I .eto	XV.
1 stev.	14
TELEFON UREDNIŠTVA:	25-OT
TELEFON UPRAVE 25-67 In 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubllana. frančiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3 telefon 280
Maribor, 18. in 19. januarja 1941
NAROČNINA NA MESEC Preleman » aoravi ali do ooitl M din. Dostavljen na dom 16 din tnllna 30 din. POSTNI c p k ovni racun- u.«s
Cena din 1*—
Enodušnost ameriške celine
Pomembne nove izjave ameriških državnikov — Mornariški minister Knox in vojni minister Stimson o pomoči Angliji — Uradna uvedba Roosevelta kot prezidenta — Sporazum o bazah
MEXICO CITY, 18. jan. UP. Mehiški Usti pišejo razpravljajoč o razvoju svetovnega položaja, da oni, ki pripravljajo načrte proti Ameriki, ne smejo računati samo s silami, s katerimi razpolagajo Zedinjene države Severne Amerike, ampak s silami vsega ameriškega kontinenta od severnega do južnega tečaja. Kadar bo napočila ura, ko bodo morale USA poseči v sedanjo borbo, ji bodo sledile tudi vse ostale republike ameriškega kontinenta. Nasprotniki svobode naj s tem računajo.
HAVANA, 18. jan. Havas. Na seji kubanske vlade je bilo sklenjeno, da bo stala Kuba v vsem kar se lahko zgodi, na strani Zedinjenih držav Severne Amerike.	j
Iziava mornariška ministra
VVASHINGTON, 18. jan. AP. Mornariški minister Frank K«ox je zahteval čimprejšnji sprejem Rooseveltovega načrta. Dejal je,, da bi mornarica sil osi zdaleč prekašala ameriško, če bi angleška propadla. V prihodnjih dveh letih bodo USA zgradile okoli 100 novih vojnih ladij, v istem času pa Bodo sile osi z Japonsko imele 304 nove ladje. Program konstrukcije nove momariče traja 6 let. »Samo Anglija bi njena mornarica nam lahko prihrani teh 6 let!«. Dejal je, da Anglija potrebuje ameriško pomoč. Ameriška mornarica ima sedaj 322 vojnih ladij, sile tr oz veze pa 658, Prvega januarja bodo USA imele 342 ladij, sile trozveze pa 803, čez dve leti pa USA 422 in trozveza 962. »Če bo imela Nemčija oblast nad morjem, je zek) verjetno, da bo najprej šla po bogastva Južne Amerike.«
Na vprašanje, če so ga Angleži zaprosili za direktno pomoč, je odgovoril za-nikalno.
WASHINGTON, 18. jan. Reuter. Mornariški minister Knox je v svojem govora dejal, da se mora smatrati sedanja vojna v EVropi kol eden zadnjih poizkusov, da se ta celina podjarmi. Zato }c bilo potrebno, da bi bile USA že pred petimi leti mislile na te in okrepile svojo voj no mornarico. Nemčiji je svojo mornarico v tem času zelo povečala, a Japonska ima natnfefl. da zavlada v Tihem oceanu. Da ne pride do vojne na sami ameriški celini, Je treba, da se pravočasno oborožimo in da očuvamo svoje interese v svetu. To pa lahko storimo te dokler obstaja še vojna mornarica Vel. Britanije.
IZJAVA VOJNEGA MINISTRA
WASHINQf ON, 18. jan. AP. Vojni minister Stimson je zahteval čimprejšnje volitve v kongresu, ker bo »prihodnjih 69 ali 90 dni odločilnih«. Na vprašanje, če bodo USA preprečile angleški poraz, je dejal, da se mu zelo verjetno zdi, da bo tako. Izjavil je, da je prepričan, da bo morala Amerika v vojno, če propade Anglija.
DEMANTI jan. AP. Roosevelt je demantiral vest nekega italijanskega lista, da so mu njegovi admirali svetovali, naj nikar ne pomaga Angliji. Prav tako je demantiral vest nekega laponskega lista, da bo odpoklicana ameriška flota s Havajskega otočja.
WASHINGT0N, 18 jan. DNB. Na konfctenči tiska v Beli hiši je Roosevelt naglasil, da nima nlkakega namena prodat* vojno mornarico USA Angliji, kakor se to kolportlra v javnosti. Tudi ne obstaja noben načrt, da bi se kupila angleška mornarica. Glede pooblastil prezi-dentu je Roosevelt dejal, da so to samo varnostni ukrepi, ker nihče ne Ve, kaj prinese bodočnost.
Tm\DNA UVEDBA ROOSEVELTA’
VVASHINGTON. 18. jan. Havas. Roosevelt bo 20. t. m. uradno uveden kot
ROOSEVELTOV
WASI1INGTGN, 18.
novi predsednik USA. Svečanostim bo prisostvovala tudi ga. Rooseveltova, člani vlade in novi podpredsednik USA, Wales. Sprevod bo šel na Kapitol, kjer bodo zbrani predstavniki obeh domov; predsednik vrhovnega sodišča bo sprejel
prisego Roosevelta, Nato bo odšel sprevod v Belo hišo, kjer bo svečan sprejem, ki mu bo prisostvovalo nad 1000 oseb,
AMERIŠKE LADJE ZA ANGLIJO
WASHINGTON, 18. jan. DNB. USA bodo v kratkem izročile Angliji 20 trgovinskih ladij, kj obstajajo še Iz prve svetovne vojne. Najbrž je to zadnja zdaj možna iziročitev trgovinskih ladij, ker so izčrpane vse rezerve. Onih 60 ladij, ki jih je Anglija naročila v Ameriki, bo pred vidoma dograjenih šele v oktobru ali novembru.
ZA KONTROLO NAD IZROČITVAMI
NEW YORK, 18. jan. DNB. Dopisnik »International News Service« poroča iz Washingtona, da skušajo nekatere struje doseči, da bi bilo predsedniku Rooseveltu
prepovedano izročati vojni material Veliki Britaniji brez predhodnega dovoljenja najvišjih vojaških in pomorskih čimteljev.
Za to se predvsem zavzemata predsednik pomorskega odbora in predsednik voj nega odbora v predstavniškem domu. Oba sta mnenja, da je takšna izprememba zakona o vojni pomoči Angliji potrebna.
SPORAZUM O BAZAH
WASHINGTON, 18. jan. DNB. Uradno sporočajo, da je med vlado USA in Anglijo dosežen sporazum o letalskih bazah, ki jih je Velika Britanija posodila na otoku Santa Lucia Ameriki. Sporazum je povsem v skladu s predlogi ameriških strokovnjakov. Nanaša se na vojaška in letalska pomorska oporišča na strategično važni točki Mehiškega zaliva.
Churchillov govor v Glasgcwu
Angleški premier je napovedal ie težke dogodke, toda Velika Britanija je pripravljena na vse — Možnost invazije še ni izključena — ..Moj edini cilj je, izkoreniniti gotove Ideologe
iz Evrope"
LONDON, 18. jan. Reuter. Po inspek. ciji organizacije civilne obrambe je ministrski predsednik Churchill med drugim dejal; Ne morem vam reči, da bomo z lahkoto prebrodili sedanje čase. Nevarnosti so še vedno pred nami, ne sicer tako velike, kakor one, ki smo jih že prestali, ki pa bi lahko v primeru našega zanemar.
a
jenja postale usodne, smrtno nevarne. Pred nami so mnogi meseci bombardi, ranja naših mest in industrijskih središč. Vse bomo morali prenesti brez možnosti, da odgovorimo na enak način. Pred nami Je perspekt va trpljenja irt izkušenj. Nisem med onimi, ki trdijo, da naše življenje v teku letošnjega leta ne bo poznalo več Strašnih ur. Toda, prepričan sem, da bo tudi tega konec.
Dva politična sistema na celini se še dalje naprezata, da s svojimi napadi ubijeta optimizem. Mi smo že sklenili svoje. Z realnim pogledom gledamo na dejstva in vemo, da je naša stvar pravična in po Stena. Odločeni smo, nal stane karkoli in naj bodo n?Sa trpljenja še tol«kšna, da ne eapusfmo človeštva na zelo važnem raz. pot ju, v katerem je zdaj njegova usodni
Churchill je nato opozoril na navzoč, nost odposlanca Roosevelta, Hopkinsa, ki je bil na tribuni, in nadljeval: Hopkins
je prišel, da ob blizu preuči vse prilike v Veliki Britaniji. Skoro se bo vrnil, da bo svojem ti slavnemu Šefu sporočil vtise, ki jih bo odnesel z naših otokov. Leta 1941 nam niso potrebne velike armade z one strani morja. Treba nam je orožja, ladij in letal; plačali bomo, kolikor bomo mo. gli, a mnogo več, kot moremo plačati, še potrebujejo in z globokim ganotjem spremljam rtačin, kako velika ameriška republika ustvarja zakon in formulira sklepe, da bi očuavala britsko zajednico narodov, da bo v stanu, obdržati se v prvi vrsti civilizacije in napredka.
Velika Britanija razpolaga na otokih z močno vojsko, ima močno utrjene obale, v katerih trdnjavah so odločni branilci, za njimi pa velike mobilne armade, ki lahko zavrnejo vsak napad in preidejo v protiofenzivo proti vsakemu zavojevalcu, kdor bi uspel, da se začasno izkrca v Veliki Britaniji. Vsak, kdor bi izključil možnost invazije v Anglijo, bi mnogo grešil pred narodom. Nikoli namreč ni bilo večje potrebe našega sovražnika, da stre Veliko Britanijo in da jo odstrani, kakor je zdaj. Nemčija je zdaj gospodar velikega dela Evrope. Njene vojske lahko krenejo, kamor hočejo po celini. Njih pretnje nas ne strašijo. Ako je bila invazija proti našemu otoku težka že v juliju, je bila še težja v septembru. In če je bilo ugotovljeno, da je ta bila težka v septem-
bru, tedaj bo še manj lažja v februarju, marcu ali aprilu letos. Ne pozabite, da nemoten mir tiči v večni budnosti. Razlog, da imamo zaupanje, d^. razpoloženje našega nasprotnika ne bo 'prišlo do veljave, tiči prav v tem, ker je vsak od nas buden, čuječ in ker vse naše sile brez prestanka pazijo na vse sovražnikove priprave. Zdaj imamo milijone oboroženih ljudi in mnogo dobro opremljenih ljudi, ki se lahko postavijo vsaki invaelji po robu z uspehom.
Brltska ofenziva na vzhodu je uspela preko vseh pričakovanj. Naš podvig v Li. blji je v največji meri uresničen. V zgodovini te vojne je zelo pomembno, da so ostali naši otoki nedotaknjeni, naša vojska pa je prešla v ofenzivo v vzhodnem Sredozemlju. Zdaj lahko gledamo na nevarnosti 1. 1941. z mnogo večjim zaupanjem, kakor še pjed šestimi meseci. Kolikor bolj se bo odmikalo to leto, tembolj bomo oboroženi. Upam, da na začetku prihodnjega leta ne bo razlike v pogledu opreme v zraku in na kopnem med nami in nasprotnikom.
Predsedniku občine v GlaSgowu, ki je predsedoval zborovanju, je Churchill dejal: Točno je, da moramo mis.itl tudi na čase po vojni. Zato mi oprosti*e, če zdaj v svoji odgovornosti ne dajem tej stvari prvenstveno mesto. Moj edini cilji je, iz-koreninite gotove doktrine iz Evrope.
Nemško letalstvo na Sredozemlju
BERN, 18. jan. DNB. Prihod nemških letalcev v Sredozemlje smatrajo v političnih in vojaških kroih za spretno potezo strategičnega pomena, ki bo povzročila britsklm silam na tem področju nove skrbi. »Manchester Guardian« piše tako med drugim, da pomeni pojav nemških eskadrilj v Sredozemlju nevarnost za Angleže, ki se ji morajo postaviti z vso energijo nasproti. Dopisnik »Neue Ziircher Zei-
tung« iz Londona poroča, da predstavlja porušenje Southamptona resno nevarnost za Veliko Britanijo.
KAH1RA, 18. jan. Reuter. Uradno se potrjuje, da so Nemci, od kar aktivno sodelujejo s svojimi letali v Sredozemlju, izgubili že 50 letal. V tem niso vračunane njih izgube pri včerajšnjem napadu na Malto.
Napetost med Romunijo in SSSR
CARIGRAD, 18. jan. AP. Pojavljajo se znaki vedno večje napetosti med Sovjetsko zvezo In Romunijo. Verjetno bo Nemčija zasedla Romunijo in naredila iz nje svoj protektorat. Včeraj Je bil ustav-
’jen na madžarskih železnicah ves met, razen mednarodnih vlakov.
pro-
NOV
VPOKLIC HOLANDCEV
LONDON, 18. jan. UP. Holandska vlada v Angliji je pozvala vse Holandce letnika 1921., ki živijo v angleškem imperiju da se javijo na vojno službo.
Zadnji dogodki na bojiščih
Na nobenem izmed treh glavnih bojišč ni bilo v zadnjih 24 urah važnejših dogodkov, ie
Grki poročajo iz Albanije o nekem lokalnem uspehu
DOGODKI NA ZAHODNEM BOJIŠČU
BERLIN, 18. jan. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo:	Včeraj zgodaj
popoldne so nemška vojna leiala izvedla uspešen napad na angleške pomorske sile v La Valettj na Malti Pooovno so bile ometane bombe težkega in srednjega kalibra na letalonosilko, ki je bila 10. januar ja težko zadeta. <’oieg te^a so številne bombe padle tudi na arzena!. Neka trgovska k'ciia je bila zadeta i bombo naj. težjega kalibra. Angleška križarka »Sout-!’ampton«, ki je bila 10. januarja težko po 'kodovana od italijanskih in nemških letal, se je potopila^ Pri nasilnih ogled-iiiških poletih je bilo včeraj zabeleženih več zadetkov z bombami na treh trgovskih ladjah s skupno tonažo 13.000 ton.
Napad je bil izveden zahodno od severne škotske obale. Preteklo noč so nemški letalski oddelki izvedli uspešne napade na neko pristanišče v Zahodni Angliji, kakor tudi na objekte v Južni Angliji. Sovražnik je v noči od 16. na 17. jan. vrgel na nemško ozemlje majhno šte-v?lo eksplozivnih in zažigalnih bomb. Povzročena |e bila samo brezpomembna škoda na hišah. Sovražnik je 16. januarja ?n včeraj izgubil pet letal. Od 15. januarja zvečer se tri nemška letala niso vrnila.
LONDON, 18. jan, AF. Angleški bomb, niki so četrtič napadli Wilhelmshaven v poletu, ki je bil bolj podoben polarnemu, kakor bombnemu.
NEW YORK, 18. jan. AP. Dva velika britanska parnika sta bila v bližini LOn-donderryja na Irskem torpedirana. Sta to 14.935 tonski potniški parnik »Alameda
Star« in 10.570 »Zealandic«.
tonski tovorni parnik
DOGODKI NA ALBANSKEM BOJIŠČU skih ladjah s skupno tonažo 13.000 ton.
RIM, 18. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo iz Albanije: Pri delovanju krajevnega značaja smo sovražniku prizadejali hude izgube.
ATENE, 18. jan. At. Ag. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva št. 83 se glasi: Z uspešnimi operacijami smo zavzeli utrjene položaje nasprotnika. Ujeli smo 1000 sovražnih vojakov, med njimi več častnikov, tako polkovnika Menedettija, poveljnika 77. polka 6. divizije, nazvatie »Volkovi iz Toskane«, ki se je šele nedavno izkrcala v Albaniji.
LONDON. 18. jan. Reuter. Iz Albanije javljajo o težkih bojih in topovskem streljanju ter grškem napadu v dolini reke
Devoli. Albanci v po Grkih zasedenem Ozemlju v dolini reke Devoli so se pridružili grškim četam.
ATENE, 18. jan. Reuter. Propagandno ministrstvo uradno sporoča, da sta bila dva italijanska transportna parnika »Ll guria« in »Lombardia« potopljena v Ja dranskem morju.
LONDON, 18. jan. Reuter. V zadnjem času sta bili torpedirani na Jadranskem morju dve veliki italijanski potniški ladji 20.000 in in 15.000 tonski, ki sta prevažali čete v Albanijo.
ATENE, 18. jan. AP. Atenski listi pišejo, da znašajo dosjej italijanske izgube v Albaniji okoli 70.000 mrtvih, ujetih bolnih in domov poslanih. To pomeni eno tretjino vojske v Albaniji.
DOGODKI NA AFRIŠKEM BOJIŠČU
RIM, 18. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj poročalo iz Afrike V Cirenaiki: Topniško ih patrolno delovanje. V Vzhodni Afriki: Normalno delovanje topništva pri Galabatu.
KAHIRA, 18. jan. Ass. Press. Obleganje Tobruka se nadaljuje, prav tako oaze Gia-rabub. Kakor se je v zadnjem času ugotovilo, so posadke Italijanske vojske Derni in Benghasiju manjše kakor v To bruku. Aktivnost letalstva se nadaljuje,
Diplomatska aktivnost v Sofiji
Konference s poslaniki — Šef generalnega štaba pri kralju — Zasedanje sobranja
želi Izvedeti za mnenje poslancev in naroda
Vlada
SOFIJA, 18, jan. Reuter. Bolgarsko glavno mesto je sedaj središče diplomatske aktivnosti. Nemški posl. von Richt-liofen je bil pri dr. Filovu ter se je sestal tudi z Popovom. Finančni minister Bo-žilov pa je imel konferenoo s sovjetskim poslanikom Lavrentijevim.
SOFIJA, 18. jan. A. A. Kralj Boris je sprejel načelnika glavnega generalnega štaba Petkova v daljši avdienci.
SOFIJA, 18. jan. A. A. Bolgarski opol-nomočeiii minister v Berlinu, Draganov ie dospel v Sofijo.
SOFIJA, 18. jan. ZPV. Po vsej Bolgariji vlada po zadnjem razburjenju optimistično razpoloženje in splošno prevladuje prepričanje, da je nevarnost za po-rušenje miru na Balkanu odstranjena. Kakor se zatrjuje, prispe v Sofijo poleg odposlanca turške vlade Gjundisa tudi zastopstvo turškega generalnega štaba, ki bo razpravljalo z zastopniki bolgarske
vojske
meje.
o obojestranskem umiku < Čet z
SOFIJA, 18. jan. A. A. Sobranje je v zasedanju,.ki je. trajalo-od-16,30 do 21.40 izglasovalo poedinc. postavke preračuna, ministrstva za trgovino Jn vojsko. V razpravi o preračunu trgovinskega ministrstva je govoril vladni poslanik Igiijat. Hajdukov, ki je poudarjal potrebo, da se vlada nasloni na milijon organiziranih članov raznih profesionalnih organizacij. Vladi se ni treba naslanjati na 'politične stranke, če ima profesionalne organizacije med narodom. Nastopil je ostro proti špekulantom, ki jih je treba vse pobesiti. O predlogu preračuna za vojno ministrstvo so govorili štirje poslanci, med njimi tudi bivši vojni minister, upokojeni1 general Mihajlo .Tovov. Ta je orisal vse slabe strani, bolgarskega obrambnega sltema z ozirom na njen zemljepisni po
ložaj in mednarodno stanje; Odlična voj' ska pa lahko prebrede tudi te težkoče.
Vojni minister Daskajov se je na koncu zahvalil v imenu vojske za izkazane Empatije. Preračun je bil soglasno. osvojen Prihodnja seja sobranja bo v torek.
SOFIJA, 18. jan.' A. A. Parlamentarna večina je imela včeraj od 10.30 do 14, ure sejo, ki so ji prisostvovali tudi predsednik vlade dr. Filov in vsi ministri, i izjemo vojnega ministra Daskalova. fo dan je bil uradni komunike, v katerem se naglasa, da je hotel predsednik vlade čuti mnenje narodnih poslancev >n poročila ter vtise z nedeljskih zborovanj po deželi Na seji je govorilo 16 narodnih poslancev. Seja se bo nadaljevala v torek. Narodnim poslancem je bilo priporočeno, naj vse te dneve ostanejo v tesnih stikih 7. narodom, k,er je to velikega pomena v sedanjih prilikah.
ZaUaf in Icako 1 so izgubili
domovino
Na to vprašanje smo dobili že mnogo odgovorov. Nekaj smo jih objavili že v »Veterniku«; ; doslej najzanimivejši so bili članki Andrea Mauroisa. Sedaj pa nam je prišla v roke knjiga, ki jo je pod naslovom »Kaj se je zgodilo v Franciji« napisal Gordon W a t e r f i e 11, ki je bit štiri leta dopisnik Reuterja v Parizu, tik pred zlomom Francije pa nekaj mesecev dopisnik iste agencije na francoskem bojišču. Mnogo smo že čitali o vzrokih francoskega neuspeha, toda tako pretresljivih doživetij in pa tako nepristranskega gledanja na francoski zlom ni podal še nihče. Poizkusili bomo podati našim čitateljem nekaj poglavij in odstavkov iz njegove knjige, ki bi morala nositi naslov »Zakaj in kako so Izgubili domovino«. Knjiga namreč opisuje stvari, ki jih še nismo čitali v časnikih. Pojasnjuje vzroke nenavadnega zloma: nepripravljenost Francozov, da branijo svojo -domovino. Marsikaj nam bo postalo razumljivo. Knjiga je v Angliji doživela v enem mesecu dve izdaji.
Tako se je začelo
Tragični francoski poraz bo imel dale-kosežne posledice. Nad Evropo vlada od Arktika pa' do Pirenej Nemčija, Angležem sovražna Italija pa hoče dobiti oblast nad Sredozemljem.
Velika nacija, ki je s civilizacijo zadolžila svet, je opustila svojo nezavis-nost Ravnotežje sil v Evropi se je premaknilo in Anglija z imperijem je bolj oborožena, kakor takrat, ko je Napoleon prevladoval na celini.
Še nikoli ni b«k> tako hitrega poraza neke velike nacije. Vse se je zgodilo v štirih tednih. Nemške divizije so 15. maja predrle pot v Francijo na Meusei in 14. junija vkorakale v Pariz. Od tega trenutka dalje je bil poraz siguren in 22. junija je bik) podpisano ptremirje v Com-piegneu.
Kateri so bili vzroki
je to zgodilo? Bilo je več
Pred veliko spremembo v Vlchyfu?
ŽENEVA, 18. jan. Dasi se vesti o odstopu francosko vlade ne potrjujejo, govore informacijo iz Vichyja vendarle o tem, da ie treba pričakovati krizo vsak čas in da pri tem ne gre morda le za kako brezpomembno rekonstrukcijo, ampak za spremembo, ki bo povzročila popolnoma nov položaj. Na uradnem mestu ni mogoče dobiti nobenih zadevnih informacij, v Vichyju pa krožijo različne kombinacije, med katerimi je baje najresnejša ta, da bo v novi vladi postal sedanji zunanji minister Flandin ministrski predsednik, Pierre Laval pa zunanji minister, katerega sedež naj M bil v Parizu. Nova vlada bi se naslonila še dosti tesneje na Nemčijo in bi gotovo sprejela tudi vse
nemške zahteve glede sodelovanja proti Veliki Britaniji. Kakšno stališče zavzema nasproti tej kombinaciji maršal Petain in ali bi potem še sploh ostal vodja države, ni znano in so mnenja o tem deljena. Nova vlada bi izvršila tudi mnoge radikalne notranje reforme in-poskrbela za stabilizacijo franka.
VICHY, 18.'jan. UP. Vlada zanikuje tuje vesti, da so 'ministri podali kolektivno ostavko.
BERLIN, 18. januarja. Reuter. Ameriške vesti, da je Nemčija zah tavala izročitev francosko mornarice in francoskih pomorskih oporišč, v Berlinu j zanikujejo.
zuni med Čungkingom in Londonom. -Agencija Domej je izvedela s tem v zve zi, da se je Cangkajškova vlada v Cung kingu približala Veliki Britaniji, Zedinjenim državam in Burmi, da bi dosegla zagotovitev prometa na cesti in železnici Burma - Junan.
Angleške mehanizirane čete v Solunu
BUKAREŠTA, 17. Stefani. Potniki, ki so nrispeli iz Aten in so se ustavili spotoma tudi v Solunu, pripovedujejo, da je tako v Atenah kakor v Solunu veliko Angležev. V Solunu so že angleške specialne in mornariške čete, pa tudi mehanizirani oddelki. Bombardiranje Solu-
na iz zraka je povzročilo veliko škode, posebno je pa povzročil italijanski napad v pristanišču močno razdejanje. Poškodovani sta med drugim dve letališči in več zgradb je porušenih. Navdušenje v javnosti se je zmanjšalo zaradi težkoČ, zlasti v pogledu prehrane.
Pakt Čungking - London • Washington
TOKIO, 18. jan. DNB. Na podlagi zanesljivih informacij poroča list »Tokio Niči Niči« v posebnem dopisu iz Kitajske. da bo 1. februarja sklenieu sporazum
med Cangkajškovo Kitajsko, Veliko Bri tanijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike. Še pred podpisom tega trojnega pakta ie bil sklenien suecialni spora-
Francoski uspehi proti Siamcem
SAIGON, 18. jan. AP. Edinice francoske azijske ftotilje so potopile tri siam ske ladje na obali zahodne Kambodže, kjer so tudi domala vseh 600 siamskih konjenikov francoski pešci s strojnicami potolkli. Francoske čete so se umaknile ha »malo Maginotovo črto«, ki je zgra jena okoli Sisophona ter je dolga okoli 70 km.
PREBIVALSTVO ITALIJE
RIM, 18. jan. DNB. Po zaključeni stati stiki biva v Italiji 45,011.327, t. j. 472.00C več ljudi, kakor v zadnjem štetju. Lani so je rodilo 1,027.576 obrok, iz tujine se je vrnilo 50.814 Italijanov. V istem času je umrlo 602.865 oseb, 67.065 jih je sprejelo tuje državljanstvo. Od teh jih je 66.803 iz gornje Italije, ki so se izselili v Nemčijo.
Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura —3.8, danes minimalna —14.2, opoldne —9.
Kako se činiteljev.
Prvič Francija že več let ni bila zedinjena in dobro organizirana nacija; politične in razredne razlike so omajale državo in preprečevale parlamentarno vlado, da v redu posluje.
Drugič, francoske finanoe se nikoli niso popravile od težav zadnje vojne, posebno še, ker so se preveč zanašale na mitične nemške reparacije.
Tretjič, francoski generalni štab se ni pripravil, na novo mehanizirano vojno, ki so jo Nemci že vodili v Španiji in na Poljskem. Preveč se je koncentriral na obrambo,nalezel se je bolezni, Imenovane »Maginotis«, ki bi jo lahko drugače označili kot preveliko zaupanje v neza-vzetje Maginotove črte rn ki je odvzela vojski mobilnost.
Četrtič, francoska karakteristika zaupati improvizaciji. V zadnji vojni je še bilo čas za improviziranje, toda ta vojna je bila vse prehitra. Druge obrambne črte, ki bi preprečila nadaljnji predor Nemcev, če bi se jim posrečilo predreti Maginotovo črto, ni bilo. Vsa jajca so bila v eni košari. Po predoru Maginotove črte sta generalni štab in vlada izgubila nade, kajti nikoli nista računala na mobilno vojno. Ko pa so začeli misliti poraz, kakor je to storil po mojem mnenju Weygand po nemškfem predoru na Meusei, je poraz postal neizbežen. Spomini na poraze leta 1870 so postali močnejši, kakor spomini na zmage leta 1918. Sledil je beg. Izrek: Reši se kdor se more« bogatih, se je razširil na vse prebivalstvo, ko so Nemci napredovali.
Petič, Franoozi so bili preveč civilizirani, da bi sprejeli energične metode Nemcev. Namesto da bi prisilili begunce in vojake, da ostanejo na svojih mestih, pa čeprav bi jih bilo treba streljati, so jim dovoljevali, da so poplavili vso Francijo, blokirali prometna sredstva in motili vojaške operacije. Toda, čeprav bi jaz našteval naprej vzroke poraza, kakor jih vidim, še vedno poraz ne bo razumljiv. Franclja je bila premagana na način, kakor tri bila potolčena republikanska Španija, niti Finska, Poljska, Norveška* hi ne Kitajska. Videti je, da je Francija izgubila srce in sprejela zmagovalca na način kakor ga ostali niso.
(Dalje.)
Bojna taktika junakov sinjega neba
Piloti lovcev in bombnikov zmagujejo težke in odgovorne na oge moderne vojne
Piloti enosedežnih lovskih letal imajo popolnoma drugo bojno taktiko, kakor pa piloti dvosedežnih letal. Pilot enosedežnega letala je z rokami in nogami zaposlen pri dirigiranju letala.
Zato so strojnice v njegovem letalu pri trjene, ker uravnava letalo, namesto da bi uravnaval strojnice. Če hoče zadeti sovražno letak), mora meriti nanj s svojim letalom. Pri angleških letalih n. pr. ni vseh 8 strojnic vdelanih tako, da bi streljale naravnost, temveč streljajo tako, da se krogle iz vseh 8 strojnic srečajo v razdalji približno 150 metrov daleč od letala. Zaradi tega je udarna moč teh krogel veliko večja. Če zadene pravilno, je podobna moči cirkularne žage. Sposobna je zadeto letalo prerezati na dvoje. Lahko se zgodi, da pade letalo zaradi luknje, ki jo povzroči 8 takih krogel, ki udarijo na isto mesto, dočim ostane drugo letalo, ki ga je zadelo 50 krogel na različna mesta, v zraku nepoškodovano.
Topovi in strojnice na letalih
Prednosti topa na letalih so, da lahko letalec ž njim strelja iz večje daljave, kakor pa s strojnicami. Poleg tega je tudi rušilna moč 23 mm granate tako velika, da spravi letalo na tla, če je bilo zadeto v polno. Prednost strojnic pa je, da so hitrejše ter da izstrelijo več izstrelkov na minuto, kakor top. Bodočnost tehnike bc mogoče pokazala, da bo top bolj upo-labljiv, kakor pa strojnice.
Strojnice imajo še eno posebnost. Vsak tretji ali peti naboj v zraku gori ter pušča sledove podnevi in ponoči. Tako pilot vidi, kam letijo njegovi izstrelki.
Eden izmed največjih tehničnih izumov svetovne vojne leta 1914-18 je bila iz-»lajdba sinhroniziranih strojnic. To so strojnice, ki so nameščene med pilotom in zTačnim vijakom. S posebnim mehanizmom se je posrečilo sinhronizirati izstrelke strojnice z obrati papirja ter se je doseglo, da letijo naboji skozi zračni vijak, ne da bi ga poškodovali.
