PRIMORSKI DNEVNIK Je začei izhajati v Trstu '3 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-sf, od 18. septembra 1944 do 1- maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 • Mandatar za sestavo vlade včeraj naletel na težko premostljivo oviro Negativni Craxijev odgovor De Miti: Razčistiti je treba politične odnose Socialističnega tajnika moti predvsem laična fronta in vloga Marca Pannelle - Forlani že pristal na politično razčiščevanje - V KD že mnenja, da bi to ločili od De Mitovih posvetovanj DUŠAN KALC RIM — Si mar predstavljate, s kakšnimi besedami bi nas obdelal trgovec, s katerim smo se 50 dni na dolgo in široko pogajali, posvetovali, prerekali, rezčiščevali kupnoprodajne pogoje, mu upajoče mežikali, ga vmes ozmerjali, pa se mu spet dobrikali za nakup, denimo, nekega gospodinjskega stroja, če bi se po petdesetem dnevu vrnili v trgovino in rekli, da moramo še preverjati in razčiščevati, ali se nam nakup splača? Ta prispodoba je prosto povzeta iz članka, ki ga je 14. marca 1979 napisal pred dnevi umrli novinar in satirik Mario Melloni, bolje poznan po svojem psevdonimu Fortebraccio, in ki so ga v včerajšnji številki Unita ponatisnili, da bi poudarili neverjetno aktualnost Fortebracciove satirične misli. Prispodoba je kot izrezana za sedanjo vladno kri-zio, ki sicer še ni dosegla petdesetega dne, manjka pa ji zelo malo. V Palači Chigi se je včeraj zgodilo nekaj podobnega kot v Fortebracciovi trgovini gospodinjskih strojev. Po 43. dnevu krize (in dolgih ter mučnih preverjanjih, prerekanjih, razčiščevanjih itd.) je socialistični tajnik Craxi stopil pred De Mito in dejal, da so potrebna nadaljnja preverjanja in razčiščevanja. Po takšni izjavi je povsem jasno, da vladna kriza razigrano pluje na odprto morje vedrim poletnim dogodivščinam naproti. Namesto, da bi se težave zmanjšale, se še stopnjujejo. Tudi volilni izid, od katerega so vsi pričakovali velike in odločilne razjasnitve, ni veliko zalegel. Kakšne narave pa so tokrat Craxijevi pomisleki? Poverjenemu predsedniku De Miti, s katerim se je sestal v včerajšnjih dopoldanskih urah (z njim so bili še podtajnik Martelli ter predsednika parlamentarnih skupin Fabbri in Caria), ni izrazil kakšnih osebnih pomislekov. De Miti je dal celo razumeti, da lahko nadaljuje svoj križev pot, na katerega ga je spravil predsednik republike Cossiga s tem, da mu je poveril mandat. Problem torej zaenkrat ni De Mita, temveč politični odnosi z laično fronto ter s trojico La Malfa, Altissimo in Pannella. Skratka, Krščanska demokracija mora razčistiti svoje odnose s to druščino, predvsem pa si mora ta druščina razčistiti pojme med sabo. Kamen spotike je torej Pannella, ki ga Craxi ne more prebaviti. Svoj čas se mu je namreč Pannella dobrikal, da bi z njegovo pomočjo prišel v predsobo vlade. Ko mu je to spodletelo; se je povezal z laiki. Skušal je skratka priti v predsobo oblasti skozi okno, potem ko so ga vrgli skozi vrata. Resnici na ljubo je treba priznati, da Craxijevi pomisleki in zahteve po razčiščenju odnosov niso povsem iz trte izviti. Demokristjani kar naprej izjavljajo, da želijo obnoviti petstrankarsko koalicijo, ugotavlja socialistični tajnik, pri tem pa pozabljajo, da republikanci in liberalci niso več v dveh, temveč v treh s Pannello. Slednji pa je povezan še z gibanjem zelenih, z antiprohibicionistično zvezo ter na neki način celo s komunisti. Kako se po vsem tem lahko usklajujejo stališča o raznih delikatnih vprašanjih znotraj dosedanjih sil večine, ki ne more biti več ista kot prej. Od tod kratke, a jedrnate Craxijeve izjave po koncu srečanja z De Mito, ki so se marsikomu zdele kot običajno zelo sibilske. Pripomniti je treba tudi, da je Craxi zadnje čase dokaj redkobeseden, kar je po vsej verjetnosti posledica povolilnih trenj, ki so izbruhnila v njegovi stranki in ki jih bo prihodnji teden razčiščeval vsedržavni svet stranke. Redkobeseden je bil tudi včeraj. Prebral je telegrafsko sporočilo in zapustil Palačo Chigi, ne da bi dodal eno samo besedico. Tudi njegovim spremljevalcem ni bilo-do besed. Samo Fabbriju je ušlo: »Dolga, bo dolga.« Da bo vladna kriza še dolga, je bilo jasno že po prvem stavku Craxijevega sporočila. »Povsem iluzorno in v nekem pogledu celo nevarno bi bilo, je začel Craxi, če bi reševali vladno krizo, ne da bi prej rešili krize političnih odnosov.« Še enkrat se je nato pritožil nad silovitimi polemičnimi napadi na njegovo stranko po evropskih volitvah ter poudaril, da v dosedanjem političnem razčiščevanju še ni slišal ene besede, ki bi ne bila dvoumna. »Politični položaj je zato še naprej skrajno zmeden in neprepričljiv,« je še pribil in zahteval razjasnitev položaja, kot rečeno, laične fronte. Craxijeve izjave so kot predvideno silno razburile in razjezile republikance in liberalce. Vidno raz-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Kiszczak ali Jarazelski za predsednika VARŠAVA — Včerajšne zasedanje centralnega komiteja poljske komunistične partije je minilo v znamenju razprav o kandidatu za predsednika republike, ki naj bi ga-izvolila državna skupščina že prihodnji teden. Čeprav se je še pred nekaj dnevi govorilo, da je edini kandidat za predsednika Wojciech Jaruzelski, pa naj bi se zdaj pojavilo tudi ime sedanjega notranjega ministra Czesla-wa Kiszczaka, enega glavnih »arhitektov« okrogle mize med predstavniki vlade in opozicije. Domnevno kandidaturo Kiszczaka mnogi povezujejo z odločitvijo poslancev in senatorjev Solidarnosti, da bodo »v. skladu z izraženo voljo ljudstva na nedavnih volitvah glasovali proti kandidaturi generalnega sekretarja PZDP Jaruzelskega«. Če bo res obveljala Kiszczakova kandidatura, bo to predstavljalo prvorazredno presenečenje, saj je še pred nekaj dnevi glasilo poljske vojske pisalo, da je general Jaruzelski edini, ki lahko kot predsednik republike jamči stabilnost države in zagotovi nadzor nad spoštovanjem političnih in vojaških zavezništev. Po drugi strani pa to tudi pomeni, da bo Jaruzelskemu ostalo le še vodstvo partije, kateremu pa se je nameraval odpovedati, v kolikor bi bil izvoljen za predsednika republike. Po zadnjih izjavah ministra Formice Katastrofa nad Ustico morda pred razpletom bi bile za vsa zavlačevanja doslej krive tajne službe, ki naj bi se pri tem ne zaustavile niti pred umorom. Te trditve ministra Formice so bile predmet mnogih komentarjev, iz katerih predvsem izhaja, da bo moral takratni minister svoje izjave podrobneje razložiti vsem tistim, ki se ukvarjajo z raziskovanjem vzrokov nesreče nad UStico. V zvezi s tem se je včeraj oglasil tudi odvetnik Ferrucci, ki zastopa civilno stran v procesu o Ustici. Ta je dejal, da je po njegovem mnenju prav minister Formica glavni krivec, da resnica o Ustici ni prišla na dan. Ferrucci še trdi, da je bil takratni minister za prevoze jasno seznanjem z dejstvom, da