi lahko celo rekli, da so jo domačini s samo enim prejetim zadetkov dobro odnesli. Fantom gredo vse čestitke za odigrano srečanje, saj so dosledno izpolnjevali zadane naloge. Istočasno lahko rečem, da je bilo proti Dobu lahko igrati, saj gre za napadalno usmerjeno ekipo. Nam bo zagotovo težje proti 'slabšim' ekipam, ki proti nam igrajo trdo obrambno igro.« FARMTECH VERZEJ - ŠENČUR 3:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Vaš (48.), 2:0 Kouter (56.), 3:0 Mauko (76.) FARMTECH VERZEJ: Andrejč, Lukač, Pelcl, Kek, Domjan, Kouter, Trstenjak (od 76. Gliha), Kaučič (od 48. D. Vinkovič), Mauko (od 82. Kosi), Vaš, Ropoša. Trener: Zlatko Gabor. ŠENČUR: Žlebnik, Kokalj (od 53 . Anželj), Aljančič, Lovric (od 67. Zukanovic), Guberac, Splichal, Beganovic (od 82. Eržen), Markic, Ljubijankic, Pavlin, Schwarzman. Trener: Branko Pavlin. V anemičnem in nezanimivem prvem delu tekme je edino priložnost za zadetek zapravil gostujoči napadalec Ljubijankic, ki je z močnim udarcem stresel okvir vrat. Že v prvem resnejšem napadu drugega polčasa so gostitelji povedli: po predložku Ropoše se je pred golom najbolje znašel Arpad Vaš in premagal Žlebnika. Brez sreče so bili gostje iz Šenčurja v 53. minuti, ko je Ljubijankic iz neposredne bližine še drugič zadel prečnik. To so Veržejci kaznovali in preko najboljšega igralca tekme Nina Kouterja še drugič ugnali nezanesljivega vratarja Žlebnika. Usodo gostov je zapečatil Mauko, ki je po odličnem predložku Kouterja sam stekel v kazenski prostor in neubranljivo zadel desni spodnji kot gola. Gorenjci bi lahko ublažili poraz v 78. minuti, a je Markicev strel po samostojnem prodoru odlično ubranil veržejski vratar Matej Andrejč. Še višjo zmago Ver-žeju bi v končnici tekme lahko zagotovila Vaš in David Vinkovič, ki pa v odločilnih trenutkih nista bila dovolj zbrana. NŠ Padalstvo • Svetovni pokal Kljub solidnemu rezultatu Ptujcani v Bellunu ciljali višje Padalska karavana s polno paro niza tekmo za tekmo. Fantje se iz ene tekme šele dobro vrnejo domov, že pakirajo padala za naslednjo. Tokrat so se v boj za točke za svetovni pokal v skokih na cilj odpravili pod čudovite italijanske Dolomite, v mestece Belluno. V objemu gora je potekala tekma, kakršno so padalci v gorskem podnebju tudi pričakovali. Zaznamovalo jo je nestanovitno vreme, ki pomeni v hipu spremenjeno smer in moč vetra, ter občasna termika, ki dodatno otežuje vodenje padala. Po izpeljanih osmih serijah so se med ekipami po stopničkah razvrstili večni rivali. Prvo mesto so tokrat zasedli Čehi s prvo postavo (41 cm), drugo mesto je osvojila slovenska reprezentanca ekipe Elan (Roman Karun, Senad Salkič, Uroš Ban, Borut Erjavec, Domen Vodišek - 46 cm), tretja stopnička pa je bila malce bolj nagnetena, saj sta si jo delili reprezentanci Italije in druga ekipa Češke (po 60 cm). Ptujsko ekipo je tokrat sestavljala nekoliko spremenjena postava: Peter Balta, Gorazd Vindiš, Boris Jan- žekovič, Tomaž Korpar in Aleksander Čuš. Čeprav so kot ljubiteljski padalci zasedli solidno 14. mesto v konkurenci 50 profesionalnih ekip, tokrat z izidom tekme niso najbolj zadovoljni. Grenak priokus jim je namreč pustila šesta serija. Fantje so imeli to smolo, da so doskočili v trenutku, ko je veter pihnil preko mejne vrednosti, a vendarle ne dovolj za ponovitev skoka. Med posamezniki si je zlato kolajno prislužil Nemec Stefan Wiesner (2 cm), srebrno Madžar Istvan Asztalos (4 cm) in bron Slovenec Senad Salkič (5 cm). Med Ptujčani je bil v konkurenci posameznikov tudi tokrat najboljši Peter Balta. Po dolgem času je zapustil reprezentančno ekipo in se pridružil ekipi iz domačega kluba. Kot drugi najboljši Slovenec (9 cm) si je s svojim rezultatom zagotovil mesto v slovenski reprezentanci za svetovno prvenstvo v padalstvu, ki te dni poteka v Banjaluki. Minule tekme in načrte za vnaprej je Balta takole strnil: „Z rezultatom v domači ekipi nismo ravno zadovoljni, ker nam je kazalo precej bolje. Malo nam je zmanjkalo še sreče. Po drugi strani pa sem vesel dvojnih stopničk reprezentančnih kolegov. So pa vendarle vse te zadnje tekme nekakšna predpriprava na tekmo svetovnega prvenstva." Vesna Osterc 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 12. avgusta 2014 Nogomet • Prijateljske tekme Nafta močnejša od Drave, Podvinci od Vidma DRAVA PTUJ - NAFTA 1903 1:2 (0:1) DRAVA PTUJ: Ajlec, Babič, Kokot, Šoštarič, Rešek, Toma-žič Šeruga, Horvat, Panikvar, Antolič, Lavrinc, Tisaj. Igrali so še: Musič, Arsič, De. Krajnc, Droždek, Murat. Trener: Franc Fridl. Nogometaši Drave so na prijateljski pripravljalni tekmi naleteli na čvrsto ekipo Nafte, ki je dobro stala na igrišču in je izkoristila ponujeno ter na koncu zmagala 2:1. Na začetku tekme so gostje zadeli iz protinapada, nato pa so se postavili v obrambo, iz katere so prežali na hitre protinapade. Ptujski nogometaši so sicer prevladovali v igri in so imeli žogo veliko več v nogah, a so na celotni tekmi le nekajkrat streljali proti golu. Gostje so igrali zelo organizirano in potrpežljivo, kar jim je v nadaljevanju prineslo povišanje vodstva iz še enega dobro izpeljanega nasprotnega napada. Nogometaši Drave so se sicer zelo trudili priti pred vrata Nafte, a so se njihove akcije končale v glavnem brez zaključnega strela. Tega so izvedli tik pred koncem tekme, ko so znižali izid na 1:2: po podaji Droždeka s strani je bil s strelom z glavo uspešen Lavrinc. PODVINCI - VIDEM 4:1 (3:0) PODVINCI: Vesenjak, Kajzer, Frangež, Rumež, Lah, Marinič, Kuserbanj, Zagoršek, Vindiš, Osterc, Zorko; igrali so še: Kla-sinc, Pajnkiher, Belšak, Pože-gar, Pal, Orovič; trener: Miran Ljubec. VIDEM: Trafela, Koren. Tramšek, Lah, Kostanjevec, Leskovar, Zemljak, Hliš, Božak, Tement, Škvarič; igrali so še: Murič, Plajnšek, Hrženjak, Dre-venšek; trener: Primož Gorše. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev so z učinkovito igro ugnali ekipo Vidma. Nogometaši Podvincev in Vidma počasi zaključujejo priprave na jesenski del tekmovanja v 3. SNL sever oz. v Super ligi. Na tokratnem obračunu so slavili Podvinčani, ki so bili boljši v prvem polčasu, ko so tudi dosegli tri zadetke. Ob tem sta imela lepi priložnosti še Zorko in Osterc. Prvi zadetek je padel po kotu Zagorška, ko se je žoga v gneči odbila v gol Vidma. Ta je sicer veliko poizkušal, a v zaključkih akcij jim je v prvem polčasu zmeraj zmanjkal zadnji, odločilni pas. Zato pa so tega dobro izvedli domačini, saj je po kombinaciji Mariniča in predložku Fran-geža zadel Osterc. Pri tretjem zadetku sta bila v akcijo vključena Marinič in Zagoršek, medtem ko je iz bližine odbito žogo z glavo v gol pospravil Vindiš. V nadaljevanju so Videmča-ni zaigrali bolj odločno, a so tudi v tem delu, kljub manjšim občasnim pritiskom, težko zaključevali akcije. So pa zato domačini dobro zaključili akcijo za 4:0, potem ko so lepo kombinacijo odigrali Kuser-banj, Zorko in Osterc, na koncu pa se je med strelce vpisal Frangež. Končni izid tekme je postavil Božak, ki je dobro streljal s približno 25 metrov in dosegel zares lep zadetek. David Breznik TRŽEC - STOJNCI 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Pukšič 35., 1:1 Štiberc ag 45. TRŽEC: Ferčec, Purg, Kova-čič, Krajnc, Ivančič, A. Pečnik, M. Pečnik, Kozel, Da. Skrbin-šek, J. Emeršič, De. Skrbinšek. Igrali so še: Makharynskhyy, T. Fideršek, Pernek, D. Fideršek, Vidovič. Trener: Andrej Dukarič. STOJNCI: Ladic, Jauševec, Priher, Štiberc, Petrovič, Pukšič, Vinkovič, P. Pernek, Bezjak, Roškar, G. Pernek. Igrala sta še: Levanič, Čeh. Trener: David Veselič. Klubi pod okriljem MNZ Ptuj so v zaključku igranja prijateljskih tekem. Tako sta se v soboto v Tržcu pomerila tudi Tržec in Stojnci. Lanski prvaki Superlige so bili v podrejenem položaju, domačini so bili predvsem v drugem delu igre precej boljši, na koncu pa se je končalo z remijem. V uteho Stojncem je, da so nastopili brez precej igralcev prve postave, toda obenem je to opozorilo, da nobenega tekmeca ne gre jemati z rezervo. Tržec je na drugi strani odigral odlično srečanje in dokazal, da je pod vodstvom stratega Du-kariča na pravi poti. Tržec bo naslednje srečanje odigral že v torek, ko se bo pomeril s tre-tjeligašem Mons Claudiusom, generalka Stojncev pred prvenstvom pa bo naslednjo soboto, ko bodo doma gostili Zreče. tp Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije 2014/15 PARI 1. KROGA - TOREK ob 16.00: Tabor Sežana - Aluminij; SREDA ob 16.00: Drava Ptuj - Farmtech Veržej, Jadran Dekani - Zavrč. Nogomet • Turnir v Podvincih NK Podvinci vabi na 22. tradicionalni turnir v spomin na Janeza Petroviča. Turnir bo v soboto, 23. avgusta, od 13. ure naprej na nogometnem igrišču v Podvincih. Program: 13.00: odprtje turnirja 13.15: Podvinci (A-liga) - Rogoznica 14.45: Bukovci - Dornava 16.15: tekma za 3. mesto 18.15: tekma za 1. mesto Na prvih dveh tekmah bo igralni čas 2 x 35 minut, na tekmah za končno razvrstitev pa 2 x 45 minut. Podelitev pokalov in priznanj je predvidena ob 20.30. Vabljeni! Bovling • Ptuj Open 2014 Bowling klub Ptuj organizira zadnji turnir pred začetkom nove sezone. Turnir bo potekal v Bowling centru Ptuj med 28. in 31. 