Kako mora manevrirati letalec
Ker more enosedežni lovec streljati torej le predse, je pilotova glavna skrb pariti, da mu sovražno letalo ne pride za hrbet. Zato pa morajo biti taki piloti pravi akrobati. Tu je tudi razlaga, zakaj se sovražna letala pri spopadu takoj razbijejo v skupine po dve letali, ki se borita med seboj Tak boj imenujejo angleški letalci »pasji boj«. Kdor je v začetku boja višje od nasprotnika, ima velike prednosti: ker ima večjo brzino, je sovražniku kmalu za petami.
Kaj pa »pasji boji« v zraku?
»Pasji boji« v prvi svetovni vojni so bili zaradi počasnosti letal včasih ne-
nevarni: letalca sta se vozila v vedno ožjem krogu, streljati pa se nista mogla.
V	tak boj je včasih lahko poseglo in ga končalo šele tretje letalo. Pri modernih letalih za zaradi velike brzine tak boj skoro ni mogoč. Centrifugalna sila deluje s preveliko močjo na pilotovo kri, zaradi tega: lahko pilot izgubi zavest.
Z bombniki je stvar težja. Niso tako hitri, kakor lovci in jih je tudi težje obračati. Na drugi strani pa imajo več orožja ter lahko streljajo na lovca skoro iz vseh pozicij.
Bombniki in lovci med seboj
Bombniki za velike daljave letijo po navadi v višini 3.500 metrov, če jih zagledajo lovska letala na letališču, se morajo povzpeti v to višino v štirih minutah, če hočejo poseči v boj. Zamislimo
si, da lovska letala niso mogla pravočasno doseči te višine. Bombniki letijo z brzino 384 km na uro. Lovska letala jih zasledujejo z brzino 573 km na uro. — Bombniki bodo torej prešli že razdaljo 67 km, preden se jim bodo lovci lahko približali.
Vodja eskadrilje je vedno v dvojni telegraf ični zvezi: na eni strani s svojim letališčem, na drugi pa s člani drugih letal.
Strojnice v repu letala so za nasprotnika silno nevarno orožje. Najbolj ranljiva točka bombnika je rep. Zato pa je naloga in odgovornost strelca v stolpu, ki je nameščen v repu, zelo velika. Od njegove spretnosti in točnosti streljanja zavisi po navadi življenje vseh članov posadke bombnika.
Ni šala, biti vojni pilot
Na eni strani je delo pilota »lovca« veliko težje od pilota na bombniku, kajti prvi mora premagovati velike telesne napore zaradi brzine. Pri njem igrajo sekunde veliko vlogo. Zato pa je največ dve uri v zraku, dočim morajo biti piloti na bombnikih tudi po 10 ur v zraku ter večinoma trpeti zaradi velikega mraza.
Pri velikih brzinah strelec zaradi zračnega odpora le s težavo premika top ali pa strojnice, ki gledajo iz stolpa. Angleški bombniki imajo mehanično napravo za premikanje celega stolpa in par strojnic ter topov.
ORION
RADIO 15 O
RADIO d. z O.Z. LIUBLIANA, Miklošičeva cesta ? HADI0VAL. LIUBLIANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BHEMBC, CELJE, MilrioSlCeva ulica 2 L LUSICKV, MARIBOR. Koroška Gesla 11
Bolestne ambicije in rodoliubje
S svojimi podtalnimi spletkami in odkritimi napadi, ki jih podpirajo lažne avtoritete, skuša neozdravljiva bolestna ambicija uničiti odporno silo rodoljubja. Toda, njeni napori so zaman. Pravo ro-doljubje razkrivt njene razdiralne težnje, krivico in nezadovoljstvo, ki ga povzroča v javnosti. Slikanje duševne bede, ki jo vodi bolestna težnja po prevladi, drami mnoge omahljivce h kritiki samega sebe ter poznavanju ljubezni do bližnjega. Vse moralne sile v narodni ztt-jednici združuje iskreno rodoljub je in ga organizira za vztrajno borbo proti si«, ki izvira iz bolestnih ambicij, (pr. Slobodan Popovič v beograjskem »Napre-du«.)
In protišpiionaža?
oper rala v sve.ovni vojni z never etno
Nemška špijonaža je v minili svetovni vojni poslala preko Danske v Anglijo agenta Roberta Rosenthala. Ta je bil prej zaprt zaradi poneverbe in ga je nemška tajna služba tako rekoč iz zapora postavila v službo. Po kratkem času je dobil nalogo, da se vtihotapi v Anglijo ter da tam opazuje in vestno beleži vse odhode ladij iz posameznih pristanišč ter o tem obvešča svojega šefa.
| Rosenthalu se je posrečilo, udinjati se j pri ameriškem odboru za pomoč v Kje-,venhavnu, odkoder je pisal prijatelju v Berlin. V pismu se je pohvalil, da bo iz Anglije pošiljal v^žna poročila in da bo vsekakor Angleže prevaril s tem, da bo prodajal od mesta do mesta patentirane svettlke. Usodna pomota na poštnem uradu pa je povzročila, da je to pismo namenjeno v Berlin, prispelo v vrečo za pošto v Anglijo m prišlo v roke cenzorju angleške tajne službe. Z neverjetno naglico se je takoj organizirala gonja za prodajalcem patentiranih svetilk. Angleška kontrašpijonska služba je kmalu zbrala potrebne podatke in izdala ukaz. da se prodajalec svetilk v nekem pristanišču takoj aretira. Nekaj ur nato so Rosenthala prijeli na nevtralni ladji, ki je pravkar hotela odpluti. Pri zaslišanju v Londonu je Rosenthal sprva taji!, da je Nemec.,Pozvali, s$. ga. da napiše neka: vrstic, kar je nič hudega sluteč tudi sto-
Tudi ta je drznimi trika
ril. Takoj na to so mu predočili njegovo lastno pismo, pisano prijatelju iz Kjeven-havna ter ugotovili popolno podobnost pisave. Iznenaden, da je usodno pismo v rokah Angležev, je Rosenthal udaril s petami, se postavil po vojaško ter odkrito priznal, da je v nemški službi. Obsojen je bil na smrt. Ker so pa ugotovili, da mož sploh ni bil vojak, ga niso ustrelili, nego obesili.
V	razmeroma kratkem času je angleška kontrolnašpijonaža odkrila nemškega špijona Antona Kipferla. Ta je bil poslan v Anglijo iz Amerike. Bilo mu je ukazano, naj se izdaja za trgovca iz Brookly-na in da naj špijonira okoli industrijskih podjetij. Smola je hotela, da je neki angleški agent že na prvi pogled iz brook-lynskega trgovca izluščil nemškega podčastnika. kar je v resnici Kipferle prej tudi bil. Ko se je Anglež spustil z njim v razgovor, je takoj spoznal nemški naglas. Anglež, ki je prepotoval skoro pol sveta, je kajpada od^čno poznal tudi brooklynsko govorico. Po tem razgovoru je bil Kipierle aretiran. Postavljen v navzkrižni ogenj zasliševanja v biroju angleške tajne službe, je kmalu priznal
Med najslabše nemške špijone. ali bolje rečeno špijone, ki se jih drži smola, pa vsekakor spada Josef Marx. Ta nemški agent je bil izšolan v špijonski šoli slovite »gospodične doktor« in še danes ni
jasno, kako je mogla ta šola dati tako nespretnega ogleduha.
Marxa je poslala njegova genialna šefinja v Anglijo, opremljenega z albumom pisemskih znamk, torej kot filatelista. Imel je nalogo, da špijonira pristanišča In svoja poročila pošilja v obliki znamk, ki naj bi jih navidez menjal z drugimi zbiralci. Gotove znamke so pomenile križarke, vojne ladje, torpedovke, podmornice in sl., datumi na njihovih poštnih žigih pa dan. kdaj so ladje odplule iz pristanišč. Album je imel veliko izbiro znamk.
Ko se je Marx izkrcal v Angliji, kamor je prispel iz Holandije pod tujim imenom, tujo narodnostjo in poklicem, je čakal v vrsti, da pregledajo organi oblasti njegovo prtljago. Bil je kajpada nekoliko nervozen, saj je bila to njegova prva pot v sovražno deželo. Obnašal se je tako nerodno, da ga je nek popotnik, kateremu se je mudilo, nahrulil: »Počakajte vendar, tudi vi boste prišli na vrsto!« Ta vzklik je v Marxu vzbudil prepričanje, da so ga sovražni agenti že odkrili, Ker je bil po naravi bojazljivec, je skušal svoj položaj olajšati s tem, da je stopil do prvega policijskega uradnika in ie presenečenemu varuhu postave kar odkrito priznal, da ga je poslala nemška tajna služba v Anglijo. Računal ie s tem. da mu bo priznanje šteto v olajševalno okolnost in da bo morda odnesel vsaj glavo.
Takoj so ga odpeljali v urade angleške tajne službe, kjer je prostodušno urizt;al in do potankosti raztolmačil vloao svo-
Posledice vojne: boj za vsakdanji kruh
Vlad mir Kreft
Zaradi sedanje vojne postaja življenje narodov dan za dnem težavnejše. Tudi države, katerim se je posrečilo, da so do danes ostale še izven vojnega meteža, se morajo boriti s težkočami posebno v oskrbovanju svojega prebivalstva z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Še države, v katerih agrarni značaj prevladuje, niso ostale izven slabih posledic sedanje vojne. Med te spada tudi Jugoslavija.
Prijateljstvo naše države z velikima sosedoma nalaga naši državi obveznosti, katerih jedro leži v oskrbi teh dveh držav s pridelki kmetskega gospodarstva. Da zadosti velikim potrebam domačega in tujega trga in istočasno skuša onemogočiti kopičenje nujnih življenjskih potrebščin pri posameznikih, na škodo ljudskih množic, je morala država poseči po izrednih ukrepih, katerih dejstvo naj bi pozitivno vplivalo na oskrbo vseh slojev našega prebivalstva.
Dobili smo tako več uredb, ki so se vrstile, kakor jih je približno zahtevala potreba in med zadnjimi je gotovo najznačilnejša za na-, še razmere uredba, ki predvideva kruh iz 40 odstotkov pšenične in 60 odstotkov koruzne moke. Po večjih krajih so se že tudi pojavile karte za moko, z namenom omogočiti pravilno razdelitev iste med ljudstvo.
Vse to kaže, da so tudi pri nas težave z oskrbovanjem ljudstva z življenjskimi potrebščinami vsak dan večje. Mimo drugih razlogov, ki narekujejo vedno strožjo in pravilno razdelitev hrane med ljudstvo, je pri tem tudi treba omeniti stališče vojvodinskih pridelovalcev pšenice, ki neVadi prodajajo pšenico, ker računajo na povečanje cen isti. To še bolj otežkoča pravilno in pravočasno prehranjevanje ljudstva.	»
Slaba letina v preteklem letu, pomanjkanje nekaterih drugih artiklov, ki so v vsakdanjem gospodinjstvu potrebni, še razmere ljudstva poslabšujejo. K težkočam pri preskrbovanju ljudstva z življenjskimi potrebščinami pa so se še pridružili razni brezvestneži, ki neusmiljeno izkoriščajo sedanji položaj, hoteč povečati svoje bogastvo na račun težko živečega ljudstva.
Naš mali in srednji človek sta največji žrtvi današnjega položaja. Dočim si je lahko premožnejši sloj pravočasno nakupil raznega blaga, za katerega je vedel, zaradi svojih dobrih zvez, da ga bo zmanjkalo ali pa se podražilo, je ostal mali posestnik, ki si mora kruh kupovati, mali obrtnik, viničar, poljedelski in industrijski delavec, premalo plačani državni in privatni nameščenec itd., ki si
zaloge niso mogli ustvariti, brez zadostne količine življenjskih potrebščin za svojo družino. Naraščajoča draginja je položaj teh stanov še zaostrila. Razumljivo je tako, da se v dnevnem časopisju oglaša sedaj upokojenec, sedaj nameščenec, sedaj zopet delavec in vsak opozarja na težave svojega stanu.
Položaj v ljudstvu zahteva s strani države še strožjih uredb, zlasti pa, da se dosledno izvajajo že obstoječe uredbe, ki se nanašajo na oskrbo prebivalstva. Za vse prestopke, posebno pa za one brezvestneže, ki še vedno nočejo razumeti, da danes ni čas za izkoriščanje širokih ljudskih množic, je treba uporabiti najvišjo kazen. Dobre posledice takšnega postopka ne morejo izostati.
Pa še iz enega razloga je potrebno, da bo ljudstvo v zadostni meri preskrbljeno s kruhom in z vsemi ostalimi življenjskimi potrebščinami:
Boj za novi svet še zdaleka ni končan in nihče tudi ne ve, katere narode bo še potegnil v svoj vrtinec, ker vrata vojne vihre še vedno ostajajo odprta na vse strani. Nam tudi to nalaga, da smo previdni in pripravljeni, da skrbimo, da bo narod v zadostni meri preskrbljen s kruhom in z vsem potrebnim za življenje.
žena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa.
Za sodoben dom si izbere
Kanada, ogromni vojni rezervoar Velike Britanije
Obisk enega največjih letališč v dominionu, kjer trenira na tisoče pilotov za Anglijo
Sredi divje prirode, nekje na vzhodnem delu Kanade, leži prvovrstne, ogromno letališče, ki se more primerjati le z onim v New Vorku, s Croydonom pri Londonu ali Tem-pelhofom pri Berlinu. Pred letom dni je tu še rasel ob skalovju mogočen pragozd. Danes je vse to izginilo, teren je izravnan, vrsta hangerjev in barak stoji ob njem. Razna poslopja za letalsko osebje, velika poljska bolnišnica, skladišča z materialom dajejo letališču videz orjaškega velemestnega aerodroma, na katerem vlada ves dan živahno vrvenje. Vsenaokrog je divji pragozd, neprehodna šuma in blaženi mir
— Smatram, da je to edino letališče na svetu, kjer morajo ietala pristajati tako precizno, kakor da se spuščajo na železniško progo, je dejal poročevalcu našega članka A. H. Uhlu častnik, s katerim je zrl na letališču na vrvenje z nekega nizkega griča v okolici.
— To letališče simbolizira enoletni neumoi-ni napor Kanade, ki je hotela, da z vsemi silami pomaga Veliki Britaniji v zraku. Po vsej Kanadi lahko najdete na stotine precej podobnih letališč, na katerih se vežbajo piloti, opazovalci, mehaniki in strojničarji. Vaje so teoretične in praktične, pa zraku lete neprestano letala, manevrirajo in izvajajo akrobacije.
še nedavno je Churchill izjavil, da bo Ve-lika Britanija letos skoro dosegla premoč v /.raku. Ta izjava prvaka zemlje, ki je neprestano izpostavljena zračnim napadom, bi se lahko smatrala kot neresna. Toda, kdor pogleda v Kanado, se lahko prepriča, da je bila 'še skromno izražena ...
— Treba je bilo, da Nemci okupirajo Holandijo, Belgijo in Francijo, da se je Kanada zbudila iz svojega sna, je dejal visok uradnik kanadske vlade. Zdaj, ko smo se lotili posla, nas ne more nihče ustaviti. Pomladi bo šla z naših letališč v Veliko Britanijo nova vojska pilotov. Najmanj 25.000 izučenih pilotov na leto bo šlo samo iz Kanade v Anglijo, produkcija letal se stalno veča. Že letos bo občutil nasprotnik Anglije vso našo zračno silo. Morda bo’do dotlej zdeset-kovane še mnoge angleške in nemške zračne sile, toda tedaj bomo prišli na vrsto mi, sveži in spočiti...
Vsak dan odhajajo ladje, natovorjene s
Rekonstrukcija vlade odgodena. Dr.
Maček je imel včeraj v glavnem posvetovanja. s senatorjema SDS Vi lil e rje m in Savo Kosanovidem, nakar je odpotoval v Zagreb. Rekonstrukcija vlade je zaenkrat odgodena.
Jože Gostinčar, starosta krščanskih socialistov in bivši minister, je zbolel za hripo, ki se ji je pridružila še pljučnica. Prebolel je obe, zdaj ima hudo trganje po udih. Zdravniki upajo, da bo Okreval.
Tajno tiskamo v Ruml je odkrila policija s pomočjo orožništva. Tiskarna je ti.skala ilegalne brošure in letake. Delo tajne tiskarne je financiral neki beograjski industrijec. sodelovali pa so sami mladeniči.
strelivom, topovi, tanki, letali in živežem 'z ameriških luk v Anglijo. Dve kanadski diviziji, tri formacije kanadskih letal in kanadske bojne ladje že sodelujejo v vojni, doslej je padlo le 230 Kanadčanov za domovino.
Kdor potuje po Kanadi, pravi A. H. Ulil, vidi na vsak korak v mestih, tovarnah, na letališčih, v vojaških taboriščih in pomorskih bazah hladnokrvno presojanje položaja. Tako Angleži kakor Francozi so v Kanadi optimisti glede bodočnosti. Vsi delajo z vsemi napori za zmago.
Glavna njih skrb je, da realizirajo letalski program za obrambo Anglije, ki so si ga zastavili. Do kraja 1940 so povečali proizvodnjo za dvakratno mero, kakor je bila zamišljena pred zlomom Francije, število pilotskih šol so povečali od 36 na 48, Rekli so mi:
—	London ni hotel, da jim takoj sprva pošljemo pilote. Bolje je, da dobimo kasneje 10 ! ali 20 tisoč prvovrstnih pilotov, kakor že zdaj 1000 ali 2000. število pilotskih šol bo v nekaj mesecih povišano na 83. V 40 šolah se trenutno vežba že 26.000 pilotov, mimo teh trenira 6000 dijakov. Ti slednji bodo večinoma ostali kot inštruktorji, drugi bodo šli v Veliko Britanijo.
jega albuma znamk. Izprva nihče od Angležev ni mogel verjeti v toliko naivnost, vsi so za izjavami Marxa sumili nek trik. Razume se, da so takoj napravili z znamkami poskus in se prepričali, da mož ni lagal. Ko je odkrito opisal vse svoje življenje, so Angleži ugotovili, da je nemška tajna služba tega ubožca tako rekoč prisi lila, da stopi v njene vrste.
Solze hvaležnosti so blile Marxa, ko je pri sojenju zvedel, da je zaradi sodelovanja s sovražno špijonažo obsojen na pet let zapora. Hvaležno je nastopil to kazen, v ječi je bil varen pred maščevanjem nemške tajne službe, pa tudi daleč 4>d vojnih grozot. Na tihem je gojil srečno nado, da bodo Nemci premagani in da se bo vrnil brez škode v domovino.
•Pričujoči primeri kažejo, da se tudi v špijonaži mnogo greši. Podobnih napak je hjlo tudi v angleški in francoski tajni službi. Taka napaka pa je tembolj usodna, ker jo nasprotnik takoj in temeljito izrabi. Tako so Angleži zajeli še enega nemškega špijona, ga imeli zaprtega ter v njegovem imenu dopisovali z njegovo šifro. Tudi so prejemali denar, ki ga je nemška služba kot plačo, seveda po ovin kih, pošiljala. Šele po dolgem času, koso Nemci vendarle uvideli, da so poročila napačna in da so povzročila že mnogo občutne škode, je nekega dne prispelo namesto denarja sporočilo,, da je dotični odpuščen iz vrst nemške tajne službe ...
V	primeri s številom agentov, ki jih tajna služba zaposluje na sovražnikovem ozemlju, je ujetih špijonov vendarle izredno malo. To je znak, da je ogromna več'na viiionov tako prebrisana in oprezna. da je hi mogoče razkriti. J. F.
Ladje pod angleško, francosko, norveško, dansko, švedsko in celo kitajsko zastavo so prepeljale doslej že za 18,000.000 ton vojnega materiala iz Kanade v Anglijo. Pri tem ni bilo niti 2.1 odst. izgub. Niti ena sovražna ladja ali podmornica se ni pojavila doslej v kanadskih vodah. Samo enkrat je bil dan znak 'za alarm. Dvignila so se letala nad dozdevno podmornico, ugotovila pa so, da je bil kit.
Država je vložila novih 225 milijonov dolarjev za gradnjo novih tovarn. Razpisani sta bili dve vojni posojili po 200 in 300 milijonov dolarjev. Obe vsoti sta bili že v kratkem času znatno prekoračeni.
Kanadska mladina, poklicana na 30-dnev-no vežbo, se je vsa odzvala. Tudi Francozi, ki so v minuli vojni vodili hudo opozicijo proti obvezni vojaški službi. Vojska je sicer organizirana na prostovoljskem principu, teh je pa toliko, da jih ne morejo sproti uvrstiti v vežbanja.
Zdaj je šele začetek vojne. Velika Britanija bo vzdržala. O tem smo prepričani, in tudi dosegla svoj cilj, za katerega se bori, zaključuje Uhl svoje poročilo o kanadskih vtisih in izjavah.
Moderno preseljevanje narodov...
Novo Evropo napovedujejo po sedanji vojni in narodnosocialistična Nemčija si je zastavila eno glavnih nalog, da še pred koncem vojne zbere v svojih mejah izven .domovine raztresene dele sonarodnjakov.
Tako se je začelo pravo preseljevanje narodov, ki je zajelo najprej 12.000 estonskih Nemcev. Sledilo je 51.000 Nemcev iz Letonske. Prav za te je bila prese’itev velika žrtev, saj so živeli na starih domačijah 700 let. Na domovino ob Baltu so bili navezani kulturno kot močan gospodarski činitelj. Zdaj so prišli na zapuščena poljska tla, kjer se bodo morali privaditi novim prilikam.
Drugi val preseljevanja je prišel iz Poljske. Od tam se je izselilo v Nemčijo
130.000	Nemcev, v glavnem iz volinijske ruske Poljske. Bili so to izključno kmetje.
S področja ob Sanu, med Lublinom in Holmom je odšlo na Poznanjsko 30.000 Nemcev.
Na vrsto so prišli tudi Nemci z južno-vzhodne Evrope. Iz Besarabije, Bukovine in Dobrudže sfc je preselilo v rajh
134.000 Nemcev. V 14 mesecih se je torej dvignilo iz svojih domačij 417.000 Nemcev in se preselilo za mejo Velike Nemčije. Ali je preseljevanje Nemcev s tem že končano? se vprašuje poročevalec »Pressedienst Hanse«. Ne. Kajti v baltskih provincah je še vedno blizu
40.000 Nemcev, o katerih usodi se je pravkar pogajalo z Rusijo. Od teh jih odpade 40.000 na Litvo, 20.000 na Leton-sko in Estonsko. »Tudi drugod na vzhodu in jugovzhodu Evrope so še ostal! Nemci. Na vzhodu ie Nemčija rešila skelečo rano, na jugu za silo.«
Iskan|e izhoda na področju Sredozemlja
Angleški imperij ima močna oporišča, »o pa tudi točke v njem, ki so ranljivejše. Predvsem je zelo važna pot skozi Suez in vse območje Bližnjega vzhoda, ki leži ob njem.
Z ofenzivo proti Libiji so prenesli Angleži iniciativo na sovražna tla, obenem so odstranili nevarnost zd Sueški prekop. Silam osi preostaja še ena pot, preko Bolgarije k Dardanelam in preko Turčije in Sirije v Palestino. Toda, ali je to pot mogoče premagati, se vprašujejo »Basler Nachrichten«, ter zaključujejo:
»Napadalec bi preko Bolgarije predvsem naletel na veliko uganko v Rusiji, ki bi ne mogla kar tako gledati manevriranja tujih sil
ob Dardanelah. Gotovo bi se pa postavila v bran Turčija, ki razpolaga s tretjino več močnejšimi silami, kakor sta jih mogli postaviti v najboljšem primeru Belgija in Holandija skupaj. Pregrado ob Dardanelah bi bilo težko premagati, tu so velike obalne utrdbe in pomigale bi jim tudi angleške vojne ladje ter lfetastvo. Od Dardanel kSiriji je pa še dolga, težko prehodna pot, ki bi je ne bilo lahko premagati. Vsekakor je pa to edina smer,, kjer bi se sile osi mogle v obliki klešč zagristi v ranljivo točko britskega imperija. Nemčija bo do pomladi skušala izsiliti odločitev, ali ji bo uspela?«	^
vzela nekaj. Pomladi bodo določili 30.000 novih samostojnih kmetij, vsaka s približno 15 ha zemlje. Veleposestniki bodo morali odstopiti zemljo po naslednjem ključu: kdor ima 25 do 50 ha zemlje, bo dal 15 odst. proč, od 50 do 75 ha 18 odst., od 75 do 100 ha 21 odst., od 900 ha dalje pa 60 odst. zemlje. Tako bodo pridobili za nove koloniste blizu 225.000 ha zemlje. Finska ima namreč po izgubi Karelije še vedno nad 2,6 milijona ha kultivirane zemlje, 85 odst. posestnikov pa ima manj kot 25 ha, 68 odst. manj kot 15 ha zemlje. Nova agrarna reforma bo posebno zadela Švede, ker bodo begunci naseljeni večinoma v švedsko govorečih krajih Finske.
Napori Finske za obnovo dežele
Kdor je poznal Finsko pred vojno s sovjeti	gično v	roke in kljub strogim iikrup nn,	ki
in jo obišče zdaj, opazi veliko izpremembo.	jih terja	evropska vojna, ostala s	podporo
Dvajset tisoč mrtvih, 40.000 ranjenih, razva-	vseh strank na demokr-t:čni osnovi,
line vse naokrog po mestih in vaseh, to je rezultat vojne. Mir z Rusijo je ugrabil deželi 11 odst. industrije s 27.000 delavci, ki so dajali 10 do 11 odst. vse proizvodnje. Finska je izgubila 12 odst poljedelske in 10 odst. gozdne površine. Iz odstopljenih krajev je pa moralo država prevzeti 460.000 beguncev, Iti so pustili onkraj meje za 10 milijard finskih mark narodnega premoženja. Državni dolg se je povečal zaradi vojne za petkratno v~soto na 17.5 milijarde finskih mark...
Damoklejev meč pa šc vedno visi nad 5 insko. Zunanjepolitični položaj tudi na severu še ni razčiščen. Zunanja trgovina dežele, ki je bila zelo navezana na izvoz, je katastrofalno padla, blokada je živo zadela tudi Fince.
Človek se mora čuditi, da je finski narod, čeprav žilav in odporen, ohranil vsaj duhovne m politične vrednote nedotaknjene.
Prestolnica Helsinki se spet vraču k vsakdanjemu življenju. Zadnje rane bombardiranja se celijo, tehnična visoki^ šola ie. spet vstala obnovljena iz razvalin, šole so odprle vrata in ista deca, ki je prej bežala pred ruskimi letali, se zdaj razposajeno igra po zasneženih dvoriščih. Nekdanji frommki zahajajo na vsakdanje delo, prejšnja brc'skrbnost se seveda ne more vrniti, vojna je vlila v dušo in obraze Fincev resno noto. Na vsak korak srečavaš še mladeniče in može z nezaceljenimi ranami in invalide. Slepi stopajo po ulicah, vodi jih pes na verižici...
Prehrana prebivalstva postaja vedno bolj pereč problem. Ljudem, navajenim mlečne hrane, zadostnih rezerv jajc, sira in masla, primanjkuje vsega. Edino pristanišče na severu, Petsamo, dovaja v deželo malo, so to le kaplje na razbeljeni kamen ...
Kljub neugodnemu miru je pa ostala finska mladina ponosna, skeleča rann ii ni /.lomila tilnika. V deželi ni opaziti niti sledu onega nihilizma in prevratnih posledic, ki se javljajo drugod po vsaki vojni. Kom:«i’:'tič.il vnl, ki je pljusknil lansko leto po Finikem, je popolnoma zamrl. Vlada je vzela oblast ener-
ISfaše zedinjenie
Zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, plačano s tolikimi žrtvami, čeprav še ni popolno, ker je še naš živelj za mejami, predstavlja po svojem značaju ogromno delo: čeprav še nismo skupaj vsi, vendar nas ni bilo še nikoli toliko skupaj v naši narodni državi.,In če naše nove generacije vidijo to stvarnost, morda ne poznajo njen globok pomen; onim rodovom, Id so videli pred seboj vse drugačne okoliščine, ta značaj ne more uiti izpred oči, čim se spomnijo svojih nekdanjih želja, da bi naj bili Cetinje in Ljubljana. Skoplje in Sarajevo, Sušak in Novi Sad, Zagreb in Beograd v eni državi., piše med drugim v članku Kuj nc sinemo delati;, v beograjskem Napredli« dr. Miliajlo Ilič.
Ruska zunanla politika
Vedelo se je, da veliko vplivnih Nemcev ne sovraži Rusije. Skozi te može je bil vzdrževan kontakt med obema vladama. Kremeljska vlada je dobro opazila, da se je močna protikomunistična propaganda v Nemčiji in Italiji začela šele po podpisu francosko-sovjetskega pakta. Ko se je sedaj izkazalo sodelovanje z Zahodom za nemogoče, so ostali vsaj razlogi za želje, da se zmanjša sovražnost Nemčije. Težave pa so v prvih dnevih 1939 bile še vedno velike (7. februarja je von Ribbentrop dejal Coulondreu, da »je boi, ki smo ga začeli, nepopustljivo odločen. Proti Sovjetom bomo ostali trdni kakor bron. Nikoli ne bomo dosegli sporazuma z boljševiško Rusijo«). Ne sam, da so bili nemški cilji jasni: cesta je bila odprta.
PRAGA IN VSE, KAR JE SLEDILO
Še preden so se začeli prvi trije meseci 1939, je bila cesta že zaprta. V marcu je Nemčija zasedla ostanek Češkoslovaške države in nemška zastava se je vila nad Prago. Mednarodna reakcija je bila velika. Francija, ki so jo zadeli italijanski klici »Korzika, Tunis, Nica«, je bila odločna. Angleži so izprevideli, da sedaj ne -gre več za to, da bi se vsi Nemci vrnili v nemško državo, temveč za hegemonijo nad Evropo. V naglici so bile dane garancije Poljski in Romuniji, Ruska ponudba, ki je bila dana takoj po zasedbi Češkoslovaške, da se sestanejo miroljubne velesile na konferenci v Bukarešti, je' bila odbita kot »prenagla«: toda v aprilu se je britska vlada začela pogajati za rusko zavezništvo.