je letalo DC 9 sestrelila neka raketa, vendar je o tem molčal. Nov zasuk v celotni zadevi si lahko obetamo tudi zaradi zahteve predsednika poslanskega odbora za informacije in varnost Maria Segni-ja po zaslišanju obrambnega ministra Valeria Zanoneja. RIM — Devet let po strmoglavljenju letala DC 9 družbe Itavia, ko je 27. junija pri Ustici umrlo 81 potnikov in članov posadke, je morda prišlo do odločilnih zasukov, ki naj bi končno le pojasnili celotno ozadje in privedli tudi do krivcev za letalsko katastrofo. Potem ko je v četrtek že predsednik Cossiga odločno zahteval, da vsi tisti, ki so za*dolženi, da pojasnijo celotno zadevo, to res storijo in da končno pride na dan resnica, ki bi morala v državi, kjer vladajo red in zakoni, že zdavnaj priti na plan, pa je isti dan cel plaz reakcij sprožil minister Formica, ki je bil za časa nesreče minister za prevoze. Formica je namreč pred parlamentarno komisijo za terorizem in množične uboje izjavil, da je od nesreče preteklo že toliko časa, da so bili uničeni vsi dokazi in odstranjeni tudi nekateri, ki naj bi o vsej zadevi kaj vedeli. S tem pa je najbrž Formica jasno namignil, da naj Gneča na italijanskem cestnem omrežju v Liguriji in ob Jadranu Začel se je prvi poletni eksodus Sluz in bohotenje alg južno od Pada RIM — Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz operativnih centrov prometne policije, se je odhod prve »izmene« dopustnikov začel skoraj 24 ur pred predvidenim, temu je vsaj za Lacij botroval praznični »most« sv. Petra in Pavla. Cilj pa je tudi letos morje, saj je bila gneča z zastoji na ligurski in jadranski obalni cesti kar poletna. Italijanski dopustniki se niso torej ustrašili skrajno nestanovitnega in muhastega vremena, prav tako jih niso od morja odvrgle alge in meduze. Prav včeraj je iz Fana prispela vest, da se je na morju pojavila sluz, ki jo izločajo alge diatomee. Do sedaj se je ta sluz nahajala v globini, tako da so se z njo spoprijemali le ribiči, ko so dvigovali vrše in koče. Lani so ta pojav opazili šele avgusta. Za sedaj se sluzasta snov nahaja nekaj milj od obale na območju med Padsko delto in Cervio pri Ravenni. V prihodnjih dneh pa bi se lahko razširila do obal in tako skazila kopališko sezono. Kljub prvotnim optimističnim napovedim so sedaj izvedenci skrajno zaskrbljeni. Mila zima naj bi bila glavni krivec, da se je ta sluz pojavila na površju. Dolgoročna meteorološka napoved daje slutiti, da bo vreme še pomagalo, da se bo ta pojav stopnjeval. Vse do ponedeljka bo namreč prevladovalo skrajno spremenljivo vreme z občasnimi popoldanskimi plohami. Prevladovali bodo šibki severozahodni vetrovi, morje pa bo rahlo vzva-lovano, tako da ne moremo pričakovati izrazitejšega preme- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Včerajšnje avtomobilske kolone na rimski obvoznici (AP) Vodstvo železnic in zvezni sindikati dosegli sporazum o smernicah razvoja RIM — Vodstvo italijanskih državnih železnic in sindikalna konfederacija CGIL, CISL in UIL sta se včeraj dogovorila o osnovnih smernicah, po katerih naj bi potekala sanacija in razvoj železnic v bodoče. Državne železnice je zastopal izredni upravitelj Mario Schimberni sindikate pa generalni tajniki Trentin, Marini in Benvenuto, ki so jih spremljali tudi odgovorni sindikalisti za prevozni sektor. Včerajšnji sporazum predvideva prekinitev oziroma zamrznitev sindikalnih bojev med ustanovo in sindikati za najmanj dve pogodbeni obdobji (vsaj 5 do 6 let) in takojšnjo ter temeljito prenovo celotne strukture italijanskih državnih železnic. To pomeni, da sindikat sprejema glavne smernice Schimbernijevega načrta o prenovi železnice. V zvezi s tem bodo že v prihodnjih dneh podpisali tudi ustrezen dogovor. Neposredna posledica tega dogovora je tudi dejstvo, da se bodo že 12. julija sindikati in vodstvo železnic začeli pogajati o novi delovni pogodbi za železničarje s ciljem, da se dogovor tudi čimprej podpiše. Obe strani sta bili z včerajšnjim globalnim sporazum zadovoljni, dodatni glavni tajnik CGIL Del Turco pa je o sporazumu dejal, da po uspešnih pogajanjih v zvezi s premično lestvico predstavlja že drugi izredno pomemben političen dosežek. Pri tem je po De Turco vem mnenju važno tudi to, da se je nasprotna stran z ambicioznim programom pripravljena soočiti z vsemi perečimi problemi, vse to pa po njegovem mnenju tudi od sindikata zahteva enako pripravljenost in odgovornost. Podobne ocene so izrekli tudi ostali sindikalni predstavniki, ki pa niso pozabili dodati, da bo potrebno vse načrte skupno preverjati, še posebej pa naj bi to veljalo za investicijski načrt, ki ga Mario Schimberni še ni predložil. Povsem odklonilno pa je stališče tajnika cobasov za strojevodje Ezia Gallorija, ki je Trentina, Benvenutija in Marinija obtožil, da sklepajo sporazume, ne da bi se prej seznanili s stališči železničarjev, ki po Gallorijevem mnenju ne bodo nikoli podpisovali bianko menic ne sindikalni konfederaciji CGIL, CISL in UIL ne vodstvu italijanskih državnih železnic. Sodnik Falcone podpisal sodne pozive za Franca Franchija in neapeljskega pevca Merolo NA 12. STRANI Naravna katastrofa v Dolini Trente Plaz z Osojnika ogroža reko Sočo KATJA ROŠ TOLMIN — Katastrofa, ki jo je po pripovedovanju do včeraj nič hudega - slutečih Trentarjev ves ta teden najavljalo pršenje kamenja s pobočja Osojnika nad trentarskim zaseljem Okotje, se je nepričakovano zgodila predvčerajšnjim, ko se. je ob 8. uri zjutraj z gore utrgal prvi kamniti plaz. Do poznih večernih ur so mu sledili še drugi podori. Z Osojnika se je na Ravnico, kjer prebiva Pretnarjeva družina, doslej zrušilo okoli milijon kubičnih metrov drobnega in velikega kamenja in do sto kubikov velikih kamnitih skladov, tako imenovanih kamnic. Pretnerjeva družina se je z levega brega Soče ob pomoči Trentarjev in drugih, ki so ves dan dežurali na kraju te velike naravne nesreče, nemudoma preselila v Homerjevo domačijo, ki leži na drugi strani reke. Skalnato pla- zišče na pobočju Osojnika se je po oceni strokovnjakov Ljubljanskega geološkega zavoda še ni umirilo. Na pobočju visi še kakih 200 tisoč kubič- • nih metrov kamnitih gmot, ki se lahko utrgajo vsak hip ali pa čez dolgo časa. Kot je povedal načelnik oddelka za ljudsko obrambo tolminske občine Janko Koren, se v primeru nadaljnjega rušenja pobočja Osojnika utegne to plazišče razširiti tako, da bo zajezilo Sočo. Posledice tega bi utegnile biti za Dolino Trente katastrofalne. Poleg stalne pripravljenosti vodnega gospodarstva, ki naj bi ob primeru zajezitve Soče takoj ukrepalo s težko mehanizacijo, so v pripravljenosti tudi v tolminskem Elektru. Ogrožen je namreč tudi daljnovod med Bovcem in Trento. Skalnati plaz, ki je širok 400 in visok 300 metrov in ki je pod sabo po-klopal del gozda in pašnikov je na NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Jugoslaviji