8. Zagotovljen nagradni sklad znaša 1.175 €, pravila turnirja pa so objavljena na spletni strani http://www.ptuj-open.webnode.com/ Online prijave so mogoče na spletni strani: http://www.bowlingtournament.eu/en/event-detail/ ptuj-open-2014--688. Vabljeni! Tenis • Terme Ptuj Open 2014 Na igriščih TK Terme Ptuj ta teden poteka zanimiv turnir serije Tennis Europe za igralce in igralke do 12. leta starosti. Gre za turnir, ki najmlajšim pomeni prvo stopničko na mednarodni teniški poti, zato si zasluži posebno pozornost. Na Ptuju bomo tako imeli priložnost videti zelo dobre igralce iz praktično vsega sveta, med njimi pa bodo tudi najboljši Slovenci in Slovenke. Ptujski klub bodo zastopal Blaž Vidovič, Jure Glo-dež, Taja Lončarič, Nika Strašek in Alana Ledinek. Padalstvo • SP v Banjaluki Najboljši padalci na svetu so se letos zbrali v Banjaluki, kjer je v zadnjih dneh zelo živahno, največji vrvež pa je na športnem letališču Zalužani, kjer se je v ponedeljek začelo svetovno prvenstvo. V močni konkurenci 25 reprezentanc se bodo morali Roman Karun, Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič in Domen Vodišek krepko potruditi za ubranitev zlate medalje iz preteklega SP v Dubaju, na katero meri vsaj deset reprezentanc, kar obeta izjemno razburljivo tekmovanje. JM, DB torek • 19. avgusta 2014 Šport, pogovori Štajerski 15 Karting • Dirke v Hajdošah Razburljive in dinamične dirke Avtomoto društvo Ptuj je v nedeljo na kartodromu v Hajdošah izpeljalo dirke za prvenstvo Slovenije in Sportstil. V osmih razredih je bilo skupno na startu 56 voznikov in voznic, ki so prišli iz Avstrije, Italije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Na del- no na novo asfaltirani in urejeni progi je kar lepo število gledalcev spremljalo zanimive dirke, v katerih so sodelovali tako otroci, nadarjeni mladi dirkači in tudi izkušeni vozniki, ki sodijo v kategorijo Masters (gre za voznike, ki so starejši od 33 let, op. a.). Daleč največ zanimanja je bilo za dirke v razredu R7 KZ2. Na uradnem merjenju je najhitrejši čas kroga postavil član AMD Ptuj Matjaž Dominko, ki pa je imel veliko smole na obeh dirkah. V predfinalni vožnji je prehitro startal in si prislužil deset se- kund pribitka, a se je kljub temu prebil do 4. mesta. Iz tega je startal v finalni dirki, kjer je že prehitel Vida Pšajda, nato pa je imel veliko smole, saj mu je odpovedala zavora, tako da je dirko predčasno končal. V dirki se je daleč naprej odpeljal Blaž Na kartodromu v Hajdošah so v nedeljo potekale dirke za prvenstvo Slovenije in pokal Sportstil. Nogomet • Boštjan Zemljič, trener nogometašev Ljutomera »Vedno si zastavljam visoke cilje« Boštjan Zemljič je odličen poznavalec nogometnih razmer v pomurskem prostoru. V svoji dvajsetletni igralski karieri je ob velenjskem Rudarju in Mariboru nastopal tudi za prekmurske ekipe - Beltince, Muro in Nafto. Pri Lendavčanih je po petih zaporednih sezonah, leta 2010, končal izjemno bogato in plodno nogometno pot, kar pa še zdaleč ne pomeni, da se je od nogometnih zelenic tudi poslovil. Nasprotno, 39-letni Zemljič se je že zapisal trenerskemu delu. Najprej je bil dve sezoni v dvojni vlogi - igralca in trenerja - moštva Središče ob Dravi, nato pa je na polovici tekmovalne sezone 2012/13 prevzel vodenje ljutomerske vrste Avto Rajh, člana 3. SNL. Uspešno jo je vodil tudi v minuli sezoni, zato se sodelovanje s prle-škim klubom nadaljuje. Zakaj ste želeli postati trener? B. Zemljič: »Že pred desetimi leti sem kot aktiven igralec začel razmišljati, da bi si nekoč nekaj dodatnega denarja zaslužil s trenerskim poslom. Že leta 2004 sem opravil trenersko licenco C, potem pa še vse preostale in z nedavno pridobljeno PRO-licenco izpolnil vse pogoje za opravljanje tovrstnega 'poklica'. Menim, da je bila odločitev pravilna, saj so prvi sadovi mojega trdega dela in MNZ Ptuj, z ljutomersko vr- prenašanja znanja na igralce sto grem korak za korakom že vidni. Z ekipo Središča in verjamem, da jo lahko po- sem dvakrat postal prvak peljem zelo daleč.« Foto: Črtomir Goznik Matjaž Dominko (AMD Ptuj) je sodeloval v najbolj razburljivi dirki v razredu K7 KZ2. Foto: Črtomir Goznik Podlesnik (AMK Rokart), medtem ko sta se za drugo mesto ves čas borila dva člana AMD Hajdina: na koncu je bil drugi Vid Pšajd, tretji pa Maks Mlakar. Glede na število voznikov je bilo največ kartov - kar 14 - na dirkališču v razredu R6 Rotax DD2, kjer je slavil Sandro Lukovič. Najboljši haj-dinski voznik je bil Primož Matelič na 5. mestu, najboljši ptujski voznik pa je bil Borut Kolar na 8. mestu. Pri otrocih začetnikih v razredu R1 Mini 50 so bili zmagovalci vsi, na progi pa je bil najhitrejši Hrvat Leon Zelenko. Četrti je bil Mitja Miklaužič in sedmi Dimitri Mlakar (oba AMD Hajdina). Tudi v razredu R2 Rotax MicroMax so bili na stezi otroci in tudi tukaj je zmagal Hrvat Marko Turk. Iz AMD Ptuj je bil peti Julijan Huč in sedmi Matic Kolmanič. Peti je bil iz haj-dinskega društva v R3 Rotax Mini Max Mark Škulj, medtem ko je bil mesto višje, četrti, v R4 Rotax Max Junior Luka Železnik. V skupnem seštevku ekip je bilo najuspešnejše AMD Šlander, pred AMD Hajdina in AMD Ptuj. Na kartodromu v Hajdošah je tokratna dirka spadala v sklop prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj, tekmovanje pa je dobro uspelo. To je bila druga letošnja dirka za prvenstvo Slovenije in peta za pokal Sportstil. V nadaljevanju sezone sledita še dve dirki za državno prvenstvo v Novem Marofu in na Vranskem. David Breznik Boštjan Zemljič, trener ekipe Avto Rajh Ljutomer: »Jedro ekipe morajo sestavljati doma vzgojeni igralci, s katerimi bomo razvijali sodobno in privlačno igro.« Kdaj se je zgodila prva resnejša naveza z ljutomerskim klubom Avto Rajh? B. Zemljič: »Januarja pred dvema letoma me je poklical takratni predsednik Ljuto-merčanov Saša Makoter in mi ponudil vodenje članske vrste. Prepričan je bil, da ekipa pod mojim vodenjem lahko bistveno napreduje. Na obojestransko zadovoljstvo so bile hitro opravljene formalnosti okrog prevzema kluba, čeprav mi ni bilo prav lahko zapustiti rojstnega Središča, kjer sem nogometu dal vso svojo mladost, želel pa sem v domači sredini uspeti tudi kot trener.« V novem okolju ni bilo težav s prilagajanjem? B. Zemljič: »Nekaj dvomov pri posameznikih je vendarle bilo, saj je bil moj predhodnik, hrvaški trener Josip Piskač, dokaj cenjen in priljubljen. Po nekajdnevnih stikih in tridnevnih skupnih pripravah z igralci v Goriških brdih smo z zadovoljstvom ugotovili, da se lahko ujamemo in prav dobro razumemo, kar se je v nadaljevanju tudi izkazalo. Delali smo odlično in dobro pripravljeni vstopili v spomladanski del prvenstva. Izgubili smo le dve tekmi.« Še bolje je bilo po prvem delu naslednje sezone? B. Zemljič: »Res je, čeprav smo zaradi številnih odhodov igralcev v druge klube ostali domala prepolovljeni in je bilo ekipo treba sestaviti na novo. Na pomoč nam je priskočil tudi sosednji Veržej z dvema, tremi igralci, nekaj sem jih v klub pripeljal tudi sam. Znova smo se dobro ujeli, ekipo uigrali in začeli jesenski del prvenstva izjemno podjetno. Po prvem delu smo zasedli izvrstno 4. mesto, kar sodi med najboljše dosežke nogometašev Ljutomera v ligi, ki je višja od pomurskega ranga tekmovanja. Žal je bilo nadaljevanje slabše. Točke smo zaradi kronične neučinkovitosti enostavno razpro-dajali. Ni bilo krize igre, pač pa kriza končnega rezultata. Če ne daš gola, ne moreš zmagati in nam se je dogajalo prav slednje - iz tekme v tekmo! Če se prav spomnim, smo kar na nekaj tekmah zapravili vsaj pet stoodstotnih priložnosti za zadetek. Sledili so porazi in seveda zdrs po prvenstveni lestvici. Toda še vedno trdim, da sta bili le prvak Dravinja in drugouvršče-na ptujska Drava boljši ekipi od ljutomerske.« Pred vami je nov izziv. Prvenstvo v novoustanovljeni 3. SNL - vzhod, kjer bodo nastopila najuspešnejša pomurska moštva. Kakšen cilj ste si zastavili tokrat? B. Zemljič: »V življenju, še zlasti v športu, sem si vedno zastavljal najvišje cilje. Tako je tudi z delom pri ljutomerskem klubu. Sestav moštev v reorganizirani ligi utegne biti zanimiv in vabljiv za gledalce v pomurski regiji, zagotovo pa bo liga izgubila kakovost. Sestav naše vrste bo temeljil na domačem in mladem igralskem kadru. Imamo nekaj odličnih posameznikov, ki veliko obetajo. Menim, da se bomo najmanj enakovredno kosali z vsem nasprotniki, verjamem pa v našo uvrstitev v zgornji del razpredelnice. Naše delo temelji na formiranju ekipe, sestavljene iz že prekaljenih igralcev, ki pa trenutno nastopajo v drugih sredinah. V matični klub nam je uspelo vrniti Žnidariča in Bogdana, pričakujemo še vrnitev Feguša, Mlinariča in Jelena. Jedro ekipe morajo sestavljati doma vzgojeni igralci, s katerimi bomo razvijali sodobno in privlačno igro ter s tem poskušali na naš stadion privabiti več gledalcev kot v minulem obdobju.« Boštjan Zemljič verjame, da lahko v ljutomerskem nogometnem kolektivu izpiše zgodovinski dosežek - uvrstitev v 2. SNL »Menim, da delamo dobro in kakovostno. V nenehni vadbi z igralci mi kot najbližji strokovni sodelavec pomaga izjemno marljivi in odličen poznavalec ljutomerskega nogometa Mario Ho-špel, naš skupni projekt pa budno spremlja in nam stoji ob strani upravni odbor z neumornim Sašem Makoterjem na čelu. Prepričan sem, da brez njega in njegovih ožjih sodelavcev Ljutomer moštva v 3. SNL ne bi imel!«^ Niko Šoštarič Foto: NS 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 19. avgusta 2014 Prlekija • Konec praznovanja občine Ljutomer Uresničenih 40 projektov za 15,9 milijona EUR V Domu krajanov Rogoznica, ki se je nekoč imenoval Dom Slovenskogoriške čete, je 8. avgusta potekala slovesnost ob dnevu spoštovanja vrednot na Ptujskem v spomin na poslednji boj Slovenskogoriške Lackove čete. Z največjo gospodarsko in turistično prireditvijo, že 30. Prleškim sejmom »po celen Lotmerki« in slavnostno akademijo, s podelitvijo občinskih priznanj, so se končale sedemdnevne številne prireditve ob letošnjem 58. prazniku občine Ljutomer. Občina Ljutomer bo v obdobju od leta 2010 do prihodnjega leta uresničila kar 40 projektov v skupni vrednosti 15,9 milijona evrov, do konca mandata pa je načrtovanih še dodatnih 14,1 milijona evrov realizacije. Skozi te projekte je občina pridobila 70 kilometrov nove infrastrukture. Po besedah županje občine Ljutomer Olge Karba je bilo ob prevzemu županovanja pred štirimi leti na računu občine 600 tisoč evrov primanjkljaja, leto 2013 pa je končala s 751 tisoč evri pozitivnega poslovanja. Občina v njenem mandatu ni najemala kreditov, redno pa se odplačujejo krediti iz prejšnjih obdobij, ki ob letošnjem polletju ostajajo v višini 5.541.846 evrov. Pomembna je ugotovitev, da so se z ustanovitvijo obrtno-podjetniške-ga strateškega sveta začeli uresničevati ukrepi za zagon gospodarstva. V zaključni fazi je ureditev nove Puchove poslovne cone, ki je že pri- tegnila resnega potencialnega investitorja, ob tem nova podjetja odpirajo dejavnost v Ljutomeru, kar 19 obstoječih obratov in podjetij pa razširja svojo razvejano paleto proi- Stojnice na Prleškem sejmu zvodov in storitev. Gospodarstvo je bilo razbremenjeno z znižanjem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v skupni višini 330 tisoč evrov, v zadnjih dveh letih pa je bilo 50 tisoč evrov namenjenih spodbudam malim podjetnikom in obrtnikom. Tudi