Tu pa je nastal iznenaden preokret za Rusijo. Nemški načrt o Ukrajini je v glavnem bil odvisen od pomiritve Zahoda, ki se je izvršila po nemškem mnenju v Monakovem. Po Pragi pa sta Francija m Anglija neredoma ustanovili pas iz garantiranih ozemelj med Nemčijo in njenim ciljem. Toda Hitler je imel, prav kakor Stalin, še eno politiko. Če mu je Zahod zaprl pot, je bil pripravljen, odgovoriti na to izzivanje. Začela so se ponovna pogajanja z Moskvo. Čas je bil, vrniti se k stari nemški politiki izza VVeimarja. k politiki zmernih, k politiki sporazuma z Rusijo ter gospodarskega in političnega sodelovanja. Nemška vlada, ki je v fe-
GRENČICA
REG 5. n«. 22365 oi 18-i* <9^0 c
bruarju hotela s Poljsko deliti Ukrajino, je sedaj pristala na rusko tezo in pogajanja so se pričela. Približno ob istem času (v prvih aprilskih tednih) je tudi angleška vlada začela s pogajanji in v prihodnjih štirih mesecih so se slednja vršila istočasno med Moskvo in Berlinom ter med Moskvo in Londonom.
Takoj od začetka se je tehtnica nagnila na nemško stran. Prednost ni izhajala iz nikake ideološke simpatije. Sovjetska zveza ni verjela nobenemu od obeh, s katerima se je pogajala. Verjela njima ni s tradicionalno rusko ksenofobijo. Še pred nekaj tedni je bila Nemčija pripravljena, vkorakati na sovjetsko ozemlje in nekateri odločilni krogi v obeh demokracijah bi bili veseli, če bi to storila. Glavna nemška karta pa je bila, da z odpovedjo — pa čeprav samo začasno — svojih ukrajinskih ciljev dobi od Rvsije pristanek, da bo ostala nevtralna, če bi Nemčija napadla Poljsko. Anglija se je pogajala za aktivno sodelovanje, ki bi bilo težko dosegljivo v vsakem primeru, nemogoče pa sfedaj, ker so zavezniške garancije Poljski razbile ruski strah pred nemško invazijo. Zavezniki so namrfcč hoteli sedaj od Rusije, da bi se borila za nje proti Nemčiji, dočim so štiri leta prej odklanjali, da bi se borili za ruske interese proti Nemčiji. Začeti pogajanja v trenutku, ko je Nemčija opustila dotedanjo protirusko politiko ter bila odločena, da najprej obračuna z Zahodom, ie pomenilo že v naprej neuspeh.
(Da lic'
Novce
Ureditev gmotnega položaja državnih
uslužbencev ]e že skrajna potreba
Zadnji »Učiteljski tovariš« objavlja v svojem uvodniku več aktualnih misli o perečem problemu sedanjosti, o gmotnem položaju državnih uslužbencev. Zaradi pomembnosti posnemamo tudi mi nekaj najznačilnejših dejstev:
»Obupni gmotni položaj, ki so v njem prav vsi državni uslužbenci in upokojenci vseh strok in položajev, je tak, da je njegova rešitev že skrajna in neodložljiva potreba. Spričo ogromnega porasta cen, predvsem najneobhodnejšim življenjskim potrebščinam, plače ne predstavljajo več niti polovice eksistenčnega minimuma. Cene najnujnejšim živilom so se dvignile že nad 100%.
Dobro razumemo položaj, v katerem je država spričo vseobče zunanje politične napetosti, in smo brez dvoma prvi, ki smo voljni doprinašati tudi najtežje žtrve. Smatramo pa, da je prvi pogoj za to, da ostanemo s svojimi družinami za te žrtve psihično in fizično sposobni. Naša sposobnost pa zairadi vsestranskega pomanjkanja, pritrgovanja in skrbi za obstanek, ki so se kot odraz siromaštva naselili v naše vrste in v naše družine, že danes močno popušča.
Iz tega razloga ponovno naglašamo, da današnje stanje ne sme več dolgo trajati. Za ureditev naše eksistence in eksistence naših družin so potrebni takojšnji ukrepi.
Z uvedbo racionirane aprovizacije bi
se dale doseči uradno določene maksimirane cene. S tem bi se dalo preprečiti nadaljnje dviganje cen, oderuštvo in ve-rižništvo.
Z ozirom na tako ustaljene cene naj se regulirajo prejemki prav vseh državnih uslužbencev in upokojencev. Vsem nam je treba ustvariti tak eksistenčni minimum, da bomo lahko brez pomanjkanja in v redu izvrševali svoje delo. Zaščitijo naj se predvsem družine s priznanjem doklad za ženo in otroke v taki višini, da se družine državnih nameščencev ne bodo morale boriti z bedo in pomanjkanjem.
Časi so resni in prav zato terjajo od nas vseh resne in trezne presoje položa-
ja. Vsi stanovi si pomagajo s prilagoditvijo cen svojih proizvodov, svojega dela, dnevnim cenam. Le državni in samoupravni uslužbenci so še nadalje odvisni od svojih skromnih plač, ki že pred septembrom 1939 niso dosegle življenjskega minimuma. Toda vse to je šlo do sedaj zelo, zelo težko — a v bodočnosti postajajo nemogoče!
Razmere, ki v njih živimo, terjajo neodložljivo pomoč, ki pa bo uspešna le tedaj, če se naši osebni in skupni družinski prejemki resnično dvignejo na eksistenčni minimum. Zato danes ponovno dvigamo svoj glas na vse odločujoče čmitelje, prepričani, da naš poziv ne bo ostal brez odziva.« *
Nezdravi pojavi na deželi
Cene pšenioe so bile kmalu po žetvi maksimirane. Pričakovali bi, da bodo s tem cene urejene ter bodo zlasti najrazličnejše špekulacije onemogočene. Kmetje, ki so denar nujno potrebovali, so pšenico takoj prodali, v dobri veri, da je maksimirana cena stalna in tudi pozneje ne bodo prejeli večje vsote. Toda v resnici ni bilo tako. iPo deželi, posebno v žito-rodnih krajih, danes kar mrgoli raznih prekupčevalcev in nakupovalcev pšenice. Vsak, ld kupuje, ponuja različno ceno, samo maksimirane cene ne zaslediš nikjer. Tako kupujejo razni prekupčeval-
ci danes pšenico od 3.20 din do 3.70 din za kg. Oni kmetje, ki so v dobri veri, da je maksimirana cena stalna, svoj pridelek prodali prej, se sedaj hudujejo in so nezadovoljni. Zaradi svoje poštenosti in stiske so sedaj na izgubi.
Kdo neki tako sabotira zakonske osnove, ki določajo maksimirano ceno, to se danes vsak vprašuje? Ali je to možno, da lahko prekupčevalec danes plača pšenico po 3.70 din za kg? Sedaj pa še njegov zaslužek! Kdo mu neki to pšenico odkupi po tako visoki ceni? — V-ar.
Novi hrvatski preračun
Novi preračun banovine Hrvatske za I. 1941 znaša eno milijardo 827 milijonov
372.000	din teir presega lanskega za 376 milijonov 372.000 din. Povečanje je povzročil dvig cen pri materalnih izdatkih in večji osebni izdatki. Najbolj se je povečal preračun prosvetnega oddelka, tehničnega in oddelka za kmečko gospodarstvo. Od celokupnih izdatkov odpade
1.734,550.682 din na redne, 92,821.318 din pa na izredne izdatke za nove gradbe. Za večja gradbena dela v prosveti, zdravstvu in elektrifikaciji so predvidena banovinska posojila za 250 milijonov din. Finančni zakon daje banu tudi pravico za izdajanje banovinskih zapisov do 500 milijonov din za velika javna dela, za katera bo načrt šele izdelan.
Zanimiva najdba v okolici Litije
V	sredo je kmet Vozel z Mamola v cližiiti Litije našel na nekem drevesu čuden »zimski obesek«, Radoveden je prišel bliže in ugotovil, da se je v veje zapletel balon, na katerem je visela precizna aparatura, kateri je bil priložen listič, da je to poskusni balon nemške meteorološke službe, ki je bil spuščen v Lindenburgu dne 12. t. m. Meteorološka postaja poziva najditelja v več jezikih, naj najdeni balon in zlasti aparat, ki je skrbno zaprt v celuloidni omarici, preda bližnji Orožniški postaji, ki naj poskrbi, da pride aparat z vsemi beležkami nepoškodovan nazaj v oddajno postajo. Zanimivo je, kako dolgo pot je opravil balon v zračnih višavah v kratkih dveh dneh alj morda še manje, kajti ni gotovo, da ni bil aparat že od prejšnjega dne zapleten v veje, kar pa je nemogoče ugotoviti ne da bi pokvarili oklep, za katerega je važno, da ga odpro šele strokovnjaki. Najditelj Voze! pa bo gotovo vesel nagrade, ki jo bo dobil, ker je nemudoma poskrbel, da je aparat takoj nastopil pot k lastniku.
TORPEDO NA PARNIK »BOSANKA«
Te dni ie zapustil našo luko parnik »Bosanka«, ki je bil namenjen v Turčijo. Ko je plul mimo Krfa, je iz odaljenosti 5 milj od obale neka manjša vojna ladja tujega porekla izstrelila nanj torpedo, ki pa ni zadel. »Bosanka« je nemoteno nadaljevala vožnio.
DELO MESTJNJSKIH GASILCEV
Nedavno so imeli mestinjski gasilci dobro obiskan občni zbor, katerega je vodil ustanovni član in predsednik g. Albin J e z o v š e k , ki je v kratkih ohrisih prikazal vsestranski napredek v preteklem letu. Poveljnik g- Anton S t r u š e k je poročal, da je gasilska četa nastopila lani Pri dveh požarih. Četa ima 48 rednih in 36 podoornih članov, kar je bilo razvidno iz poročila tajnika g. Ludvika Šketa, Mestinjski gasilci so priredili tudi sama-
ritanski tečaj, katerega se je udeležilo 242 članov. Tečaj je strokovno vodila ga. Gizela Č u j e š iz Šmarja pri Jelšah. 18 članov in članic je položilo pred komisijo v Šmarju samarijanski izpit. Gasilci so gojili tudi kulturno življenje. Priredili so 5 gledaliških predstav. Med drugim so prvič igrali delo domačega gasilca g. Jožeta Založnika, »Martinova gos«, ki jo je avtor tudi zrežiral. Župan g. Turk Ivan je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešnim delom domačih gasilcev. Ob zaključku uspelega zborovanja so sklenili povečati gasilski dom v Mestinju.
SNEŽNI METEŽI V VSEJ DRŽAVI
Po vsej državi je spet močno snežilo, ponekod meteži še vedno trajajo. Mnogo snega je zapadlo zlasti na liski progi in v Gorskem kotarju. Železniški promet je močno oviran in so imeli vlaki velike zamude. Zanimivo pa je, da je v Hercegovini lepo toplo vreme.,
53.000	SODOV RIB SO NASOLILI
preteklo leto na našem Primorju. Zaradi pomanjkanja soli in sodov ob začetku ribolovne sezone so dalmatinski ribiči oškodovai za okoli 10 milijonov din.
OGLEJTE si veliko zalogo
KORTING - radio in BRAUN aparatov
pri tvrdki
A. BIRKE
Ljubljana, Mestni trg 9
»KEMIJA V SLUŽBI POLJEDELSTVA«
Na dunajskem pomladanskem velesejmu bo državna postaja za prehrano na posebnih poučnih razstavah prikazala najnovejše rezultate poljedelske znanosti in tehnike. Zastopane bodo najrazličnejše tvrdke poljedelskih strojev. Velike oddelke pa bo imela tudi kemična industrija. Pod geslom »Kemija v službi poljedelstva« bodo zbrani vsi proizvodi, ki naravnost ali posredno povečujejo produktivnost poljedelstva. Poleg raznih gnojil bo obširno zastopana tudi zaščita rastlinstva, sredstva za zaščito lesa, za barvanje, konserviiranje itd. Propaganda velesejma je usmerjena predvsem na obisk iz jugovzhodnih evropskih držav.
ITALIJANSKI STROKOVNI DELAVCI
V	DALMACIJI
Te dni je dopotovala na Sušak skupina italijanskih strokovnjakov, ki so se odpeljali z vlakom do Splita. Nato so z avtomobili nadaljevali pot do Dubrovnika, odkoder so odšli v Albanijo, kamor so bili namenjeni.
STROP SE JE ZRUŠIL NA PLE-SALCE
V	banski palači v Banjaluki je bita te dni veselica. Sredi plesa se je utrgal na stropu del štukature in padel na plesalce. Hujše ranjeni sta bili dve hčerki nekega banskega svetnika, ki so ju morali prepeljati v bolnišnico. Ko so dvorano očistili, se je veselica nadaljevala.
POL PES, POL MAČKA
Neka siromašna delavka v okolici VI-šegrada ima psa in mačico, ki se prav dobro razumeta. Skupaj hodita na lov, skupaj jesta in spita. Zanimivo je, da je mačka te dni skotila pet mladičev. Eden izmed njih je pol pes, pol mačka, ker hna dolg rep, podolgovato glavo, daljša ušesa in daljše noge.
Senzacionalne napovedi stare knjige „PrognostikonM o sedanji vojni
KNJIGO SO NAŠLI V »ZENICI« — MNOGE NAPOVEDI IZ TE KNJIGE SO SE
ŽE URESNIČILE
RAZBOJNIK Z METLO
V	Oseku v Slov. goricah sta dva razbojnika vdrla v hišo posestnika Rudolfa Vajdiča. Zakonca sta bila že v postelji. Eden izmed napadalcev je z metlo udrihal po ženi in jo do nezavesti pretepel, drugi pa je z nožem ranil moža v glavo in hrbet. Ker denarja nista našla, sta odnesla 12 kg sladkorja, površnik in stroj za striženje las.
Sarajevska »Jugoslovenska po-š t a« je objavila v četrtek zanimiv članek o najdbi preroškega koledarja »Pro-gnostikon« v Zenici. To zanimivo knjigo, ki je stara že 106 let, ima zeniški proto-jerej Uroš Jovanovič. »Prognostikon« je tiskan v staroslovenščini in je že prestal »izpit«, saj se je mnogo napovedi že uresničilo. Med drugim je starodavna knjiga popolnoma točno napovedala sedanjo vojno, njen pričetek in potek.
Perspektive za letošnje leto, piše sarajevski list, po »Prognostikonu« niso rožnate. Na nekem mestu predvideva ta
knjiga za leto 1941 doslovno naslednje:
»Sončni mrk 12. oktobra hi smrt nekega silnega vladarja. V tem letu bodo izkusili mnogi vladarji in njihovi narodi veliko zla in nevolje. Potresi bodo porušili mnogo naselij. Narodi se bodo med seboj ogorčeno borili in nastala bo velika lakota. V mnogih delih sveta se bo pojavila kuga.«
Tako pravd pire roški »Prognostikon«, ki zelo pesimistično presoja usodo človeštva v letu 1941. Sicer pa se ta pesimizem več ali manj sklada z občutki, s katerimi je stopil svet v tekoče leto.
Problem podeželskih zdravnikov
Dr. B, je napisal v četrtkovem »Hrvat skem dnevniku« zanimiv članek o problemu podeželskih zdravnikov. Med drugim pravi, da bo podeželje dobilo prave zdravnike šele takrat, ko bo medicinska veda dostopna vsem slojem prebivalstva. Dočim je v mestih preveč zdravnikov, čuti podeželje v tem pogledu občutno pomanjkanje. Kdor se je rodil na deželi, preživel tam mladost in se je tja vsako leto vračal ne samo med počitnicami, marveč kadar koli mu je bilo mogoče, ta se bo kot popoln človek posvetil delu za podeželje. S tem pa pisec ne izključuje možnosti, da se bodo tudi v ostalih krogih našli ljudje, ki bodo imeli ljubezen in smisel za takšen poklic. Tudi sedaj jih imami?.
Tudi dandanes vidimo, kako koristno je delo tistih občinskih zdravnikov, ki ostanejo dalje časa ali celo življenje na mestu svojega službovanja. Vas potrebuje izkušenega — ne mladega — zdrav-
nika, ki se bo znašel v vsaki priliki. Upoštevati moramo, da je mnogokrat bolnišnica zelo oddaljena od zdravnikovega kraja. Dober zdravnik je tudi dober človek, a dober človek ljubi svoj narod, kdor pa ljubi svoj narod, ta bo vedno našel priliko, da mu pomaga. Naša vas je žal siromašna, siromaštvo pa ne prinaša napredka. Postala je nezaupljiva. Zato pa potrebuje podeželje zdravnike, ki si bodo pridobili upravičeno zaupanje. Ko se bo podeželje prepričalo, da dela zdravnik v njegovo korist, mu bo rado sledilo in zdravstvene razmere se bodo izboljšale. Zgrešeno bi bilo prekiniti dobro delo s tem, da se menja oseba zdravnika. Takšne pogoste spremembe bi škodovale tudi ugledu zdravništva. Delovati na deželi ne pomeni omejiti si kariero. Kdor je sposoben, ta bo deloval in napredoval v vasi prav tako kakor v mestu. Mnogi velikani medicinske vede so pričeli svoje znanstveno delo na deželi, kasneje
pa so ga nadaljevali v mestu.
Za čim uspešnejše delovanje na deželi imajo predvsem smisel podeželski sinovi. Zato je treba tudi tem dati možnost, da se posvetijo medicinski vedi. Banovina naj bi v to svrho razpisala štipendije. Štipendist pa naj bi se obvezal, da bo nekaj let deloval kot zdravnik na deželi. Banovina pa bi morala tudi zagotoviti eksistenco zdravnikov na deželi, ker se sicer ne bo mogel nihče posvetiti delu zanjo. Oskrbovati bi morala takšne zdravnike z instrumenti in strokovno znanstveno literaturo ter omogočiti vsako leto obisk klinik in bolnišnic, da se podeželski zdravniki seznanijo z najnovejšimi medicinskimi metodami.
Podeželju je treba omogočiti, da se čim lažje preskrbi z zdravili. Tudi v tem pogledu bo treba nekaj ukreniti. V mestih so razne socialne institucije, podeželju pa je treba priskrbeti cenejši nakup zdravil.
Manbor
Letošnji proračun za favna dela bo treba zvišati
Nov način sestavljanja proračunov samoupravnih korporacij
-Finančni minister tir. Šutej je odredil . soglasno s kraljevsko vlado, da se v bodoče proračuni banovin, občin, okrajnih cestnih odborov in drugih samoupravnih edinic, kakor tudi državni proračun, ne začenja več 1. aprila in konča 1. aprila, ampak bodo proračuni tekli za celo koledarsko leto, to je od 1. januarja, do 31 decembra vsakega leta. Za leto 1941 bo proračun veljal samo od 1. aprila do 31. decembra, torej za 9 mesecev.
S tem je prinesla ta nova ureditev precejšnje težave samoupravnim edinicam. Glede osebnih izdatkov stvar nima nobenih posledic, pač pa so nastale težave glede materialnih izdatkov. Proračunske postavke za javna dela in za druge materialne izdatke se ne morejo razdeliti na 12 delov, ker se javna dela izvršujejo ravno največ in skoro izključno od aprila, pa tje do 1. decembra, ako je jesen kolikor toliko ugodna. Zaradi tega bodo n. pr. občine in okrajni cestni odbori morali v letošnji krajši proračunski dobi 9 mesecev postaviti za javna dela in druge materialne izdatke skoro iste svote, kakor znašajo za celo koledarsko leto 12 mesecev. Da se krijejo ti materialni izdatki pravilno, bodo mnoge korporacije morale zvišati za letošnjo krajšo proračunsko dobo, to je 9 mesecev, doklade.
Ako pa doklad ne bodo zvišale, bodo pa morale ustaviti prepotrebna javna dela za ceste, mostove, zgradbe, in rekonstrukcije do minimuma. To pa bi imelo zopet zle posledice posebno v sedanji dobi velike brezposelnosti, ker bi na stotine in tisoče delavcev prišlo ob kruh.
Tako n. pr. v mestu Maribor igra ta zadeva posebno veliko vlogo. Mestna občina mariborska v dobi 3 mesecev iz-
da gotovo več milijonov dinarjev za javna dela, ki gredo predvsem v prid delavstvu. Ce bo občina znižala proračunske postavke za javna dela in investicije za 3 mesece, bo izpadek za delavstvo tako velik, da se bo to moralo poznati.
Kakor smo se informirali, je v tem oziru še huje prizadet okr. c. odbor. Tam se dela na cestah, bodisi za nove zgradbe, ali za rekonstrukcije, ali za vzdrževanje, vršijo ravno v dobi od 1. aprila, do 1. decembra vsakega leta. dočim v zimskih mesecih, januar, februar in marc, ni pravzaprav skoro nobenih materialnih izdatkov, razen za spravljanje snega in
snežene pluge. Nič bolje ne bo šlo banovini, kjer se največ pečajo z javnimi deli na cestah in raznimi zgradbami . za zdravstvo, šolstvo, ali pa za melioracije pri kmetijstvu.
Po našern mnenju se bodo morale radi te nove ureditve proračunov samo za 9 mesecev zvišati postavke za javna dela in melioracije, ter zaradi tega tudi nekoliko zvišati dosedanje doklade, kar bi veljalo samo za letošnji krajšam' proračun Drugo proračunsko leto bodo proračuni tekli zopet za 12 mesecev in bo zadeva proračunov samoupravnih edinic zopet v rednem toku.
Konec meseca dobimo karte za moko
Mestni preskrbovalni urad je na podlagi prašalnih pol, ki jih je mestno poglavarstvo dostavilo hišnim posestnikom v mestu, pripravil vse potrebno, da bo v kratkem mogoče izdati nakaznice za moko. Na podlagi dobljenih podatkov so sestavili dve kartoteki, kar je zahtevalo mnogo dela. V prvi je po abecednem redu urejeno vse prebivalstvo mesta Maribora. v drugi pa je razpored po rajonih. Mesto je razdeljeno na 22 takšnih rajonov, v posameznih rajonih pa je podrobnejša razdelitev po hišnih številkah v vsaki ulici. Za vsako družino v mestu se vodi posebna kartoteka, v kateri so upoštevani družinski člani in njihovi najbližji svojci, medtem ko se za služinčad, podnajemnike in sl. vodijo posebne pole, ki so kartoteki dodeljene ter se v slučaju selitve lahko premestijo na ustrezno mesto. '	.
Mestni prehranjevalni tirad že več dni
razdeljuje trgovcem moko iz zaloge v Franzovem mlinii. Množina moke za vsakega trgovca se za enkrat določa približno na podlagi prijav odjemalcev. S 1. februarjem bodo uvedene karte, brez katerih nihče ne bo mogel nakupovati. Z odrezki kart, ki jih bo ofodržai trgovec ter jih bo moral predložiti prehranjevalnemu uradu, pa se bovodila kontrola z matematično natančnostjo in na podlagi teh odrezkov se bo tudi v nadalje dodeljevala potrebna količina moke. Karte za moko ho izdala banska uprava enotno za vso Slovenijo. Pričakuje se, da bodo prišle v Maribor okoli 26. januarja, nakar jih bo prehranjevalni urad razdelil. Glede načina razdelitve še sedaj ni dokončnega sklepa, ker bo pri tem merodajen predvsem razpoložljivi čas, da se zadeva do 1. februarja uredi. Verjetno pa jih bodo dobili hišni lastniki, da jih ■razdelijo naprej ljudem v svojih hišah.
Svetovni prvak na ledu v Mariboru
Po svojem nad vse uspelem gostovanju
v Ljubljani bo svetovni prvak na ledu olimpijec Dunajčan Karl Schaffer nastopil s svojo partnerico Fritzi Gillardovo tudi v Marilx>ru. Poročali smo že o tozadevnih pogajanjih ,ki so se sedaj zaključila s pristankom obeh mojstrov na ledu. Tako bo tudi mariborsko občinstvo imelo priliko, videti na ledu dva umetnika mednarodne-
ga slovesa, prireditelj večera SK Zeleznij-č.ar pa bor s tem izvršil lepo propagandi) za drsalni spori. Nastop priznano dvojic;1 lx> v petek zvečer. SK Železničar bo za to prireditev posebno pripravil svoje drsališče, zlasti velja lo za razsvetljavo, ki bo na podlagi izkušenj zadnjega nastopa popolnoma preurejena. Podrobnosti l>omo še objavili.
POBREŽANJ, ODDAJTE VPRAŠALNE POLE
Uprava pobreške občine poziva vse hišne posestnike in vse najemnike, da brezpogojno v ponedeljek. 20. januarja, oddajo vprašalne pole zaradi moke. Kdor tega ne bo storil, bo v nevarnosti, da ne bo dobil krušnih kart. Kdor še nima vprašalne pole, naj se takoj zglasi na občinskem uradu, da jo dobi. — Nadalje opozarja uprava občine vso javnost, da je brez potrdila posestnikov vsakomur prepovedano odvažati aK odnašati drva in les iz gozdov na Pobrežju, Teznem, Dogošah in Zrkovcih. Gozdni čuvaji imajo nalog, da v slučaju potrebe uporabljajo orožje. — Vsi kolesarji na območju pobreške občine naj od 20. januarja dalje prijavijo svoja kolesa na občinskem uradu. Za prijavo veljajQ iste takse kakor lansko leto.
pel Prelovčevo žalost, inko «,Poljana toži". Pokojna ga. Ana Ivukovčeva, ki se je za časa svojega bivanja v Celju s svojim soprogom vneto udejstvovala na nacionalnem kulturnem in socialnem področju, bo slovenskemu Celju ostala vedno v trajnem in najlepšem spominu.
m Ljudska univerza v Mariboru. V po-nedeljek,;20. jan , bo predaval g. Karel Su-menjak o sugestiji in hipnozi. Teoretičnemu delu bo žtedil eksperimentalni, kjer bo predavatelj skušal s pomočjo primernih medijev prikazati bistvo Svoje teme.
m. Poziv dajalcem krvi. Osebe obojega spota, brez razlike stanu, v starosti 20 do 45 let, ki so popolnoma zdrave in voljne ob
potrebi dati na razpolago svojo kri proti odškodnini od 250 din naprej, naj se zglase do vključno 20. jan. ,t.,1. .ati v laboratoriju medicinskega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru, ali v Zdravstvenem domu v Mariboru, Koroščeva ut, ati v pisarni Rdečega križa' na okrajnem načelstvu Maribor, levi breg, šoba št. 43, II. nadstr., med 10. in 12! uro.
* PSHJOGRAFOLOG Karmuh sprejema obiske v hotelu „Zamore“.
* Lutkovno gledališče Sokola Matice uprizori v nedeljo. 19. t. m., ob 15. igro ..Vragov svak‘V'
* Trafikant je pozor! V nedeljo, dne 19. t. m. se vrši ob IG. uri v restavraciji „SIon" g. Emeršiča na Aleksandrovi cesti občni zbor Udruženja trafikantov v Mariboru! Radi izredne važnosti , se naj udeleže vsi trafikaittje' tudi nečlani. Udeležba nujno i»treh n a v lastnem interesu. Posebnih vabil ne bo. Odbor.
S A N ATOM J v Mariboru, Tyrševa 19. Naj-moderneje urejen za operacije. Enterokli-ner za izpiranje debelega črevesa. Vodja specialisl-kirurg dr. Černič.____________________
pri
Vsi časopisi,. domači ter inozemski Hinko SAX, Grajski trg.
* V petek. 21. t. m., ob 18. uri se vrši v klubskih prostorih Aleksandrova' c. 12-1. redna Itlna skupSHna mastnega odbora • Aero-kluba v Mariboru.
* Gasilska čela Pobrežje, vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo, ob 15. uri v gostilni Rozman, vse svoje podporne člane, pobreška društva, posebno še člane, ki so čet: dodeljeni za vojno gasilsko službo.
* Pisarniške poSrebščine. tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg.
* Trdo kožo ist kurja očesa odstranimo bre/. bolečin, „BATA“, Maribor.
*• MNOGO PRIHRANITE pri gospodinjstvu po nasvetih družinskega lista »Prijatelj". Eno številko dobite zastonj, če sporočile svoj naslov upravi v Ljubljani. Dalmatinova 8/V.	"
KUPUJTE
V	TISKOVNI DRUŽBI Z O Z. Maribor. Cankarjeva 1 Telefon 25-45
m. Dežurni zdravnik OUZD bo v nedeljo 19. jan., g. dr. Hugon Velker, Maribor, Koroška c. 10, tel. 25-75.
m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 18. do vključno 24. jan. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85, ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
Narodno gledališče
Sobota, 18 jan., ob 20.: „Plcs v maskah". Red A. Zadnjič. Gostovanje Vere Majrli-čeve in 2ana Francla.
Nedelja. 19. jan., ob 15.: „Cigan baron . Ob 20.: ,,Na dnu“. Zadnjič. Globoko znižane cene.
Kino
* Kino Esplanadc. Do vključno ponedeljka .,Melodije iz sanj", z Giglijem Sledi ,,Balalajka" z Eddv Nelsonom iii llo-' no Masseyjovo.
. * Grajski kino. Danes ,,Slovanska rapso-dija“. Češki film o človeku, ki ga usoda neusmiljeno preganja. Sedlačkova. Pospi-šilova.
~ Kino Union. Do vključno ponedeljka „Union Pacific1*, velepustolovni film o gradnji prve železnice v Zapadni Ameriki Senzacija.
* Zvočni kino Pobrežje 18. in 19. jan. interesantni film „Beli tovor“.
10 cm
Smužarska poroilla
(„Pulnik", Maribor, 18. januarja)
Poštarski dom: —14 C, jasno, pršiča na podlagi 40 cm.
Mariborska koča — Pohorski dom:	11
C. jasno, 10 cm pršiča na podlagi 55 cm.
Sokolski dom: —15 C, jasno, 10 cm pršiča na podlagi 70 cm.
Rška koča: —15 C, jasno, 10 cm pršiča na podlagi 50 cm.
Sv. Lovrenc na Pohorju:	14	C, jas-
no, 10 cm pršiča na podlagi 35 cm.
Senjorjev dom: —16 C. jasno, 17 cm pršiča na podlagi 60 cm
Koča pod Kopo: —12 C, jasno, 20 cm pršiča na podlagi 45 cm.
Koča na Kremžarjevem vrhu: —12 C, jasno, 35 cm pršiča na podlagi 40 cm.