letna inflacija že 652-odstotna BEOGRAD — Cene na drobno v Jugoslaviji so se junija v primerjavi z majem povečale za 9,8 odstotka. Na to so po najnovejšem poročilu zveznega zavoda za statistiko najbolj vplivale podražitve energije in živilskih artiklov. Junija se je podražilo tudi veliko izdelkov za široko porabo, pa tudi prevoz in druge storitve. Cene na drobno so se v primerjavi z lanskim junijem zvišale za 652, od začetka letošnjega leta pa 216,3 odstotka. Občutno so porasli tudi življenjski stroški in vsi izdelki in storitve, ki so nujno potrebni za standard prebivalstva. V primerjavi z majem so se podražili za 29,2, v primerjavi z lanskim junijem pa za 594,2 odstotka. V primerjavi z lanskim decembrom so se povečali za 216,3 odtotka. (dd) V noči na petek je prišlo do državnega udara brez prelitja krvi General el Bašir vodil puč v Sudanu Vojaki odstranili dosedanje vodstvo KARTUM — Predsinočnjim si je vojska prilastila oblast v Sudanu. Oklopna vozila so ob 22. uri obkolila predsedniško palačo v Kartumu, sedež ministrskega sveta in druge ključne točke vsudanskem glavnem mestu. V prvih jutranjih urah je radio Omdurman prekinil redne oddaje in predvajal govor generala Omarja Hasana el Basira, ki je, menda brez prelitja krvi, odstranil premiera Sadeka el Mahdija in uvedel izredno stanje v državi. Mahdi je bil prvi voditelj civilne vlade v zadnjih osemnajstih letih sudanske zgodovine, za premiera pa je bil imenovan 1986. leta. Le nekaj ur po državnem udaru so v Sudanu »odstranili« vse vodilne kadre, vojaško poveljstvo pa je razpustilo državno skupščino, politične stranke, združenja, sindikate in zamrznilo vsa dovoljenja za tiskanje dnevnikov. Letališče v Kartumu je zaprto, radio predvaja izključno koračnice in izjave vojaških poveljnikov ter vabi prebivalstvo, naj nikakor ne napada vojakov, ki bodo morebitne upornike usmrtili brez procesa. General el Bašir je izjavil, da bodo vsi, ki se bodo ukvarjali s politično dejavnostjo zaprti in obsojeni na najmanj 12 mesecev do največ deset let zapora. Uporni general je utemeljil državni udar s potrebo, da se čim prej poišče nekaj otipljivih rešitev hudi krizi, ki trenutno pesti Sudan. Prejšnje politično vodstvo je po njegovem mnenju poskrbelo le za to, da se je Sudan znašel v sponah popolne anarhije, izoliran od sveta in daleč od pomembnih mednarodnih dogajanj, na robu nepopravljive finančne krize, za nameček pa niso končali državljanske vojne, ki traja že šest let. Vodstvo države bo sedaj prevzel svet za junijsko revolucijo, general Hasan el Bašir pa je opozoril še na dejstvo, da so Mahdijeve »politične igre« pripomogle k propadu vojske na jugu države, kjer so se vojaški odredi bojevali proti manjšini krščanske veroizpovedi. (Večina sudanskega prebivalstva, ki živi na severu države, je muslimanske vere.) Do nedavnega se je parlament ukvarjal z uvedbo šarije (islamskega zakonika) po vsej državi, vendar je prišlo do odločitve, da bodo ta načrt zamrznili. Sedaj je general el Bašir že javil, da bodo čim prej spremenili tudi ustavo. Dosedanji sudanski premier Sadek el Mahdi Ljudski kongres ratijiciral konec Zhao Ziyangove kariere PEKING — V Pekingu je življenje ponovno steklo po običajnih tirnicah, to pa velja izključno podnevi, ko je na ulicah veliko ljudi in malo vojakov. Ponoči se stanje radikalno spremeni, saj se mesto popolnoma sprazni, na ulicah pa ostane-samo vojska, ki strogo patruljira mestno središče, ustavlja vse avtomobile, tudi diplomatske in izvaja pikolovske preiskave. V nočnih urah je mogoče slišati tudi streljanje, vendar gre v glavnem za vojake, ki streljajo v zrak. Da se je nekaj le spremenilo, je bilo mogoče ugotoviti na zasedanju stalne komisije ljudskega kongresa, ki se je sestal predvčerajšnjim. Pekinški župan Chen Xitong je priznal, da je v noči na nedeljo, 4. junija, umrlo v Pekingu več kot 200 oseb, med katerimi je bilo tudi 36 študentov. Ni sicer jasno, če je treba teh 200 žrtev ^prišteti tris- totim vojakom, o katerih je govoril Deng, vendar je to do danes najvišji uradni podatek, s katerim rapolagamo. Župan Xitong je vsekakor zaključil svoj poseg z ugotovitvijo, da ni bilo mrtvih na Tienanmenu, in tako podprl uradno tezo, po kateri je simbol komunistične Kitajske ostal neoskrunjen. Ljudski kongres je na izrednem zasedanju potrdil tudi konec politične kariere Zhao Ziyanga, ki se je moral zaradi »grobih napak« odpovedati vsem uradnim funkcijam. S 122 glasovi na 139 je ljudski kongres pristal na Dengovo »čistko« in ratificiral vse dosedanje normalizacijske posege ter boj proti kontrarevolucionarjem. Kongres ni imenoval Ziyangovega naslednika, zato bosta tudi to vlogo krila Deng in kitajski predsednik Shangkun. V Etiopiji ubili še enega generala V Prijepolju gladovna stavka brezposelnih izobražencev ADIS ABEBA — Etiopska policija je predvčerajšnjim v spopadu ubila generala kopenske vojske Abebeja Abe-ru, enega od pobudnikov spodletelega državnega udara, v katerem so 16. maja pučisti skušali strmoglaviti etiopski marksistični režim. Generalu Aberu je po spodletelem udaru uspelo zbežati. Kot kaže pa ga je tajna policija izsledila in ga skušala aretirati. Po zadnjih vesteh je na begu baje samo še general Kumelačev, vse ostale so pobili ali zajeli. Na proces zaradi veleizdaje sedaj čaka kakih 200 višjih in nižjih častnikov. PRIJEPOLJE — Okoli 40 brezposelnih visokošolcev v Prijepolju že tretji dan gladovno stavka. Tako želijo opozoriti na svoj položaj in potrebo o bolj odločnem reševanju brezposelnosti visoko izobraženih mladih strokovnjakov. Med stavkajočimi je največ diplomiranih pravnikov in ekonomistov, pa tudi prosvetarjev, inženirjev geodezije in nekaterih drugih strokovnih profilov. Včeraj je bil skupni sestanek stavkajočih, direktorjev delovnih organizacij in predstavnikov političnega življenja, na katerem so poskušali poiskati rešitve, vendar so bila njihova prizadevanja zaman. V Prijepolju čaka na delo kar 230 ljudi z diplomo višje ali visoke šole, o delovnem mestu pa »sanjari« okoli 5.000 ljudi s srednjo in nižjo stopnjo strokovne izobrazbe. Po posredovanju zdravnikov medicinskega centra sta stavko prekinili nosečnici, (dd) Zapleti v Črni gori zaradi lanskega policijskega »nasilja« LJUBLJANA — Občinsko javno tožilstvo v Nikšiču je pri sodišču vložilo zahtevo po preiskavi zoper krivce za uporabo policijskega nasilja proti delavcem, ki so 8. oktobra lani iz nikšiške železarne krenili proti Titogradu. Tam so takrat potekale velike demonstracije, po katerih je odstopilo celotno črnogorsko politično vodstvo. Na poti iz Nikšiča v Titograd so delavce pri kraju Žuta Greda počakale posebne enote milice in jih s silo zaustavile. Tožilstvo naj bi na podlagi doslej zbranih podatkov ugotovilo, da so trije najvišji funkcionarji republiškega notranjega ministrstva (zdaj že