na področju turizma je čutiti nov zagon, saj je ljutomersko občino v minulih štirih letih obiskalo skoraj 150 tisoč turistov. Ob navedenem ne gre spregledati podatka, da je v primerjavi z letom 2010 v občini 156 manj brezposelnih. Dobitniki letošnjih priznanj in nagrad občine Ljutomer so Jernej Zupančič, ki je prejel pisno priznanje za uspešno delovanje na gospodarskem področju, ter Janez Slavič in Miran Puconja, ki sta prejela plaketo z listino in denarno nagrado - prvi za dolgoletno uspešno delo na področju kasaškega športa, drugi pa za izjemne dosežke na področju znanosti. Priznanja županje so dobili: Kulturno-turistično društvo festival Ljutomer, Društvo za osteoporozo Ljutomer, Klub managerjev Prlekija 2000, Karate klub Ljutomer, Turistično društvo Ljutomer, Blaž Germšek, Katja Sudec in Marko Jesenšek. NŠ Foto: NS Ptuj • Elektro in računalniška šola na ekskurziji CeBIT, Amsterdam, Strasbourg in naš pogled čez mejo Marca letos smo se dijaki in učitelji Elektro in računalniške šole Ptuj odpravili na strokovno ekskurzijo v Hannover, Amsterdam, Bruselj in Strasbourg. Namen ekskurzije je bil ogled računalniškega sejma CeBIT in še podrobneje spoznati informacijsko tehnologijo, ki nas obdaja. CeBIT je največji računalniški sejem na svetu, razstaviščni prostori obsegajo 400.000 m2, v petih dneh ga skupaj obišče okrog 700.000 obiskovalcev. Na njem se je predstavilo 3400 razstavljavcev iz 70 držav, med drugim 14 iz Slovenije. Šele po vstopu smo se zavedeli razsežnosti tega sejma. Videli in spoznali smo najnovejše 3D-tiskalnike, ki lahko v zraku izrišejo tridimenzionalne objekte, mobilne telefone, ples robotov, električne avtomobile in veliko druge tehnologije, ki bo začela prodirati v svet. Spoznali smo mlade razstavljavce iz Indije, ki so nam poka- zali, kako sprogramirati igrico in nam ponudili priložnost, da se tudi sami preizkusimo. V torek zjutraj smo se iz meglenega Osnabrucka odpravili proti Amsterdamu, v deželo tulipanov. Med vožnjo smo videli lepo pokrajino in znamenite mline na veter, ki so simbol Nizozemske. Nato je sledil ogled Van Goghovega muzeja, zunanjosti Rijks muzeja ter sprehod preko številnih kanalov, ki dajejo dušo mestu. Nekaj povsem svojstvenega je Bloemenmarkt oz. tržnica cvetja na vodi, ki poleg rož ponuja še številne druge spominke. Zvečer smo okusili tudi delček nočnega življenja, ki je značilno za Amsterdam. Naslednji dan smo se odpravili proti Bruslju, prestolnici Evropske unije. Po poti smo občudovali znameniti Atomij železa, bizarno železno stavbo v obliki kristala. Z upanjem, da se po petdesetih letih obstanka ne bo zrušil prav pod našo težo, smo se z dvigalom podali na razgledno ploščad, s katere se nam je odprl pogled na celotno mesto in kar na vso Evropo, saj se v bližini Atomiuma nahaja park s pomanjšanimi modeli vseh velikih evropskih znamenitosti. Sledil je ogled Evropskega parla- menta, ki nam je predstavil delo in življenje v tej instituciji. Po ogledu je sledila krožna vožnja po Bruslju. Ekskurzijo smo končali v Strasbourgu. Navdušeni smo bili nad mestom, ki ima pridih francoske in nemške kulture. Ogledali smo si tudi čarobno mestno jedro in čudovito ogromno gotsko katedralo Notre-Dame de Strasbourg, ki se dviga 142 metrov visoko. Hvala učiteljem, ki so nas var- no popeljali po čudovitih mestih in nas zabavali, predvsem pa organizatorju g. Davidu Dro-feniku. Ta ekskurzija nam bo ostala dolgo v spominu, meni še posebej. Kristijan Kovačec, 4. c Sveta Trojica • Veselo pri Rojkovih Že dvanajstič postavili klopotec Člani in članice društva vinogradnikov Sv. Trojica v Slovenskih goricah, ki šteje okoli 100 članov, so prvo avgustovsko soboto organizirali tradicionalno postavitev klopotca, ki ga vsako leto postavijo pri drugem članu. Letošnja, dvanajsta postavitev klopotca je potekala pri vinogradniku Francu Rojku v Oseku. Številne zbrane je najprej nagovoril predsednik društva Peter Leopold, ki je poudaril dolgoletno tradicijo postavljanja klopotcev in se zahvalil družini Rojko. Župan občine Sv. Trojica Darko Fras pa je izrazil zadovoljstvo, da v društvu ohranjajo stare navade in običaje od zimske rezi, negovanja potomke najstarejše trte, postavitve klopotca in martinovanja. Letos so klopotec postavili na varnejši in modernejši način, saj je Matej Kram-berger z dvigalom dvignil klopotec in postavljavca Zdenka Rojka. Zbrani so nazdravili z vinom iz vinograda, ob katerem so postavili klopotec. Prijetno druženje vinogradnikov in ljubiteljev vin pa se je nadaljevalo ob zakuski in kozarčku rujne-ga do poznih ur. Zmago Šalamun Ptuj • Društvo ZA Ptuj v akciji Polepšajmo Ptuj Društvo za trajnostni in enakomerni razvoj Ptuja ZA Ptuj, ki je bilo ustanovljeno maja letos, smo si zamislili kot ogledalo vsakokratni ptujski oblasti, ki bo nenehno glasno opozarjalo na težave, še bolj pa na potrebe Ptujčank in Ptujčanov. Ker smo v društvu ZA Ptuj že pred nekaj tedni opozarjali na zelo neprivlačen izgled garaž na Ulici 5. prekomorske in smo glede tega nedavno pre- jeli tudi nekaj pobud tamkajšnjih prebivalcev, smo se odločili, da nemudoma pričnemo akcijo barvanja tamkajšnjih garaž. Akcijo smo izvedli sku- Foto: arhiv ZA Ptuj paj z lastniki oz. uporabniki garaž ter prebivalci sosednjih blokov, ki jim pogled na garaže ni všeč. V sodelovanju s stanovalci in uporabniki jo bomo v prihodnje še nadaljevali, pre-pleskati nameravamo še drugo stran garaž. Tako z eno kot drugo delovno akcijo želimo pokazati, da lahko z minimalnimi finančnimi sredstvi dosežemo velik učinek na zunanji izgled Ptuja. Z akcijo želimo oživiti prostovoljstvo ter spodbuditi Ptujčanke in Ptujčane, da postanejo aktivni ter se priključijo nizkoproračunskim projektom, ki veliko prispevajo k našemu mestu in vsem nam. Tovrstne akcije nameravamo v prihodnje še organizirati. Društvo za trajnostni in enakomerni razvoj Ptuja ZA Ptuj, ki je bilo ustanovljeno maja letos, smo si zamislili kot ogledalo vsakokratni ptujski oblasti, ki bo nenehno glasno opozarjalo na težave, še bolj pa na potrebe Ptujčank in Ptujčanov. PK torek • 19. avgusta 2014 Doma in po svetu ŠtajerskiTEBKlK 17 Svet je majhen Piše: Mateja Toplak • Življenje med Grki in Turki (8. del) Hrana, hrana in še enkrat hrana Po obilni večerji, ki spominja na film Moja obilna grška poroka, bi najraje, ob zvokih kitare, kar zadremala v kotu prijetne ciprske restavracije. S prijatelji smo, po toplem priporočilu prijazne natakarice, za dvig energije naročili še kozarček sladkega rdečega vinca. »Dan brez vina je kot dan brez sonca«, je šaljivo pripomnila, ko je na mizo položila vrč z opojno pijačo. Nazdravili smo v številnih jezikih, kot se za mednarodno zasedbo seveda spodobi, se zahvalili za prijetno postrežbo ter se počasi odpravili proti domu. Na poti so nas zamikale sladke pomaranče, ki so se jih domačini očitno že naveličali, zato jih prišleki brez slabe vesti rabutamo. Ciprska kuhinja je preprosta, a polna okusov. Najboljši način za pokušnjo karseda čim več ciprskih specialitet naenkrat je meze (značilen tudi za Turčijo, Grčijo ...). Naročiti ga je mogoče v restavracijah s tradicionalno hrano, zaradi obilja in narave hrane pa ga ni priporočljivo uživati prepogo- sto. Gre za izbor najboljših lokalnih specialitet, postreženih v daljšem časovnem intervalu. Obrok se začne s črnimi in zelenimi olivami, številnimi vrstami sirov (feta, halloumi, mano uri ... ), zelenj avnimi namazi, solatami in sveže pečenimi tradicionalnimi kruhki. Brez premora se nadaljuje s prekajeno svinjino, klobasami, mesnimi kroglicami in nabodali na žaru, konča pa s sladicami in oreščki. Odkrila sem mojo novo slastno razvado z imenom Cyprus delights (A0UK0U^ia), ki temelji na gelu iz škroba, obogatenem s koščki sadja ter sesekljanimi oreščki. Nikoli se je ne bi mogla naveličati! Obrok se, po nekaj urah, konča ob kozarčku dobre ciprske kapljice. Ciprčani pa radi veliko ter predvsem dobro jedo. Moram pa priznati, da so me cene hrane in pijače ob prvem nakupu naravnost šokirale, zato se še vedno sprašujem, kolikšen delež ljudi si lahko te kakovostne izdelke sploh privošči. Nekateri produkti se namreč prodajajo po dvakratni ali celo trikratni ceni izdelka, ki smo Domačini so očitno naveličani slabe vesti rabutamo. Foto: Mateja Toplak pomaranč, zato jih prišleki brez je navajeni v Sloveniji! Morda je ravno to slaba stran življenja na majhnem in sušnem mediteranskem otoku, kjer je treba številne izdelke uvoziti, kar pa seveda vpliva na ceno. K sreči sem na obrobju mesta Meze, izbor najboljših ciprskih specialitet Foto: Mateja Toplak Velika, predvsem pa glasna, sadno-zelenjavna tržnica na grški strani Nikozije Foto: Mateja Toplak odkrila veliko tržnico z nizkimi cenami ter kakovostnimi izdelki, kjer se prodajajo sadje, zelenjava in domači izdelki z bližnjih kmetij. Branjevke z zniževanjem cen vztrajno in odločno ustvarjajo napetost med kupci. Cene iz ure v uro padajo, najnižje so pozno popoldan, ko je nakup cenovno najugodnejši. Poln nahrbtnik, v vsaki roki pa težka vrečka, napolnjena z zelenjavo in sadjem, me stanejo manj kot tri evre. Najbolj neverjetno pri tem je, da so cene, če se odpravimo na tržnico na turški strani, še nižje. Ob neznosni poletni vročini je voda izjemno dragocena dobrina. Treba jo je kupovati, saj voda iz pipe na žalost ni pitna (vsaj tako pravijo prebivalci Nikozije). Za zbijanje vročine so priljubljeni kavni frapeji, ki jih domačini, po njihovem priporočilu pa tudi turisti, z užitkom srkajo na terasah majhnih gostilnic in barov. Če si zaželite pravo turško kavo, je priporočljiveje prositi za ciprsko, saj Grki izraza turška kava ne marajo preveč. Najbolj priljubljeni alkoholni pijači sta žgana pijača Zivania in lokalno pivo Keo (na turški strani pivo Efes). Ne smemo pa pozabiti na vinsko proizvodnjo, ki znatno prispeva k ciprskemu gospodarstvu preko pridelovanja, proizvodnje, zaposlovanja, izvoza in turizma. Ciprska kuhinja je mešanica grške in turške kuhinje, a je kljub temu nekaj posebnega, saj prepletanje različnih okusov ustvari tisto pravo kulinarično doživetje za vse čute. Državni udar Minilo je kar nekaj dni od glasovanja Državnega zbora o mandatu poslancev. Potem ko smo morali slediti volilni kampanji, ki je imela Janeza Janšo (ponovno) za eno od glavnih tem, sem se odločil, da bom prisluhnil tudi debati mandatno volilne komisije in poslancev, ki jo je neposredno prenašala RTV SLO 3. Slišati ni bilo veliko novega, še manj pa je bilo zanimivo, dokler poslanci niso poskrbeli za popolni trenutek šoka! Še najboljši holivudski režiser ne bi znal bolje uprizoriti dramatičnosti presenečenja! Medtem ko mesece in mesece poslušamo od večine političnih predstavnikov, da je nedopustno in moralno sporno, da lahko človek, ki je obsojen na zapor, upravlja istočasno funkcijo poslanca, in potem ko so poslanci skušali sami sebi v DZ dopovedati, da ne bodo sprejeli zapornika v svojih vrstah ..., so popolnoma vsi glasovali za potrditev mandata poslanca-zapornika Janeza Janša! Predsedujoča, kot da bi brala nepomembne rezultate kakšnega proceduralnega glasovanja, je z mirnim tonom glasu povedala, da je bilo prisotnih 88 poslancev in da je bilo 88 glasov za potrditev vseh mandatov. Ta članek ni namenjen analizi pravičnosti ali nepravičnosti sodbe zoper predsednika SDS, ampak želim le komentirati ravnanje in neverodo-stojnost naših politikov! Dolge tedne »lajajo«, kako nedopustno bi bilo, da opravlja funkcijo predstavnika državljanov (ki se ne morejo prijaviti na nobeno javno delovno mesto brez dokaza, da niso v kazenskem postopku!), potrdijo svoja stališča v hramu demokracije, nekaj sekund kasneje pa čisto vsi glasujejo popolnoma nasprotno! V kateri koli diktaturi na svetu, tudi v Severni Koreji, je pri vsakem glasovanju nekdo, komur je zaupana naloga, da glasuje proti. Na takšen način se navidezno vzdržuje občutek demokracije oziroma svobode. V Sloveniji tega ni. Na stotine politikov očitno, vsak dan, nastopa v velikem državnem teatru, ko pa je treba rešiti enega od soigralcev, so vsi složni. Čisto vsi. Nobeden si ne upa, vsaj protestno, glasovati proti, izraziti nezadovoljstvo. Glasovanje v DZ za potrditev vseh poslanskih mandatov bi opisal kot »državni udar«! Politična elita, ki že trideset let upravlja našo državo, je popolnoma enotna, ko je treba varovati samo sebe. Ne obstajajo desni in levi. Obstaja le »oni«. Dejstvo, da so Janšo poslali v zapor, je vedno bolj očitno del dobro pripravljene farse, s katero vlečejo za nos državljane. Čeprav poslanci obljubljajo poglobitev problematike, sprejem primerne zakonodaje, preučitev ustavnosti mandata gospoda Janša, sem prepričan, da mu mandata ne bodo odvzeli. Še več, prepričan sem, da stranka Mira Cerarja nikoli ne bo glasovala za odvzem mandata predsedniku SDS! Ne glede na veter novosti, ki ga je gospod Cerar želel prinesti v državno politiko, bo v kratkem pokazal svoj prvi obraz in nam dal vedeti, da SMC predstavlja le nadaljevanje starih običajev in stare politike. Pred leti so poslancu Srečku Prijatelju odvzeli mandat po tem, ko je bil obsojen na zaporno kazen. Če bi bil jaz Srečko Prijatelj, bi danes tožil državo! Pred mesci so vzeli mandat v DS še ne dokončno obsojenemu Francu Kanglerju. Če bi bil jaz Franc Kangler, bi tožil državo! Eden od pravnih temeljev demokracije je, da je zakon za vse enak. Pri nas to očitno ne velja. Na žalost je zelo očitno, da bo slovenski narod moral preživeti še dolga leta trpljenja, preden se bo rešil stare politične elite, ki si je izborila državo samo za to, da jo je lahko plenila. Vse kaže, da nova vladna koalicija ne bo povezovalna. NSi ne bo del pozicije v DZ. To pomeni, da nas bodo ponovno - nekaj let -vlekli za nos z delitveno politiko in se bodo (navidezno) spopadali. Slovenija še dlje časa ne bo prišla iz krize, narod pa bo vedno bolj nezadovoljen in razdvojen. Če bo Cerar vladal z Desusom, SD in Alenko Bratušek, ne da se resnično potrudi, da povabi v vlado NSi, nima več pravice govoriti o »povezovalnosti«. Slovenija potrebuje nova obzorja in politično spravo. Državni udar, ki smo mu bili priča pred dnevi v DZ, pa kaže, da se bo teater nadaljeval. Nadaljeval se bo po starem scenariju. Laris Gaiser Foto: Mateja Toplak Na turški strani je mogoče kupiti številne začimbe, čaje, fižol, lečo, riž ... 18 Šta/m&TEDNlK Nasveti torek • 19. avgusta 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Prihaja čas razmnoževanja okrasnih rastlin Mnogi imajo še vedno veliko veselja s tem, da si najljubše balkonske rastline razmnožijo sami. Rastline lahko razmnožujemo na dva načina, vegetativno in spolno. Spolno razmnoževanje pomeni, da se rastline razmnožujejo s semenom. Vegetativno razmnoževanje pa je razmnoževanje, pri katerem iz matične (materinske) rastline dobimo potomce brez mešanja genetskega materiala. Rastline lahko razmnožujemo tako, da preprosto odrežemo poganjke in jih damo v vodo ali v zemljo. Lahko naredimo grebenice ali kar na steblu vsilimo rastlini, da naredi nove korenine. Vsekakor bomo na tak način dobili popolnoma iste rastline, kot je bila matična rastlina - klon. Najpogosteje naredimo potaknjence. Naredimo jih lahko iz vršnih poganjkov, lahko pa tudi iz delov stebel. Pomembno pa je, da v zemljo vtaknemo vsaj eno kolence, mesto, kjer je prej rasel list. V avgust pazduhah lista se namreč skrivajo nedefinirane celice, ki jih ima rastlina za rezervo. Iz njih lahko zraste nov poganjek, če rastlini nad listom odrežemo vrh. Pri nekaterih rastlinah lahko nastane cvetni poganjek. Lahko pa ob določenih pogojih zrastejo korenine. V drugi polovici avgusta se začnejo rastline pripravljati na zimo. Najprej začnejo novo rast korenine, cvetenje pa se nekoliko umiri. V tem trenutku je najprimernejši čas za potaknjence. Najprej matične rastline očistimo škodljivcev. Tudi letos je veliko pršic in resarjev. Lahko uporabimo naravne pripravke, kot je pire-trin. Ali pa si doma naredimo pripravek iz listov rabarbare ali pelina. Letos uporabite malo več listov, saj je vsebnost učinkovin v rastlinah, zeliščih nizka zaradi ves čas deževnega vremena. Z njimi poškropimo rastline dvakrat zapored v tri- do petdnevnem presledku. Poskrbite, da boste dosegli tudi spodnje strani listov. Potaknjence delamo tako, da narežemo vršičke z najlepših in najbolj zdravih matičnih rastlin. Odstranimo spodnja dva lista, morebitne cvetove in odrežemo steblo kakšen centimeter pod najbolj spodnjim listom. Če uporabljate hormone (kar sicer priporočam), potem spodnji del stebla najprej namočite v vodo, nato pa v praškast hormon. S svinčnikom, prstom ali čim drugim naredite luknjo v zemljo, vanjo vtaknite najmanj eno kolence potaknjenca in zemljo s prsti prigrnite k steblu. Zalijte in postavite v senco. Vedno je uspeh boljši, če potaknete skupaj v isti lonec, korito več potaknjencev skupaj, ne vsakega v svoj lonček. Ko se dovolj ukoreninijo, to je še pred zimo, pa jih razsadimo vsakega v svoj lonček. Na tak način lahko razmnožite zdaj tudi najljubše okrasne grme na vrtu. Te navadno Perzijska detelja tudi božansko diši. Foto: Miša Pušenjak potikamo kar na gredo na vrtu in jih pokrijemo z prozornimi kozarci za vlaganje ali steklenicami. Kljub temu da imamo dokaj deževno poletje, najdite na vrtu raje senčen prostor med fižolom (ali paradižnikom, če ga je še kaj). Neprezimne rastline za zeleni podor V prejšnjem tednu sem vam obljubila še nekaj o ne-prezimnih rastlinah za zeleni podor. Sodijo v številne botanične družine. Mnogim dela veliko težav odločitev, za katero rastlino bi se odločili. Ker nam nekatere rastline lahko pomagajo v boju z težavami na vrtu, je lahko odločitev odvisna tudi od tega. Deloma je odvisno tudi od tega, kaj na vrtu največ sadimo. Vsaka izbira pa je pravilna, saj je prav vsaka zelena odeja na gredicah koristna. Za neprezimne rastline se boste odločili vsi, ki imate težko zemljo, ki jo je spomladi težko obdelovati. Takrat je bolje, če rastline pozimi premrznejo in lahko zemljo prekopljemo že pozno v jeseni ali zgodaj pozimi. Kljub temu pustite vsaj eno gredico pokrito do pomladi, nanjo pa potem v maju posadite plo-dovke. Do maja se bo že našel dan ali dva, da se bo ta gredica lahko prekopala tudi spomla- Foto: Miša Pušenjak Tako pa si zeleni podor zamišljajo Avstrijci: kalifornijski mak in facelija. di. Bodo pa na njej zatočišče pred zimskim mrazom našli številni koristni mikroorganizmi in tudi koristne živali. Tisti, ki imate veliko kapu-snic, se boste raje odrekli križnicam, kot sta bela gorjušica in oljna redkev, saj je potem sestava kolobarja zelo težka. Ravno obratno pa sta ti dve rastlini odlični za težke zemlje, ki jih je kljub letom dela na vrtu še vedno težko obdelovati. Za eno izmed njih bi se odločila tudi tam, kjer je na vrtu veliko krompirja ali korenovk, saj zmanjšujeta število talnih škodljivcev, predvsem ogorčic v tleh. S svojimi globokimi in močnimi koreninami zrahljata tla bolje od vsake lopate, motike ali freze. Zato ju uporabljajo tudi kot pionirski rastlini. Ko se odločimo za nove gredice tam, kjer še nikoli niso bile, kjer je so mogoče celo stali kakšni ostanki od gradnje ali kaj podobnega, zemljo prekopljemo, preorjemo ali kako drugače pripravimo. Posejemo belo gorjušico, ki ji v tujini pravijo tudi senf, pri nas pa gorčica, ali oljno red-kev. Obe rastlini pustimo, da zacvetita, nato pa pokosimo in podkopljemo. Taka gredica je veliko primernejša za nežne korenine gojenih rastlin, kakor če smo jo samo prekopali z orodjem, ki ga je naredil človek. Številni sadjarji posejejo belo gorjušico, ko se pripravljajo na sajenje novega nasada. Belo gorjušico in oljno red-kev sejemo vse od aprila pa do konca septembra, pa bosta še koristni. Kasneje je pa že prepozno, saj ne bosta več dovolj zrasli. Tudi ajda je lahko rastlina za zeleni podor Ajdo vsi poznamo kot rastlino, ki nam da tudi dobro moko za kruh in pecivo. Nekoč smo je v avgustu veliko več videvali po njivah kakor danes. Naši predniki so že poznali njene skrivnosti. Ajda pa ima prav vse potrebne lastnosti za rastlino za zeleni podor. Hitro kali, hitro raste in v kratkem času naredi veliko mase, ki je krhka in hitro razpade, ko jo spet pokopljemo v tla. Ima tudi gost koreninski sistem, ki zrači tla in v njih pusti veliko organske mase. Ima pa še veliko več. Ajda je tudi medonosna rastlina, ki na vrt privabi številne koristne žuželke. Ne samo čebele, tudi druge privabi njeno cvetenje. Lepa je tudi v vazi, zato jo lahko brez sramu uporabljamo tudi za okras