Rimski vrelec: —17 C, jasno, 60 eni pršiča.
Peca: —4 C, jasno, 80 cm pršiča
Rogaška Slatina: —12 C, jasno, 10 cm pršiča na podlagi 18 cm.
Oset (Grič): —6 C, jasno, 10 cm pršiča na podlagi 30 cm.
Smuka povsod odlična!
Železniški delavci in nameščenci v boju z jetiko
ZAČETEK SAHOVSKEGA PRVEN STVA
Jutri pričnejo po vsej Sloveniji tekmovanja šahovskih klubov za prvenstvo' Slovenske šahovske zveze. V Mariboru se v prvem kolu srečata Šah. sekcija SK Železničarja in Šah. klub UJNŽB »Vidmar«. Tekma bo ob 14. v restavraciji »Mariborski dvor«. Za oba kluba bodo nastopili njuni najboljši igralci.
m Upokojen jo pisarniški o lici a J v t). skup. Anton Mere pri okrajnem sodišču v Mariboru.	,	.
rn Napredoval jo v kazil iliuški službi Valter Sant, poveljnik paznikov 10. skup. v Mariboru.	.
*	Inserati za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg.
m Pogrebu gospe Ane Kukovčevc, soproge mariborskega odvetnika g. dr. Vekoslava Kukovca, ki je bil včeraj popoldne na okoliškem pokopališču	v Celju, sc	je ix>leg
mnogih celjskih odličnikov in znancev težko prizadete rodbine, udeležilo tudi števil no celjsko občinstvo. Moški zbor Celjske-»a društva je svoji nekdanji agilni članici, £i se je kol vneta igralka pridno udejstvovala na gledališkem odru	Celjskega
pevskega društva v	predvojnih	letih, za-
L. 1938 se je ustanovilo pri Ljubljanski železniški direkciji društvo za podpiranje jetičnih bolnikov, h kateremu so od pričetka pripadali tudi delavci mariborskih železniških delavnic in vplačali nad 8 tisdč prispevkov. Ker pa so lokalne razmere zahtevale ustanovitev posebne or-por, za katere so se sredstva zbrala v Podporni fond delavcev in uslužbencev delavnico drž. žel. v Mariboru, ki pa je pritegnil tudi ostale bolnike, ki bolehajo vsaj že 6 tednov, pozneje je bila ta doba podaljšana na 2 meseca.
Kako potrebna in koristna je bila ustanovitev tega samostojnega fonda v mariborskih delavnicah, je pokazal sinočnji prvi redni letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik Rado Reberšek, ki je med navzočimi zlasti pozdravil upravnika delavnic inž. Vidica ter zastopnika ljubljanskega podpornega društva g. Otrato. Nato sta poročala tajnik Ludvik Prebil in blagajnik Ivan Molan. Upravni odbor je v prvem poslovnem letu razdelil 117 pod-ganizacijc je bil v marcu 1939 ustanovljen glavnem iž par od prejemkov delavcev ter nastavljenega osebja ter iz članarine obeh skupin. Ostale dohodke so dali nadaljnji prostovoljni prispevki, razna darila ter prebitki pri zbirkah za vencc. [Na podporah je bilo izplačanih 39.550 din.
V 1. 1940 je dal povprečno vsak delavec mesečno 1.85, vsak nastavljenec pa din 2.17, prispevki so .se v primeri z dobo, dokler so bili Mariborčani včlanjeni v ljubljanskem društvu, potrojili. Uprava društva je sklenila, da bo podpore podeljevala načelno v živilih, gotovino dobivajo le oni člani, ki ne vodijo svojega gospodinjstva ali ki izrecno žele gotovino. Med boleznimi, zaradi katerih so se izplačevale podpore, je na prvem mestu tuberkuloza s 26%, ki izbira svoje žrtve v pretežni meri med mizarji. Zaradi tega je društvo interveniralo tudi pri upravi delavnic za izboljšanje higienskih prilik ter je tudi v tem slučaju, kakor vedno, našlo pri upravniku polno razumevanje in podporo. Višina podpor članom se je sukala med 100 in 2000 din. Fond je zaprosil za podporo tudi prometno in socialno ministrstvo ter mestno občino, saj deluje društvo tudi v korist splošnosti, železnic iti državne uprave. V imenu nad zornega odbora je preds. Druškovič Fr.' predlagal razrešnico s pohvalo.
V	imenu ljubljanskega podpornega dru štva je pozdravil zborovanje delegat Otrata, ki je tudi osvetlil ljubljanske prilike z ozirom na odcep Mariborčanov in na ustanovitev posebnega fonda v de lavnicah.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena dosedanja uprava. Nato je bilo sklenjeno, da se po možnosti zviša, ako bo članstvo na to pristalo, višina mesečnega članskega prostovoljnega prispevka, da bi se lahko podeljevale izdatnejše podpore ter zmanjšala karenčna doba zopet na 6 tednov. Članstvo pa naj bi se tudi sicer zavedalo koristnosti ter svoje ustanove ter ob raznih prilikah naklanjalo zbirke in prebitke v fondovo blagajno.
V	mariborskih delavnicah drž. žel. je preko 20Q0 delavcev ter okoli 150 na-stavliencev. Ker je železničarski poklic izpostavljen vsem vremenskim neprili-katn ter je delavstvo mnogokrat zaradi slabših socialnih pogojev tudi manj odporno, podlega raznim boleznim, zlasti tuberkulozi, ki ji je treba posvečati posebno pažnjo, ker je nalezljiva. Zato naj niti eden uslužbenec drž. žel. delavnic ne odklanja prispevanja v fond. ki pomeni važno postavko v ureditvi socialnih prilik v delavskih vrstah in nudi v slučaju potrebe podporo iz lastnih sredstev, ne pa miloščino. Obenem pa nudi tudi vsakemu možnost zdravljenja zanj in za njegove družinske člane, saj je naše mesto žal znano zaradi visokega števila tuberkuloznih obolenj.
Prirodiaio*sna kramliania
Domača pogonska goriva za motorna vozila
Nafta in njeni destilati bencin, petrolej in razna motorska olja igrajo že od začetka najvažnejšo vlogo pri pogonu motornih vozil. Danes je na svetu okoli 50,000.000 avtomobilov, razen drugih motornih vozil, tankov, ladij in letal. Velika večina lahkih vozil uporablja kot gonilno sredstvo bencin, ki še vedno ostaja v vsakem oziru idealno gorivo, medtem ko se pri večjih vozilih, avtobusih in tovornih avtomobilih v zadnjih letih vedno bolj uveljavlja nafta in težja motorska olja, ki so jih že zdavnaj uporabljali na ladjah.
Poraba bencina in nafte raste z dneva v dan. Nafta je postala eden najvažnejših čini-teljev moderne države, v mirnem času iz gospodarskih, še bolj pa iz narodno-obrambnih ozirov v vojnem času. Kakšne usodne posledice ;ma lahko včasih ta brezobzirna borba za nafto, nam je drastično pokazal nedavni potres v Romuniji, ki je nastal zaradi sesedanja zemeljskih plasti nad zažganimi petrolejskimi vrelci.
Samo dve večji državi na svetu sta neodvisni v pogledu nafte, USA, ki proizvaja 6O»/0 celokupne svetovne proizvodnje, in pa Sovjetska Rusija. Vse ostale večje države so navezane na uvoz iz svojih kolonij ali iz inozemstva.
V naši državi so prehodna vrtanja odkrila nafto na več krajih, ampak za enkrat povsod v manjših količinah, tako da se baje ne bi izplačale naprave za črpanje. Danes, po dva in dvajsetih letih v svobodni državi smo v pogledu motornih goriv še vedno navezani izključno na uvoz.
Kakor v vseh ostalih državah, ki nimajo svoje nafte, tako smo tudi mi začeli iskati nadomestno motorno gorivo, ki bi lahko krilo del in v skrajnem primeru tudi ves naš uvoz nafte.
Od vseh goriv za današnja motorna vozila je bencin še vedno idealno gorivo, že zaradi svoje visoke toplotne moči in brezhibnega zgorevanja. Najboljše nadomestno gorivo za bencin bo torej samo umetno pridobljen bencin iz drugih surovin, ne iz nafte. Danes proizvajajo ta sintetični bencin na veliko iz črnega premoga v Nemčiji, Franciji, Japonski; proizvodnja je pa še vedno neznatna v primeri z ostalo porabo bencina.
V naši državi sintetičnega bencina ne delamo, ker nimamo črnega premoga. V primeru, da nekoč ne bomo mogli dobivati nafte in bencina iz tujine, bomo morali v sili začeti uporabljati manjvredna domača goriva, in temu primerno tudi prilagoditi konstrukcijo motorjev.
Kot osnovna surovina za nadomestno pogonsko gorivo za motorna vozila prihajata pri nas v poštev predvsem rjavi premog in les. ki ga imamo dovolj, deloma tudi razni poliski pridelki, krompir, koruza, pšenica, rž
Premog in les se v načelu lahko že v nepredelanem stanju indirektno uporabljata za pogon motorjev, samo je treba dodati posebno napravo, plinski generator. Premog oz. les gori v generatorju, motor sam pa ženejo plini, ki pri tem zgorevanju nastajajo, še bolj se je pri tem načinu kurjave obnesel premog in les v oplemenjenem staniu, to je, da plinski generator kurimo z briketi rjavega premoga oziroma lesnega oglja.
Z vgradnjo plinskega generatorja se pri avtomobilu znatno zvišajo investiciiski stroški, mrtva teža avtomobila se poveča, pri tovornih vozilih pa navadno precej zmanjša nosilna površina. Zmogljivost bencinskega motoria se pri poganu z generatorskim plinom zmanjša približno za eno tretjino. Zaradi tega ima avto slabško akceleracijo in v hrib vozi počasneje. Ta slaba stran se da odpraviti z večjo kompresiio motorja, ali z uporabo posebnega kompresorja. Pogosto tudi pri predelavi vozil na pogon z lesnim ali premogovim generatorskim plinom vgrajujejo večji motor, tako da ima avto isto hitrost in zmogljivost kot prej.
Kljub vsem navedenim nedostatkom je pogon z generatorskim plinom zelo ekonomičen, posebno za večia vozila. V praksi se je pokazalo, da srednje težka vozila, okoli štiri-tonska, s pogonom na generatorski plin lesa oziroma briketov lesnega oglja ali rjavega premoga lahko, kjir se ekonomičnosti tiče, uspešno tekmujejo celo z Dieselovim pogonom. V teku so tudi poskusi z, briketi lesnega oglia za poeton malih avtomobilskih in letalskih motorjev. Pred kratkim smo čitali o uspelem poskusnem letu neketra italijanskega letala z motoriem 85 KS in plinskim generatorjem, kier se kot gorivo uporablja premog.
Prav unorablnvo tekoče domače gorivo za motorje ie tudi metanol ali metflnl alkohol, ki va dohivamo pri suhi destilaciji lesa razen oglia in drugih produktov. Neki naš osebni avtomobil že četrto leto uporablja mesto bencina mešanico 85 odstotkov metilnega alkohola z drii"imi lažiimi produkti suhe destila-ciie lesa Tei mešanici dodaiaio četrt odstotka mazivne^a olia. Motoriu so oovečal' komnresiio in dod»li nanravo za predhodno seprevante poriva in zraka. Klinb mam'ši toplotni moči metilnega alkohola ie noraha goriva samo neznatno večia od norabe bencina pri isti maksimalni hitrosti Ko so še regulirali khrburatnr. so povečali maksimalno hitrost avtomobila za netnaist odstotkov od hitrosti dosežene z bencinom, seveda pri sorazmerno novečanl norahi poriva.
' Druiro. še. va?n<»:še domače tekoče crorivo za mntorie ie efnl aHfobol orlronm šoirlt. ki bi ea lahko nrnii-vaiali na veliko iz krnipnlrla koruze in drttfrib nnlistih rtridollfAv. Alkohol ima man:Šo tnnlotno mn?1 od bencina, za*o na večjo odpornost proti detonacijam v cilindru,
tng. Dr. Svetopolk Pivko
razen tega tudi jako lepo gori, brez saj in I drugih ostankov Lahko ga direktno uporab- j ljanio za pogon bencinskih motorjev, samo je i treba izmenjati dizo v karburatorju. Sam al- j kohol oziroma špirit brez dodatkov se redko- j kdaj uporablja, in to še samo za majhne mo- : torje, ki jih predhodno poženejo z bencinom j
V naši državi dodajajo bencinu zaradi zmanjšanja uvoza nafte 20% etilnega in 0.6 j odstotkov metilnega alkohola. Pri hladnem ] vremenu se v tej mešanici bencin rad oddvo-; ji od alkoholov.
V zadnjem času se je pri nas kot avtomo-1 bilsko pogonsko gorivo začel precej uporab- i Ijati. tudi zemeljski plin, ki ga črpajo in kom-primirajo v Bujavici. Glavna njegova sestavina je metan in je lažji od zraka. Precej tega plina se uporablja za razsvetljavo naših železniških vagonov. Za pogon avtomobilov so v prometu jeklene bombe, ki vsebujejo deset kubičnih metrov plina pod pritiskom 200 atmosfer.
Pogon z zemeljskim plinom je zelo ekonomičen, zahteva pa precej investicijskih stroš- i kov in organizirano mrežo preskrbovalnih postaj. Zaradi teže jeklenih bomb je njegova uporaba omejena predvsem na večja motorna vozila. V letalstvu bi ta pogon prihajal v poštev samo pri največjih bombarderjih in
transportnih letalih.
To so v glavnem možnosti, s pomočjo katerih bi lahko zmanjšali uvoz nafte, bencina in drugih motornih goriv iz tujine.
Vsak bencinski ali Dieselov motor je treba pri prehodu na pogon z drugim gorivom več ali manj preurediti. Pri pogonu z alkoholom je treba predvsem izmenjati dizo pri karburatorju, pri pogonu z generatorskim plinom je treba razen plinskega generatorja dodati napravo za mešanje plina z zrakom, navadno tudi povečati kompresijo motorja. Pri predelavi Dieselovega motorja na pogon z generatorskim plinom je treba razen tega dodati še zažigalno napravo in navadno zmanjšati kompresijo motorja. V večini primerov se pa vsi ti znatni stroški, kar jih zahteva preureditev motorja, že v doglednem času izplačajo zaradi nizke cene novega pogonskega sredstva.
Kot posebnost bi h koncu še lahko omenili sestavljanje umetnih pogonskih goriv iz domačih cenenih surovin, predvsem iz lesa in premoga. Tako umetno gorivo mora imeti povoline pogonske lastnosti pri nizki nabavni ceni. Zgorevati mora z lahkoto in s čim manjšo količino pepela, mora se lahko razpršiti in razpliniti, razvijati veliko toplotno moč in ne sme detonirati v cilindru.
V najnovejšem času je bilo izvršenih precej poskusov z motorji, ki so kot gorivo upo-jabljali direktno prah oplemenjenega lesa. Les se v enem primeru fino zmelje in ge mu odvzamejo vse sestavine, ki bi pri zgorevanju razkrajale kovinske dele motorja. Z nekaterimi kemičnimi dodatki se prahu še poveča toplotna moč. Pri motorju odpade karburator in vsi ventili, dodaja pa se pumpica.
V teku so tudi poskusi z drugim gorivom, ki je v glavnem očiščen in oplemenjen prah lesnega oglja. Znano je, da je lesno oglje že samo na sebi zelo visokovredno gorivo zaradi visoke toplotne moči, ker ne vsebuje žvepla in daje zelo malo pepela.
Kljub raznim začetnim težavam ima ta motor lepe izglede zaradi visokega termičnega koeficienta zgorevanja in nizke cene goriva.
Končni uspeh obskrbe naših motorjev z domačim pogonskim materialom je odvisen brez dvoma od tesnega sodelovanja kemika in strojnika. Kemik sestavlja visokovredno umetno gorivo, strojnik pa skrbi za brezhibno delovanje motorja, ki bo v toliko sigur-nejši, v kolikor ni navezan samo na eno vrsto goriva.
Včasih je bolje uporabljati visokovredno in drago gorivo in s tem enostavne in v obratu sigurne motorje, v drugem primeru se pa bolj izplača odločiti se za domače, enostavno in ceneno gorivo in s tem za specialne motorje in višie investicijske stroške.
Kar se tiče raznih parnih in električnih avtomobilov, ki jih od časa do časa vidimo po raznih avtomobilskih razstavah, se še za enkrat niso najbolj obnesli in nimajo večjega pomena.
Nesrečna Ifubezen hu*ša človeka
Znana jc medicinska ugotovitev, da se ljudje zaradi prevelikih skrbi, posebno pa zaradi ljubezenskih razočaranj shujšajo. Izguba na teži pa ne preseže več kot 6 do 7 kg pri normalnem človeku. Cim je izguba na telesni teži večja, mora biti vzrok bolezen, ki telo hujša. '
Izjema v lem je mlada dama iz Los Angelesa v Kaliforniji, debela Miss La-\vrence Thompson, ki jc tehtala 240
kg. Leta 193(5. se je poročila s, Thompsonom. ki je bil zelo surov in nezvest zakonski drug. Zaradi ljubosumja in trpljenja pred razjarjenim dedcem je začela Lawrence hirati. Slabo je spala in izgubila na teži od 240 na 180 kg. Izgubila je tedaj 60 kg, težo, ki bi prisojala leporasli mladenki. Sodišče je vzelo to dejstvo kot zgovoren dokaz za ločitev zakona na škodo moža.
Da se prezgodai ne postaramo
Človek samega sebe pogosto preveč zanemari. Posledica je nepopravljiva, namreč
?redčasna ostaritev. Kdaj se postaramo? 'akrat, ko zahtevamo od našega telesa oz. jiiaše kože več nego nam zmore dati. Premislimo malo samo to: v poletju smo dali naši koži in naSemu telesu mnogo. Telo smo razgibali in pogosto okopali v sveži vodi. kozo smo sončili, zračili, masirali in mazali z raznimi za kožno tkivo redilnimi kremami. Cim postane hladno, se konča kopanje, sončenje in vse kar je s lem v zvezi. To jc za kožo in telo tako hud udarec, da ga sicer prenese, toda posledica se kaže v večji postaranosti nego bi bilo sicer potrebno.
Zato ne smemo z negovanjem našega telesa tako na mah končati. Najprej bo seveda odpadlo kopanje v naravi, dolgo pa lahko ostanejo še zračne in sončne kopeli, skozi vse telo pa masaža. Posebno priporočljiva je masaža s suhimi, seveda ne preostrimi krtačami, nadalje dnevno drgnjenje telesa s prestano, hladno vodo, vsekakor pa seveda tudi dnevna telovadba, katera neverjetno veliko pripomore k gibčnosti in mladostnemu izrazu telesa.
Velike važnosti pa jc tudi hrana. Neki zdravnik pravi, da je za soncem telesu najpotrebnejša solata, in sicer solata iz vseh vrst sočivja.
Tudi mrtva telesa ima*o „živPen'e"
Da ostre meje med živalskim in rastlinskim svetom ni. temveč, da prehaja živalski svet polagoma v rastlinski in narobe s celo vrsto vmesnih oblik, nam je že davno znano. Težjo pa nam je umljivo, če slišimo, da tudi med „živim stvarstvom' in „mrtvo naravo" med živalstvom in rastlinstvom po .eni ter rudninami po drugi strani ni ostrih mejnih črt. In vendar je tako. Ne-
kateri raziskovalci trdijo, da je prasnov vsega življetnja, živ ali protoplazma, v amorfni obliki vsebovana tudi v kameninah in kovinah ter se lahko zbudi v nekašno življenje.
francoski fiziolog Stephane Leduc je že pred 30 leti ustvarjal ,,umetne rastline". Gmoto iz protoplazme je uporabil kot nekakšno rodovitno prst in vanjo je vsejal
kot „seme“ anorganske snovi iz magnezija in spojin kuhinjske soli. Uspeli so bile alge, torej žive rastline, ki so zrasle iz tega rediva, ne da bi učenjak vanj položil klico ali seme.
Še očitneje se nam pokaže „življenje‘‘ v mrtvih telesih iz poskusa, ki so ga napravili v Ameriki. Na vodoravno obešeno železno palico so obesili utež, in sicer tolikšno, da jo je palica komaj še prenesla, nc da bi se prelomila. Recimo, da jc znašal utež 1 kg. Naslednji dan so je izkazalo, da vzdrži palica že 110 kg, tretji dan 120 itd., torej težo, zavoljo katere bi se prvi dan v trenutku prelomilu. Mrtvo železo je tedaj „treniralo‘‘, kakor si kakšen športnik trenira mišice. Ko so palico po tjh poskusih po dolgem prerezali in mikroskopno preiskali, so odkrili projav, ki ima precej podobnosti z ojačenimi mišicami po športnem treningu. Na kraju, kjer je teža najbolj učinkovala in kjer je železni palici najbolj pretila nevarnost, da se prelomi ,so ugotovili neko odebelitev. Mrtva kovinska gmota se je bila tedaj proti temu kraju dobesedno pretakala ,da ga je odebelila in ojačila., To je reakcija, ki govori vsekako o nekakšnem življenju v kovini. Opazimo jo v isti obliki ob vsaki priliki tudi pri živih bitjih, n. pr. pri drevesih, ki smo jih ranilf In se na tem mestu odebelijo, kakor sc odebeli na prelomnici človeška kost, ki se je zlomila in spet zacelila. Brazgotine po ranah na koži tudi niso nič drugega nego isti pojav.
Tudi bombe so lahko koristne. V angleških jeklarnah delajo noč in dan. Med bombardiranjem so morali v neki jeklarni ndaljevati delo v temi, ker bi drugače komaj začeto vlivanje plošč trpelo veliko škodo. Med tem je padla na tovarno zažigalna bomba. Neki delavec jo je hotel odstraniti, toda poslovodja ga je zadržal: »Pusti to blaženo stvarco!« in ob svetlobi sovražne zažigalne bombe so nato delavci dokončali svoj posel.
Psihološki tečaj M. Kofca
Posrečilo se nam je pridobiti našega priznanega dušeslovca g. Martina K o j c a, da bo naSe cenj. bralce v obliki tedenskih tečajev uvajal v vsakdanjo praktično uporabo novodobnih dušeslovnih dognanj in odkritij.	Uredništvo
UVOD
Vsem ljudem je dano brezmejno hrepenenje ' za boljšim, lepšim, plemenitejšim in popolnejšim življenjem. Tega hrepenenja se zlasti zavedamo in to hrepenenje nas zlasti preveva v današnjih razburkanih dneh, ko se zdi, da du-; šijo kaotične razmere ves svet, ko se vrtinčijo I v divjem plesu sami nizkotni nagoni, ko tarejo slehernika neznane skrbi, ko mu bojazen. ! sovraštvo in besnost kradejo mir.	'
Toda star pregovor pravi: »Kadar žalost do vrha prikipi, že veselje se glasi.« 2e zgodovina nas uči. da sledi sleherni dobi splošnega razkroja doba splošnega vzleta. Ta resnica je ostala živa do današniih dni in bo morala ostati tudi v bodoče. Kajti nihče hi ne mogel sprejeti vase nič boljšega, popolnejšega in res osrečujočega, ne mogel bi tega razumeti in obrniti sebi v prid. če bi že prej sam na lastni koži ne preskusil in občutil nič slabega in morečega, šele hude preizkušnje in hudo trpllenje snrožiio v človeku hrepenenje po iskanju višjih dobrin. Potemtakem se samo iz slabetra in morečega rodi napredek, naisj bo kakršen koli.
Zaradi tega tolikanj hrepenimo po sreči. 7aradi tega si posebno v današnjih hudih časih milijoni in milijoni po tihem in na glas želijo miru, odrešenja in vrnitve k svojemu lastnemu jazu. Slehernik občuti na tisoče ne-dostatkov, ki mu grenijo živlienje. Vsi ljudje se pehajo za sprostitev, ti. tu, drugi tam. Ne-
kateri so bolni in bi radi ozdraveli, nekatere morijo poslovni uspehi in radi bi našli pot k uspehu. Nešteti so nezadovoljni v zakonu. Neštete trapijo občutki manjvrednosti, umišljenih ovir, strahu in tako dalje.
Ni človeka, ki bi ga kar koli ne težilo in prav tako ni človeka, ki bi si ne želel najti odrešilne bilke, ki bi ga s čudežnim zamahom odrešila vseh nadlog in tegob.
Sleherni bi si rad pridobil znanje, kako bi si uredil življenje, da bi mu ne moglo prinesti nič slabega več.
Ta želja milijonov, to hrepenenje množic se bliža V naših prevratnih časih z velikimi koraki končnemu uresničenju.
Vprav današnje kaotične razmere, razdori in zmotnjave s te strani in na vseh koncih in krajih se prebujajoče in svojo veljavo zahtevajoče ideje poduhovljenosti, uglajenosti in poplemenitenja človeka z druge strani, so zgovoren dokaz, da drži naša pot v lepši in srečnejši vek, ki se bo v njem izkristaliziral pov svetovni nazor, nov svetovni red, ki bo dvignil človeka nad vse slabo in nizkotno in bo zagotovil sleherniku tisto mesto, ki mu kot naibolj razvitemu bitju na tem planetu po vseh pravicah gre.
Smisel in namen bodočega psihološkega tečaja je torej v tem, da se seznanimo tudi mi s to novo, vse slabo v življenju ugonabliajoče in vse dohro, nlememto in usnešno povzroču-iočo miselnostjo in nanosled doženemo, kako bi io s pridom uporabljali v praktičnem življenju.
Domnevam pa, in to moram nrav p osebe’ nripomniti, da se bo bralcem zdelo marsika* do malega novo in zaradi tega na nogled ne-raznmliivo. če ne celo nemogoč«*. Vse to pa zgplj zaradi tega, ker bo novo. Kajti kaj vse
se je že zdelo ljudem nerazumljivo in nemogoče! In vendar smo danes na moč ponosni, da smo kopico takšnih »nemogočih« stvari naposled vendarle doumeli. Ko se dokopljemo do sponanja, se nam zdi nerazumljivo, da je še toliko ljudi okoli nas, ki ne razumejo tega, kar mi že vemo.
Zaradi tega ne smete prebirati teh člankov kakor kakšne novele, ki jo prebrano vržete na kop starega papirja. Ce hočete imeti od tega tečaja popolno korist, ga morate študirati zbrano in s premislekom in sleherno tedensko lekcijo tako dolgo ponavljat), da postane vsa snov res vaša duševna svojina. Zakaj vse novo je treba najprej prebaviti In staremu prl-dejati. šele tedaj začne človek do dna razumevati koristi novega znania In ga začne uporabljati v praktičnem življenju. *»-
Z mirno vestjo vam zagotavljam in lahko mi verjamete, če vam rečem, da se vam bo ves trud, ki ga boste imeli s študijem tega tečaja, tisočero poplačal. Zakaj počasi in korakoma boste spoznali, kaj nenehoma dobro ali slabo v človeku proži in povzroča. In v kolikšni meri to človek spozna, v tolikšni meri se dokoplje do moči. da lahko zavestno in z lastnimi očmi izključi iz svojega življenja vse slabo.
Težave in zapreke vseh vrst, ki ste iim doslej zaman hoteli biti kos, bodo same izginile.
Pred sklepom uvoda moram še to pripom-njti, da na pismene individualne opise in na pismena vprašanja ne bom odgovarjal ne v pismih in v kakšni časniški rubriki, zakaj individualen psihološki nasvet je lahko polnovreden, če ima psiholog priložnost potoniti se v duševnost in živlienjske razmere osebe, ki potrebuie pomoči. Na splošno pa pridejo v mojem tečaiu vsi problemi na vrsto.
(Nadaljevanje prihodnjo soboto)
ZensV kotiček
_V_
Zena - varuhinja domačega ognjišča
Živimo v dokaj razburljivih časih. Človeku gre to in ono na živce — ne more si pomagati. Živci mu odpovedujejo, postaja siten in z eno besedo povedano — neznosen za svojo okolico.
Dom ne nudi več one prijetne, tople družinske slike kot jo je nekoč. Mož -oče je nevoljen radi poklicnih skrbi, mnogo premajhnih dohodkov in vedno znova se pojavljajočih razburljivih dogodkov novih in mnogokrat samo prefriganih potegavščin raznih brezvestnežev. Doma godrnja ali pa uporno molči. Otroci se mu umikajo, boječ se nevihte. Takih nerazpoloženih družin je' danes mnogo.
Kaj naj napravi v takem slučaju žena? Ali naj se tudi ona namrgodi ter kaže svojo nevoljo nad onimi, ki je niso krivi? Nikakor! Ženina duša je mehka, mnogo mehkejša od moževe, ona zmore celo v
bolesti izžarevati iz sebe čudovito toploto, katera je v stanju odpraviti slednjo trohico nerazpoloženja.
Po ženi sodimo dom. In kakor mnogokrat tako naj tudi sedaj žena stisne zobe, razjasni lice ter blaogdejno vpliva na moža ob njegovem vstopu v hišo Ženina vedrina mu bo vrnila voljo. Otroci bodo uzrli razigrana lica svojih staršev in zopet se bo vrnilo v dom staro veselje in razpoloženje. Nepopisno bo mož taki ženi hvaležen, da ga je, čeprav s težavo in velikim samozatajevanjem, dvignila iz temnih misli — otroci pa bodo staršem hvaležni ?a sončno mladost. Obraz materin in očetov je otrokovo prvo sonce. Bolečine duš otrok itak ne razume, zato naj jih mati zapre v srce, otroku pa naj da sonce. Taka žena-mati bo ohranila kljub vsem nevihtam, ki vihrajo mimo nas, svoj dom na dostojni višini.
Iz starih cunj nove obleke
Sedim na obisku pri dobri znanki. Ona brska po omari ter nekaj išče. Moje oči hitijo od obleke do obleke. Mnoge izmed tam visečih oblek še nisem videla. Vprašam, če so nove. <>Ah, to so same stare cunje!«, dobim za odgovor. Opozorim jo, da ie vendar nesmisel, kupovati sedaj drago a morda slabše blago nego je ono, iz katerega so narejene te takozvane stare cunje. S par dodatki ali morebitnimi kombinacijami <lveli oblek v eno dobi par čednih oblek. In kaj mi je odgovorila? »Na to še mislila nisem.«
Vidite, takšne smo .Tožimo, da smo gole kakor Eva in revne kakor cerkvena miš, kažemo z ogorčenjem na visoke cene v izložbi, ostajamo vse proste ure doma, ker nas je sram že vedno v eni in isti obleki med ljudi, a ne zmisHmo. da si lahko iz takih zadreg na prav enostaven način pomagamo.