odstavljena sekretar za notranje zadeve Lazar Djodjič in podsekretar Husnija Redžepagič ter poveljnik posebne enote Veselin Pešič) neposredno sodelovali pri sprejemanju odločitve o postavitvi ovir na cesti in uporabi »nevarnih kemičnih sredstev« (plinov). Zaenkrat preiskava teče le proti tem, lahko pa da jo bodo tudi razširili še na koga. Tožilstvo preiskavo utemeljuje s sumom, da so zgornji trije pripadnikom posebne enote ukazali, naj z dimnimi bombami in solzilcem preprečijo delavcem železarne priti v črnogorsko glavno mesto. V spopadu med delavci in policijo je bilo takrat ranjenih 10 ljudi. Jugoslovanski časopisi pa so po zahtevi črnogorskega parlamenta, naj se objavijo zapisniki z oktobrske tajne skupne seje predsedstev črnogorske partije in države, na kateri so sprejeli odločitev o uporabi sile proti demonstrantom, začeli objavljati, kaj je takrat kdo od v veliki večini zdaj že bivših črnogorskih političnih velikašev rekel. V glavnem so vsi ponavljali, kot naj bi se slišalo z magnetofonskega traku: »Ne odstopimo za nobeno ceno. Branili se bomo s silo...« Med tistimi, ki so se na tajni seji zavzemali za uporabo izrednih ukrepov proti delavcem, časopisi navajajo tudi sedanjega člana zveznega predsedstva Nenada Bučina, ki je eden redkih iz »stare garde« uspel ostati na političnem vrhu. Predvsem zato, ker je javno govoril povsem drugače in celo javno obsodil odločitev, pri sprejemanju katere je na tajni seji sam sodeloval. Ali bo javna objava njegovega imena na sramotilni listi pomenila tudi njegov odhod iz politike pa zaenkrat še ni mogoče napovedati. DEJAN VERČIČ V Niirnbergu zagonetno ubit hrvaški emigrant BONN — Nekdanjega vodjo emigrantske politične organizacije Hrvatsko krščansko-demok-ratsko gibanje Anteja Dapiča so umorili v njegovem stanovanju v Niirnbergu. Policija, je zapisal časnik Niirnberger Nachrichten, je ugotovila, da so emigranta usmrtili z nožem. Dapič je zaprosil za politično zatočišče v ZR Nemčiji že leta 1962, do leta 1982 pa je bil vodja Hrvatskega krščansko-demok-ratskega gibanja. Niirnberger Nachrichten opozarja, da so skupine hrvaških emigrantov, ki so jih ustanovili v ZR Nemčiji, v preteklosti pogosto opozarjale nase z nasilništvom, vendar dodaja, da o Dapi-čevi organizaciji za zdaj nimajo podrobnih podatkov. Časnik je zapisal izjave sosedov, ki so vedeli povedati, da je imel Dapič vsak dan obiske, po katerih je »ure dolgo pisal«. Neka soseda je izjavila, da je pokojnik vsako sredo odhajal na železniško postajo, najverjetneje po pošto. Mestna policija za zdaj tiplje v mraku, toda ker ni mogoče izključiti političnega motiva, so k preiskavi pritegnili tudi bavarski urad za preprečevanje kriminala. Razpisali so 5000 mark nagrade za tistega, ki bi policiji pomagal razsvetliti umor. (dd) nadaljevanja v prve strani - nadaljevanja s prve strani____ • Negativni odgovor kačen je republikanski tajnik La Malfa na kratko odpravil novinarje: »Nočem komentirati Craxijevih izjav, da ne bi s tem podžigal zmede. Če Craxi želi pojasnila, naj mi telefonira.« Za liberalce je spregovoril Battis-tuzzi. Dejal je, da so stališča njegove stranke o vladni formuli, o programu in o odnosih s PSI že davno znana in nedvoumna. Craxi bi moral zato navesti kakšen drug razlog za nadaljevanje po poti brezvladja. Po vsem rečenem so v zadregi tudi demokristjani sami, ki seveda pristajajo na nadaljnja poglabljanja in politična razčiščevanja, kot je dejal tajnik Forlani po srečanju v Palači Chigi. Težko bo Krščanski demokraciji pristati na pomisleke, ki jih Craxi izreka na račun dosedanjih skupnih zaveznikov republikancev in liberalcev. Po Forlanijevem mnenju se bodo morale laične sile na neki način vsekakor znebiti neudobnega Pannelle, sicer se stvari še dolgo ne bodo premaknile z mrtvega tira. O vsem tem mora KD še razpravljati. Podtajnik Scotti, ki se je tudi udeležil srečanj z De Mito, pa je nekako že anticipiral stališče, ki je razčlenjeno v tri točke: nasprotovanje predčasnim volitvam, obnovitev pet-barvne večine ter ločitev programskega soočenja od političnega soočanja. To naj bi pomenilo, da De Mita nadaljuje svoja posvetovanja programskega značaja, politična nesoglasja pa naj obravnavajo in razčistijo stranke med sabo. Vprašanje je seveda, kako bo praktično zgledala ta delitev pristojnosti. Dejstvo pa je, da na tak način De Mita lahko nadaljuje svoj mandat in da ga zaenkrat ne vrne Cossigi kot je predvčerajšnjim zahteval Occhetto, rekoč, da je ta kriza na robu zakonitosti. Vrnitev mandata bi niti za ped ne pospešila reševanja vladne krize, kvečjemu bi jo le še podaljšala, menijo v krogih, ki so blizu Palači Chigi' o Poletni eksodus sanja morske vode. Nestanovitno vreme se bo nadaljevalo tudi prihodnji teden, le da se bo temperatura še naknadno zvišala, morebitne plohe pa bodo manj izrazite in omejene predvsem na kontinentalne dele. Po dosedanjih izkušnjah so to idealni pogoji, da se bo bohotenje alg nadaljevalo in širilo. Kljub vsemu temu pa turistični delavci pričakujejo, da se bo kar 60 odstotkov italijanskih turistov odločilo za letovanje na morju, 30 odstotkov bo odpotovalo v hribe; jezera in podeželje bo za letovanje izbralo le 10 odstotkov turistov. Glede prvega poletnega eksodusa pa je treba povedati, da se bo po napovedi prometne policije in odgovornih pri italijanskih avtocestah glavnina prvih dopustnikov podala na ceste danes in jutri, ko naj bi bil na italijanskih avtocestah skoraj poldrugi milijon vozil. Uprava italijanskih avtocest je letos prvič natisnila brošuro, neke vrste koledar, na katerem bodo navedene vse kritične točke, dnevi in celo ure morebitnih konic v prometu. Kot smo že v četrtek navedli, bo od 8. julija do 24. septembra ponovno stopil v veljavo Ferrijev odlok Za »varnost« na italijanskem cestnem omrežiju. Na avtocestah bo treba spoštovati hitrostno omejitev 110 kilometrov na uro, na navadnih cestah pa 90 kilometrov na uro. Le redki namreč upajo, da bi lahko v tem tednu spremenili odlok, saj je včeraj ministrstvo za delo odločno zavrnilo vse zahteve o radikalni spremembi Ferrijevega odloka. V Italiji so se za letošnjo turistično sezono temeljito pripravili. Za varnost na cestnem omrežju bo skrbelo vsaj 7.000 policijskih agentov, karabinjerjev in finančnih stražnikov. Pri tem se bodo posluževali najsodobnejše tehnologije od televizijskih kamer do ročnih kompjuterjev za izstavitev denarnih in drugih kazni v nekaj minutah. e Naravna katastrofa srečo sedaj samo oplazil hiše Ivana Pretnarja. Sreča v nesreči je, da ni zahteval človeških žrtev. Družina se je iz hiše z najnujnejšim za življenje in živino izselila. Usoda domačije pa je, glede na to, kar se utegne še pri-petititi, zapečatena. Ta naravna nesreča je povrh tega prizadela družino, ki spada med zelo redke v Trenti, ki so v tej demografsko absolutno ogroženi dolini bile sposobne zaorali ledino v lepšo bodočnost Trente, ki je nakazana s projektom razvojnih možnosti doline. Pretnarjevi so namreč prvi, ki so svojo domačijo usposobili za sodoben kmečki turizem na trentarski način. Stisko Pretnarjevih bo vsekakor treba nemudoma in na ustrezen način rešiti s pomočjo širše družbene akcije. Naravna nesreča v Trenti nekoliko spominja na katastrofo, ki je v začetku tega leta prizadela partizansko bolnico Franjo pri Cerknem. Tam so negotovosti zaradi nevarnosti nadaljnjega usipanja kamenja z Velikega Ključa pregnali z umetnim proženjem kamnitih gmot. Kot je povedal Janko Koren, so v primeru Trente geologi po prvem pogledu kraja nesreče mnenja, da umetno proženje pobočja Osojnika iz več razlogov ne pride v poštev. V.I.V.V.V.hV.v.l.v.v.v.v.v.v.l.v.Ll.vj.v.l.vj.