stanovanj. Še ena njena lastnost pa je pomembna ravno za naše vrtove, pa tudi na njivah bi mnogim prišla prav. Ajda s svojimi koreninskimi izločki »umori« številne semenske plevele. Ste že kdaj videli za-pleveljeno njivo ajde? Niste, vendar ste bili prepričani, da so k temu pripomogli herbicid. Pa niso, saj herbicida za ajdo ni, ker tudi ni potreben. Če boste vsako leto vsaj eno gredico posejali z ajdo, bo spomladi veliko manj težav zaradi navadne zvezdice ali »črevce« kot rečemo Štajerci, to je zoprn plazeč plevel, ki prekrije gredice z motovilcem, pa tudi špinačo in celo zimsko solato. Tudi rogovilčka bo poleti sčasoma veliko manj. Ajdo sejemo od konca aprila do sredine septembra, lahko še kasneje, a bo njen blagodejni učinek nekoliko manjši. Še nekaj rastlin Seveda je primernih rastlin še veliko. Med njimi je prav gotovo najbolj poznana facelija. Facelija ima vse dobre lastnosti rastline za zeleni podor, le modra barva njenih cvetov ni najbolj primerna za vrt poleti, ko je na njem veliko vrtnin, ki jih radi napadajo tripsi ali resarji. Za njih je modra barva povabilo na naš vrt. Zato je ne sejemo v rastlinjake in v bližino rastlinjakov, na vrt pa jo sejemo šele v avgustu do sredine septembra. Seveda pa je zelo dobrodošla na njivah, kjer ni rastlin, ki bi jih radi napadli resarji ali pršice. Zelo veseli je bodo čebelarji, saj je odlična paša za čebele. Prelepa je tudi kot rezano cvetje. Je pa občutljiva na sušo, zato jo moramo, dokler ne prekrije tal gredice, zalivati, če je vroče in sušno poletje. Tudi kapucinke so odlične rastline za zeleni podor. Raz-kužujejo zemljo, preganjajo škodljivce v tleh. Njihova barva cvetov privabi številne koristne žuželke na vrt. Njen vonj pa sovražijo uši in koloradski hrošči. Iz nje lahko delamo tudi koristne pripravke za varstvo rastlin. Seveda pa je skoraj cela rastlina, listi, cvetovi in plodovi, užitna. Obstajata tudi dve neprez-imni deteljici, to sta švedska in aleksandrijska detelja. S svojim opojnim vonjem nam bosta popestrili pozno poletne in jesenske večere. Zal je njuno seme nekoliko dražje. Se-jemo ju lahko od pomladi pa vse do sredine julija, kasneje pa je prepozno. Ponekod v Evropi radi za zeleno gnojenje uporabljajo tudi špinačo, ki pa sodi bolj med prezimne rastline, Angleži pa veliko sejejo tudi grašico, tako prezimne kakor neprezi-mne sorte. Foto: Miša Pušenjak Potaknjence najljubših grmovnic naredimo kar na vrtu. Legenda: korenina cvet list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 12. avgusta 2014 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 Varaždin vabi Začenja se legendarni Spancirfest Šestnajsti Spancirfest, ki bo na ulicah in trgih Varaždina potekal zadnji teden v avgustu (od 23. do 31. avgusta), letos preseneča s številnimi slovitimi imeni iz sveta glasbe. To je to Koncerti v starem mestnem jedru se začnejo v soboto, 23. avgusta, z nastopom dveh generacij slovenske glasbene scene: ikonični glasbeni aktivisti Laibach ter sodobniki Sidd- harta. V nedeljo, 24. avgusta, bodo na vrsti domačini, svetovno znana dvojica 2Cellos in ljubljenec varaždinskega občinstva Urban & 4. V ponedeljek, 25. avgusta, bodo na odru v starem mestnem jedru najprej občinstvo razgreli zagrebški Malehookers, za vrhunec pa bo poskrbela ikona pop glasbe Blondie. Ta velja za eno najvplivnejših ameriških ÊL ■ ^Hsi 5fmfi*n ■■bt^ . ifJ^Rv■ ■ -i : HR t»?1 ' A Ava i -JUI rrzM HSV» Uma mmÈ jgnra * v Sira Mpi's * Foto: arhiv vv Spancirfest - glavni oder skupin, ki je največji uspeh dosegla v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih s svojim energičnim in eklektičnim zvokom. S karizmatično Debbie Harry, ki je v poznih devetdesetih prejšnjega stoletja z velikim pokom skupino pripeljala nazaj na sceno, prihajajo na krilih dvojnega albuma, ki so ga izdali maja letos. Koncertni program se nadaljuje v petek, 29. avgusta, in bo rezerviran za plesne ritme starih prijateljev Špancirfesta, Ki-ril Džajkovski - Djaikovski feat TK Wonder & Mc Wa-sph ter slavnih Londončanov Stereo MC's. V soboto, 30. avgusta, nastopajo provokativ-ni turbofolk-punk skupina Br-kovi, domiselni Kawasaki 3P ter sveža atrakcija Punčke. 31. avgusta bodo festival končali Parni valjak ter Silente. vv S svetovne glasbene scene Pred dnevi so v dvorani Shrine auditorium v Los An-gelesu podelili letošnje Ten choice awards. Med največjimi zmagovalci tokratne podelitve nagrad za mlade zvezdnike so Ariana Grande, One Direction, Ed Sheeran in Demi Lovato. Mlada ameriška pevka in igralka Ariana Grande je bila proglašena za najboljšo oz. najbolj pri- za BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. RUDE - MAGIC 2. STAY WITH ME - SAM SMITH 3. FANCY - IGGY AZALEA FT. CHARLI XCX UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. AM I WRONG - NICO & VINZ 2. RUDE - MAGIC 3. LOVE RUNS OUT - ONE REPUBLIC NEMČIJA 1. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE 2. PRAYER IN C - LILLY WOOD AND THE PRICK&ROBIN SCHULZ 3. AU REVOIR - MARK FORSTER feat SIDO t V c a 5Y AZAI 1. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA 2. GHOST - ELLA HENDERSON 3. PRAYER IN C - LILLY WOOD AND THE PRICK&ROBIN SCHULZ 4. RUDE - MAGIC 5. LOVE RUNS OUT - ONE REPUBLIC 6. LAY ME DOWN - AVICII FT. ADAM LAMBERT 7. NOBODY TO LOVE - SIGMA 8. BAILANDO - ENRIQUE IGLESIAS/ SEAN PAUL 9. SOMEBODY TO YOU - THE VAMPS FT. DEMI LOVATO 10. AM I WRONG - NICO & VINZ 11. STAY WITH ME - SAM SMITH Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8e98,2» 104^3 bo Janko Bezjak ljubljeno izvajalko leta, najboljšo skladbo pa so prav tako izbrali njeno uspešnico z naslovom Problem. Ob bok Ariani Grande se lahko postavijo tudi One Direction, Ed Sheeran in Demi Lovato, ki so bili prav tako večkrat nagrajeni. Fantje iz skupine One Direction so domov odnesli kar pet priznanj; za najbolj priljubljeno glasbeno skupino, najboljši singel glasbene skupine (Story of my life), najljubša ljubezenska skladba (You & I), najbolj obetavno skladbo (Story of my life) in še za najbolj obetavno glasbeno turnejo (Where we are tour). Britanski pevec Ed Sheeran je prejel nagrado za najboljši singel leta (Sing) in za najbolj priljubljenega glasbenika. Mlada ameriška zvezdnica Demi Lovato ima največjo poletno glasbeno uspešnico (Really don't care), proglašena pa je bila tudi za največjo zvezdo letošnjega poletja. Seznam najpomembnejših nagrajencev na Ten choice awards 2014: Najbolj priljubljeni glasbenik: Ed Sheeran Najbolj priljubljena glasbenica: Ariana Grande Najbolj priljubljena glasbena skupina: One Direction Najbolj priljubljena rock skupina: Imagine Dragons Najboljši singel glasbene izvajalke: Problem - Ariana Grande featuring Iggy Azalea Najboljši singel glasbenega izvajalca: Sing - Ed Sheeran Najboljši singel glasbene skupine: Story of my life -One Direction Najboljša rock skladba: Pompeii - Bastille Najbolj obetaven glasbenik: Austin Mahone Najbolj obetavna skupina: 5 Seconds to Summer Prestižna britanska glasbena revija NME je objavila lestvico 100 najvplivnejših glasbenikov v letu 2014. Na samem vrhu se je znašla slavna angleška alternativna rock skupina Radiohead. Na omenjeno lestvico so uvrstili tiste glasbenike, ki naj bi imeli največji vpliv na mlade in glasbeno dogajanje v letošnjem letu. Med njimi najdemo seveda tudi nekaj takih glasbenikov, ki so na glasbeni sceni prisotni že dolga leta, kot so David Bowie, Nirvana, Nick Cave in Bjork in tudi predstavnike mlajše generacije. Urednik pri reviji NME Mark Beaumont je pojasnil tudi sam postopek sestavljanja omenjene lestvice in zakaj na njej ni nekaterih legendarnih izvajalcev, kot so The Beatles ali The Rolling Stones. »Veliko vprašanje je bilo, kam uvrstiti Beatlese? Brez njih moderna glasba sploh ne bi obstajala v današnji obliki in tudi zato je več kot jasno, da so prav Beatli najvplivnejši izvajalci v zgodovini rocka. Po drugi strani pa se današnji mladi glasbeni ustvarjalci veliko bolj zgledujejo po trenutno popularnih in aktualnih glasbenih imenih kot po tistih iz zgodovine.« 10 najvplivnejših glasbenikov v letu 2014: 1. Radiohead 2. Dawid Bowie 3. Kanye West 4. The White Stripes 5. The Strokes Socialna pomoč Sloveniji že nekaj časa ne gre gospodarsko preveč dobro; to je jasno vsem. Posledično je vse več ljudi odvisnih od socialnih prejemkov, še posebej socialne pomoči, torej denarnega nakazila, ki ga upravičencu mesečno nakazuje država. Ker se na tematiko socialne krize v Sloveniji že nekaj let po medijih pojavlja mnogo prispevkov, v katerih se rado omeni, da je kljub vsemu naša država še premalo socialna, bi o tej temi tudi sam rad zapisal nekaj besed. Začeti bi se tako spodobilo na začetku, in sicer z definicijo socialne pomoči, kot jo dojemam jaz. Zagotovo bi pritrdil trditvi, da v civilizirani državi mora obstajati varnostna socialna mreža, ki posamezniku v manj ugodnih življenjskih situacijah kljub vsemu omogoča preživetje, ne bi pa se mogel strinjati s tem, da takšna pomoč obstaja v obliki žepnine brez pretiranih obveznosti. Kolikor mi je znano iz pogovorov s sodržavljani, podobno mnenje delijo mnogi. Rešitev sicer vidijo v pošiljanju prejemnikov socialne pomoči na delo preko javnih služb, a kakršnakoli oblika prisilnega dela bi bila v očitnem nasprotju s konvencijo o človekovih pravicah, katere podpisnica je med drugim tudi Slovenija. Po mojem osebnem mnenju bi se dalo te problematike lotiti na nekoliko elegantnejši način, a za začetek bi bila potrebna redefinicija socialne pomoči. Tako bi predlagal, da se socialna pomoč opredeli kot »zagotovitev začasnega dela v javnem sektorju osebam, ki jim trenutno ni omogočena zaposlitev na trgu dela«, ali kaj podobnega. Torej, kadar si nekdo ne more poiskati zaposlitve na trgu dela, mu država namesto golega denarnega nakazila pomaga s tem, da mu zagotovi začasno delo, s katerim se lahko preživi, hkrati pa s tem pridobi izkušnje, ki jih lahko kasneje unovči na trgu. Kljub temu da se strinjam z idejo, da je državni aparat treba minima-lizirati na osnovne funkcije, sem vseeno prepričan, da je v moči države, da s primerno politiko ureja gospodarstvo in zagotavlja gospodarsko rast, kadar slednja ni produkt samega delovanja trga. To lahko stori bodisi preko investicij, razvojnih strategij