Karkoli je danes v omari še celega in več ali manj uporabnega, ne sme pred-
stavljati stare cunje, temveč nekaj, česar se naravnost razveselimo. Dandanes se moramo naučiti delati iz starega novo. Zložite vse stare, trenutno neuporabne obleke na posteljo. Parkrat bodo pohitele vaše oči.od ene do druge in že boste začeli v duhu ustvarjati razne nove kombinacije. Tu boste dodali košček drugo-barvnega blaga in spremenili kroj, tam obleko le obrnili in nekoliko spremenili, iz krila in bluze naredili obleko iz celega, iz dveh oblek skladnih barv eno obleko itd. Z malenkostnimi izdatki boš imela zopet par novih oblek in zopet te bo zamikalo med ljudi in v družbo.
Ako imaš otroke, boš pa stare cunje še temeljiteje izkoristila. Danes^ niso časi za to, da bi nekaj nerabljeno ležalo v omari. Ako pa starih oblek ne misliš obnoviti ali pa jih nisi potrebna, potem jih pokloni revežem, ki so potrebni in ti bodo tudi hvaležni.
Da ne boš obsedela med d verna stoloma
Da ne burno v kakem nesporazumu: mislim namreč vse one deklice, mlajše in starejše, ki bi se rade poročile, rajši danes nego jutri, pa se še do danes niso odločile ali naj raje vzamejo bogatega Toneka ali revnega in lepega Lojzeka. -Obračati na dva oči. to dobro ni, to zdravo ni. pa tudi lepo ni. Treba pa je na žalost ugotoviti, da je pač premnogo deklet, ki vendarle tako delajo. Vtepejo si v glavo, da se morajo na vsak način poročiti, pa si izberejo kar več kandidatov, pri sebi
s; pa mislijo: ta je lep, ta je bogat, ta je izobražen, tega pa nadvse ljubim in ne morem brez njega živeti, katerega bom vzela, pa še sama ne vem — naj-bolje je, da obdržim vse štiri na vrvici.
Drago dekle, tudi fantje niso tako neumni kot se ti včasih zdi, in ker niso, se najmanj dva taka kandidata že iz lastne uvidevnosti poslovita. Sedaj se prične igra v troje.
Piše enemu, piše drugemu, hodi na sestanek sedaj s tem, seda) z onim. Ljubosumne scene na obeh straneh. Proti
prvemu obira drugega, proti drugemu prvoea, ali pa kratkomalo utaji obema da je nož na dva kraja Sama je sice-v neprijetnem položiu. ker ne ve kam b’ Dokler se ji je prvi na vse pretege ponujal, je hotela drugega, ko je pr'dobila drugega, se ji je naenkrat zazdel boljš' ;n primernejši prvi — ta pa se je med tem verjetno ohladil. Igra se začenja iz-nova.
Kakšen nasvet bi človek dal takšnemu dekletu? Previdnost je gotovo jako pametna in praktična lastnost, toda le na pravem mestu. Biti ne sme v škodo ne sebi ne bližnjemu. Poslušaj pamet, poslušaj srce, ne pa razna egoistična nagnjenja. Bogastvo pomeni lahko mnogo, lahko nič — istotako lepota. Odloči se za enega, če vidiš, da ni zate, si izberi šele potem drugega, ne imej pa hkratu za norca dveh, kajti lahko se ti zgodi, da boš na vsem lepem obsedela med dvema stoloma, domačim in sosedom v posmeh, ter si potem leto za letom popevala:
»Prišla je pepelnica — ostala sem devica.«
Kaj bi kuhala?
PONEDELJEK:
Opoldne:	1. Krompirjeva juha. 2. Kašnate
klobase. 3. Kisla repa. 4. Krompirjev pire. Zvečer: Srce v' omaki. 2ganci._
TOREK:
Opoldne: 1. Goveja juha 2. Govedina. 3. Ohrovtova omaka. 4. Koruzni praženec z rozinami.
Zvečer: Pečenice s kislim zeljem.
SREDA:
Opoldne: 1. Kartijolova juha. 2. Telečja pečenka. 3. Krompir. 4. Solata.^
Zvečer: Ajdovi žganci s paradižnikovo omako.
ČETRTEK:
Opoldne: 1. Juha iz starejše kokoši.. 2. Sesekljani zrezki iz kokošjega mesa. 3. Riž. 4. Solata.
Zvečer: Pražena jetrca s krompirjem. PETEK:
Opoldne:.1. Prežganka z vkuhanimi krpicami.
2.	Ribji brodeto. 3. Žganci.
Zvečer: Mlečni riž.
SOBOTA:
Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. 3.
Vinska omaka. 4. Dušen riž.
Zvečer: Krompirjev guljaž. Rezanci iz enotne moke.
NEDELJA:
Opoldne; I. Kostna iuha. 2. Svinjska pečenka. 3. Ocvrti krompirjevi žličniki. 4 Solata. Zvečer: Hladetina. Čaj.
OPOMBE K JEDILNIKI)
Zadnje čase je kuha težavna stvar. Marsičesa ni, ostale stvari pa moramo štediti. Stari recepti skoraj ne prihajajo več v poštev, t<er imajo za sedanji čas nrecei nemogoče zahteve. Z belo moko se kar poigravajo Ni čudno, nekoč je je bilo za majhen denar dovolj, danes je za drago plačilo ne dobiš Pa si lahko pomagamo. Ali je .enoten kruh neužiten? Ni! Torej tudi dmtre jedi iz enotne moke naibrže ne bodo tako slabe Ali ste že ooizkusili narediti
rezance iz enotne moke? Gotovo niste, ker najbrže niti niste prišli na tako smešno idejo. Pa vam svetujem, da se še danes lotite tega eksperimenta. Rezanci sicer za oko ne bodo tako lepi, kakor oni iz bele moke tudi tako tanki ne bodo, pač pa bodo prav tako dobri. Marsikomu se bodo široki rezanci iz enotne moke kot dodatek k kakšni omaki še boli priliubil nego beli. Ali pa
žličniki iz enotne moke. Samo poizkusite jih in morda jih boste kuhali še potem, ko, bo bele moke zopet dovolj. Le malo iznajdljivosti treba, pa bomo ugotovili, da se tudi z enotno moko lahko izhaja.
Sesekljani zrezki iz kokošjega mesa. Stare kokoši ne boš pekla, saj porabiš več drv, nego je kokoš vredna, a kljub temu bo rabila družina dvoino zobovje pri obiranju. Na nravi drugače: kokoš daj kuhati. Ko se ti zdi, da je juha že dobra, pusti v juhi lc drobovino in glavo, kokoš pa vzami iz ni c ter. io ohladi. Ko ie hladna, jo zmelji na mesnem strošku. Lahko dodaš košček slanine, če kokoš ni mastna. Z običainimi dodatki, ki jih dodaš tudi k drugim vrstam sesekljanega mesa, _na-prnHš sesekliane zrezke, ki so zčlo, okusni.
Hladetina. Napraviš jo doma. Sviniske noge, kožice, rep, uhlii in razfie kosti, še na srečo niso tako- drage, da bi si iih nov^ečni zemljani ne mogli Drivoščiti. Ntidi'0 pa ti lahko za dva do trikrat okusno večerjo. Z9-leniave: korenie, neteršili. zeleno, čebulo ’n česen spraži najprej na masti, ker ima ootera hladetina boljši okus in Jepšo barvo, nato za-lij z vodo. vsioljj vanio prinravljeno meso ter dodaj še cel^a popra, timiiana. Invoriev list in nroti koncu kiihania še sol. V steklene ali porcelanaste skodelice razdeli juho kar no porciiah in jo pusti, da se ohladi., pa je. hladetina gotova.
NEPRIJETEN DUH PO PLESNOBI
in vlagr nastane v vlažnih stanovanjih. Zlasti imaio predali in miznice tak nenriietcn duh. Odstraniš ga, če postaviš na take kraje posode z neugašenim aonom. Aono povzame vlago, ki je v zraku dotičnera prostora, zrak se osuši in duh 00 plesnohi izgine. Od časa do časa je to delo ponavljati.
Praktičen nasvet smučarkam - novinkam
Kdo se pri smučanju prehladi in kdo ne? Ali tisti, ki se oblačijo prelahko ali oni, ki se natovorijo z obleko, da komaj dihajo? Kdor bo le malo razmislil, bo ugotovil, da oni drugi.
Smučanje je eden najnapornejših športov. Večinama se smučamo tako. da si izberemo nek teren s 100—200 ali nekoliko več metrov dolgo progo ter se tam ponovno in ponovno dvigamo s smučmi na nogah na štart. To je nazorno. Telo na nogah na štart. To je naporno. Telo
stalnem gibanju, se nam prehlada ni treba bati. Čemu torej toliko obleke, katera nam povzroča le potenje in tako pospešuje prehlad. Lahek pulover s kratkimi rokavi spodaj in debelejši z dolgimi rokavi zgoraj, pa je zadeva končana. Prijetno je, če je debelejši pulover narejen v kroju suknjiča, da ga lahko ob vzpenjanju slečemo ter obesimo na hrbet za naramnice, ki so na notranji strani všite. Tako je hrbet pokrit, roke pa proste. Na vrhu si ga zopet oblečemo.
W. E. BARTHELL:
25
ZENA V DŽUNGLI
Eksotični roman Iz INDIJ E
V	tem trenutku, preden je Američan mogel odgovoriti, se je obrnila od neke najbližje skupine starejša dama v srebrno obrobljeni beli toaleti proti Jamesu NVilgardu.
»O, mister Wilgard!« je veselo zaklicala. »Lepo je od vas, da ste držali besedo! In missis VVilgard je tudi z vami!«
Bila je sama Olivia, lady Olivia; Beata se gostiteljici ni mogla izogniti, ne da bi bila nevljudna. Komaj je bilo izgovorjeno ^ujeno ime, so se sunkovito obrnile skoro vse glave. Starejše gospe so dvignile svoje lomjone. šepetali so. iztegovali vratove: »Missis VVilgard... mati, ki išče svojega otroka!«
/ »Res prav vesela sem, da ste se, vi uboga, odločili posetiti naš praznik!« pravi lady Olivia prijazno Beati. »Kakšna usoda! — Verjemite, missis VVilgard, mi vsi smo z največjim sočutjem brali v listih, kaj se je zgodilo z varni in vašo družino. Saj si je kar nemogoče misliti, da se more kaj takega zgoditi v dvajsetem stoletju! — Dovolite mi, da vas seznanim s svojimi gosti — razvedrilo vam bo koristilo. — To je missis Dalrymple, soproga mojega nečaka. Lady Fairholme, miss Edith Baker, miss ()rey. lady Wi-thehall. lord 01enny ..«
Dolga vrsta sijajnih imen je zdrsela
mimo Beate; okoli stoječi so se drenjali za čast, da bi ji bili predstavljeni. Beato je njena šibkost, glas njene gostiteljice, uspavajoča enomcrnost družabne vljudnosti, vonj iz vrta, solnce, glasba — vse to jo je omamilo... Mirno je stiskala roke, ki so se ji ponujale. Samo enkrat je dvignila pogled.
»Mister Forrest,« je dejala lady Olivia. Beata je videla moški obraz, drzen, s sijočimi sivimi očmi in zagorelo kožo. Okoli lepih ust je ležal odkrit smehljaj in pogled, ki jo je zadel, je izražal vzdržno stremljenje in občudovanje. Ali je to mister Henry Forrest, sin lorda Conwaya, gazalpurskega rezidenta?
Ko je minil prvi val radovednosti in so se sostje zopet razkropili po vrtu ter so prišli služabniki z limonado in drugimi svežilnimi pijačami, je mister Forrest počasi pristopil v Jamesu NVilgardu prosil:
»Prepričan sem, da missis VVilgard v navalu imen mojega ni razumela — ali bi hoteli biti tako dobri in me predstaviti še enkrat?«
James VVilgard je pokimal in se dotaknil Beate, ki je izgubljeno gledala po razgovarjajočih se družbah.
»Želela si bila, da te seznanim z mi-istrom Forrestom: tu je.«
Beata ga je pogledala in bežno zardela.
»Drago mi je,« je dahnila in mu prožila roko. Spoštljivo se. je. sklonil mister Forrest nad njo.
Alj je bilo naključje ali namen, da se je prav tedaj James VVilgard zapletel v vnet razgovor z enim svojih angleških znancev, Beata ni vedela. Bil ji je podarjen ta trenutek, da vpraša tega najboljšega poznavalca romantične in neznane Indije: kaj naj storim, da najdem svojega otroka?______
Tudi mister Forrest je hvaležno občutil, da more govoriti s to nenavadno in lepo ženo, ki je bleščala kakor svetniška podoba med temi desetinami drugih žena in deklet. Priklonil se je in ji ponudil laket.
»Ali vas smem voditi po vrtu, myla-dy?«
Beata je korakata poleg Henryja For-resta po stranski poti, obdani s cvetočimi magnolijami. Steza iu je kmalu pripeljala v skritejši del parka. Z majhnega holmca, poraslega s cvetjem, sta videla bližnjo pokrajino. Na holmu je stala bela vrtna klop v globoki senci težko vonjajočih jasminovih grmov.
Henry Forrest je peljal Beato proti klopi. Z zmigom roke mu je dovolila, da je sedel poleg nje.
»Zelo sem vam hvaležna,« je začela Beata, in njen glas je drhtel, »da ste mi dali priložnost, govoriti z vami. Vse to tu —« pokazala jc bežno navzdol po vrtu —■ »sem prenesla samo, da bi videla vas.«
Henry Forrest nehote zardi. Njega so žene razvadile; vendar ni še nobena, ki mu je prišla kdaj blizu, govorila tako brez ovinkov. Za nekai trenutkov je dihnilo čez njegov gol obraz strmenje, da tej občudovani ženi prav nič ne pomeni kot mož: njene besede so veljale raisko-valcu, lovcu, to je prav dobro čutil. Nejevoljen, da se je proti tej nesrečni ženi samo en hip čutil užaljenega, jc vneto odgovoril:
»Vzeli ste mi besede iz ust, mylady. Tudi meni je vse, kar se imenuje družba, zoprno, in bolj sem doma v džungli pri pantrih in leopardih, kakor v angleškem visokem družabnem življenju.« Pri tem se je naravno, skoro deško smejal.
Beata ga naglo pogleda od strani. Morala se je čuditi njegovi svežosti Toda takoj .ie bila zopet pri stvari.
»Mister Forrest, moj stric —	mister
VVilgard — mi je povedal, da poznate moje doživetje —«
»Yes, mylady.«
Pričakujoče je dvignil pogled k njej.
»Mister Forrest — moj stric mi je neštetokrat dejal, da je blaznost, kar počnem. Ne verjame, da bi kdaj dosegla svoj cilj.   Toda jaz sem mati, mister Forrest...«
Za hip ie premolknila, in že so se ji ovlažile oči.
Henry Forrest je cefral jasminovo vejico in nemo gledal v tla. Prisluškoval je... kako globok, drhteč zvok!
Beata se je nemirno igrala s	svojim
robčkom.
Drzen predor Nemcev skozi blokado:	11
Nemci so v škripcih, pa goste angleške mornarje...
Angleži preg edu'e]o ..norveško ladjo", a ne slutijo, da je okrog njih posadka nemške mornarice — Komedija pred divjim begom po valovih Atlantika
Več nisem cul, ker sem kmalu nato zaslišal korake in močno trkanje na vrata. Začel sem v kabini preklinjati na vse načine. Zunaj je bilo nekaj asa tiho, nato spet trkanje. Z jeznim godrnjanjem sem razmršii lase, potegnil s sebe naprsnik ter se uredil tako, kakor da so me pravkar prebudili. Govoril sem sever-nonemško narečje, ki bi naj bilo za Angleža nekaka norveščina:
KOMEDIJA S KAPITANOM
— Prekletstvo nad prekletstvom! Kaj naj pomeni to razsajanje zunaj, sem se drl z globokim basom in sunkoma odprl vrata.
— Good morning, Sir! Žal mi je, da smo vas prebudili, me je pozdravil »kolega« in odstopil za korak. V levi roki je imel zarjavelo pištolo, desnico je dvignil v pozdrav h kapi. Za njim je stalo šest ali sedem do zob oboroženih angleških mornarjev v pisanih uniformah. Namršil sem kolikor le mogoče obraz in dejal:
— Če hočete govoriti z menoj, tedaj počakajte. da končam jutranjo toaleto. In zaprl sem jim vrata pred nosom. Anglež je vprašal mojega krmilarja:	:
— Kaj so vsi norveški kapitani tako ro-j bustni?
Prepričani bodite, da je to posebni tip satana! je odvrnil moj pomočnik in pozval kapitana v shrambo. Vedel sem, kako se bo
NtMCUA
stvar razvijala dalje. Čul sem pok zamaška, krmilar je že začel z delom. Hitro sem odprl tudi omaro pri svojem divanu, tako da so se videle lepo razporejene steklenice whiskyja in povabil kapitana v kabino, šele tedaj sem opazil, da leži na mizi moja nemška častniška mornarska bluza in bajonet. Naglo sem vse skupaj pokril z brisačo in spravil, preden je utegnil Anglež posumiti.
Na vprašanje, čemu sem izbral Tralee za zasidranje, sem odgovoril, da se mi je nekaj pokvaril stroj in sem bil prisiljen poiskati varno zatočišče. Ko smo vodili kapitana po krovu, sem skrbno pazil, da smo mu pokazali le stvari, ki niso mogle zbuditi dvoma. Mrzel pot mi je lii po hrbtu, ko smo šli mimo skladišča z orožjem. Angležu bi bilo treba samo pridvigniti pokrov in bilo bi po nas. ..
WHISKY STOPI V AKCIJO
— Allright! je dejal kapitan patruljne ladje, ko sem ga povabil v kabino in mu ponudil debelo cigaro. Postavil sem na mizo več steklenic whiskyja in začela se je gostija. Vzra-doščen me je Anglež potrepljal po ramenu in vzkliknil:	-	•-	-	-
— Sir! Vi ste moj človek!	>
Pomenkovala sva se o vožnji po inorju in
o	novicah v svetu. Prinesli so nam z broda cel kup novin in vpisno knjigo, kamor sem se podpisal kot Nils Larsen, kapitan norveške »Aud«. Iz listov sem zvedel, da je dva dni pred našim prihodom angleško vrhovno poveljstvo proglasilo obsedno stanje nad zalivom Tralee. V Fenitu so aretirali več irskih vstašev — sinfajnovcev, ker so pripravljali zaroto .proti. Angležem. Tu je torej rešitev uganke!...
Izročil sem pomočniku dnevnike in mu z nohtom zaznamoval vesti, ki bi naj ga zanimale. Kapitan »Shatterja« pa me je potrepljal po raipenU in dejal:
IN ZVEDELI SMO RESNICO...
— Nič se ne bojte nemških podmornic, jaz vas bom varoval pred njimi. Vas krmilar mi je že povedal, kako se bojite Nemcev. Naravno, če je človek v Kristijaniji zaročen in ga čaka čez dva meseca poroka, je tak strah razumljiv. Bodite brez skrbi. Ko boste tu zasidrani zaradi popravila strojev, bom jaz pazil zunaj na vas.
. In angleški kapitan mi je zelo dobre volje začel razkladati, kako so ga poslali pred tednom ia Aberdeena na zahodno obal Irske, da pazi na neko nemško trgovinsko ladjo, ki namerava izkrcati na Irskem orožje za upor-
nike ...
S krmiiarjem sva se napravila zelo iznena-dena. Anglež je najbrž o najinem začudenju drugače sodil, zato je hitel pripovedovati:
— Vi morda mislite, da Nemcev ne bo skozi blokado? Pravim vam, da bodo prišli. Ti Nemci so prekleti ljudje. Nedavno je njihov parnik :>Mowe« predrl našo blokado in ušel v Nemčijo. Norvežani ste pošteni ljudje, zato vam bom vse natančno povedal, čeprav je stroga tajna. Naša admiraliteta je zvedela, da Nemci pripravljajo neko revolucijo med Irci. Meni je ukazano, da nemško pomožno križarko, ki bi hotela izkrcati orožje in municijo za Irce, ujamem. Poglejte luko in ves zaliv; vse je natrpano s topovi. O, ti Nemci bodo doživeli svečan sprejem ...
ANGLEŽ BO BRANIL NEMCE -PRED NEMŠKO PODMORNICO
Pri najboljši volji se nisem mogel zdržati smeha: prasnil sem v krohot in trajalo je nekaj časa, da sem prišel k sebi. To je bila res krona vsej naši neverjetni sreči, ki smo jo imeli na poti. Angleški' kapitan je na krovu nemške ladje s svojimi mornarji, pa ne sluti, da so njegovi Norvežani pravi nemški mornarji z vojnih ladij.,.
Zame je bilo zdaj dovolj. Naglo sem napolnil kapitanove žepe s stekenicami whis-kyja in dejah da moramo, žal, zdaj na posel, da popravimo ladjo. Pri odhodu mi je angleški kapitan še pošepetal na uho:
— Ce boste zunaj srečali nemško pomožno križarko, pazite, da vas ne potopi. Obvestite takoj najbližjo signalno postajo ali pa katero izmed naših križark, ki v velikem številu čakajo na Nemce. Dobili boste veliko nagrado.
Po desetih minutah so vsi Angleži odšli s krova. Kmalu na to se je patruljni brod v cik cak črti oddaljil iz zaliva. Zunaj se je ustavil, da straži luko pred podmornicami.
VOJNI POSVET NA KROVU
Sedel sem v kabini in skušal zbrati svoje misli. Kaj zdaj? Po odkritju Angležev ni govora, da bi prišli v stik z irskimi uporniki. Po sredi je morala biti izdaja! Zašli smo v osje gnezdo in lahko bomo srečni, če bomo brez škode izginili iz njega.
Sklical sem na krov moštvo in mu pojasnil svoj načrt. Da rešim dragoceni tovor, sem sklenil, da še pred vzhodom lune odplujem iz zaliva in kakih 30 milj ven na Atlantik. Zaupajoč v dosedanjo srečo, sem se nadejal, da bomo z begom uspeli. Tovor lahko pro-
vA/VVNAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAXAAAAA\A/' A -	-
damo v Španiji, kamor lahko pridemo po pcl-drugodnevni vožnji. V skrajni sili lahkp prepeljemo orožje tudi v Mehiko, če bi bilo treba. Ker bi pa lahko sumili, zakaj takoj po odhodu patruljne ladje bežimo iz zaliva, smo sklenili, ostati do teme v njem.
ZANKA SE ZAPLETA
Ob 1. popoldne smo opaziii pred zalivom nek drug patruljni brod. Vzel sem največji daljnogled in ugledal na prednjem delu ladje velik top. Ladja je plula naravnost k nam.
Ha! Tu zrak ne more biti čist! Nisem dolgo premišljal.
—	Alarm! Vsi na krov! Pripravite sidro za dvig! Stroj pripravite za forsirano vožnjo!
Vse je bilo storjeno, kakor je bilo ukazano. Sidro se je dvigalo, naenkrat pa — krab. Najbrž se je sidro zataknilo za skalovje in veriga se je prenapela. Bil sem kakor iia žerjavici. Toda stroj ie začel spet delovati in ko ie bilo sidro na varnem, smo zapluli naravnost proti zahodu. Izračunali smo. da je patruljna ladja še devet milj od nas. Najbrž je bližnja radio postaja v Loopeheadu obvestila o našem za-sidranju pomorsko bazo v Limmericku, od koder so poslali potem na ogled patruljni brod. Treba je bilo tedaj stisniti rep med noge in bežati. Kajti drugo preiskavo na ladji bi ne mogli prenesti, gotovo bi odkrili, kaj vozimo ...
S POLNO PARO NA BEG
Poslal sem vse. brezposelne ljudi v kotlarno, da bi čimprej dobiti polno paro za stroje. Sam sem zgrabil za krmilo »Aud« in vozil tik ob strmi obali. Gosti oblaki dima so ostajali za nami. Anglež se nam je prec® približal. Šlo je zdaj za to, kdo bo imel daljše noge po valovih ...
Ljudje pri kojtlih so delali kakor za stavo. Da bi jih še bdi j podžgal, sem jim od časa do časa javljal skozi cev, kako blizu so ie Angleži. Tekma dolgih nog po morju je bila v polnem diru. Ljudje so delali kakor konji. Še danes mi je nerazumljivo, kako da niso poslali Angleži niti ene granate na nas...
Kmalu smo se toliko približali patruljni ladji, da smo že s prostim očesom opazili topove na njej. Videli smo, kalco sta signalna postaja na obali in angleška ladja menjavali znake. Tudi zunaj zasidrani brod našega gosta od zjutraj je dajal neke signale. Hudiča, pa ja nas ni ta izdal? Morda je bilo njegovo ponašanje s pijanstvom samo šala?
VIŠEK KOMEDIJE ZA BEGUNCE
Signal na majhnem patruljnem brodu nam je javil, naj se ustavimo. Pripravil sem vse, da našo ladjo v danem trenutku vržemo v zrak. Istočasno sem ukazal krmilarju, naj okrene na desno, da bi našega prijatelja od davi enostavno prevrnili in potopili. Če že' moramo na dno, naj gre tudi on z nami! Toda patruljni angleški brod se je naenkrat premaknil, na njem je zavjhrala zastava in spoznali smo signal TDL, t. j. ^Srečno pot... -
1 W*V^WSANWAV^/V*AV»V*vVV»VvV»VV\AN'VWWWWWvN<WVV*VVWwVv,v
jeseni. Pri tem se ne ozira prav nič, ali je mraza 10 ali 30 stopinj pod ničlo. Zjutraj ji reče: »Pojdi, in če ne prodaš vseh, veš, kaj te čaka!« Oče namreč potrebuje denar za vino. Mati mu sicer dopoveduje, da jih bo gospodar pognal iz hiše, toda oče ne misli na to. Že enkrat ga je gospodar opomnil, da ga vrže iz koče, če bo ostal se naprej pijanec. Obljubil mu je, da ne bo več pil. Toda čez nekaj dni se je znova napotil v krčmo
—	in zvečer so ga pijanega prinesli domov. čeprav je komaj stal na nogah, je vendar še pretepel ženo in hčer. Nato se je zvalil na ležišče in še tam neprestan;) godrnjal in preklinjal.. Čez nekaj časa je šele zaspal.
Dekle se je zdramilo iz premišljevanja, jabolka! Jabolka!« je klicalo s tresočim se glasom. Zobje so ji šklepetali od mraza, obraz ji je posinel in vse telo je stresal krčevit jok.
Spet bo tepena, ker ni vsega prodala. Toda tu ne more več zdržati. Pospravila je jabolka v košaro in se počasi odpravila proti domu.
Ko se je bližala borni koči, je že od daleč zaslišala gospodarjev glas. Pospešila je korake ter stopila v hišo.
V	kotu je zagledala očeta. Očividno Je bil malo natreskan. Mati je stala visoko vzravnana ored gospodarjem.
Ta je za hip obmolknil, nato j>a z osor nim glasom zavpil:
»Čez en mesec morate zapustiti kočo! Na svojem posestvu ne maram pijancev!«
Toda saj smo vendar vse leto pridno delali. Zakaj nas prav sedaj na zimo pošiljate na cesto?«
»Zato, ker tako hočem!« je odvrni! gospodar ter s trdim korakom odšel iz koče.
»Tako, zdaj si dosegel, kar sem ti že •rc;e pravila!« je jokaje rekla mati, ko je gospodar zaprl vrata za seboj.
»Tiho bodi, stara!« je zagodrnjal Matija. Nato se je obrnil k dekletu, rekoč: »Daj denar!«
Dala mu. je kovača. Ni se raztogotil, kakor zmeraj, ampak ga tiho vzel ter opotekajoč se >dše!
Napoti! se je -naravnost v krčmo. »Krčmar, vina na mizo!« so bile njegove prve besede, ko je vstopil. Nato je seael k tovarišem.
»Ti, Matija, kaj ti je res gospodar odpovedal?« ga ie vprašal sosed Kam boš pa sedaj šel in še z družino?«
Da. Kam? Saj ni rešitve. Grozna misel mu je šinila v možgane. Vstal je od mize ter x opotekajočim se korakom odšel.
V	glavi se mu je zarodil sklep. Druge rešitve ni. Kam naj gre vendar z družino, ko nima žive duše na svetu? Vse življenje jih čaka le beda in beraštvo.
Tisti večer Matije, ni bilo več domov.
NAJV1SJA GORA SLOVENSKEGA OZEMLJA
Sedaj je naj višja slovenska gora Triglav, nekoč pa smo imeli na slovenskem ozemlju drugo, še mnogo višjo goro, saj so na njenih obronkih prebivali naši davni predniki in so se še do dandanes ohranila v okolici krajevna in druga imena, kakor so jih oni ustvarili. Ta gora je Veliki Klek (Grossglockner) nn Koroškem, visok 3798 metrov.
Križanka
1	2	3	4	5	6	7
Vodoravno: 1. zločinec, 2. iglasto drevo, 3. staroslovanska pijača, osebni zaimek, 4, izdajalec svojega naroda, 5. pri-tezalni drog, 6. kratica za učiteljsko združenje, 7. gradbeni material ali tudi Katoliški pesnik.
Navpično: 1. gib človeka pri hoji, 2. zdravilo, 3. ruska reka, nada, 4. letni čas, 5. površinska mera. učenje, 6. naselje, 7. dan v tednu.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: 1. mi, slak, 2. Ana, Iva,
3.	Rab, 4. Pariz, 5. baj, 6. oče, ata, 7. leca, as. — Navpično: 1. maj, kol, 2. in, če, 3. Arabec, 4. ara, 5. Libija, 6. av. ta. 7. kap, pas
Rešitev zadnje uganke: radio
12
»Večerni Ji«
za mladino
telo S	Maribor,	18.	januarja 1940	Štev.	3
liiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
SPANJE CVETIC
RADO
Sestre, spimo in ležimo v hladni zemljici! Po ^olinah, po ravninah mrzli sneg leži.