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v,' • • • MIZAR i VOLČJA DRAGA Industrija stavbnega pohištva 65293 Volčja draga pri Novi Gorici telefon: 065/53121 telex: 34452 mizar yu * vezana okna in balkonska vrata s pomičnimi polkni panoramske stene z večkrilnimi polkni kvaliteten les smreke - jelke dobra, toplotna izolacija odlična vodotesnost ☆ izkušnje mojstrov * tudi v vaši prodajalni stavbnega pohištva j) : SLOVENIJALES v!,!v!vX,!v!vli!'SS%v.v.v.VA\s\v.v.sy.!v///X,!^!v!v!v!vX,lvlilv!-l'!v;v!,!v!v!v!vXvAv.v.v.v.v.v.v ______________________________________._______________________________________________________________________ V prvih 5 mesecih letos 56.000 mrd lir državnega primanjkljaja Konec prvega polletja 1989 bo državni primanjkljaj v Italiji znašal okoli 45.000 milijard lir ali 6.000 milijard manj kot v ustreznem času lani (51.719 mrd). To je napovedalo zakladno ministrstvo, ki pa je obenem objavilo dokončne podatke o državni bilanci z dne 31. maja: petmesečni deficit se je znatno povečal nasproti letu 1988, saj se je povzpel s 50.656 na 56.412 milijard lir. To pripisujejo nižjemu prihodku v maju zaradi negotovosti, ki so jo povzročile govorice o morebitnem odlogu zadnjega roka za predložitev dohodkovne prijave, zaradi česar je bilo treba revidirati napovedi o prihodkih v juniju, ko pa naj bi zabeležili prebitek kakšnih 11.000 milijard lir. Od tod napoved o polletnem deficitu 45.000 milijard. Nove olajšave v gospodarskih odnosih IT-SZ Italijanski veleposlanik v Moskvi Ferdinando Salleo in pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Leonid Iliciov sta si včeraj izmenjala listini o ratifikaciji sporazuma za preprečevanje dvojnega obdavčevanja, ki sta ga podpisala predsednika italijanske republike oziroma prezidija vrhovnega sovjeta 26. februarja 1985 v Rimu. Podjetja, ki sodelujejo s sovjetskimi partnerji, bodo plačevala davke na tovrstne posle samo enkrat, ne pa prej v eni in nato še v drugi državi. Konvencija, ki bo začela veljati 1. januarja 1990, bo torej olajšala posle italijanskih operaterjev v Sovjetski zvezi, s tem pa omogočila še nadaljnje zboljševanje dvostranskih gospodarskih odnosov. V ta okvir sodijo tudi sedanja pogajanja o sklenitvi posebnega dogovora za zaščito italijanskih investicij na sovjetskih tleh pred raznovrstnimi tveganji. Hranilnica iz Milana ima podružnico v Vidmu CARIPLO bo iz Vidma skrbela za poslovne stike z Vzhodom VIDEM — Gospodarski potencial Furlanije je očitno zelo zanimiv, saj privablja ne le industrijce in finančnike, marveč tudi bančnike. Znano je, da mimo težav, v katere so zabredla nekatera podjetja, je furlansko gospodarsko zdravo. Na Videmskem in na Pordenonskem je dandanes polna zaposlitev, večina malih tovarn zelo dobro uspeva, več tisoč mladih je našlo zaposlitev tudi v obrtnih delavnicah, ki so tesno povezane z industrijo. Velika sredstva, investirana v času popotresne obnove, se bogato obrestujejo. Avtocesta, železnica, letališče in pristanišča ter druge infrastrukture dodajajo k vsemu temu še možnost hitrih prevozov najrazličnejšega blaga in tudi hitrega premikanja ljudi. Vrh vsega je Furlanija tudi uspešni izvoznik industrijskega blaga, kar je treba pripisati ne le kvalitetnim izdelkom, marveč tudi sposobnostim prodora na tuja tržišča, za kar se je treba precej zahvaliti tudi agilni trgovinski zbornici v Vidmu. Iz vseh teh razlogov so velike italijanske banke v zadnjem času odprle svoje podružnice v Vidmu. Za banke iz Milana, Turina, Verone, Siene je Videm zelo privlačen. Hranilnica lombardskih pokrajin CARIPLO je včeraj odprla svojo videmsko podružnico v veliki in novi stavbi v osrednji Ulici Carducci. CARIPLO je sicer v Vidmu prisotna že nekaj let, najprej s korespondečnim uradom, zatem pa s podružnico, ki pa je poslovala v zasilnih prostorih. ci je novinarjem povedal, da se ta, najstarejša italijanska hranilnica (ustanovljena je bila leta 1823, ko je Milan bil še pod avstrijsko oblastjo, komaj štiri leta po odprtju prve hranilnice na Dunaju) zanima predvsem za trgovanje s tujino. CARIPLO, ki ima v Lombardiji nad 400 podružnic ter mrežo tudi v drugih trgovsko in industrijsko pomembnih središčih Italije, je v zadnjem času odprla precej podružnic tudi v tujini. V zadnjem času odpirajo podružnice v Moskvi, Munchnu in Frankfurtu. Furlanija je zanje zanimiva ker gre tod skozi skoro ves trgovski promet med Italijo in vzhodnoevropskimi državami. Romano Pešci je dejal, da bo čez nekaj let šlo skozi našo deželo nad 10 milijonov ton blaga na leto in več milijonov turističnih ter trgovskih potnikov. Istočasno pa je Furlanija zanje zanimiva, ker so tukajšnji podjetniki razvili sodobno tehnologijo. Že včeraj, ob sami otvoritvi, so v.Vidmu priredili, v sodelovanju z Zvezo industrij cev, informacijsko posvetovanje. Funkcionarji CARIPLO so furlanskim gospodarstvenikom orisali vsestranke možnosti, ki jih nudi klientom ta velika italijanska banka. MARKO VVALTRITSCH Fiat - 1.000 mrd dobička Začetek operacije buyback V času največ 18 mesecev bo kolos Fiat izpeljal operacijo buyback, ki predvideva nakup lastnih delnic do naj-višjega zneska 1.000 milijard lir, in to po enotni ceni, ki ne bo presegla 16.000 lir pri navadnih delnicah in 11.000 lir Pri varčevalnih ter prednostnih delnicah - kupiti bo mogoče največ 60 milijonov navadnih in 40 milijonov drugih delnic. Operacijo bodo izvedli izključno prek nakupov na vrednostnih borzah in prek institucionalnih kanalov pooblaščenih posrednikov. To je pojasnil upravni svet Fiata na včerajšnji skupščini delničarjev, ki so ga pooblastili, naj s kupljenimi delnicami razpolaga v skladu s potrebami družbe in v najustreznejših oblikah: s prodajo na italijanskem in tujih tržiščih, s ponudbami delničarjem, uslužbencem in javnosti, pa tudi s ponujanjem delnic v zameno za Prevzemanje glavničnih deležev drugje. Odobrili so tudi bilanco 1988, ki izkazuje 1.008 milijard lir čistega dobička (1987: 805 mrd). Med delničarje bo družba razdelila dividende vrednosti 320 lir za navadne in