ali zagotavljanja visoke zaposlenosti. Očitno je, da socialna pomoč, kot jo trenutno poznamo, nima nobene stimulativne funkcije za gospodarstvo, pač pa najverjetneje ravno nasprotno, saj gre za državno zapravljanje brez kakršnegakoli povračila, da ne omenjamo zlorab, ki jih tak sistem omogoča. Pa ne gre samo za ekonomski aspekt takšne redefinicije socialne pomoči, pač pa velja omeniti tudi moralno plat takšne spremembe. S trenutno ureditvijo se v družbi namreč pojavljajo nepotrebne, a verjetno velikokrat upravičene napetosti, saj marsikateri zaposleni meni, da je krivično do njih, da morajo svoj obstoj v družbi upravičiti z rednim delom, medtem ko nekaterim tega ni treba. Tudi zaradi tega sem mnenja, da bi bila zgoraj omenjena sprememba dobra za vse državljane in za državo kot celoto. Hkrati bi po mojem mnenju ta preprosta redefinicija imela tudi pomemben učinek na mentaliteto družbe, saj bi kot osnovo preživetja ter kot primarno vrednoto postavila delo in ne denarja per se. Mar ne kličejo po tem vsi? Matic Hriberšek 6. The Flaming Lips 7. The Gun Club 8. Kate Bush 9. Nick Cave 10. The XX slovom Ghost Stories, na katerem najdemo tudi uspešnico Magic, pa so izdali letos. Frontman skupine Cold-play Chris Martin je potrdil, da bo skupina na novem albumu znova sodelovala z Rihanno. Prvo medsebojno sodelovanje med Rihanno in skupino Coldplay se je zgodilo leta 2011 na albumu Mylo Xyloto. Takrat so skupaj posneli uspešnico z naslovom Princess of China. Skupino Coldplay so leta 1998 v Londonu ustanovili pevec Chris Martin, kitarist Jonny Buckland, basist Guy Berryman in bobnar Will Champion. Dve leti po ustanovitvi skupine so fantje po zaslugi singla Yellow postali slavni po vsem svetu. Leta 2000 je uspešnemu singlu sledil debitantski album Parachutes. Zadnji album z na- Na španskem otoku Ibiza je v preteklih tednih prišlo do zanimivega in tudi nepriča-kovangea glasbenega sodelovanja. Svoje moči so namreč združili člani legendarne zasedbe ZZ Top in slavni francoski DJ David Guetta. Sodelovanje je potrdil tudi kitarist skupine ZZ Top Billy Gibbons, ki je ob tem povedal, da so skupaj posneli kar deset novih skladb. V intervjuju za revijo Billboard je Gibbons razkril, kako je prišlo do njihovega sodelovanja: »Sam sem želel videti neke nove stvari, oni pa so me nagovarjali, naj prinesem kitaro. Dejali so, da je dober kitarist edina zadeva, ki še manjka elektronski dance glasbi. Sam pa sem dejal OK, pa poglejmo, če se dve tako različni zadevi lahko združita.« Janko Bezjak 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 19. avgusta 2Q14 Kaj bomo jedli V JV ^â miV ■ Polnjene kumare f* ' Foto: ASV TOREK polnjene kumare*, pire krompir, sladoled SREDA rižota z morskimi sadeži, paradižnikova solata, sadna kupa ČETRTEK zelenjavno-mesna enolončnica, jogurtova strjenka PETEK gobov golaž, kuhane testenine, jabolčna krema z vanilijevim pudingom** SOBOTA kremna juha, hrenovke z žara, na žaru pečena zelenjava (bučke, melancani, paprika ... ) v solati, banana na žaru s sladoledom NEDELJA goveja juha, ocvrt piščanec, riž, solata, kokosove rezine PONEDELJEK govedina (iz nedeljske juhe) v solati, polnozrnat kruh, orehova rulada s kislo smetano *Polnjene kumare Sestavine: 4 večje kumare, 20 dag mletega mesa, 7 dag riža, 1 jajce, 20 dag sira različnih vrst, čebula, česen, ve- geta, poper, sol, paprika, paradižnik. Kumare olupimo, prerežemo na dve tretjini, da dobimo pokrovček, izdolbemo peške, malo posolimo. Na čebuli prepraži-mo mleto meso, začinimo s poprom in vegeto, dodamo riž, da postekleni, malo ohladimo. Dodamo jajce in grobo nariban sir. Kumare napolnimo, pokrijemo in pečemo pri 180 stopinjah pri-bl. 3/4 ure, nato zvišamo na 200 stopinj. V pekač zlijemo pribl. 1 dl olja in 1 dl vode, okrog kumar pa podevamo na trakce narezano papriko in na recine narezan paradižnik. Med pečenjem polivamo s tekočino, ki se nabere na dnu pekača, da se preveč ne izsušijo. Postrežemo lahko s krompirjem, kruhom, dobre so tudi mrzle ali drugi dan. **Jabolčna krema z vanilijevim pudingom Sestavine: 4 jabolka, 50g masla, sok limone, 3 žlice sladkorja, cimet, 1 vanilijev puding, 500ml mleka. Ker je tu obdobje z veliko jabolki, bomo v naslednjih tednih izbirali sladice z jabolki. Jabolka naribamo in pokapljamo z limoninim sokom. Na maslu karameliziramo sladkor, nanj strese-mo jabolka ter jih podušimo in po okusu začinimo s cimetom. Nadevamo jih v servirne posodice. Posebej skuhamo vanilijev puding po navodilih in prelijemo dušena jabolka. Postavimo za nekaj časa na hladno. V puding ni treba dodajati sladkorja (lahko pa), ker je že jabolčna osnova sladka. Preden postrežemo, lahko okrasimo s stepeno sladko smetano. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko SESTAVIL EDI KLASINC DVOPIČJE PERSONA 3614 ZGAN BOMBON HRVAŠKI PESNIK, DRAMATIK (JURE) PROTITELO RADOVAN GOBEC FILMSKA IGRALKA GARDNER TENISAC (PETER) SKLADATELJ (VASILIJ) VOJAŠKI ČRN KRUH DEL ŽITNEGA ZRNA PEROCI LAHKO-ŽIVKA NAS GEOLOG (FRANC) MADA-GASKARSKA POLOPICA PRIHOD V GOSTE NASKOK, ATAKA Smeh ni greh KADILKA »Ko že govoriva o kajenju«, reče Peter prijatelju, »moje dekle je strastna kadilka. Še ko se slači ne da cigarete iz ust.« »Vem« odgovori prijatelj. »Saj je nisem danes, ampak pred štirinajstimi dnevi!« ŠTIRI ŽIVALI »Koliko živali potrebuje ženska v svojem življenju?« »Štiri! Nerca za v omaro, gos za posteljnino, jaguarja pred hišo in osla, da bo vse to plačal!« NOČE OSTATI Hotelski gost je s prtljago prišel iz sobe v recepcijo, glasno vrgel ključ na pult in jezno dejal receptorju: »Niti dan več ne ostanem tukaj! Ponoči sem ubil 89 komarjev!« »Kaj res? Pa resnično ne bi še kakšen dan ostali?« MORNARICA Na naboru. »V kateri enoti želite služiti vojsko?« »V mornarici.« »Znate plavati?« »Ne. Zakaj? Ali nimate ladij?« POLŽ Kakšna je razlika med uradnikom in polžem? »Uradnik ima pravico do letnega dopusta.« MUHA IN PAJK Muha je ves dan preletavala pajkovo mrežo, toda pajku do večera ni uspelo, da bi muho ujel. Ta se mu je ves čas nasmihala in ga izzivala. »Te bom že jutri dobil!« je pajek zavpil proti muhi. »Ne bo ti uspelo!« se je zopet nasmehnila muha. »Jaz sem muha enodnevnica!« ŽE MIMO Obtoženi, ali res ne veste, da danes ni dovoljeno pretepati ženske? VOZNIŠKO DOVOLJENJE Po cesti se pelje star znanec policije. Policist ga zaustavi in mu reče: »Pokažite mi vozniško dovoljenje!« »Izvolite, toda potem mi ga vrnite, ker ni moje!« IZRAELSKA LUKA VODILO, GESLO BULA OD UDARCA PREBIVALEC MAKOL PREGRADA ALFI NIPIČ TROPSKI PLOD ODRE-ZAVOST JEGULJA NOČNO ZABAVIŠČE LAHNOST ORGANIST (ALOJZIJ) FRANZ BECKENBAUER ŠTEFAN TISELJ PISANA PAPIGA MODNI MODEL OČKA TREBUŠNI TIFUS ŽUPAN POD FRANCOZI TANKA TKANINA VOZNIK PLOVILA VČRTANJE V SKICO ČUTILO ZA VID NAR. HEROJ KONČAR FEVDALNI NADZORNIK ALFA, BETA HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA CELI SNEG LOJZE LEBIČ TUR. INF. CENTER SILA, JAKOST ZAKUPNIK VELIKA PRIPOV. PESEM SKLADATELJ (BOJAN) PLATINA KALCIJ LASTNIK ČUDEŽNE SVETILKE PRAŠIČ RIMSKA LJUBLJANA DUŠEVNO BOLAN ČLOVEK IZ BESEDE RENCO INDIJSKI FILOZOFSKI SISTEM PREBIVALEC MAČ Foto: AŠV 7 UGANKARSKI SLOVARČEK: ANGVILA = jegulja, KARDAMOM = tropski plod kot začimba, KOKOTA = lahkoživka, KOMIS = vojaški črn kruh, LEGAR = trebušni tifus, OSOLE = slovenski geolog (Franc), ŠPAN = fevdalni nadzornik, TANTRA = indijski filozofski sistem. 'NVOVIAI 'VH1NV1 '33dON 'VNOIAI3 '03SVdd 'NIOVIV 'OllAIVdV 'SOd3 'dQM)31 '11 '93NS IVISIA30 'd313 'OVIO 'SldVZ 'dVIAlM '111 '»31V 'N3VI3NVIAI 'VdV 'IS 'V10VIHV1 'dV9 'V1IA9NV 'lAIOlAIVddVVI 'V13IAIVdV>l 'SOVI d313d 'VISniO 'SIIAIOVI 'V93SO 'NOIOVI :ouABiopoA-SMNVZIHM 31A3IIS3H torek • 12. avgusta 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se ... ... da se mestni občini po-etovionski na oktobrskih volitvah baje slabo piše; to napoveduje že črn ovitek z rdečimi križi na vabilu na letošnje praznovanje. ... da Poetovionsko morje naplavi vse, tudi utapljajočega politika, ki mu z Ran-ce uspe skočiti na Cerarjev gliser. ... da ima precej podobnih kameleonskih izkušenj tudi sedanji prvi mož mestne občine, saj je vedno s tistimi, ki mu prinašajo korist. ... da je dolga leta revna haloška občina šele po 6000 letih dočakala nekaj sposobnih in iznajdljivih rojakov, ki s svojim kapitalom in vplivom obvladujejo pomembna področja tudi v mestni občini in še kje. ... da so županski kandidati v volilni kampanji (ta se sicer še ni uradno začela) bolj inovativni od poslanskih. Na slovenjebistri-škem se je tako ena od kan- didatk lotila peke gibanice velikanke za svoje potencialne volivce, na ptujskem pa se delijo sladkorčki po kavarnah. Za ormoško še čakamo . . da se je poljčanski prvi mož občine letos prvič lotil celo postavljanja klopotca. Če ne bi bilo volitev, se to ne bi zgodilo, so povedali dobro obveščeni viri. . da se bodo završki žo-gobrcarji počasi navadili na ptujsko zelenico, potem pa se bodo znova navajali na završko ... Vidi se ... . da so belo hišo dobili tudi v šterntalski občini. Vanjo naj bi še pred volitvami preselili občinsko upravo in županstvo. Kdo bo zapolnil sedež prvega moža po volitvah pa se še ne ve, saj naj bi danes podpisale koalicijske pogodbo kar štiri stranke, ki so proti sedanjemu županu. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 25. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado prejme Sara Jeza, Ptujska Gora. Iskrice Foto: Mihaela Mohorič Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tudi polži lahko doživijo poletno ljubezen. Če slučajno niste verjeli, to dokazuje današnja fotografija tedna, ki nam jo je poslala Mihaela Mohorič iz Slovenje vasi. Mihaela nam je sicer poslala celo serijo odličnih fotografij polžjega življenja. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 8 6 7 8 1 4 3 3 7 4 6 9 5 8 2 4 4 7 1 8 2 9 1 6 4 9 5 3 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©©© € GGG Bik vv © €€ GG Dvojčka vvv ©©© € GGG Rak vv ©© €€€ G Lev vvv © €€ G Devica v ©© € GGG Tehtnica vv ©©© €€ G Škorpijon v © €€€ GGG Strelec vvv ©© € GGG Kozorog vv ©©© € GG Vodnar v ©© €€€ GGG Ribi vvv ©© € G Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 19. do 25. avgusta 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Zabloda, neumnost in laž ne izhajajo iz misli, temveč iz besed.