Le sanjajmo, počivajmo, zdaj je doba sna! Sonce spava, in narava z njim počiva vsa.
streas
DOPUST
MAT
Fronta. Siva megla. Noč. Drobne kapljice pršijo iz svinčenega ozračja. Tiho je za trenutek, pa zopet votlo zabobni iz teme. Po razmočeni poti se plazijo temne sence. Nekje v daljavi reglja strojnica kot da bi lajal požrešen volk. Pod cesto, v obcestnem jarku se skriva lesena baraka. Izza špranj mežika medla luč.
Za trenutek zažari nebo in razsvetli medlo pokrajino. Iz sivine se za trenutek prikažejo sivi obrisi v blato pogreznjenih barak. Plazeče sence se za hip ustavijo; ko pa se takoj nato zruši zopet gosta tema, je zopet vse mirno.
Ivan sedi v majhni leseni koči. Na tleh spi nekaj tovarišev. Njihovi obrazi so trudni, izsesani, izmozgani. Koža se jim je zaokrožila v gube; brade so postale ostre in uporne. Na mizi je brlela petrolejka in žalostno razsvetljevala majhen prostor, Po strehi je enakomerno šume! dež. Zdaj pa zdaj so se koči približevali težki koraki; za hip je straža obstala ob baraki, nato so se trudni koraki zopet oddaljevali in utihnili.
Ivan misli na dom. Na mlado ženo in Ivančka. Oči mu gledajo nekam v daljavo. Otrpla roka mu drsi preko papirja in piše. Ivančka bi rad videl; nikoli ga še ni. Kar nenadoma je pričel tisti črni
dan, ko je moral iti. Ivan je zganil papir in ga zložil v pismo. Potem je utrnil petrolejko in legel k tovarišem. Zunaj je še vedno žalostno pršelo iz megle.
«
»Ne jokaj, dete malo. Saj vem, očka bi rad videl. Zaspi, Ivanček. Ne moreš? Daj, zapela ti bom tisto j>esmico o sinčku, ki je iskal očeta. Poslušaj,' dete.«
Tedaj je potrkalo na vrata.
»Hja,. Marija, pismo zate. S fronte. Ivan piše, če se ne motim.«
Skozi vrata je priskakljal kruljavi Ce-buljček; eno nogo je vlekel za seboj. Kozji obraz je bil vedno dobrodušen. Ko je moral v boj še poštar, je ostal na vasi samo on, ki je bil pripravljen prenašati pisma.
»Težki časi, Marija. Pa pravijo, da lega še ne bo konec. In pravijo tisti gospodje, ki se jim tresejo podbradki in ki se vozijo v avtomobilih, zakaj bi se lic tepli? Kdo bi sedel doma za pečjo. Pravijo, da se borijo za pravico, za nov red, za svoj obstoj in vem za kaj še. Pravijo, da se borijo, pa se jim od strahu tresejo hlače in še noge zraven, ki nosijo polne trebuhe in prazne glave. Veš. Marija, kar jezen postanem, če se spomnim na te junake. Tukaj imaš pismo. Sedaj na moram naprej. Precej imam še danes
«
Ce imate pozimi psa na verigi
Ljudje si za zimo urede svoja stanovanja kolikor le možno udobno, tudi na domačo živino — konje in krave — se ne pozabi, le na ubogega psa se, žal, večkrat pozabi. Nimam v mislih tukaj mehkužnega naročnega kužka, ki poležava v mehkih pernicah, ki ga boža nežna ženska roka in ga pestuje v .pretiranem ljubkovanju oseba, ki v mnogih slučajih nima srca do svojega v bedi živečega bližnjega, ampak v mislih imam domačega hišnega čuvaja, ki je dan za dnem, leto za letom na verigi in nima pozimi drugega kakor svojo odprto bajtico, slabo postlano. Kaj naj storimo, da olajšamo temu revežu njegovo bridko usodo?
Predvsem je potrebno, da pregledamo natanko njegovo bajtico, da zamašimo na njej vse odprtine, da zabranimo tako mrzlim vetrovom in dežju pristop. Nasteljimo mu precej na debelo s senom ali s slamo. Ta stelja se naj vsak teden vsaj enkrat nadomesti z novo, da se ne bo mogel v njej ploditi razni mrčes; tudi bližina pasje utice naj bo prosta nesnage, ki bi utegnila okužiti zrak. Da je treba skrbeti psu tudi za čisto vodo in čistočo skledice ali koritca, v katerem dobiva
hrano, se pač razume samo ob sebi.
Podnevi se naj da psu na verigi prilika, zlasti v zimskem času, da se lahko prosto razgiblje, t. j. če nima za te namene posebne žice, ki mu omogoča v primerni daljavi tekanje. Tako tekanje omogoči psu, da se segreje in svoje mišice okrepi. Ob zelo slabem vremenu, zlasti pa ob hudem zimskem mrazu v mesecih januar in februar, naj bi našel domači pes, ki je sicer navezan na svojo utico, zavetje v primernem toplem hlevu ali pa bi se mu naj njegova hišica še bolj s slamo in z zemljo založila. Kolikokrat, zlasti v mrzlih nočeh, pes na verigi cvili in tuli; vzrok je mraz ali glad, zakaj v zimskem času rabijo vse živali, ki so izpostavljene mrazu, več hrane kakor v toplem poletnem, saj je znano, da je lačno in sestradano telo napram mrazu manj odporno kakor pa nahranjeno. Enkratna topla hrana na dan je psu na verigi pač neobhodno potrebna.
Zvesta žival je pes! Kaj vse bi znal povedati v zahvalo onemu, ki z njim lepo ravna \ in je usmiljen, in kako hudo bi obtožil človeka, ki nima srca do uboge živali.
Anton Kosi
hitro, toda ne tako kakor race, a gosi, ki potrebujejo veliko hrane, jedo prav počasi ne morejo se nasititi in zaradi tega shujšajo (omrsave). Zato se priporoča, da se vsaka teh vrst perotninarstva posebej hrani.
DOBRO MAZILO ZA PEČI
Za mazanje lončenih peči priporočajo sledeče mazilo: Zmešaj enake dele ilovice in presejanega lesnega pepela ter prideni tej zmesi nekoliko stolčene kuhinjske soli. S to mešanico zamaši razpoke. Ta maža baje ne razpoka, kakor na pr. sama ilovica ali pa sam pepel.
Kako uničimo lesno gobo
Lesna goba se pojavlja najčešče tam, kjer je obilo vlage. Največkrat nastopa v zgradbah ,ki so slabo prezračene, ozir, ki se dajo slabo sušiti, ali pa v poslopjih, ki so zgrajena iz surovega ali še nepopolno suhega lesa. Oziroma, če je ta les v zvezi z zemljo, sc iz nje navzame vlage. Prvo, kar je treba podvzeti v stanovanju, ki ga napada lesna goba, je to da se odstrani najprej vse napadene deske in jih nadomesti s popolnoma suhim lesom. Tega je močno namazati s karbolinejem. z gorljivim špiritom ali z ogljem za mazanje poda. ker ta sredstva ovirajo tvo-
ritev podgobja. Kot izvrstno obrambno sredstvo proti lesni gobi priporočajo nekateri tuni kuhinjsko sol. Ko so se napadene deske nadomestile z novimi, se ob straneh in na pod potrosi nekoliko kuhinjske soli. Tu navedeno postopanje je
—	kakor učijo izkušnje — zelo učinkovito proti gobi, ki se na tako prepariranem lesu nikdar več ne pojavi. Pomniti pa gre, da pogosto prezračevanje stanovanja, kjer je gospodarila prej lesna goba, samo že mnogo pripomore k temu, da se ne naseli več tja omenjena škodljivka.
ZAKLANO GOS LAHKO OSKUBIS
Posebno stare gosi je težko oskubsti; pri debelih se lanko iztrgajo posamezni koščki kože z maščobo vred. Temu sc. more na dhostaven način od pomoči. Zaklano gos pokrij z vlažno cunjo, jro njej pa likaj z vročini likalnikom. Ko je olikani del oskubljen, se olika druga plat itd. Tako gre delo hitro izpod rok in koža ostane lepo cela.
SVEŽE JAJCE
je enakomerno prosojno, če ga jiogledamo proti luči. K»ko staro je jajce, pa lahko
določimo na ta način: v litru vode raztopimo 12 dkg kuhinjske soli; jajce, ki se takoj potopi na dno, je popolnoma, sveže. Jajce, ki je staro en daij, že ne pride več čisto do dna; če je staro tri dni, ostane nekoliko v sredini, pet dni staro jajce pa plava na vrhu vode. Razume se pa, da so taka jajca še vedno uporabna. Pokvarjeno j'ajce spoznam« namreč, še preden ga ubijemo, jx> značilnem neprijetnem duhu.
GOSKE, KOKO$| IN RACE
ne smeš skupaj hraniti. Race žro namreč izredno hitro, kokoši zobljejo sicer tudi
KAKO OHRANIŠ SVEŽE ZELJNATE GLAVE
V	ta r.amen je vse zdrave zeljnate glave skupno z vsem zdravim vnanjim listjem položiti drugo poleg druge v primerno klet v pesek. Klet bodi zračna, temna in ne premrzla, ker bi sicer zmrzlo vrhnje listje podleglo gnilobi ter okužilo sosednje glave. Vse zeljnate glave je vsaj vsak teden pregledati in z njih odstraniti nagnito listje. Dalje se priporoča, da se mehkejše in slabejše glave vsekakor uporabijo prej kot trde, ker se prve rade pokvarijo.	—s—
KAKO ODPRAVIŠ OMELO Z DREVESA
Omela se na vseh vrstah drevja enako zatira. Kal omelinega semena prodre skozi lu-bad ali skorjo. Korenine se potem širijo pod lubadjo in segajo celo v les Iz tega sledi, da ne zadošča odstraniti le omelo, temveč se mora odstraniti tudi lubad pod omelo,_ sicer se omela širi naprej. Nastalo rano priporočajo namazati s katranom. Ako je na kaki veji posebno mnogo omele, potem je najbolje, da odžagamo kar celo vejo.	—s—
NEKOLIKO KRATKIH GOSPODARSKIH IZREKOV
V	družini kakor v državi je glavni vir blaginje dobro gospodarstvo.
Poceni kupljeno blago je tat, ki nam je ukradel denar iz žepa.
Snažna posoda in lični jerbasi so zelo dobri prodajalci.
Gospodar, ki mu je do dviga gospodarstva, ne pozabi posvetovati se s svojo ženo.
Marljivost odplačuje dolgove, malosrčnost pa jih pomnožuje.
Pusti svoje de'.avce brez nadzorstva, in pustil ši svojo denarnico odprto.
Mastna kuhinja piše suhe oporoke.
Sladkosnedež in zapravljivec je blizu beraške palice; bedaki prirejajo in plačujejo pojedine, pametnjaki pa jih uživajo.
ODBIRANJE POSLOV
Vzemi v službo samo poštene, pridne in priznano zanesljive posle. Hlapec, ki se hvali, da vse zna, zna navadno prav malo; dekla, ki opravlja po nepotrebnem svojo prejšnjo gospodinjo, bo prej ali slej tudi tebe obirala. Posel, ki že vnaprej govori, kaj bo delal ir* katerega posla ne bo opravljal, je sfeb sluga.
SNAŽENJE GOVEJE ŽIVINE
»Snaženje kože pri živini je polovica krmljenja« — pravi prislovica. Dalje napravi snaženje, da goveda dobro izgleda, da ostane-bolj zdrava, da bolje raste, da se debeli, da je jaka, čvrsta in močna in slednjič se namolze od čiščenih krav več mleka-' nego od nečistih.
Umetno smolo pridelujejo na Norveškem. Neka tovarna v Bergenu je postavila na trg nadomestek za prej uvoženo ameriško pri-rodno smolo. Imenujejo jo »Mikrofal«.
Izbira tal za sadno drevje
Večkrat slišim pritožbe, da nam sadno drevo kljub temu, da smo ga pravilno vsadili, ga skrbno negujemo, 'mu gnojimo itd., da nam torej kljub temu ne uspeva tako, kakor bi želeli.
Večletna sadjarska opazovanja so dognala, da je vzrok temu neuspevanju ta, ker se je drevo vsadilo v zemljo, ki njegovim svojstvom in zahtevam ne odgovarja.
Jablan ljubi n. pr. težko ilovnato zemljo, ki je lahko tudi nekoliko vlažna, toda ne premokra ali močvirna. Ilovnata, nekoliko peščena zemlja jablani tudi ugaja.
Hruška glede zemlje ni izbirčna, toda tla ji morajo biti bolj suha in topla, korenine pa da lahko v globino najdejo pot. Ako zadenejo korenine na podtalno mokroto, drevo usahne. ' črešnja ljubi suho, ilovnato, z nekoliko pe-
skom pomešano zemljo, le višnja zahteva bolj težko in mastno zemljo, a tudi brez vlage.
Sliva, oz. češplja uspeva prav za prav v vsaki zemlji in tudi bogato obrodi, če je le letina zanjo, kakršna je n. pr. bila 1. 1930. Najbolj pa ljubi sliva mastno vrtno zemljo, ki ni presuha in ne prevlažna. Sliva baje mora — po besedah nekega pregovora — vodo samo slišati, a ne čutiti.
Oreh je jako hvaležen, ako ga vsadimo v ilovnato in rahlo zemljo, ravno tako mu ugaja apnena, bolj težka pa propustna zemlja, čeprav je kamenita, da le najdejo korenine pot v globino. Lego ima najrajši visoko, prosto brez podtalne vode, ker vlage oreh nikakor ne prenese. V vlažni zemlji uspeva to drevo slabo in je za pozebo zelo oheutljivo.
A. K-i.
pisanja.«
Ko je 'človeček odskakljal skozi vrata, je raztrgala Marija ovoj in vzela popisan list v roke:
»Draga Marija!
Bodita pozdravljena. Ti in Ivanček. Ko sedim tukaj med mrzlimi stenami, mislim na vaju, ki sta tako daleč od mene. Kadar zatisnem oči, Te vidim pred seboj, žalostna se mi zdiš. Dolgo že čakaš name in težko, vem, a še težje čakam jaz, da se vse to konča, da bo zopet posijalo sonce in bom prihitel k vama. Slišal sem, da je sedaj vse bolj tiho in mirno. Veselo vest imam zate. Najbrž pridem za nekaj dni domov. Ne vem še kedaj, a brž, ko bom zvedel, bom pisal. Zato, Marija, upajva, da še ni za naju končano srečno življenje. V mislih nate in na ivančka bodita oba najprisrčneje pozdravljena. — Vajin Ivan.«
Prebrala ga je še drugič, potem je spravila pismo v nedrje. Ko je začutila na prsih hladen papir, ji je postalo prijetno in iz papirja je zaslutila utrip njegovega srca.
Prišla je odredba. Zaradi ugodnih položajev se dovoljuje teden dni dopusta naslednjim vojakom ... Dolga vrsta jih je; med njimi Ivan. Srce mu je kipelo
od pričakovanja, ko bo zapustil te mrzle in mokre'jarke in bo pohitel k svojima srcema, ki utripata zanj tam daleč za gorami. Vzel je bel papir in pisal. Zunaj pa je‘ začelo zopet grmeti. Vedno bolj. Stene so se tresle. Tovariši so bili vsi preplašeni; vsi so zbežali iz koče. Ivan pa je pisal. Blisk in grom. Strašno je zagrmelo. Treske so zletele visoko v zrak, ko se je razletela koča. Pod ruševinami se je ustavilo Ivanovo srce. Ko so razkopali ruševine, je še Vedno držal v roki list. Tovariši so brali.
»Draga Marija in mili Ivanček!
Veselita se in bodita srečna. Domov pridem. Danes je petek; v torek se vidimo ...«
Živo je še utripalo srce h teh besed, na tleh pa je ležalo negibno truplo. Po licih so zdrsele solze. Ljub tovariš jim je bil.
*
Marija pa je čakala pisma. Lep dan je bil. Toplo je bilo in nebo se je lesketalo brez oblačka. Skozi vrata se je žalostno potegnila skrivljena postavica.
Skočila je k čebuljčku, a ko ga je videla vsega žalostnega in vase pogreznjenega, je obstala. Nato ji je podal pismo, s črnim obrobljeno.
ERIK VRABIČ
ršenica mlada je iz tal pognala, preproga živa je postala njiva, mehko v valovih z vetrom se preliva in bo vsak dan do žetve valovala.
Pozimi pa pokril jo bode sneg in zvesto čuval jo pred hudim mrazom, da bo Še lepša, kadar nam čez breg pomlad privriska z radostnim obrazom.
Potenj bo rastla, v soncu se svetila, rdeči maki bodo v njej gdreli, rad njo škrjančkl drobne pesmi peli.
V	poletju klasi bodo dozoreli, vsa težka se bo zrela k tlom nagnila, ko k njej žerijica.s srpom bo stopila
UGANKA
Na vodi plava in kdaj pod njo, ni rak ne riba, kdo ugane jo?
OBISK
ZVONKO
»Nihče razen gospodične Lilije ne sme prestopiti tega praga. Poskrbite za to, Gašper!« je naročil Črtomir svojemu slugi, ko je zaužit zajtrk. Sluga, se je gospodu učitelju globoko priklonil in odracal skozi vrata.
Sonce je prebilo nekoliko prašna okna sobe in posvetilo Črtomirju, ki se je med tem udobno zleknil v naslanjač, naravnost v oči Nekolikokrat je pomežiknil z očmi in zmigal z glavo, potem pa je vstal, stopil k oknu in ga odprl. Njegove majhne oči so obstale na cesti ob gruči samih mladih, razgretih ljudi. Gotovo so bili dijaki in dijakinje. Trije so držali v rokah cigarete, da so se prijetni sivi oblački privalili celo do njegovega nosu. Pograbila ga je jeza, da se upajo kaditi in to še pod učiteljevim nosom. Kakšna predrznosti Toda dijaki so korajžni; v njihovih prsih je mladost, v njihovih srcih pa kraljuje tajna sila, ki
včasih zahrepeni, da nehote pozabijo na šolske predpise, ki prepovedujejo, da bi dijaki gostili sive oblake. Črtomir se je tako razgrel, da je od jeze potegnil iz žepa srebrno dozo in si prižgal najboljšo cigareto.
Nekdo je potrkal na vrata. Črtomirju se je raztegnilo lice v prijeten smehljaj, stopil je k vratom, uverjen, da je prišla Lilija. Skoraj je že šepnil prve pozdrave, ko je nenadoma vstopil stari sluga. Kakor da je udarila strela, je stisnil Črtomir roki in preko obraza mu je zaplavala nječica...
»čemu si prišel?«
»Gospodična Berta želi vstopiti.«
»Naj pride jutri I«
»Dejala je, da vam mora nekaj važnega sporočiti.«
»Naj pride jutri!«
»Toda pomislite ..«
»Dejal sem, naj pride jutri, če hoče govoriti z menoj, in konec. Nihče, razen gospodične Lilije ne sme vstopiti. Razumeš?«
»Razumem, gospod! Nihče, razen Lilije ...«
»Tako je. Pojdi!«
Sluga se je ponižno s skrčenimi prsti priklonil, Črtomir pa je stopil zopet k oknu. Preko ceste so pravkar zavili študentje. V levici je držal vsak zviti zvezek, z desnico pa je vodil sošolko. Črtomirju je skoraj zavrela kri. Na mah si je iztrgal cigareto iz ust in jo zalučal skozi okno na sivo cesto. Obstal je pred ogledalom. V svetlem steklu je zagledal svoj razgreti obraz. Z roko si je popravil dolge, črne lase, ki so mu viseli preko čela in se nasmehnil. Zdelo se mu je, kakor da je zagledal v ogledalu vse tiste sladke trenutke, ko je bil tudi on tako študent, razposajen in živahen.
V	veži je zaslišal vpitje. Tanek ženski glas se je meša! z mogočnim basom starega sluge.
»Nihče ne sme vstopiti, tudi vi ne.«
»Pustite me!«
»Nazaj!«
»Jaz moram govoriti s Črtomirjem.«
»Jutri, danes ni mogoče. Ven iz sobe, prosim!«
»Ne, ne...«
Črtomir se je zganil. Dva skoka in že je stal v predsobi.
»Gospodična Lilija!«
Stari sluga je skremžil obraz in si. popravil klobuk. Mlada, vitka dama se mu je izvila iz mogočnih rok in stopila k Črtomirju.
»Kaj pa je zopet to?«
»Lilija...«
»Čemu niste dovolili, da pridem k vam?«
Slugi se je zdelo, da je prerekanja že dovolj. Spoštljivo je snel klobuk, stopil pred gospodično in se ji globoko priklonil:
»Gospod je dejal, da ne sme nihče razen gospodične Lilije prestopiti tega praga. Jaz sem pa pošten sluga in hočem vsako zapoved točno izvršiti.«'
»Marija, ali je mogoče?«
»Pri Bogu, tako je bilo. In ker vi niste gospodična Lilija, ampak gospodična Berta, kakor ste sami delali, vam ni dovoljeno motiti gospoda Črtomirja!«
Sluga se je tudi Črtomirju globoko priklonil. Mlada dama se je nasmehnila.
»Oprosti mi! Slugi sem dejala, da sem Berta, ker ne izgovarjam rada svojega imena. On pa je seveda tvoje naročilo točno izpolnjeval.«
Sluga se ie rahlo priklonil in dejal:
»Nikoli ni dobro, če človek zataji svoje ime!«
Jabolka iab^lka
a
FRANC SRIMPF
»Po čem pa so jabolka?« je vprašala na trgu gosposko oblečena ženska od mraza trepetajoče dekle, ki je stalo za mizo, obloženo s prav lepimi jabolki.
»Dve za dinar. Kupite, prosim vasi 2e od sedme ure prodajam, sedaj pa je enajst. Domov pa ne smem prej, dokler jih vseh ne prodam.«
I	»Kaj, samo dve za dinar?! In še tako drobni! Poleg tega je še eno natolčeno.
Ne bo nič. Kar stoj še štiri ure da jih boš prodala!«
»Pojdiva dalje!« je rekla služkinj jo je spremljala, noseč v roki košai S solznimi očmi je gledalo dekl odhajajočo gospo.
Nihče ji noče odkupiti teh par ia da bi lahko že vendar odšla doi Vsak dan jo oče pošilja v mesto m prodajat jabolka, ki so jim preosta
10
11
nil me Je zapustil! nareži čebule!
VJA SLAVNEGA SKLADATELJA
učencu Riesu roke s tipk, trdo skočil na noge ter vzkliknil tako, da so ga mogli
vsi razločno slišati
2an*miv«*sts
Mož in žena drug drugemu podaljšujeta
življenje Zakonci se podzavestno čedalje bolj izenačujejo
Dr. Ciocco, član »Urada za narodno zdravje« v USA, je nekaj let proučeval zakonsko življenje 2571 zakonskih parov, način njih življenja, bolezni in umiranje. V svojem dolgoletnem študiju je prišel do zanimivih rezultatov.
V mnogih zakonih obolita mož in žena za isto boleznijo ter umirata in umreta na isti način. Zakonca sta izpostavljena istim kužnim boleznim, kar je povsem razumljivo, saj živita v enakih okolnostih ter moreta okužiti drug. drugega, kar prihaja posebno v poštev pri tifusu, gripi itd. Zanimivo pa je, da to ne velja za tuberkulozo, saj je znano, da tuberkulozni zakonci živijo precej dolgo. Znani so primeri, ko so dočakali celo svoje »zlate poroke«.
Pač pa je rak značilna »zakonska bolezen«, radi katerega premnogokrat umreta oba zakonca, četudi še noben zdravnik doslej še ni mogel dokazati, da bi bil rak nalezijiva bolezen. Radi raka umirajo navadno starejši zakonci.,Nekaj podobnega je z raznimi srčnimi boleznimi,, zlasti »srčnim revmatizmom«. Odtod sodijo, da je ta bolezen kužna, njen povzročitelj. pa je neki virus, ki prodira skozi vse filtre ter ga vprav radi tega ni mogoče odkriti. Mimo tega je še več drugih bolezni, zlasti želodčnih, bolezni jeter, žolča, sladkorna bolezen in druge, ki so lahko skupne obema zakoncema. Večina teh bolezni se pojavi kot posledica slabih življenjskih okolnosti, v katerih bolezen prehaja z zakonca na zakonca.
Mnogo ostarelih zakoncev umre skoraj iste starosti. Žene navadno živijo nekoliko dalje kot možje, ker so navadno
Pomisli, Emil Kair brž sj
mlajše; njih povprečna življenjska doba je za tri leta in devet mesecev daljša od dobe moža. Vendar pa ima vdova po 60 letnem možu kaj malo izgledov, da bi dočakala 80 let, ki bi jih pa zelo verjetno, če bi mož živel vsaj do svojega 75. leta. AH je za to vzrok žalost? Znabiti nenadna izprememba življenja in okolnosti? Dr. Ciocco ni romantik ter ne verjame v žalost in tugovanje. Pri proučevanju mladih zakoncev je postavil hipotezo »Ljudje se navadno poročijo, ko se najdeta dve približno enaki vitalnosti in življenjski odpornosti«. Ta življenjska podobnost in izenačenost je kot magnet, ki
privlačuje spole, mnogo močnejši od lepote, mikavnost in najrazličnejših okusov.
Kronične bolezni, 'ki se polagoma razvijajo, izpremembe temperamentov mno-
gih ljudi, ko se poročijo, je mogoče razložiti, tako misli dr. Ciocco, najbolje na ta način, če predpostavimo, da skupno življenje slednjič precej izenači celo najbolj si nasprotne temperamente in tipe. Zakonci se podzavestno imitirajo in postajajo čedalje bolj izenačeni. Tako prenaša drag na drugega svojo vitalnost (življenjsko silo), svojo odpornost, drug drugega bodrita ter si vzajemno podaljšujeta življenje in dočakata večjo starost kot oni, ki ostanejo za vse življenje samci.
Čudež na češki Sveti gori
Geško časopisje se je te dni razpisalo o zanimivem slučaju čudežne ozdravitve na Sv. gori pri Pribramu. V nedeljo 9. junija 1940 je na nepojasnjen način ozdravela neozdravljivo bolna Marija Miloto-va iz Upice. Ljudstvo že nekaj mesecev govori samo o tem čudežu, a tudi zdrav-
V kabini vojnega lovskega letala
Milijarde brez lastnikov
V biagaijnah raznih ameriških zveznih držav ležijo že leta in leta ogromne dediščine, ki doslej še niso našle svojih pravih lastnikov. Med večjimi »še ne-likvidiranimi .dediščinami« omenjajo na prvem mestu zapuščino izumitelja stroja za striženje las, nekega Nikole Visulovi-ča, ki je umrl 1906 v Londonu. Nad 250 milijonov dolarjev, ki jih je zapustila Ela Wandel, umrla 1936, bo ostalo še dve leti v blagajni države Ne\v York. Če dotlej nihče na svetu ne dokaže, da je resnični sorodnik pokojnice, bo pripadlo ogromno premoženje državni blagajni, kot je to navedla, v oporoki Ela Mandel. Zapuščina Henriete Sahfer, hčerke »tobačnega kralja«, ki znaša okoli 150 milijonov do-
larjev, je zamikala nad 36.000 njenih sorodnikov, ki pa jim sodišče ne verjame, da so njeni resnični sorodniki.1 Razprava o tej zapuščini traja že od leta 1930. Med velike zapuščine, ki ne morejo najti svojega lastnika, je treba šteti tudi 2 milijardi 500,000.000 belgijskih frankov, ki jih je zapustila Antonietta Horvat, mor-ganatska žena kralja Leopolda II.
Mihael Z. Zoščenko:
Operacija Ječmena
Sodrug Petja Jastikov je bil te dni predmet raznih nevšečnosti. Prav za prav to ni bila kaka mala nevšečnost: malo je manjkalo, da sodrug Petja ni izgubil pri operaciji svojega dragocenega življenja.
Na drugi strani pa je treba reči, da stvar vendar ni bila tako globoka. Mimo tega pa je še treba vedeti, da sodruga Petjo ni mogoče kar tako spraviti s sveta. Kajpada, vsa zadeva bi pa vendarle lahko imela tragičen konec. Sodrug Petja je enostavno napak računal. Povrh vsega je bila to njegova prva operacija v življenju, pa zato revež ni imel priložnosti, da bi si prej nabral primernega izkustva.
Zgodba pa je začela takole: Nekega dne se je pojavil na Petjinem desnem očesu ječmen. Ječmen je neprestano rasel. Po treh letih je bil velik kot črnilnik. No, takrat se je sodrug Petja le zatekel v ambulanto. V am-hulanti je bila zaposlena zdravnica, lepa, mtada, nežna gospodična. Zdravnica mu je, ko ga je temeljito pregledala, rekla:
»Kakor želite, sodrug. Če želite, vam lahko odstranimo ječmen, lahko pa ga tudi bre« škode ohranite. Bolezen ni življenjsko nevarna. Mnoge ljudi bi prav za prav nič ne motilo, če bi stalno nosili na očeh tintnike!«
Toda sodrug Petja se je odločil za operacijo, v prvi vrsti seveda zaradi lepega zunanjega videza. Poleg tega pa mu je bila mlada zdravnica silno všeč. V njenih očeh vendar, ne sme veljati za strahopetca. Tako torej pristal na operacijo. ' Zdravnica je stvar .zabeležila in določila operacijo za naslednji dan. *
Naslednjega dne je že bil Petja odtočen, da stopi v ambulanco/ a si ie zadnji hip premislil: »Moja bolezen prav za prav ni nevarna življenju. Sicer pa operacija ne bo težka. 'Vendar pa je verjetno, da bom moral pri operaciji sleči vsa) plašč Seveda, tale medicina je nepojmljivo področje. Zakaj ne bi preoblekel srajce?«
Petja je zavil najprej domov. Poglavitno je, da je zdravnica mlada, Nekoliko se je hotel pred njo postaviti: obleke sicer Petja nima kdo ve kako elegantne, toda srajca je čista in iz novega lanu. Naglo je stopil domov, si preoblekel srajco, otrl vrat. z bencinom, se počesal in odšel na ambulanto.
Zdravnica ga je sprejela: »To je operacijska miza. Tole pa je moje orodje. Tu pa je vaš ječmen. Kaj naglo ga bomo odstranili. Sezujte čevlje in lezite na mizo!«
Tu pa je Petja izgubil svoje notranje ravnotežje.
»Tega pa nisem predvideval«, je pomislil, »da bo treba namreč pri tej zadevi sezuti čevlje. Ne, to je pa zares nerodna stvar! Moje nogavice prav zares niso kdo ve kako reprezentativne, da se še kako drugače ne izrazim*.