prednostne delnice oz. 350 lir za varčevalne delnice. Gianni Agnelli je napovedal, da bo letos Fiatov promet narasel prek 52.000 milo jard lir (lani 44.308), naložbe pa za 1.000 milijard. Od danes v veljavi tretji del medbančnega sporazuma Danes začne veljati tretji del medbančnega sporazuma o "prosojnosti" bančnega poslovanja, ki ga je lani izgotovilo združenje ABI. Od ponedeljka bodo posestniki tekočih računov začeli prejemati ustrezne periodične izvlečke, ki bodo enaki v vseh bankah. Izvlečke bodo te morale obvezno izdajati vsaj vsak tretji mesec, klient pa bodo lahko zahteval, da mu jih izstavijo tudi pogosteje ali v daljših presledkih. Zavodi za zemljiške, premičninske, gradbene in kmetijske kredite bodo dolžni izpostaviti na vidnem mestu pogoje (obresti idr.), ki jih uveljavljajo pri zbiranju vlog in nalaganju zaupanih sredstev. Dalje stopi v veljavo dogovor, ki naj prepreči, da bi nekateri (mafijci itd.) preko bank "čistili" tako imenovani "umazan" denar. V ta namen zavodi ne bodo opravljali poslov iznad 10 milijonov lir vrednosti oziroma iznad ustrezne protivrednosti v valuti, če gre za osebe ali združbe, ki se ne dajo identificirati. Skratka, odslej bo obvezno strogo identificiranje klienta pri vsakem odprtju ali zaprtju bančnega računa, naslovljenega na prinositelja. Lani je ustvarila 3,2 milijarde lir dobička Ugoden obračun družbe Tripcovich Delokrog zajema ves gornji in srednji Jadran Tržaška plovna družba Tripcovich (1.449 uslužbencev) je imela leta 1988 3,2 milijarde lir dobička ali 40,8% več kot leto prej. Med delničarje bodo od 17. julija delili dividende po 93 lir za navadne in po 120 lir za varčevalne delnice. Predsednik upravnega sveta Raffaello de Banfield Tripcovich je na skupščini pripisal "zadovoljivi rezultat" prihodkom od dividend nadzorovanih podjetij in od najemanja plovil (28 vlačilcev, motocisterne Maritea in plavajoče delovne ploščadi) oz. Palače Tergesteo. Glavnico so povišali s 13,1 na 21,9 milijarde lir. Grupa Tripcovich je kontrolirana podjetja razdelila v tri skupine oz. vodilne družbe: Sefin (prevozi in špedicija), Tripnavi (pomorske dejavnosti) in Trisea (finančno poslovanje in razne storitve). Tripnavi je ustanovila podjetje Sadar Incop Costruzioni generali in prevzela dela, ki jih je opravljal Sadar iz Ancone (zdaj v komisarski upravi), nato pa odkupila 25% kapitala zadruge Corima Coope-rativa rimorchi marittimi (Ancona in Falconara Marittima), s čimer je Tripcovich raztegnil svoj delokrog na ves gornji in srednji Jadran (z izjemo Ra-venne). Letos je družba prevzela 100% glavnice holdinga Rhone Medi-terranee, ki poseduje 88,87% istoimenske marsejske zavarovalnice. Na področju prevozov in špedicije ima Tripcovich 77,78% kapitala grupe Gottardo Ruffoni (Milan), ki je lani povečala promet za 10%, vrhtega je tržaška družba odkupila 9% glavnice skupine Bertola (lani 1,06 milijarde lir prometa). Delnice Tripcovich kotirajo na tržaški in milanski borzi. ip Banca Asricola 1 Kmečka Danka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM uradne kotacije Generali............. Uoyd ................ Uoyd risp............ RAS ... ............. Ras risp............. Sai ........ Sai risp............. Montedison .......... Montedison risp...... Pirelli ............. Pirelli risp. . ..... Pirelli risp. nc .... Snia ................ Snia risp............ Snia risp. nc........ Rinascente........... Rinascente priv...... Rinascente risp...... Premuda ............. Premuda risp......... SIP ................. SIP risp............. Sastogi.............. Comau 27.6. 30.6. 42500 43090 18300 18100 9900 9900 28500 28350 13500 13400 18850 18600 7850 7800 2211 2235 1350 1355 3570 3699 3560 3770 2300 2380 2875 2987 2830 2970 1550 1580 5730 5980 3370 3470 3350 3450 2000 1970 1425 1425 3020 3060 2520 2560 438 433 3420 3500 27.6. 30.6. Fidis 7120 7140 Gerolimich 116 116 Gerolimich risp 102 102 SME 3950 3870 Štet 3850 3780 Štet W 10 Štet W 9 Štet risp 3300 3350 Tripcovich 9230 9280 Tripcovich risp. nc 3900 3800 Alt. Immobiliari 4200 4280 FIAT 10510 10631 FIAT priv 7199 7167 FIAT risp 7202 7216 Gilardini 18900 18800 Gilardini risp 14380 14500 Dalmine 403 407 Marzotto 8350 8220 Marzotto risp 8100 8120 Marzotto risp. nc 6080 5945 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. U SO. PRO. ZOO 800 800 Carnica Ass 10300 10200 ____________ 30.6. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 98,70 +98,65 BTP maj 1990 ......... — — BTPjanuar 1990 ....... — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... 100,80 +0,15 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 102,50 +0,49 CCT ECU 1984/91 11,25% . 102,65 +0,10 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,75 —0,24 CCT ECU 1985/93 9% .... 98,30 +0,05 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,70 — CCT ECU 1985/93 8,75% . . 97,00 +0,26 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,90 +0,30 CCT april 1992 10%............. 95,25 —0,05 CCT julij 1992 IND.......... 97,70 — CCT januar 1991 IND......... 99,65 — CCT julij 1993 IND....... 95,80 +0,05 _____________________________30.6. spr. % CCT december 1990 IND . . 99,95 — CCT februar 1991 IND______ 99,35 — CCT februar 1997 IND .... 92,90 +0,05 CCT junij 1993 CV IND_____ 96,05 +0,05 CCT marec 1991 IND........ 99,30 — CCT nov. 1993 CV IND______ 95,30 — CCT sept. 1993 CV IND ... 94,85 —0,16 CCT avgust 1992 IND....... 97,65 +0,05 CCT avgust 1993 IND....... 95,25 — CCT 1983/93 TR 2,5% ________ 89,00 +0,11 CCT avgust 1990 IND....... 99,80 — CCT avgust 1991 IND........ 99,85 CCT avgust 1995 IND........ 93,65 +0,11 CCT avgust 1996 ............ 92,90 +0,05 CCT april 1991 IND ........ 100,25 +0,05 CCT april 1995 IND...... 92,30 +0,05 CCT april 1996 ............. 92,70 —0,16 CCT december 1990 IND . . 101,45 +0,05 CCT december 1991 IND . . 100,05 — CCT december 1995 IND . . 93,90 —0,05 _______________________________30.6. CCT december 1996 IND . . 93,00 CCT februar 1991 IND______ 101,05 CCT februar 1992 IND .... 97,85 CCT februar 1992 9,8% . . . 101,40 CCT februar 1995 IND .... 95,45 CCT februar 1996 ............ 93,75 CCT februar 1997 IND______ 92,45 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 101,10 CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,95 CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,85 CCT januar 1991 IND....... 101,30 CCT januar 1992 IND....... 98,70 CCT januar 1992 11% .... 98,40 CCT januar 1993 IND....... 98,75 CCT januar 1996 CV IND . . 94,80 CCT januar 1997 IND ...... 94,50 CCT januar 1995 IND....... 93,85 CCT januar 1996 IND....... 93,80 CCT julij 1990 IND........ 99,95 CCT julij 1991 IND.......... 100,40 CCT julij 1995 IND.................... 95,00 CCT julij 1996 ....................... 