« Karel Čapek •k** »Puščica rani telo, jezik pa dušo.« Perzijski pregovor »Umetnost ugajati... je preprosto v dveh rečeh: ne govoriti o sebi drugim in govoriti jim vedno o njih samih.« Edmond Goncourt »Razumnemu je treba le malo besed.« Stendahl »So ljudje, ki spregovore minuto prej, preden pomislijo.« Jean de La Bruyere •¡¡•¡¡•k »Kdor govori, kar hoče, mora poslušati, česar noče.« Nemški pregovor »Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je še teže.« Friedrich Martin von Bodenstedt »Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika.« Lord Avebury 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 19. avgusta 2014 POLETNI (V)ETER RADIA PTUJ V nedeljo, 24. 8-, ob 20. uri Gostja poletnega glasbenega večera Radia Ptuj bo pevka Neisha! Vabljeni na javno radijsko oddajo! 00 o 01 i— iS UJ K O 1- »RADIAL Ptuj PtotooH*. HIZIHPU ¥.} XHIS KA ¿O N'H Ml M IHN1 W ÜOHgi Aid I: Gl'ki TA MESO J Q£Št> - . llšfliiT JŠŽt MARINIRAN SV. VRAT »KOSTJO 3,85 €/KG • CEVAPCICI 40% ceneje SAMO 2,99 €/KG • JUNECJA PRSA ČAJNA KLOBASA (450G) SAMO 2,99 C/KG SAMO l,99€/KOM ZAČINJENE^ KOLESARSKA KLOBASA PIŠČ. KRAČE £■ SAMO 1,20 C/KOM ^HOi 1,98 C/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽATELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) LCUŠt. OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 06:00 Ljudski pevci se predstavijo v Zavrču 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 Destmik-Srečanje ljudskih pevcev 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SiP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več rta TTX straneh SIP TV 08:00 Oddaja \z občine Hajdina 10:00 Polje, kdo bo tebe ljubil: 2. del 11:30 Video strani 18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil; 2, del 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:00 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo 23:30 Video strani co o ^ (S ^ UJ H K UJ ■O 08:00 Praznik Občine Juršinci 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video Strani 16:00 Seja sveta Občine Lenart-V ŽIVO 18:00 Domava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Karneval Srbija - Leskova C 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ^lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89.8-98.2-ICH3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste naročili na Štajerski tednik, bomo izžrebali nekoga izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014) s sopotnikom. : : Ii fjb r ■ i ¡I.Í" f (fit 'é NAROČILNICA ZA v Štajerski Želena nagrada (označi): |T| \2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta Davčna številka: Telefon: Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. V [MM REKE NERETVE ®amM)-8 eno S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20% popust pri naročilu malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) * • _ * ,> • t * Jf/ Čjf • Praktična darila za nove in obstoječe naročnike • Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! . - - ■ - ■ I www.radio-tednik.si torek • 12. avgusta 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 19. avgust 1:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, lutkovno gledališka predstava O zeleni žabici, ki ni marala vode, Gledališče pravljičarna, Renata Brglez Sreda, 20. avgust 9:00 19:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: pohod v okolici Slovenske Bistrice, po poti šestih ribnikov Rogoznica, Dom krajanov: 11. praznik četrtne skupnosti, turnir v pikadu Petek, 22. avgust 16:00 Voličina, športni park: tradicionalni športni dan v Slovenskih goricah, balinanje, mali nogomet, nogomet na mivki, košarka, tenis 17:00 Rogoznica, športni park: 11. praznik četrtne skupnosti, turnir v malem nogometu med vasmi 18:00 Ptuj, Terme: koncert Tanje Žagar in nočno kopanje 19:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, Kitarska klinika s Timom Draksler-jem 20:00 Draženci, prostori društva: izredni občni zbor PGD Draženci 20:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, koncert Neisha 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 45. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2014, 9 ansamblov, Radio-Tednik Ptuj Mestni kino Ptuj Četrtek, 21. avgust: 19:00 Signal. Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. avgust: 17:00 Jurij in pogumni vitezi; 19:00 Vroči posnetki; 21:00 Signal. Upravna enota Ptuj, na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. l. RS št. 01/07-UPB1 in 98/13), objavlja naslednji RAZGLAS o razgrnitvi volilnih imenikov za izvedbo rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov, ki bodo v nedeljo, 5. 10. 2014. Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba št. 6. Vsak volivec ima pravico pogledati volilne imenike in zahtevati popravek volilnega imenika v naslednjih primerih: • če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati; • če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča; • če je vpisana oseba, ki je umrla; • če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Pregled in popravek volilnega imenika lahko zahteva volivec ustno ali pisno pri pristojnem upravnem organu, v času uradnih ur, do vključno 19. 9. 2014. mag. Darka Valent, načelnica iß PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 19.8. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Po zdravje, 10. oddaja, pon. 10:35 Hodim, torej sem:Vinogradniška pot Rakajon. 10:50 Film Camou&Moderno dekle, pon. 11:00 Glasbena 8 (slo), 30. oddaja, pon. 11:30 Modra, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno, pon. 12:40 Info kanal 13:00 Pomurski tednik, pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:20 Glasbeni predali 16:35 Kuhinjica 17:00 Sport(no), 26. oddaja,pon. 17:45 IT. Regata Ptujčanka, pon. 18:00 Ptujska kronika 18:35 Motoscena, 29. oddaja, pon. 18:55 Grajske igre 2014, pon. 19:05 Film Campus 2014: Jazz Laides, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 29. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, jion. _ 20:20 Poletni utrip Ptuja: Aleš Steger 21:00 Ptujske odrske deske, pon V PROGRAMSKA SHEMA PeTV 17:50 Povabilo na kavo: Tomaž Pivec, pon. 18:45 Po zdravje, 10. oddaja.jion. 19:15 Unesco tek mladih 2D14, non. 19:30 Glasbena 8 (slo), 30. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, non. 20:20 Mura Raba TV2,4. oddaja 20:50 Cista umetnost, 34 oddaja, pon. 21:10 Motoscena, 29. oddaja, pon. 21:30 Reji TV Gorišnica 22:50 Info kanal :ek 21.8. .J Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 0:05 Info kanal 0:30 Evropa moja dežela:Potrošnik, pon. 0:35 Motoscena, 29. oddaja, pon. 0:55 Glasbena 8 (slo), 30. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:35 Povabilo na kavo: Tomaž Pivec, pon. 3:15 Info Icanal 6:00 Ptuiska kronika 6:20 Hodim, torej sem: Kiška kulinarična pot,pon. Sreda 20.8. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. g nr i/..l:_::_____ ' r 6:35 Kuhinjica 7:00 Poletni utrip Ptuja: Art 20141, pon. 7:40 Zeleno, pon. 8:00 Ptuiska Kronika, pon. 8:20 Motoscena, 29. oddajaj pon. 8:40 Povabilo na Kavo:Klavaija Markež, pon. 9:50 Film Campus: Jaz in ti, pon. 10:00 Ptuiska kronika, pon. 20 Hodim,torej sem: Krška kulinarična pot, pon. 10:35 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (tuja), 29. oddaja, pon. 11:30 Modre, pon. 12:00 Info kanal 14:00 Gostilna »Pri Francet«, 92. oddaja, pon. 10 Info kanal ...30 Kuhinjica 17:00 Cista umetnost, 34. oddajj 17:20 To bo moj poMi&Voznil oddaiwlfc" 9:1013. Regata Ptujčanka. pon. 9:30 Zemlja In mi: 27. oddaja, pon. !!0:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasbena 8 (tuja.), 30. oddaja, premiera _ 20:55.Poletni utrip Ptuja: Aleš Steger, pon. 21:35 Cista umetnost, 34. oddaja, pon. 21:55 Glasbeni predali 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal www.petv.tv Spremljate nas lahko tudi na 12 in SI0LIV STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. [Registrirajte se na wwrnfei^mkoii Mali oglasi STORITVE NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. wtvw.parocna-kam 'ka.tom NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ KUPIMO kravo ali telico za zakol ter prodamo brejo kravo ali telico. Tel. 051 213 757. STORITVE GARAŽNA VRATA - sekcijska termoizolirana vrata po meri - motorni pogon z dvema daljinskima upravljavcema -velik izbor panelov - večletna garancija - zagotovljen servis in vgradnja - avtomatika za dvoriščna vrata (krilna in drsna) - najboljše cene! Mob. 385 91 50^1 218; www.fortistim.hr STROJNI OMETI, strojne glazure, industrijski tlaki. MD&V, d. o. o., mob. 385 98 2^1 533 ali tel. 385 W 855 311. POLAGANJE keramike, sanacija kopalnic, hidroizolacije. Mob. 385 95 592 0^95. GRADBENIŠTVO »SNIM-GRAD«, d. o. o8 izvaja novogradnje, dozidave, fasade, adaptacije in drugo. Mob. 098 267 M-7 ali 0« 683 225, snim-grad@vz.t-com.hr FASADE BOŽIČ, d. o. o. - stiropor fasade, kamena volna, soboslikarske storitve, kitanje, sistemi knauf, ometi in premazi fasad. Mob. 385 99 672 657^. MONTAŽA spuščenih stropov in oblog, pregradnih zidov, urejanje podstrešja, izdelava špalet, stropovi Armstrong. TMC interieri, mob. 385 91 893 060^. VOZILA PRODAM ZASTAVO 750 delux, letnik '75, registrirana do aprila 2015. Mob. 385 98 9771 882. V NAJEM ODDAM apartma Ždrelac - otok Pašman, od 11. do 22. 8. Info: 385 91 505 0^16; e-mail: jadranka-kolak@net.hr FAŽANA - ISTRA - v najem oddam dva urejena apartmaja, bližina morja, ugodna cena. Mob. 385 91 78^6 881. V VODICAH oddajam v najem apartmaje. Mob. 385 98 730 059. Tel. 385 22 W3 988 PRODAM domače vino, kvinton, jur-ka in gemaj. Tel. 793 58 91. KUPIMO traktor Deutz, Zetor, Ferguson, Štore, Ursus ali Univerzal. Telefon 051 639 777._ PRODAM črno-belo teličko, staro 3 tedne, cena 120 €. Telefon 031 528 624._ PRODAM silažne bale in razno kmetijsko mehanizacijo. Telefon 051 233 521. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662._ PRODAM kmetijsko zemljišče - gozd v k. o. Kukava v izmeri 14.618 m2 in k. o. Hlaponci v izmeri 9.319 m2, cena po dogovoru. Tel. 02 745 69 61, po 16. uri. Telefon 041 908 203. PRODAM traktor New holland TD5.95, 4x4, KM 95, letnik 2014, ur 5. Cena: 30.000 EUR z DDV. Tel. 041 663289._ PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Mikša, Gorišnica 97, tel. 051 245 811._ PRODAM 1,5- in 2-sobno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 647 745. DOM-STANOVANJE V NAJEM damo garsonjero na Ptuju, inf. na tel. 041 519 251. Ljudje stopijo v naše življenje in nas nekaj časa spremljajo. Nekateri so z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, tašče, babice, prababice in praprababice Gere Ambrož IZ STOJNCEV 141 se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, prispevali za svete maše in cerkev, nam ustno in pisno izrazili besede sožalja in ste z nami delili tiho bolečino ter nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo še govornicama, pevcem za odpete žalostinke in g. Janku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji ZAHVALA Z bolečino v srcu vse bolj spoznavamo dokončnost slovesa od naše drage mame, babice, tašče, sestre, svakinje, tete, sestrične Neže Pučko IZ TOPLAKOVE ULICE 8, PTUJ Iskrena hvala vsem, ki ste se na hajdinskem pokopališču poslovili od nje in s stiskom roke ter izrečenimi ali zapisanimi besedami poskušali blažiti naše najtežje trenutke, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem OŠ Ljudski vrt Ptuj, članom BK Ring Ptuj, duhovnikoma Marijanu Feslu in Vitu Muhiču za opravljen pogrebni obred, naši Metki Roškar za besede slovesa ter Društvu upokojencev Turnišče. Še enkrat hvala vsem, ki ste oblikovali nepozabno slovo. Hčerka Sonja in sin Ivan z družinama Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. SPOMIN 17. avgusta je minilo leto žalosti, odkar si nas zapustila, draga mama, tašča, babica in prababica Kristina Čeh PODVINCI 49 A Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in polagate cvetje. V mislih s teboj vsi tvoji www.varazdinske-viiesti.hr Slovenija • Vse več najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev Delavci naleteli na minometno mino iz druge svetovne vojne Na slovenskih tleh je veliko ostankov neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz prve in druge svetovne vojne ter vojne za Slovenijo, ki pa z leti postajajo še nevarnejši. Samo letos so pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS odstranili že več kot 8.000 kosov, kar je dvakrat več kot v celem lanskem letu. V Podravju so letos izvedli 24 intervencij, nazadnje v začetku julija, in sicer v občini Središče ob Dravi, kjer so delavci Komunale Ormož pri kopanju jarka za polaganje cevi za vodovod naleteli na minometno mino iz druge svetovne vojne. Fotografija prikazuje uničenje neeksplodiranega ubojnega sredstva z eksplozijo. Foto: arhiv Kot so pojasnili na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), na slovenskih tleh najdemo več vrst neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS). To so eksplozivna sredstva, ki vsebujejo eksplozivno snov, kot so artilerijska zrna, topovske granate, protipehotne in protioklepne mine, letalske bombe, raketno orožje, morske mine, strelivo za strelno orožje, sredstva za inJiciranje in detonatorji; posamezni deli sredstev, kot so telesa, vžigalniki in eksplozivna polnjena sredstva za povzročanje požarov, kot so zažigal-ni izstrelki, bombe, granate ter druga sredstva in njihovi deli, ki so namenjeni za povzročanje požarov; sredstva za signalizacijo, osvetljevanje in zadimljenje, pirotehnični izdelki in druga podobna sredstva, razen protitočnih raket; eksplozivni materiali, kot so smodnik in razstreliva ter kemična bojna sredstva, ki poleg eksploziva vsebujejo bojne strupe. Med najdbami je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, različnih vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb, nanje pa največkrat naletijo gradbeni delavci in kmetje. »Med neeksplodiranimi uboj-nimi sredstvi najdemo sredstva, ki se iz različnih vzrokov niso aktivirala, in sredstva, ki so bila odvržena, postavljena z namenom ali podtaknjena. Na takšna sredstva največkrat naletijo gradbeni delavci in kmetje pri zemeljskih delih in ob obnavljanju objektov ter ljudje pri različnih dejavnostih na ozemlju nekdanjih bojev,« je pojasnila Vesna Marčič iz Uprave RS za zaščito in reševanje. Več kot ena intervencija na dan Trend najdb neeksplodiranih sredstev je po besedah Igorja Boha iz Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje Ig v porastu. Samo letos je bilo izvedenih 293 intervencij (v povprečju več kot ena intervencija na dan), v katerih so odstranili kar 8.248 kosov (povprečno 36 kosov na dan) v skupni teži 12.491,25 kg. To je dvakrat več kot v vsem lanskem letu, ko so našli 3.961 kosov v skupni teži 7.830,11 kg. Sicer pa je po besedah Boha največ najdb v severnoprimorski in dolenjski regiji. Medtem ko v Podravju v zadnjem obdobju ni bilo odkritih pomembnejših neeksplodiranih ubojnih sredstev. Na Ptuju letalska bomba Po besedah vodja izpostave URSZR Ptuj Dragomirja Murka so na ptujskem območju letos izvedli že 24 intervencij - od tega največ, po osem v Ormožu in Kidričevem. V vseh 16 primerih so našli minsko-eksplozivna sredstva. Nazadnje so na neeksplodirana ubojna sredstva naleteli v začetku julija. Delavci Komunale Ormož so v Obrežu pri kopanju jarka za polaganje cevi za vodovod našli minometno mino iz druge svetovne vojne. Šlo naj bi za sredstvo ruskega izvora s kalibrom 81 mm. Sicer pa so v juniju na Osoj-nikovi cesti naleteli na letalsko bombo. En kilogram podre objekt »Skupna značilnost vseh sredstev je, da so izredno nevarna. Če z njimi nepravilno ravnamo, lahko eksplodirajo in pri tem povzročijo hude telesne poškodbe ali smrt, velike požare ali porušijo objekte,« je dejal Boh in dodal, da so sredstva z leti še nevarnejša: »Eksplozivi so zelo nestabilne zmesi, še posebno, ko zastarajo. Včasih je dovolj le premik, da eksplodirajo. In tega ljudje morda ne vedo, nekateri pa to dejstvo celo podcenjujejo, češ, če je zadeva stara, se ne more nič zgoditi. A je ravno obratno: starejša kot je, večja je možnost, da se zgodi nesreča. In ljudje marsikdaj podcenjujejo moč razstreliva: en kilogram podre celo objekt, že običajni pirotehnični izdelki pa ob nestrokovni uporabi povzročijo izgubo vida, sluha in hude raztrganine tkiva.« Dotikanje sumljivih predmetov smrtno nevarno Sicer pa se z odstranjevanjem NUS ukvarjajo pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS (DeNUS). »Intervencije se praviloma udeležita dva pirotehnika. Ko prispeta na kraj najdbe, najprej identificirata sumljivo telo in nato na osnovi znanja in izkušenj ugotovita, za katero neeksplodirano ubojno sredstvo gre. Če je sredstvo v relativno dobrem stanju, da prenese transport, ga po posebnem postopku odstranijo in odpeljejo v regijsko skladišče znotraj tehničnih skladišč Slovenske vojske, kjer so odstranjena sredstva ustrezno varovana. V nasprotnem primeru pa sredstva uničijo na kraju najdbe,« je povedal Boh in še dejal, da je v primeru najdbe sumljivega predmeta kraj treba zavarovati ter obvestiti center za obveščanje ali policijo. V nobenem primeru pa se predmeta ne smemo dotikati, ga prestavljati ali razstavljati, saj že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt. Monika Levanič Osebna kronika Rojstva: Simona Šamperl, Črmlja 15, Trnovska vas - deček Aljaž; Lidija Lovrec, Juršinci 72, Juršinci - deklica Pia; Sara Papst, Draženci 90 a, Hajdina - deček Oskar; Tanja Bombek, Trška ul. 8, Središče ob Dravi - deček Nejc; Božena Kra-jnc, Janežovski Vrh 38, Destrnik - deček Paskal; Janja Zajšek, Lovrenc na Dr. p. 128 d, Lovrenc na Dr. polju - deček Gal; Polona Korošec, Sp. Brežnica 46, Poljčane - deček Jaša: Branka Zamuda, Rošpoh -del. 171 f, Kamnica - deček Urban; Maja Ferlež, Lackova ul. 7, Kidričevo - deklica Julija; Sonja Kostanjevec, Arbajterjeva ulica 10, Ptuj -deklica Mia; Tamara Grego-rec, Volkmerjeva cesta 28 Ptuj - deček Matjaž; Viera Raczova, Zgornja Bistrica 162, Slovenska Bistrica -deček Aleksander; Jasmina Petek, Stogovci 16 a, Ptujska Gora - deklica Zala. Umrli so: Jakob ,¡4%- Fajfar, Zadružni trg 10, Ptuj, roj. 1945 - umrl 5. avgusta 2014; Neža Pučko, roj. Hvalec, Toplakova ul.8, Ptuj, rojena 1932 - umrla 2. avgusta 2014; Mihael Vidovič, Pohorje 28, roj. 1933 - umrl 8. avgusta 2014; Marija Blazina, Apače 28, roj. 1925 - umrla 9. avgusta 2014; Ivan Krapša, Črtkova ulica 5, Ptuj, roj.1932 -umrl 6. avgusta 2014; Ana Sotler, roj. Korče, Zoisova pot 5, Ptuj, roj.1930 - umrla 9. avgusta 2014; Ivan Tacinger, Medvedce 15, roj. 1935 - umrl 10. avgusta 2014; Neža Stavbej, roj. Videnšek, Pot na Do-brotin 9, Vojnik, roj.1915 - umrla 6. avgusta 2014; Marija Rober, roj. Čančar, Ptujska Gora 98. roj.1926 - umrla 10. avgusta 2014; Marija Horvat, roj. Jurgec, Pobrežje 31, roj. 1925 -umrla 11. avgusta 2014; Marija Žnidar, roj. Sagadin, Gerečja vas 66, roj. 1923 -umrla 13. avgusta 2014. Poroke - Ptuj: Bojan Zoreč in Sabina Zamuda, Zamušani 79; Miran Svenšek, Pacinje 36, Ptuj, in Natalija Grabar, Svržnjakova ul.1, Ptuj; Albin Dobnik in Mojca Žunkovič, Gerečja vas 3 a; Rado Markež in Manica Klinc, Placar 26, Destrnik; Blaž Vajda in Natalija Kra-jnc, Orešje 124, Ptuj; Sašo Škerget, Sagadinova ul.1, Ptuj, in Marina Roškarič, Spodnji Gasteraj 28. Poroki - Ormož: Dominik Kukovec, Lasigov-ci 17 b, in Sabina Roškar, Cvetkovci 33; Milan Roškar, Senešci 19, in Jasmina Težak, Vinski Vrh 94. Tudi to nedeljo so na Tržaški cesti v Mariboru gradbeni delavci naleteli na 250 kilogramsko letalsko bombo iz 2. svetovne vojne. Posredovali so pripadniki državne enote za varstvo pred NUS Vzhodnoštajerske, Ljubljanske in Se-vernoprimorske regije, ki so nevarno najdbo odstranili in odpeljali na varno do uničenja. Napoved vremena za Slovenijo Če velikega Šmarna sonce peče, dobro vince v sod poteče. 13/24 Danes zjutraj bo v večjem delu Slovenije še pretežno jasno. Cez dan pa bo največ sončnega vremena v vzhodni Sloveniji. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji bodo občasno krajevne padavine, predvsem plohe. Še bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju 17, najvišje dnevne od 20 do 25, ob morju in v vzhodni Sloveniji do 27 stopinj C. V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami in nevihtami. V vzhodni Sloveniji bo zjutraj in dopoldne še delno jasno. V četrtek bo oblačno s padavinami, sprva tudi nevihtami. Ohladilo se bo.