Sodrug Petja pa je bil pripravljen sleči suknjič, da bi tako popravil prvi slab vtis. Toda zdravnica mu je dejala: »Kar ohranite suknjič na sebi, saj vendar niste v kopališču Sezujte čevlje!«
Slednjič je sodrug Petja le sezul čevlje in še tisti hip vprašal zdravnico: »Saj nisem vedel. sodružica zdravnica, da bom moral ležati z nogami na mizi. Ječmen je vendar očesna bolezen in zelo oddaljena od nog. Zato sem si preoblekel srajco, ostalega pa ne Oprostite mi torej, sodružica zdravnica, in se med operacijo ne ozirajte na moje ponošene nogavice!«
Zdravnica mu je nekoliko, trudna rekla »Pohitite, meni je čas skopo odmerjen!« In ie prasnila v smeh. Porezala mu je tudi oko Reže in se smeji. Gleda Petjine noge in se duši v smehu. Pri tem ji seveda roka drhti Seveda bi ga lahko z drhtečo roko usmrtila kajne? Mar sme zdravnik tako nevarno izpostaviti človekovo živlienie?
No, operacija je .kliub vsemu uspela. Sodrug Petia pa se sedai sprehaja po moskov skih ulicah brez črnilnika na očeh!
Dežela koz
Med vsemi državami južnovzhodne Evrope ima Albanija relativno največje število koz. Po zadnjem štetju je bilo v Albaniji 1,072.385 koz, t. j. 33.9 koz na 1 kvadratni kilometer, ali 880 koz na 1000 prebivalcev. Albanske koze tvorijo prav za prav temelj albanskega narodnega bogastva. Po sedanjih cenah predstavljajo albanske koze 13.4 milijonov zlatih frankov oz. 83.9 milijonov italijanskih lir. Kozje kože so ena izmed najvažnejših postavk albanskega izvoza.
Liudje, ki živijo razkošno življenje, ne morejo ljubiti svojega bMžn}ega.
(Tolsto!)
niki so stvar potrdili. V široko javnost je zadeva prodrla šele sedaj ter vzbuja vsestransko zanimanje, zlasti še v zdravniških krogih.
Marija Milotova je pri neki nezgodi v tovarni 29. sept. 1937 dobila težko poškodbo na kolenu. Pošiljali so jo iz bolnišnice v bolnišnico, a je bilo vse zaman. Zdravniki so poskušali z vsemi sredstvi, do najmodernejših, toda brez uspeha. Končno so izjavili, da je Marija Milotova neozdravljivo bolna ter so jo odpustili iz bolnišnice. Njena noga je bila popolnoma mrtva ter neobčutljiva za mraz, toploto ali bolečino. A tudi pri hoji ji ni služila, Marija je zato dobila ortopedično protezo ter se je s pomočjo bergelj pomikala naprej, toda le ob vodstvu in tuji pomoči.
V svoji revščini je postala goreča vernica in se je v molitvi dnevno zatekala k Materi božji, prepričana, da ji more le Ona pomagati, ko je že odpovedala vsa zdravniška znanost. Hotela je v Lurd, a ni mogla, ker je prišla medtem vojna. Dobila pa je iz Lurda vodo iz Marijinega studenca. Pričela jo je uživati 1. junija 1940 ter jela obenem opravljati devet dnevno pobožnost v čast materi božji na Sv. gori Dne 8. junija se je za zaključek pobožnosti dala prepeljati na Sv. goro. Bilo je v soboto. Po opravljeni spovedi in obhajilu je 9. junija zjutraj molila pred oltarjem Matere božje. V cerkvi je vladala popolna tišina. Nenadoma je v to tišino nekaj zažvenketak), kar je zbudilo pozornost drugih vernikov. Nekaj ljudi je stopilo k njej. Na tleh so našH kovi-nasto pero, ki je padlo iz njene proteze. Toda v istem trenutku je bolnica začutila, kako ji noga oživlja. Prijela se je za nogo, sama je nato vstala in jela hoditi brez vsake bolečine. Poslej je njena noga povsem normalna. Marija spet hodi kot drugi zdravi ljudje in si v tovarni služi svoj vsakdanji kruh.
Slučaj, ki je prišel šele zdaj v javnost, je zbudil po vsem Protektoratu razumljivo zanimanje.
Nafta v Ukrajini
V moskovski »Pravdi« je objavil Ukrajinec Selstki, član Akademije znanosti, razpravo o novem iskanju nafte v Ukrajini. Po šestletnem napornem delu je bila v okraju Romni najdena nafta. Pričakovati pa je, da bodo v Ukrajini odkrili še druge izvirke nafte. Selški je mnenja, da bo ukrajinska nafta, ko bodo namreč postavljeni povsod vrtalni stolpi, močan konkurent slovitemu Bakuju.
m
„Za take svinje ne
PIKANTNA ZGODBA IZ ŽIVLJENJA SLAVNEGA
V družbi so Beethovna kaj radi prosili nadlegovali, naj kaj zaigra. Tako je nekoč igral v neki odlični večerni družbi cesarskega Dunaja svoje koračnioe, in sicer na klavirju Štiriročno s svojim učencem Riesom. Med igranjem je stal na pragu vrat, ki so vodila v sosednjo bo, neki mladi grof. in se neženirano in najbolj glasno zabaval z neko dunajsko lepotico. Beethovnovo igranje je tako koč ignoriral.
Vsi Beethovnovi poskusi, da bi se !e pričel obnašati kot se spodobi, so bili zaman. Slednjič je Beethoven razjarjen vstal izza klavirja in sredi igre potegnil
Kot se spodobi
— Tonček! Tonček! Takoj si vzemi nedeljsko, obleko, pošteno se umij, obriši in obleči, nato pa teci h gospodu županu. Pošteno potrkaj, kot se spodobi, vljudno •»zdravi in povej gospodu županu, da mu vljudno sporočam, da gori njegov skedenj!«
»z-a raice svinje ne igrami«
Nato je zapustil dvorano, ne da bi se na kogar koli ozrl.
9«ff«
70 let človekoljubnega dela celjskih
gasilcev
V	četrtek je bila 70, redna letna- skupščina proštov, gasilske in reševalne Čete v Cel.iu, ki jo je vodil g. Dohovienik. Župan se je v svojem govoru zalialil gasilcem v imenu mestne občine, V imenu Gasilske župe celjske je skupščino pozdravil g. Konrad Golograric. Predsednik g. Dobovičnik je orisal idejne smernice, ki so gasilce vodile pri njih delu, in jih bodo vodile tudi v bodoče. Poveljnik g. Košir je poročal da so v minulem letu sodelovali pri 15 požarih. Potrebno je bilo očistiti opuščene mestne vodnjake, ki so rezerva za vodovod. Gasilski park je postal že skoro neuporaben Sn bo treba misliti na nadomestitev. Nujno potrebna
je tudi nabava novega rešilnega avtomobila. Iz tajniškega poročila g. Bervarja je posneti, da je bilo število članstva koncem leta 1940 sledeče: 32 izvršujočih, 14 rezervnih članov, 12 pripravnikov in 9 naraščajnikov. Samarijanski odsek je izvršil v minulem letu z rešilnimi vozovi 432 prevozov. Četna ambulanca je nudila prvo pomoč 34 osebam. Pri nadomestnih volitvah je bil za namestnika poveljnika izvoljen Domitrovič Ljubomir, za oddelne vodje Janža Franc in Klezin Fran, za člana nadzornega odbora Kuzma. Razpravljali so tudi o nabavi novega rešilnega avtomobila in o proslavi 70 letnice čete, ki bo letos 8. junija.
c Svelosavska proslav«. V ponedeljek, 27. t. m. bo ob 9. 'službn božja v cerkvi sv, Save nato pa procesija v telovadnico mestne ljudske Solo, kjer bo šolska proslava ob 10.30. Svetosavske besede zaradi izrednih razmer ne bo.
Pozor - h šnl posestniki!
Vljudno sporočam, da izdelujem zelo praktične pločevinaste rezervoarje za vodo na podstrešjih, isfotako pločevinaste vedrice po zelo nizkih cenah.
Franjo Dolian, Celje, Za kresijo.
c Združenje obrtnikov v Celju opozarja, da je zadnji čas za napovedi pridobnine. do kdfica tega mtseca. Tudi pavšalisti morajo prijaviti ,koliko (»močnikov zaposlujejo, če hočejo, da ostanejo tudi dalje pavšaliratn. .Strokovnjaške nasvete dajo pisarna združenja od 8. do 12.
e Gasilski strokovni tehnični tečaj bo v Celju v Gas. domu od 20. do 21. t. m.
c Zdravniško dežurstvo OUZD: jutri dr. Josip Čerin. Prešernova ul. 1.
c IVočno lekarniško službo ima od 18. do 2-1. t. m. Irkama ,.Pri Orhf“ na Glavnem trgn.
c Snežne razmere. Mozirska koča (1344 m) —6 C, oblačno 20 cm pršiča na podlagi 15 cm. Celjska koča (700 in) —-V 20 cm pršiča na podlagi 33 cm, oblačno, smuka
odlična.
Pozor! hišni posestniki! Pozor!
Ročne -požarne brizgalne za podstrešja dobite najceneje pri KOLENC IVAN, splošno ključavničarstvo, Celje, Aškerčeva ul, 6.
c Velike zitnsko-sporlae prireditve bodo od 24, to 26. t. m. v Celju. Velik del programa bo v celjskem jiogorju pod Tov-stom nad Celjsko kočo. Prireditev se bo udeležilo veliko število športnikov iz vse Slovenije. Ob tej priliki se bo zopet pokazalo, kako nujna bi bila nova planinska postojanka v tem pogorju. V surovem stanju dograjeni planinski dom pod Tovstom pa je še vedno tak, kakršen je bil, kljub zagotovilom, ki so bila lani podana na občinskih sejah, da bo dom dograjen še pred sedanjo zimo. Vendar pa so bile to zopet samo obljube, na katerih izpolnitev bomo pa menda še dolgo čakali.
Lfvtoffan«
a Ljubljansko gledališče. V drami danes ,,Othello“, premiera, v nedeljo popoldne mladinska predstava „Princeska in pastirček"',. zvečer burka ..Cigani1', obe predstavi pri znižanih ccnah. V operi danes „Curinen‘Y gostujeta člana zagrebške. opere, al tis tka Ančiea Jelučičeva in te-
norist Josip Gostič; v nedeljo popoldne mladinska opereta »Angel z avtom'" pri znižanih cenah, zvečer ,7Traviula“, gostuje bolgarska sopranistka Vanja Le ven lova.
a Mestni preskrbovalni urad se je iz
Mahrove hiše preselil v II. nadstropje Mestnega doma ter ima vhod s Streliške ulice. Vse pisarne, ki razdeljujejo nakaz-
UubHana gloda z nalvečjlm ofrčudovaniom Kino Union
HILDA KRAHL IN HEINRICH GEORGE	Telefon	22-21
Dunja, poštarjeva hči
Najlepši film sezone, kt je napravljen po nesmrtni Puškinovi noveli, in ki je bil nagrajen na bienali s prvo nagrado! — Tekmujte za nagrado pri tem filmu! Krasne slike Heinricha Georgea.
Predstave danes ob 10., 10. in 21. uri, v nedeljo ob 10.30 dop. (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri.
nice za petrolej in popisujejo prebivalstvo v zvezi z živilskimi kartami, so sedaj v Mestnem domu, kamor je treba takoj oddati tudi vse vprašal&e in popisne pole. Edino načelstvo in vložišče preskrbovalnega urada je še v Mahrovi hiši.
a Nastop Karla Schaferja ld Fritzi Gil-lard v Ljubljani. Sinoči sta na drsališču Ilirije pod Cekinovim gradom nastopila večkratni svetovni prvak in olimpijski zmagovalec na letu Karl Schafer in njegova partnerica Fritzi Gillard. Gosta sta izpolnila vsa pričakovanja in dokazala, da popolnoma zaslužita visoka naslova v umetnem drsanju. Izvajala sla vsak po dve solo točki in eno v dvoje, ki je občinstvo šo posebno navdušila. Med odmori Schaferja in Gillardove so pokazali nekaj točk solo in v dvoje domači drsalci, med katerimi sta posebno ugajala Vlasta Sernečeva in Silva Palmetova.
a Nova tramvajska čakalnica pred glavnim kolodvorom je le prve dni prišla do svoje popolne veljave, ker o slabem vremenu lahko ljudje čakajo na tramvaj pod streho in v zavetju. Ni pa še mogoče odpreti velikega javnega stranišča pod čakalnico, ker zaradi iurednih razmer obrtniki še niiso dobili iz tujine potrebnega blaga.
o Iz državne službe. Upokojen jo pisarniški oficial Franc Ferjančič pri sodišču v Prevaljah. Napredovali so kanclist Karel Peternel pri okrajnem sodišču v Ptuju, Alojz Marič v Murski Soboti, Ivo Železnik v Krškem in Ivan Celah pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
o Na preračunskl seji novomeškega občinskega odbora je bilo sklenjeno, da bodo letos dokončno zgradili mestno kopališče na LokL
, o Slovensko društvo za raziskovanje in zatiranje rak« v Ljubljani je priredilo nabiralno akcijo za čim uspešnejše delo v korist človeštva. Društvo jc naletelo zlasti pri naši industriji na polno razumevanje, saj so pristopili kot ustanovni člani TPD (20.000 din), KID (15.500 din}, ravnatelj Josip in Pavla Pfeiffer (12.000 din), industri/alec Fr. Sire, Kranj (2000 din) m industrijalec F. Bonač, Ljubljana (2000 din). Mnogi industrijcl in podjetniki so pristopili k društvu kot podporni in redni člani.
o V Kamniku je zmanjkalo moke in seveda tudi kruha. Dobili so že krušne karte.
o	V Obmejni Koprivni je posebna komL sija odobrila načrt banske uprave za gradnjo riovega Šolskega poslopja.
o	V Brežicah se je pojavila pasja steklina. Stekel pes je ugriznil ženo pismonoše Jožefo Podgorškovo, ki se je nemudoma zatekla v boLnišnioo.
o	Vagon koruze je prejela občina v Krškem, ki jo bo prodajala po 3*20 din kg.
. n SttOO din za prerokovanje iz kart je
Izmamil neki prcpredenec lahkoverni služkinji v Zagrebu.
n Splitski mesarji so prenehali s klanjem živine v znak protesta v zvezi z maksimiranjem mesnih cen. Bolnišnice in druge ustanove so z mesom preskrbljene.
n 1200 delavcev čisti sneg z zagrebških ulic.
n Za logarsko šolo prosijo gospodarski krogi vrbaske banovine. Ustanovila bi se naj v Banjaluki Bosanska krajina ima namreč 720.000 ba gozdov, Bosna pa ima doslej le eno logarsko šolo, in to v Sarajevu.
n 1 in pol mttjona din stane zadnji sneg
zagrebško občino zaradi čiščenja.
Rado
Nedelja, 19. januarja
Ljubljana: 8.16 Šramel ,,Skrjanček‘'; 9. napovedi in poročila; 9.15 prenos cerkvene gl.; 10. Bizet, Arležanka (suita na pl.);
10.30 trio za violino, violo in kitaro; 11.15 stari pleti (rlošče); 11.45 samospevi Gregorja Radeva, basista zagrebške opore, pri klavirju prof. M. Lipovšek;12.30 poročila;
l	13, napovedi; 13.02 nedeljski koncert Ro; s 17.30 .Furmanovi harmonikarji; 18.30 iz če-: ških operet; 19. napovedi in poročila;
I	19.30 slovenska Ura (samospevi Draga Burgerja); 20.30 Ro; 22. poročila; 22.15 plošče.
—	Beograd: 13. narodno pesmi; 13.50 koncert vojaške godbe; 18.15 prenos iz kavarne; 20.40 zabavni koncert Ro; 22.50 plesna gl. — Zagreb: 20. operetna glasba; 21.15 plesna glasba. — Bratislava: 13.50 opera, opereta, balet, 16. pisan koncert; 20. vesela glasba. — Praga: 11.30 pisan spored; 12.30 zborov koncert; 15.45 VVeberjev „Čarostrelec“; 21.15 O. Nedbal Vinska trgatev, opereta. — Sofija: 11.25 koncert bolgarske glasbe; 12.50 lahka glasba Ro; 18. bolgarske pesmi; 18.45 lahka in plesna gt,; 20.3)0 peretna gl.; 21. koncert lahke in plesne fll.; 21.55 plesna glasba. — Beromun-sler: 14. pisan koncert; 14.40 Lehar „Vese-la vdova ; 19.40 pesmi niarije; 21.35 koncert. — Budimpešta: 12.30 pisan koncert;
15.30 salonska glasba; 18.10 pisan spored; 21.10 plesna glasba; 22. zabavna glasba; 23.20 ciganski orkester. — Bukarešta: 12.30 romunske romance; 13.30 pesmi in plesi iz Transilvanije; 18.20 romunska glasba; 21.25 plesna glasba. — Sottens: 13.30 pisan koncert, lflO orgeljski koncert; 20. arije iz italijanskih oper.
Ponedeljek, 20. januarja
Ljubljana: 7.15 plošče; 12 .odmevi iz Poljske (plošče); 13. Ro ;17.30 Ro; 20w koncert; 21.30 polke in valčki. — Beograd: 11.35 zabavni koncert; 13. narodne pesmi: 14.20 Beethovnove klavirske skladbe^ 18.35 narodne pesmi; 21.10 simfonični koncertRo; 22.50 plesna glasba. — Zagreb: 13. operne fantazije in slagerji iz filmov;
20.30 sremske nar .pesmi; 21. Suppe, „Lepa Galatea". — Sofija: 11.45 koncert; 17.30 zabavna glasba; 19. lahka glasba; 20. simfonični koncert; 22. plesna glasba. — Praga: 16.25 plesna glasba; 17.10 Schubertove pesmi; 19.30 komična spevoigra; 20.30 koncert Čajkovskega. -- Budimpešta: 15.20 lahka glasba; 17.15 ciganski orkester; 18.15 plesna alasba; 20. simfonični koncert. — Bukarešta; 13. lahka glasba; 21.20 plesna glasba.
Ptui
p Odprava pošte. Zaradi ukinitve nekaterih vlakov, so nastale spremembe tudi v odpravi pošte, Da ne bi utrpele poštne pošiljke zamude, se priporoča, da sepred-poldanske pisemske pošiljke izročijo pošti odnosno vložijo v zidni poštni nabiralnik pri pošti vsaj do 12. ure. Ta tvarina se potem odpravi z brzovlakom ob 13.46. Popoldanske pisemske pošiljke in paketi se naj na isti način izročijo pošti vsaj do 16. Ta tvarina se odpravi s poštnim vlakom ob 17.23. Po 16. uri sprejeta poštna tvarina se odpravi naslednje jutro z vlakom ob 4.50, ziani poštni nabiralnik na pošti pa se pri tej odpravni priliki izprazni
l	pa se pri ob 4. zjutraj.
n V Ameriko je hotel kot slepi potnik gimnazijec Vladimir Novosel iz Zagreba« Prijeli so ga v Šibeniku na parniku ,.Ljubljani" in ga vrnili staršem.
gujUum
Razmišljanje o tisku
Ali je bil Gutenberg res izumitelj črk in tiska, Še ni rečeno, kakor tudi še ne vemo, ali je Shakespeare mož, ki je ustvaril tiste genialne drame, ki spadajo v vsakem gledališču v »železni repertoar«. Pa pravijo, da je bil Holandec Coster n Haarlema, ki jv naredil veliko dejanje ih s tem »sedmo velesilo sveta«. Drugi zopet slave Italijana Castaldija. Sicer pa je vseeno, kdo je bil; vemo, da je minilo nedavno petsto let od tega. Pa še leto 1440 je sporno. Torej vse je sporno^ dejstvo je le, da je sedaj moderni tisk na visoki stopnji, da je tisk mnogo pripomogel za razvoj kulture in splošni napredek človeštva. Brez tiska si sploh ne moremo misliti napredek človeštva. Brez tiska si sploh ne moremo misliti sveta, kakršen je. Zato menim, da se je vredno znova ustaviti ob tem jubileju.
Tisk je sicer že stara iznajdba. *e v starem veku so delali Babilonci odtise. V srednjem veku so že pisali in tiskali knjige, od-tiskovali posamezne liste in jih vezali Književnost je bila privilegij samostanov in deloma gradov. Menihi so se ukvarjali r razmnoževanjem pergamentnih rokopisov. Tedaj je prišel Outenbergov izum. Knjiga je postala last množice, ne vež privilegij gornjih deset-tisočev. Meščanstvo »e je prerinilo v ospredje; v duhovnem svetu je humanizem uvajal individualno pojmovanje človeka v družbi; renesansa se Je vračala v umetnosti k antičnim vzorom; vstajali so verski boji, rodila so se idejna nasprotja, reformacija in protireformacija, socialna nasprotja med fevdalci in kmečkim ljudstvom so se poglobila; pričeli so se kmečki upori, vrstila so se odkritja dotlej še neznanih celin.
Tisk je pričetek kulture; to velja tudi za nas Slovence. Dalo nam ga je protestantsko gibanje v želji, da se s pomočjo ljudskega jezika čim boU utrdi. V reformatorski vnemi
so Trubar, Dalmatin in Sebastijan Krelj nehote postavili temelj naši knjigi.
Tisk je »sedma velesila sveta«. Kvalitetno reproducira slikarska dela in širi tiskano besedo v milijonskih izvodih, oblikuje človeško miselnost, je glasnik »javnega mnenja« in vpliva na dejanja ljudi. Tisk pa tudi zastruplja javnost, jo vara in zapeljuje, servira množj-cam kolportažne romane, šund, zakaj »papir je potrpežljiv«. Tisk dela vojno propagando, obenem pomaga širiti tudi pacifistična rriza-devanja.
Tako je postala tiskarska obrt iz skrivnostnega rokodelstva, ki se je mnogim sodobnikom zdela podobna alkemiji in magiji — splošno orodje humanistične prosvete in ljudske propagande v času reformacije in protireformacije. Sprva so bile prve tiskovine po vsebini in obliki enotne umetnine, ki so spominjale na sloveče rokopise. Ko pa je tisk postal splošna zadeva, se je tehnična in rokodelska spretnost lotila ilustracije. V devetnajstem stoletju postane tisk produkt stroja in neha biti izdelek rokodelstva, torej umetnostnega oblikovanja. Zato lepota knjige prične propadati, postane enolična, matematična; obensm izdelovanje knjig in tiskovin doseže nezaslišan tempo. V zadnjem času pa se glede tiska zopet vračamo k Gutenbergu in umetniški obliki knjige in splošno tiska. Obliko posnemamo po nedosežnih kitajskih mojstrih, tisk po lepi obliki črk in skušamo ustvariti ne samo knjigo kot posodo z dragoceno vsebino in posredovalko lepih misli, ampak ji hočemo dati temu primerno vabljivo in okusno obliko.
Tako smo dobili preko sumeričnega klinopisa, pergamentnih zvitkov in kodeksov tiskarsko umetnost, -ki. igra v sodobnem življenju in kulturi eno največjih vlog. I. S.
Soort
Spored smučarskega izleta v Celje
LE TEDEN DNI ŠE NAS LOCI OD LETOŠNJE NAJVEČ JE ZIMSKO ŠPORTNE PRIREDITVE V DRŽAVI
Od 24. do 26. januarja bo v Celju in njegovi okolici letošnja aajvečja smučarska prireditev no samo v naši ožji domovini, o® ’*	*■ ‘ ”
ni ir -
od prvih se pričakuje številen obisk. Slovenska zimsko-sportna zveza je razpisala ob tej priliki več prvenstvenih konkurenc, prireditveni tehnični odbor pa je določil sledeči vrstni red prireditev:
V petek, 24. januarja:
Ob 19.30 baklada po mestu, obvezna za vse tekmovalce, ki so v Celju, ob 2Q, slovesna otvoritev zimsko športnih prireditev pred magistratom, ob 21. sestanek, delegatov in zastopnikov.
V soboto, 25. januarja:
Ob 9. smuški tok na 14 km s startom in ciljem v Zagradu, 14. tekmovanje v smuku za seniorje od Tovstega vrha do Jarka pod Celjsko kodo, ob 10.30 velika drsalna produkcija na led«, ob 20. družabni večer v Narodnem domu.
V nedeljo, 21, Januarja:
Ob 7. skupna maša za smučarje, ob 9. slalom za seniorje, ob 10. slalom za dame, mladinski smuški teki na 3.5 in 8 km s startom in ciljem v Liscah pri Celju, ob
10.30	slalom za mladino (vsa tekmovanja v slalomu bodo na terenu med Tovstlm vrhom in Celjsko kočo), ob 14. skakalne tekme na skakalnici v Liscah, ob 17. objava rezultatov pred celjskim ijjagistrar tpip in nato razhod tekmovalcev.
Zdravniški pregledi tekmovalcev bodo 24. jan. ob 21. v Delavski zbornici, mladi-
no pa 26. jam, ob 8. v Zdravstvenem domu.
Ocenjevalo se bo ?a prvenstvo v norveški jn alpski kombinaciji, v skokih, v sestavljenem tekmovanju (tek, skoki, smuk in smuški lild), za mladinsko prvenstvo v tekih, smuških likih in skokih ter za damsko izletno prvenstvo v smuških likih. Poleg posameznih tekmovalcev pa se bo ooenil tudi nastop posameznih klubov v norveški in alpski Kombinaciji. Pri tem se bodo upoštevali rezultati treh najboljših tekmovalcev V vsaki disciplini za posamezne klube. Podrobnejša navodila so na razpolago pri SZSZ, ki bo ob tej priliki izdala tudi posebno »celjsko številko'' svojega propagandnega glasnika »Slovenski smučar."
Vse informacije v zvezi z izletom daje do vključno 19. jan. vodstvo organizacijo izleta na Jesenicah, od 20. jan. dalje pa ,,Izletna pisarna v Celju“, Delavska zbornica, Razlagova ul., tel. 180.
s MoSlvo ISSK Maribora v postavi Fa-nedl. Legvart, Burnik, Simčič bo nastopilo v nedeljo v Zagrebu na banovinskem prvenstvu v štafetnem teku 4X10 km. Prireditev je poverjena SPD Rnnolist ter bo izvedena na SIjemenu.
s SK Radeče je imel te dni občni zbor, ki
ie pokazal lepo altivno delovanje kluba, kateri si je tudi to pot priboril naslov posavskega prvaka. Pri volitvah je bila izvoljena uprava z g. Ivanom Sabo nA
Sodna ul. 1 Prvovrstno delo Nizke cene
On.j /«,o) 110 - d.n
Dobi v« v «Mm i«k«rm ^ Po *«iji poiljtmo M*fatu'u
Poil|«mo diskretno
KAM, KJE?
do 20 besed 30 diu. .vsaki, aadaijuln beseda 2 din
PRIDITE VSI
v soboto in nedeljo na našo priznano specialiteto, pojedino jeternih klobas. Fridauer, Radvanjska 60, Studenci __________________________21936-1
V SOBOTO IN NEDELJO
tfoedina domačih klobas, krvavic. Gostilna Soršak, Koroška c. 39	21923-1
Vsak večer od 7. ure naprej koncert
DAMSKE KAPELE v restavraciji »Ljutomer«, Rotovški trg. Prijetna zabava, zmerne cene.\Se priporoča Žtibler.____________21993-1
GOSTILNA EVROPA STUDENCI
Vsako soboto in nedeljo koncert. Priporoča se Grohar.
21997-1
ČE HOČETE
res dobro -štajersko in dalmatinsko vince piti. morate k Jožici na Ruško cesto k »Zvoncu« priti. 22008-1
DOMAČE KOLINE
ietrne klobase, krvavice in drugo, izbrana vina, cene ‘zmerile pri Senici, Ulica kneza Koclja.	22004-1
Iščem
POŠTENO DEKLE
ki bi se rada izučila kuhanja ali pa služkinjo začetnico. Naslov v ogl. odd »Večernika«.	21967-2
DEKLICA
12—15 let stara, se sprejme v popolno brezplačno oskrbo. Ponudbe pod »Gostilna« na ogl. odd. »Veternika«
21966-2
Sprejme se k dobri družini DOBRA KUHARICA
ki opravlja tudi vsa druga hišna dela Aleksandrova cesta 26.	22000-2
Iščemo
HIŠNIKA
s 1. februarjem. Vprašati Strma 3, Maribor.	21989-2
Sprejme se takoj PLAČILNA ALI PLAČILNI
z majhno kavcijo. Naslov v oglasnemu oddelku »Večerni-ka«.	22045-2
TRGOVSKA POMOČNICA
želi nastopiti službo takoj ali s 1. februarjem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Večerni-ka« pod »Zanesljiva 1051«.