94,45 CCT maj 1991 IND..................... 100,45 —----------------------------30.6. spr. % ČILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Dllvar..............8950 —0,11 Buitoni .................. _ _ ^ridania.................. 6580 +0,30 ' crugina................. — _ zavarovalstvo - bančništvo ______________ Al|eanza Ass................ 38000 —0,26 Al|eanza Ass. risp. por. . . . 37710 —0,78 Assitalia................... 15138 +1,66 Aus°nia ..................... 2248 —0,53 Latina Ass. ord............. 17500 —0,56 penerali Ass.................. 43090 —0,09 lta|ia Ass.................. 10850 +0,45 Abei|le ..................... 109500 —0,90 La Fondiaria s pa............. 56700 —0,17 La Previdente .............. 23800 —0,62 Lloyd Adriatico ............ 18050 +0,27 BAS fraz...................... 28350 _ ^AS risp. po rt............. 13450 +0 37 T°ro ord...................... 20750 —0^67 Linipol priv.................. 17200 —i,og Banca Comm. Italiana .... 4740 +1,13 Banco dl Roma ............... 1890 —0,47 Bredite Italiano .............. 2305 —0,64 Interbanca priv............... 37500 +1,21 Mediobanca ................... 23590 —0,44 PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT______________ part. Burgo ord............... 14710 —1,27 L Espresso.................... 23650 +1,93 Mondadori .................. 30250 —0,16 Mondadori priv................ 18930 —0,10 Poligraf. Editoriale...... 6000 __ Cementir .................... 3580 —0,52 30.6. spr. % Italcementi . . 117500 —0,33 Unicem 23640 —0,21 Unicem risp 12250 —0,40 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4095 —1,56 Fidenza Vetrar 1000 ... 8365 —1,57 Italgas 2411 + 0,45 Mira Lanza . ., 48900 + 0,55 Montedison 1000 2236 + 0,49 Montefibre 1465 + 0,82 Pirelli 3699 —0,69 Pirelli risp 3765 + 1,61 Recordati ord . 13600 + 1,94 Saffa 10140 —0,49 Siossigeno 39140 —0,91 Snia BPD 2990 —0,99 Snia Fibre 1581 —0,87 Snia Tecnopolimeri 7385 —1,00 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 5935 + 1,80 Standa 26350 —1,78 Standa risp. port 10050 — Alitalia cat. A 2212 + 0,09 Alitalia priv 1450 + 0,90 Italcable . . —0,07 SIP —0,16 SIP risp. port —0,66 Sirti 9700 + 1,04 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti ....... 5110 —0,37 Tecnomasio............... 2490 +2,59 Bonifiche Siele .......... Bonifiche Siele risp...... CIR - Comp. Ind. Riunite . . CIR risp.................. Cofide.................... Comau Finanziaria ........ Editoriale SpA ........... Euromobiliare ............ Ferruzzi Agric............ Fidis .................... Fimpar ................... Finarte .................. Fiscambi Holding.......... Fiscambi risp............. Fornara .................. Gale ..................... Gemina.................... Gemina risp............... Gerolimich................ Gerolimich risp. po rt.... IFI priv.................. IFIL fraz,................ IFIL risp. po rt. fraz.... Italmobiliare......... Pirelli & C............... Riva Finanziaria ......... Sabaudia Finanziaria .... Sabaudia risp. nc ........ Saes...................... SME ...................... SMI Metali!............... SMI Metali! risp.......... SOGEFI.................... Štet...................... Štet risp. port........ 30.6. spr, % 30.6. spr. % 430 —2,05 32200 — 7945 —0,67 6105 —1,13 6125 —0,24 6010 + 0,20 3505 + 0,68 3680 —0,54 6090 — 2411 —0,37 7215 + 0,90 2568 —0,84 5383 —0,31 6360 —2,15 2380 —0,83 3114 —0,51 23600. + 1,50 1963 + 0,15 1931 — 116,50 —0,42 101,75 —0,24 20700 —0,71 5922 —0,60 3230 —1,16 175700 —0,11 8130 —0,12 10125 + 0,24 2869 + 1,37 3759 —2,38 1513 —0,46 1215 —0,40 5150 + 5,10 4200 —0,02 3380 — Tripcovich 9075 —1,89 Tripcovich risp. nc 3800 —2,56 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4290 + 0,44 Calcestruzzi 16520 + 0,12 Cogefar 5990 —0,16 Del Favero 5900 —1,58 Grassetto SpA 15100 —0,65 IMM Metanopoli 1501 —0,53 Risanamento Napoli . . . 30300 —0,32 Vianini 4560 —0,21 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3691 + 1,96 Danieli & C 8900 —2,19 Data Consyst .... 13920 + 0,14 Fiar SpA 22950 + 1,10 Fiat . . . . 10620 —0,73 Fiat priv —0,15 Fiat risp 7248 — Franco Toši 29000 —1,36 Gilardini 18790 —0,58 Magneti Marelli 3139 —0,03 Merloni 3385 —1,85 Necchi ord 3745 + 0,40 Olivetti ord 9301 —0,20 Olivetti priv 5847 —0,01 Pininfarina 12400 + 0,82 Rodriguez SpA 10890 — Safilo 9310 +.0,10 Safilo risp 8360 —1,64 Saipem 2789 —0,57 Saipem risp 2790 + 0,25 Teknecomp 1529 + 0,59 CCT maj 1992 ............. — CCT maj 1995 IND ....... 93,00 CCT maj 1996 ............. 93,30 CCT maj 1997 IND.......... 93,65 CCT marec 1991 IND........ 100,20 CCT marec 1995 IND........ 92,45 CCT marec 1996 ............. 93,05 CCT marec 1997 IND........ 93,25 CCT nov. 1990 IND........... 99,70 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,25 CCT nov. 1991 IND.......... 100,00 CCT nov. 1992 IND........... 97,60 CCT nov. 1995 IND......... 93,10 CCT nov. 1996 IND . . ______ 92,70 CCT oktober 1993 IND___ 97,45 CCT oktober 1990 IND___ 99,45 CCT oktober 1991 IND___ 99,65 CCT oktober 1995 IND___ 93,00 CCT oktober 1996 IND___ 92,55 CCT sep. 1990 IND......... 99,50 CCT sep. 1991 IND........... 99,65 CCT sep. 1995 IND........... 92,85 CCT sep. 1996 IND......... 92,40 CTS marec 1994 IND ..... 72,90 CTS april 1994 IND ......... 72,80 ED SCO L 1975/90 9% _______ 105,00 ED SCOL 1976/91 9% ________ 101,70 ED SCOL 1977/92 10% . . . 101,55 REDIMIBILE 1980 12% . . . 107,50 RENDITA — 35 5% .......... 71,00 F spr. % + 0,16 + 0,05 + 0,10 + 0,10 + 0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,05 —0,10 —0,16 + 0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,05 —0,05 —0,11 + 0,05 + 0,05 + 0,11 + 0,05 + 0,11 + 0,05 + 0,32 —0,05 + 0,16 + 0,14 + 0,41 + 3,35 + 0,47 —1,39 Ob splošno zadovoljivi pripravi maturantov Na trgovski šoli poteka matura v mirnem vzdušju Pogovor s profesorico matematike Magdo Rebulo Na šoli za geometre bodo v novem šolskem letu uvedli informatiko Medtem ko so se na klasičnem liceju in na šoli za geometre zrelostni izpiti že končali (ocene bodo objavili šele čez čas), so na drugih slovenskih višjih srednjih šolah v polnem teku. Včeraj smo pogledali, kako potekajo na oddelkih za knjigovodje pri Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois. Tu delujeta dve komisiji. Eni predseduje prof. Franko Pisani in se je po izprašanju kandidatov geometrov sedaj lotila 5. A razreda, čakajo pa jo še goriški maturantje. Drugi komisiji predseduje prof. Milko Rener in je določena za 5. B in 5. C razred. Dobili smo vtis, da izpiti na trgovski šoli potekajo v dokaj mirnem ozračju. Po vsem sodeč imata za to največ zaslug prav maturitetni komisiji. To so nam potrdili tudi sami maturantje, s katerimi smo izmenjali nekaj vtisov na šolskem hodniku. »O komisiji ni kaj reči,« je povedal Aljoša iz 5. C. »Sprašuje tako, da imaš možnost pokazati svoje znanje, če se ti zatakne, pa ti tudi priskoči na pomoč, da ne obtičiš na mrtvi točki.