21959-3
KNJIGOVODKINJA
verzirana v vseh sistemih, sposobna zav sa ostala pisarniška dela, z večletno prakso, želi spremeniti službo. Ponud be na oglasni oddelek »Ve-černika« pod »Sposobna«
22048-3
Pridno INTELIGENTNO DEKLE
išče zaposlitve kot služkinja ali slično Naslov v oglasnem oddelku lista.	22042-2
fO
OGt
SLUŽBO DOBI
'o 20 besed 15 din vsaka tiadalinKV beseda I din
FRIZERSKO POMOČNICO
(.‘rvovrstno moč, sprejme takoj salon »Paula«, Koroška 9 ______________________ 21958-2
Sprejmem takoj GOSTILNIŠKO SOBARICO
in natakarico s kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku ■Večernikn«	21956-2
ZASTOPNIKE
(akviziterje) išče veliki domači zavarovalni zavod. Plača in provizija. Ponudbe pod -Domača zavarovalnica« na oglasni oddelek »Večernika«.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦OO
Sposobnega kravarja, molzača (švajcarja)
ali tozadevni zakonski par išče veleposestvo k 30 glavam goveje živine. Prvovrstna plača, hrana ali dodatek. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Stalna služba«.	1749
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»MM*
NATAKARICA
z 1500 din kavcije se sprejme v Mariboru. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Samostojna«. ___________________22064-2
NATAKARICA
samostojna, stara okoli 25 let, se išče za restavracijo (hotel) v letovisčarskem kraju blizu Maribora. Vprašati v pisarni združenja gostilničarskih podjetij, Vetrinjska ulica IM.	22053-2
TRGOVSKA POMOČNICA
popolnoma izvežbana v knjigarni in papirnici, z večletno prakso, želi izpremeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernka« pod »Poštena in marljiva«.	22049-3
VA)ENCI-(KE)
lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
UČENKO
za trgovino s papirjem se sprejme. Znanje slovenskega in nemškega jezika neobhod-no potrebno. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Za vsako delo«.	21976-4
POŠTENA UČENKA
vešča slov. in nemškega je« zika, s predpisano šolsko izobrazbo, se sprejme v modno trgovino. Naslov v ogl. odd. »Večernika«,	21986-4
STANOVANJE ODDA
Ja 20 besed 13 din. vsaka nadnllnia beseda 1 din
Lepo
ENOSOBNO STANOVANJE
so odda. Vprašati v trgovini, Pobrežje. Dr. Verstovškova ul. 42.	21981-5
DEKLE
katera zna tudi kuhati, se sprejme. Puh, Gregorčičeva ul. 8-1 desno	22052-2
SLUŽBO IŠČE
do 20 besed 12 din. vsaka narfalinja beseda 1 diu
UČENKA
z dežele, pridna in poštena, išče mesta v trgovini s 15. februarjem Koren Jožef. Pli-narniška ulica 13.	21938-3
ŠOFBR
mlad, trezen, nekadilec, išče službo. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
21980-3
MALO DRUŽINO
iščem za kmotijska dela v |>liž;ni Maribora. Prednost imajo upokojenci. Naslov v nsl. odd. »Večernika«
21952-2
DEKLE
9ioPrWno in pošteno, z malo j maturo, išče mesta v trgovini kot vajenka. Našlov v ogl. odd. »Večernika« 21978-3
Sprejmem
OFERJA in pošteno DEKLE
•Ki 14 do 18 let na boljšo kmetijo. Železnina Povh, Glavni trg.	21941-2
Trgovsko izobraženo ŽENSKO MOČ
DIN 200.—
dobi oseba, kateri mi preskrbi deio v tovarni. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
21974-3
DIN 100— DAM
tistemu, ki ml preskrbi mesto hišnika (3 osebe). Naslov v ogl. odd. »Večernika«
21994-3
Državno ali kakšno drugo STALNO SLUŽBO
sprejmem kot sotrudnico k teče 24-leten fant s tremi raz* debroidoči trgovini. Ponudbe j redi gimnazije, končano kine-na ogl odd. »Večernika« pod 1 tifsko šolo volaščine prost, •Mali kapital«	21J79-2	(zmožen 25000 din kavcije.
POSTREŽNICA
Se Spre'me. Naslov v oglasu. I odd
°dd. »Večernika« 21972-2 i ncsljiv«,
500 din nagrade, kdor mi jo preskrbi Ponudbe na ogl. »Večernika« pod »Za-21982-3
ZDRAVNIK
išče dvosobno stanovanje v meljskem okraju. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Sončno«. 21953-6
Eno ali dvosobno stalno in sončno
STANOVANJE
išče tričlanska družina upokojenca s 1 marcem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Točen plačnik«.
22025-C
PREHRANA
do 20 besed 15 din. vsaka oada)]n!a beseda 1 din
Sprejmem
GOSPODIČNO
v vso oskrbo. Jug, Maistro-va 26-1._____________ 21946-7
GOSPOD
se sprejme na hrano in stanovanje. Meljska c 59, vrata 5.	22027-7
SOBO ODDA
io ?0 besed 1*5 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
OPREMLJENA SOBA
in kuhinja se odda s 1. februarjem za 300 din v najem. Pobreška c. 46.	21949-8
Oddam lepo,
OPREMLJENO SOBO Dvorakova 10-111., desno
21940-8
VEČSOBNO STANOVANJE na prometni ulici, se odda v
najem. Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Stanovanje«.	21969-5
Lepo, trisobno
STANOVANJE
čisto, center, poceni odda »Rapld«, Gosposka ulica 28.
22037-5
Dvosobno
DVORIŠČNO STANOVANJE
oddani snažni stranki za polovično najemnino, ako opravit« posle hišnika Vprašati Strossmajerleva 28-1., vrata 6 ..	.	.	5	22002-5
SOBA in KUHINJA
s shrambo v bližini broda se takoj odda. Zrkovska 18, Pobrežje, Rojko.	21988-5
STANOVANJE IŠČE
1o 20 besed 15 din. vs&ka nadaljnjo beseda 1 din
I^Čcm
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico. Naslov pustiti v oglas. odd. »Večernika«
21964-6
Vefiia družina išče
VEČJE STANOVANJE
ali enodružinsko hišo, najraje v mestu ali v bližini mesta s 1 ali 15. februarjem. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod šifro »Plačam točno«.	22033-6
Oddam
PRAZNO SOBO
s posebnim vhodom s 1 ie-ruarjem boljši osebi. Vpra-Sati Tržaška 18.________21932-8
Odda se prazna, velika, lepa SONČNA SOBA Ljubljanska 37._________21998-8
Odda se opremljena, separ. SONČNA SOBA
z uporabo kopalnice. Poštcl-ska 10, pritličje (leva paralelka Ljubljanske ulice)
" 21985-8
p,olt&tva
ti'
nflinn isr
najboljšo kakovosti Vam nudimo po zmernih cenah: posteljne klopi, otomane kakor tudi odeje, zavese, žimne in afrik madrace in žične .vložke
OPREMLJENO SOBICO oddam solidnemu gospodu s souporabo kopalnice. Naslov
v oglasnem oddelku »Vcčer-nika«.	22050-8
Opremljena, sončna SOBA
se odda. Marijina ul. 10-11, vrata 6.	22065-8
Sprejmeta se	.
DVA GOSPODA ali gospodični na stanovanje. Tkalski prehod 9, Safran.
22054-8
Dve
OPREMLJENI SOBI z eno in dvema posteljama cddam. Betnavska c. 48
21983-8
Oddam čisto •
OPREMLJENO SOBO
poseben vhod Jerovškova ul. 42.	22044-8
SOBO IŠČE
1n 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
OPREMLJENO SOBO
z vso oskrbo išče soliden državni nameščenec s 1 febr. Ponudbe na ogl. odd. »Vočer-nika« pod »Soliden«. 22003-9
SOBA
sc odda s telo oskrbo. WiT-denrainerjeva ul. 6. II. nadstropje., .vrata 6.	22014-8
Oddam >~*
OPREMLJENO SOBO
z eno ali dvema posteljama. Ulica kneza'Koclja IM., Rojko.	22013-8
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam mirni stranki na Po. brežju, Vprašati Lovec, Glav' ni trg 4.	22011-8
SOSTANOVALKO
mirno, starejšo, snažno, celo dnevno uslužbeno, sprejme boljša vdova Kuhanje izklju čeno. Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Sredi mesta brezplačno«. 22009-8
OPREMLJEN KABINET
se odda. Pokojninski zavod. Verstovškova 4-1., desno.
22035-8
Sejem Raiha v Leipziga
v se vrii spomladi 1941. od 2. do 7. marca
60"/o popusta na nemških državnih železnicah.
25°/(i popusta na jugoslovanskih držav, železnicah.
Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše č i m p r e j e, najpozneje do 5. II. 1041 pri pristojnem častnem zastopniku.
V Mariboru: iOS. BflZlak, Gosposka 25, telefon 20-97
V Ljubljani: Mg. <5* T&nnimS, Tyrševa 33, telefon 27-62
V Beogradu: Zvanlčni biro sa]ma rajha u Lajpciga, Knez Mihajlova 33
Friierski salon „Pavla“
Trajni kodr aamo pii Pavli, Specialiteta trajne brc* vodne onau-lacijc, 6 m iiiu pismena garancija Najmodernejši salon* NatboljSa poarežoa po nižjih cenah.
Salon ..Pavla" Koroška 9
PRAZNA SOBA
v centru mesta se odda Ponudbo pod ‘»Soba« na oglasni odd. »Večernika«. 22034-8
Lepa, sončna
OPREMLJENA SOBA
blizu kolodvora, sep., se odda 1 februarja. Aleksandrova 67-11., levo.	22007-8
Oddam lepo
OPREMLJENO SOBO
snlldHl osebi. Maistrova ulica 24-1.____________ 22028-8
SOBO
opremljeno, z ali brez prehrane, oddam Dajem tudi samo hrano, Vprašati Klasinc. Kettejeva 20. pritličje, desno blizu magdalenske šole.
22026-8
PRI
ŽIVČNI
SLABOSTI
poskusile
SIGURNA NALOŽBA DENARJA
Prodam polovico hiše za 125 tisoč din. katero se event-obvežem kupiti nazaj po dnevni ali dogovorjeni ceni. Naslov v ogl odd. »Večer* nika«. _______________21046-11
GOSTILNA
se odda v najem na prometnem kraju, blizu Glavnega trga in tržnice. Ponudbe .na ogl. odd »Večernika« pod »Gostilna«.	21921-11
Brivsko
FRIZERSKI SALON
se vzame v najem kjer koli. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Točen plačnik« 21977-11
DELI NI
BEOGRAD KNfcZ MIHAJLOVA 1
Orn. nar. non C. 6p. »m»ii9S9
VELEMESTNO MLEČNO RESTAVRACIJO
in kavarno lahko ustanovite v Zagrebu, v najstrgž-jem zagrebškem središču na vogalu neposredno pri Jelačičevem trgu, razpolagamo z velikimi in odličnimi prostori, imamo skupno opremo in vSe potrebno za takšen etablts-man. Zasigurana dolgoletna pogodba, Portalne izložbe, telefon ju pomožni prostori. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Iliča 144.	22055-11
ODLIČNO BONBONJERO
dovršeno urejeno, na najpro-inetnejšl^ zagrebški pasaži h-med več kinematografov, gle dališča in Jelačičevega trga, prodajamo s skupno, elegantno in komfortno opremo, modernim lokalom, portalnimi izložbami, veliko zalogo sve-j žega bjaga po ceni 155.000 din. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Iliča 144.	22056-11
POSEST
io 20 based 20 oin. vsaka tiadaijnt.i beseda ? din
Dobroidočo
TRGOVINO
z mešanim blagom v okolici Ljubljane, Celja ali Maribora, do din 50.000.— mesečnega prometa, s trisobnim stanovanjem vzamem za daljšo do bo v najem. Lahko prevzamem tudi zalogo Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod št. 21954.	21954-11
KOVAČNICO
oddam v najem takoj pri železniški	postaji Poljčane
(Smeh).	21960-11
Oddam v najem srednje, PRVOVRSTNO POSESTVO
v Llmbosti. Naslov v ogl. odd, »Večernika«. 21897-11
STAVBENO PARCELO
1400 ms v Novi vasi p-roda I. Bricman, Maribor, Loška ulica 13.	21948-11
Vzamem
ZEMLJIŠČE ali POSESTVO
v najem. Ponudbe na oglasni odd, »Večerntka« pod »Najemnina«	21939-11
PRENOČIŠČE Z GOSTILNO
izvrstno idoče, na najprometnejši zagrebški točki, z 20 prenočišči, veliko gostilno, centralno kurjavo, tekočo vodo, vrtom, z vsemi potrebnimi stranskimi* prostori, oddamo v najem s skupno opremo v polnem obratu, dobremu strokovnjaku brez odkupnine z večletno pogodbo: Poslovalnica Pavlekovie., Zagreb, Hica 144	22057-11
KRASNO ZAGREBŠKO
GOSTILNO
na vogalu najprometnejše ulice, dobroidočo, prodajamo radi bolezni lastnika z dvosobnim komfortnim lokalom, kuhinjo,kletjo, vrtom, s komplet 110 opremo in orodjem v polnem obratu, za solidno najem nlno 28.000 din. Poslovalnica Pavlekovif1, Zagreb, Iliča 144
HIŠA
z vrtom naprddaj. Cena 32
tisoč din. Vprašati gostilna Pukl. Razvanje. 21937-11
PRILIKA
Dam v najem s 1 marcem celo hišo z vrtom za več let v bližini Maribora. Naslov v ogl. odd »Večernika«
21935-11
TRISTANOVANJSKO HIŠO
dvema lokaloma, v surovem stanju, ugodno prodam.
Naslov v upravi lista, Celju in Mariboru.	22046-11	greb	Iliča	144
ZAGREBŠKI BIFE
s trafiko, na najprometnejši točki v bližini mestne tržnice in visokih šol, dobroidočo, dolgoleten obstoj, z dokazanim prosperitetom, p-rodaja mo z dvosobnim lokalom-kompletno opremo^ skupno z blagom in monopolom za 18.000 din. Poslovalnica Pav-lekovtf Zagreb, Hica 144
22059-11
PRVORAZREDNA ZAGREBŠKA GOSTILNA
v neposredni bližini Jelačičevega trga, dobro znana na vogalu najmočnejšega prometa, izvrstno idočo, prodar jamo s skupno veliko in moderno opremo- vrtom, z vsemi predpisanimi hijenskimi pomožnimi prostori, veliko ledenico po ceni 250.000 din. Poslovalnica Pavlekovie, Za-22060-11
ŽENSKI KOTIČEK
PRIDELKI
GLASBILA
OBRT - TRGOVINA
ŽIVALI
STROJI
OPOZORILA
POUK
VOZILA
POHISTVO-OPREMA
KAUČE FOTOLJE
otcmiane, madrace in ostala tapetniška dela najceneje pri Stiper Janko, Maribor, Kopitarjeva 6.	22063-17
Ugodno prodam kompletno SPALNICO IN KUHINJO
v zelo dobrem stanju. Maribor, Pobrežje, Sokolska 19. ______________________21951-17
Prodam
STARINSKO MIZO
z zrcalom po ugodni ceni. Nekrep. Maribor, Vetrinjska ul. 4.________________21955-17
Proda se
PISALNA MIZA
peč, gojzerci St. 46, olroški voziček Kolodvorska ul. 3.    21975-17
Radi smrti
RAZPRODAJA
hišnih in gospodinjskih predmetov v Zg. Radvanju 71.
21991-17
Opozarjamo
POSEBNO DAME
ki nosijo štev. čevljev 35, 36, 37, 40, 41, na inventurno prodajo od 150 do 250 din. »Kino Shoe«, Maribor, Gosposka 30	22031-19
URADNIK
davčne uprave, 39 let star, mesečna plača din 2.500.—, iščem zakonsko družico. Navodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu din 10.—.	22019-19
VDOVA
42 let stara, dota v gotovini
200.000 din, iščem moža. Navodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu din 10.—.	22020-19
GOSPODIČNA
19 let stara, dota v gotovini
250.000 din, iščem moža. Navodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din.	22021-19
Oa ŠMorave ao Save oa 2)onave ao SOrave u/oti kašlju vzemi
Zavojček din $*• v apotekah
Pristopim v Mariboru kot DUR2ABNIK
k manjši tekstilni industriji z osebnim sodelovanjem. Gotovina na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »»Večernika« pod »Industrija 500.000«
Iščem
TRI DRUŽABNIKE
za nakup hiše na lepem kraju Maribora. Vsakemu potrebno 90—100.000 din. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Prihranki« 22047-12
Lopo
VOGALNO PARCELO
ograjeno z betonskim plotom, z napol dograjeno hišo ugodno prodam. Vprašati popoldne. Studenci, Vodnikova ul. 67.____________21971-11
Lepa
NOVOZGRADBA
z vrtom 120.000.—. Moderna vila s komfortom, velik vrt, .120.000.—. Lepa trgovska hiša s trgovskimi lokali in stanovanjem 180.000.—. »Rapld«, Gosposka 28._______22036-11
Krasne
STAVBENE PARCELE
v Sp. Dobravi ob Maistrovi ulici naprodaj. Oglasiti se Tr-žaška 46, Mešiček 22038-11
Prodam
ENOSTANOVANJSKO HIŠO
z gospodarskim poslopjem, studencem, kletjo, 1700 m* zemlje, % obsajene s sadnim drevjem raznih vrst, trsja za 600 I vina Pojasnila gostilna Jelen, Tezno.______21999-11
TRGOVINA
z mešanim blagom išče družabnika ali družabnico. Potreben kapital 15:000—20.000 din. Pismene 'ponudbe pod »Dobiček« na ogl. odd »Ve-čemika«.	21996-11
Nujna dolgoročna
ZDRAVNIK
39 let star, mesečni dohodek 5 do 6.000 din, iščem zakonsko družico. Navodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din.
22022-19
GOSPODIČNA
25 let stara, s premoženjem
220.000	din, iščem trgovca, obrtnika ali slično. Navodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu din 10.—.	22023-19
PROMETNI URADNIK
34 let star, mesečna plača din 1.700,—, iščem zakonsko družico. Navodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din.	22024-19
posojila
lo 20 besed IS din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Najboljše in najcenejše garantirane
TRAJNE KODRE izdeluje samo salon Kosem. Meljska c. 63. Maribor. ______________________ 21973-18
ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme. FELICITAS
daje na podlagi točnih rojstnih podatkov zanesljive nasvete ob torkih in petkih. Sodna ulica 26-111.	22039-18
Prodam moško	______
ZIMSKO SUKNJO
in hubertus. Zamenjam tudi za mizarsko orodje ali harmo niko. Mlinska 32, dvorišče.
22041-18
daje državnim, banovinskim in mestnim uslužbencem, zva-ničnikom, železničarjem, orožnikom, financem, upokojencem itd., star renomiran denarni zavod. Navodila, pri zastopniku Mihaelu Kreču, Ljubljana, Tyrševa 33.	1748
io 20 besed IS din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Prodam cca. 1000 litrov PRVOVRSTNEGA VINA
Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	22029-23
Prodam
1000 LITROV PIJAČE
Št. Ilj v Slovenskih goricalt Št. 79.______________21894-23
Prodam večje množine SLADKEGA SENA
vina in plemenskega bika inarijadvorske rastne. Gom-šec. Zg. Kungota. 21911-23
lo 20 besed 15 din vsaka nadaljala beseda 1 din
Kupim
PIANINO
Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Dobro ohranjen«.
21965-20
do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din
PO NIKI ANJE
ookromanle oredmetov vseh vrst dobro Id Docen? Oti »Roda« Maribor. Trsfenlakova ulica 5.	6177-1
R N A PRODAJA
1500parov
damskih čevljev in *sandalet od 150 do 250 din
Gosposka ul. SO
DAMSKE SMUČI
rabljene, prodam za 300 din. iz prijaznosti vprašati v trgovini Jurič, Koroška c. 19.
21944-18
DAMSKE SMUČI
rabljene, prodam za 300 din. Iz prijaznosti v trgovini Jurič. Koroška c 19. 21944-18
DEŽELANKA
srednjih let. situirana, želi dopisovati z intelektualcem, najraje	istotako učiteljem.
Dopise pod šifro »Športni tip« na ogl. odd. »Večermka«.
21863-19
MLADA LOČENKA
išče resnega, značajnega, izobraženega prijatelja. Dopisi na ogl odd. »Večernika« pod »Zvestoba 33«	22006-19
GOSPODIČNA
17 /let stara, z dežele, dota din
80.000.—; Gospodična, 37 let stara, rim. kat., dota 150.000 din; Učiteljica, 25 let stara, rim. kat.; Vdova, 45 let stara, rim kat., brez otrok, dota din
60.000.—; Vdova • Slovenka, 44 let stara, rim. kat., ima hišo In trgovino v vrednosti okoli 150.000 din. — Velika izbira upokojenk, gospodičen, vdov in ločenk. Informacije pošilja proti nakazilu din 10.— v znamkah »Fides«, koncesio-nirani ženidbeni zavod, Zagreb, Vlaška 66.	22018-19
RADIOAPARAT
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Večerni-ka« pod »Super«.	21990-20
Petcevni RADIO »MENDE SUPER«
216, skoraj nov, naprodaj. Vprašati Jelačičeva ulica 12, Maribor.	22030-20
lo 20 besed 15 din. vsaka nadaHnja beseda 1 din
Proda sc
KRAVA
7 let stara, na novi dojvi, 600 kg težka, z garancijo 10 litrov dnevno. Dolge še 33.
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
lo 20 besed 30 din. vsaka nadalinia
beseda 2 din
POSESTNIŠKI SIN
star 26 let, s 50.000 din gotovine, želi poročiti gospodično s kakšnim srednjim posestvom ali kaj podobnega. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Dota«. ______________________21995-19
VIŠJI POŠTNI KONTROLOR
Štajerc, rim.-kat.. 43 let star, zelo prijeten in strogo soliden, nekadilec in antialkoho-Hk, mesečna plača cca. 4000 din, združena s pokojnino, uslužben v Zagrebu. Poročil bi vdovo, gospodično ali ločenko z dežele ali mesta. Informacije pošilja »FIDES«, Zagreb. Vlaška 66, proti nakazilu din 10.— v znamkah.
22017-19
LOČENKA
ne po lastni krivdi, 28 let stara, zelo lepa črnolasa, iz province. brez otrok Poseduje v nepremičninah sledeče: 1 hišo in parcelo v Zagrebu, 2 hiši na deželi in zemljišča 30 oralov ter nekaj gotovine; vse brez dolga. Poročila bi boljšega gosuoda. Informacije pošilja »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66, proti nakazilu 10 din v znamkah.	22015-19
GOSPODIČNA
26-letna, rim.-kat., Slovenka, prijetna, solidna, im? mesečne prejemke, dokler živi, 1500 din, opremo in pohištvo. Poročila bi boljšega gospoda. Informacije pošilja »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66. proti nakazilu 10 din v znamkah.
22016-19
jo 30 besed 15 din. vsaka nadal)nl> do 20 besed » din. viaka nadallni«	beseda 1 din
-	beseda 2 din	SPALNICF 'POII NICE KU
KDOR Ml POSODI 3000 DIN	HINJE
protj vknjižbi, mu dam 8 odst. vseh vrst v naimoderneiših obresti in plačam vsaki me- lastnoročnih Izdelavah dobite sec 300 din. Naslov v oglas. * taloei ooMStva Aleksandro odd. »Večernika«. 22032*12 va c. 48.	4311—1
Ljubezen ?
Grafolog
F. T. Karmah,
sprejema obiske v Mariboru, Hotel Zamorc «koz celi dan.
Hadoteka
preglednost-to ČDOlt enostavnosti zanesljivosti in cenenosti
GOSPODIČNA • SLOVENKA
lepe in simpatične zunanjosti, 24 letna, vzorne preteklošti, s srednješolsko izobrazbo, posestniška hči iz ljubljanske okolice, popolnoma zdrava, z doto v gotovini z 200.000 din. želi poročiti trgovca ali drugega odličnega gospoda. In-.ormacije s predplačilom 10 din v znamkah pošilja »RE-ZOR«, Zagreb, Pošta 3.
22062-19
MARIBOR
Grogortičova 24
ZAHTEVAJTE BRESPLACNI CENIK
TISKOVNA
DRUŽBA Z O. Z___________________
Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45
Vsakovrstne
SCHMEIDER
želite oglaševati, pokličite telefon:
in sinova
larčičeva J'
papirja in cunl kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
ZAGPEB. NIKOLIČEVA10
otroških vozičkov, dvokoles in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri
F. BATI EL, MARIBOR
Aleksandrova cesta 26 ♦ Telefon it, 26-14
trgovina vseh vrst surovin t
Korito!. Pobrežie. Cankarjeva 16
Nakupovalnica Kopališka ul. IVefon 27-43
Naznanilo!
Modemi šlageijl za ples in petie edino na ploSčah
Cenj. občinstvu nanznanjam, da bom v soboto 18. t. m. otvoril GOSTILNO v Maribora, Taborska ulica 20. Točil bom prvovrstna dalmatinska vina. Vsak petek in soboto sveže morske ribe. — Za obilen obisk se priporoča
Mate Grubešič
ao din 10, kemično očiščeno din 14 Cehano in kemično očiščeno din 35* 45, 65. Belo in "sivo eosje oerje ln pub dobite najugodneje pri
"LUNA"
Maribor samo Slavni trs 24
Vzorci brezplačno!
Zlato ln srebre.
brilijante, zastavljalo« listke iiže nujno za nakup
oo vseh cenah
Clinto zstopstvc ta Maribor: tteine. & HftrtiC Zahtevajte brezplačne sezname
VERITAS
Maribor, Gosposka 15
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Koclta *
SPOMNITE SE CMD!
Anton Bremec
Celje
Continental
za signu-anje zabojev, vreS, sodov kož, kamenja itd.
Štampiljke iz gumija in kovin
Oglejte si veliko zalogo1 Zahtevajte cenik
»Sofra«
gggHll1 Preciznost in kvaliteta
Sodobni aparat z najpopo!-,	-	~_,f ^:5Sw»Bl nejšim glasom!
Generaloo zastopstvo in skladišče
Radio Bremec — Celie
Zastopniki:
Radio Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11 Radio Zupan, Mojstrana Edvard Fischbacher, Trbovlje
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ni. 3C L ubl’ana PreSernova ul. 44
STROJE
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
žrebanje V. glavnega in poslednjega razreda tekočega 41. kola srečk
sc bo vršilo po loterijskem načrtu v času
od 8. februarja do zaključno 6. marca
in to;
V BEOGRADU: 8., 10., 11, 12., 13., 14., 15., 17., 18. hi 19. februarja in
V SKOPLJU: 24., 25,, 26., 27. hi 28. febr. in 1, 3., 4., 5. In 6. marca 1.1.
V tem žrebanju bodo 6. marca izžrebane tri premije in to:
po din 500.000*—f 1,000.000*- in 2,000.000 —
Poleg teh premij bo izžrebano še veliko število dobitkov po din 200.000.—,
100.000.—, 80.000.—, 60.000.—, 50.000.—, 40.000.—, 35.000.—, 30.000.—,
25.000.—, 20.000.—, 15.000.—, 12.000.—, 10.000.— in dr. manjših dobitkov.
Skupen znesek dobitkov v tem žrebanju znaša:
Preminul je po dolgi težki bolezni v starosti 58 let moj ljubljeni soprog, oče, stari oče, gospod
Ambroi f(arol
poštni zvaničnik v pokoju
Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, ob J/*15. uri, na pokopališče na Sv. Urban pri Mariboru.
Sv. maša zadušnica se bo brala v Kamnici v ponedeljek ob 7. uri zjutraj.
Kamnica, dne 17. januarja 1941. žalujoči:	Ambrož Ana, soproga; Valda,
Mara in Draga, hčerke in vnuki
Stroje za obdelavo lesa. kakor za mizarstvo, kolarstvo. sodarstvo 1. t. d., ter žagine naprave dobavi v iiaibolišl Izvedbi
Robert Raznožnik
LJUBLJANA Pražakova ulica 8-1. Tel. 35-54.
ki se izplača brez vsakih odbitkov.
V	najsrečnejšem primeru možnem spajanju premije in dobitka lahko na tem žrebanju zadenete na eno celo srečko
. Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Osebe, ki so se že udeleževale igre 41. kola, morajo svoje srečke	IV.	raz-
reda zamenjati s srečkami V. razreda najdalje do 3. februarja t. 1.
Oni, ki nimajo srečk, a bi želeli sodelovati	v	igri	tega	V.	razreda, morejo
te nabaviti pri pooblaščenih	prodajalcih in	njihovih	preprodajalcih,	ki	so	v
vsakem večjem kraju, in to po ceni: za eno celo srečko	din 1000.—
za eno polovico srečke	din 500.—
za eno četrtino srečke	din 250.—
Pobližnja pojasnila z loterijskem načrtom in splošnimi pravili	se	dobe
na	zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Radiopostaja v Beogradu bo po objavi dnevnih vesti vsak dan žrebanja objavljala'tudi rezultat žrebanja za dobitke od din 5000.— dalje.
Z nakupom srečk državne razredne loterije vsak posameznik poleg osebne koristi, ki jih ima, obenem podpre tudi narodno gospodarstvo, obrt, industrijo in invalide, ker se čisti dobiček od prodaje srečk razdeli v prej omenjene-svrhe.
Zahvala
Iskreno st; zahvaljujem vsem, ki so blagopokojnega
v tako častnem številu spremili na zadnji poti, Posebno se zahvaljujemo vodstvu »Predio-uicei. d d., njegovim sodelavcem in darovalcem vencev in cvetja.
Maribor, 18- januarja 1941.
#
Žalujoča žena Viktorija Glaser in hčerka Majda.
Staro železo, bakei medenino, svinec-cink. star oaplr cunje icroiaške odrez ke. tekstilne odpadke. erlaževino. ovčjo volno, e o,velo dlake kuouie vedno oo na>-višlih cenah Arbetter Dravska of.! 15. Te 26-23.
»V e č 0 r a f fr<
He zamudile!
Računski stroji
«!;UšS«V;U«;:iv
'i.ril
Ivan KflRBEUTZ, MARIBOR
A\\S\\s\Vvl
7158—48
Visoke moške tople hišne copate iz kariranega dobla in z usnjenimi podplati.
7225—44
Tople ženske hišne copate iz mehkega karira. nega dubla, z usnjenimi podplati in notfanjikt iz klobučevine.
•7252.57
Visoke hišne copate za Otroke, izdelane iz toplega volnenega dubla.
Od številke 27 do 30 din 46—
Od številke 30.5 do 34 din 49.—
3967—64943
V šoki moški čevlji iz govejega boksa, široke oblike, z usnjenimi podplati in petami.
4065—66186
Udobni in topil ženski čevlji iz usnja, kombi, nlrani s suknom, okrašeni s krimerom. Imajo usnjene podplate in nizke pete. Zapenjajo se »na patent«.
5461—44702
Otroški čeveljčki iz rjavega mehkega usnja, široke in udobne oblike. Podplati so iz usnja. Od številke 19 do 26 din 99.—
Najbolj varna naložba denarja,
kar |arr»6t ca vlog* prt tal hranilnici Dravska banovina s callm svojim premotanjam In * vao avojo davčno moftjo - * Hranil-	j*
nlea izvršuje vaa v danarno atro-	J
ko tpadajoCa posle toino	■
In kulanlno	m	JtM ■
Centrala Maribor
v lastni novt palail na oglu Gosposke in Slovenske ulice
Podružnica Celje
nasproti polil, prej Južno-italereka Hranilnice
SPREJEMA VLOGE NA KNJI2ICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBRfcSIOVANjU!
!/<l ui fli nroju|e Al-MH.I I!IHVfKAR » Maribora Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik Sl V\M J UKIELA v Mariboru ne rručajo. — Uredništvo m uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — leleJton uredništva šle v. 25-67. io uprava j ta v. 28-67. ■
- Oglasi po ceniku - Kokopisi se Poštni čekovni račun štev 11 409.