« Podobno sta se izrazili tudi Tiziana iz 5. C in Tanja iz 5. A razreda. Da je res tako, smo se lahko vsaj delno tudi sami prepričali, ko smo prisostvovali izpraševanju Martine iz 5. A. Upoštevati je sicer treba, da smo naleteli na posebno dober primer, saj je kandidatka potem, ko je premagala začetni strah, gladko odgovarjala tako na vprašanja iz slovenščine kot na vprašanja iz blagoznanstva. Brez večjih težav je prešla iz Cankarjevega romana Na klancu k Pregljevemu Pleba-nusu Johannesu ter h Kosovelovim Integralom in Tragediji na oceanu; prav tako gladko je govorila o svili in o merjenju specifične teže žita, čeprav so včasih motili kar na pamet naučeni stavki. Prof. Pisani nam je ob koncu povedal, da njegova komisija zahteva od kandidatov kulturno in strokovno zrelost. Te seveda ni mogoče ugotoviti s »podatkarskim« spraševanjem. Glede kandidatov geometrov je prof. Pisani dejal, da so se na splošno dobro odrezali, o kandidatih knjigovodjih pa se ni hotel jasneje izraziti, čeprav je o njihovi splošni pripravi v primerjavi s prejšnjimi leti menil, da se suče v neki sivi sredini. Še bolj zadržano se je izrazil predsednik druge komisije prof. Rener, ki je pojasnil, da prvič vodi izpite na takšni šoli. Tudi njegova komisija skuša ugotoviti globalno strokovno pripravo in zanesljivost kandidatov, glede njihovega uspeha pa se je na splošno pozitivno izrazil. Kaj pa struktura izpita? Maturantje, na katere smo se s tem vprašanjem obrnili, so nam dali zelo različne odgovore. Aljoša iz 5. C ni imel kritičnih pripomb, Tanja iz 5. A je menila, da matura premalo upošteva aktualno problematiko, Tiziana iz 5. C pa ne bi imela nič proti, če bi se izpiti ne omejili le na dva pisna in ustna predmeta. Martina iz 5. A je izpitni komisiji ob koncu spraševanja izjavila, da namerava nadaljevati študij, in sicer na biološki fakulteti, ker da jo posebno zanima botanika. Aljoša iz 5. C nam je povedal, da namerava študirati politične vede ali ekonomijo. Tanja iz 5. A bo izpopolnila znanje jezikov in dokončala študij klavirja, Tiziana iz 5. A pa si namerava po zasluženih počitnicah poiskati prvo zaposlitev. Med zanimivimi možnostmi, ki se ponujajo tistim, ki so pravkar končali nižjo srednjo šolo, je nadaljevanje študija na oddelku za geometre pri Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois v Trstu. Vpisati se je mogoče do 7. julija. Tokrat je tako rekoč še razlog več za takšno odločitev, saj bodo v šolskem letu 1989/90 na oddelku za geometre uvedli pouk informatike v okviru matematike. O tej pomembni novosti smo se pogovorili s prof. Magdo Rebula, ki je na oddelku za geometre že poučevala matematiko tri leta. Prof. Rebula ima 36 let, diplomirala je iz matematike na tržaški univerzi, preden je prišla na oddelek za geometre pa je službovala na poklicnem zavodu Jožef Stefan. Katere novosti bo pravzaprav obsegal pouk matematike v novem šolskem letu? »Odločili smo se, da bomo v prvem razredu uvedli nekaj novih argumentov, ki jih sicer predvideva sam ministrski program. Tako bo pouk matematike obsegal tudi osnove statistike, verjetnostnega računa in logike, dijaki pa naj bi se poleg tega učili splošnega uporabljanja računalnikov in osnov njihovega programiranja. Poudariti želim, da zaradi teh novosti ne bo odpadlo ničesar bistvenega, kar je predvideval tradicionalni program. Poleg tega pa bomo skušali še v večji meri kot doslej skrbeti za kontinuiteto s poukom matematike na nižjih srednjih šolah, kjer v zadnjih letih tudi že uvajajo nove prijeme in argumente.« Seveda pa boste za kontinuiteto potem poskrbeli tudi v višjih'razredih. Prof. Magda Rebula »Da. Z novimi argumenti obogaten pouk matematike bomo v šolskem letu 1989/90 uvedli v prvem razredu, v prihodnjih šolskih letih pa ga bomo postopoma raztegnili na ostale razrede.« Kako pa ste se za to opremili? »Na naši šoli, ki je nameščena v paviljonu B bivše umobolnice, je že opremljena učilnica z 9 računalniki, ki bodo povezani v mrežo. Poleg tega že razpolagamo s tiskalnikom in v načrtu je nakup risalnika (ploterja). Pristavim naj še, da je na osrednjem sedežu našega zavoda, t.j. na oddelkih za knji- govodje učilnica z 11 računalniki, ki jih uporabljajo za specifične predmete in za stroj epis.« Kakšen pomen bo imela uvedba informatike v izobraževanju bodočih geometrov? »Kot je znano, so računalniki danes razširjeni že skorajda v vseh gospodarskih in drugih dejavnostih. Zato je v načrtih, da bi se jih učili splošno uporabljati v prvih dveh razredih vseh višjih srednjih šol. Poleg tega pa so računalniki izredno učinkovito delovno sredstvo prav za geometre, zlasti pri risanju in topografiji. Za to že obstajajo programi, ki jih bomo s časom začeli uvajati tudi pri nas, če bo seveda šlo vse po načrtih.« Informatika je novost tudi za profesorje. Kako ste se osebno pripravili na to učenje? »Obiskovala sem posebne izpopolnjevalne tečaje, ki jih je za naše višje srednje šole priredil Deželni zavod za šolsko raziskovanje, eksperimentacijo in izpolnjevanje (IRRSAE), poleg tega pa sem v Vidmu opravila tritedenski tečaj v okviru vsedržavnega načrta za uvedbo informatike v višje srednje šole. Gre vsekakor za področje, ki je zelo obširno in tudi zame novo in na katerega stopam s ponižnostjo in z veliko dobre volje. Mislim, da bo ta snov prinesla veliko osvežitev na našo šolo, ki bo na tak način v večji meri prišla v korak z današnjim časom.« Torej razlog več za vpis na oddelek za geometre. »Brez dvoma.« _ . , .. _ Zapisal M. B. Predstavili knjigo Paola Seme Delavski bon v miljski ladjedelnici Zaključek akademskega leta pedagoškega študija ob delu Kratek prerez skozi zgodovino milj-skega delavskega gibanja in obenem dolžnostna oddolžitev istrskemu mestecu ter njegovemu prebivalstvu, ki je bilo odlikovano s srebrno kolajno za prispevek k odporniškemu gibanju: to je knjiga Paola Seme o zgodovini ladjedelnice Sv. Roka - San Rocco, ki jo je izdal Deželni inštitut za zgodovino in dokumentacijo pri delavski zbornici CGIL. Knjigo so predstavili včeraj dopoldne s tiskovno konferenco na sedežu časopisne agencije Ansa v Trstu. Kot je v uvodni besedi pojasnil avtor, je bila knjiga objavljena z znatno zamudo. Prva zamisel o tovrstni publikaciji, ki naj bi prikazala zgodovino ladjedelnice in zlasti delavcev, ki so bili v njej zaposleni, se je porodila pred več kot tridesetimi leti, ko je San Rocco slavil stoletnico dela in je splavljal svojo zadnjo ladjo. Tedaj zamisli ni bilo mogoče uresničiti. O tovrstni pobudi so začeli spet razmišljati leta 1983 ob stoletnici prve velike delavske stavke v San Roccu. A tudi tedaj se je nekaj zapletlo in obširna publikacija, ki naj bi obravnavala delavsko gibanje v ladjedelnici, obenem pa tudi ustroj in proizvodno tehnologijo ter, širše vzeto, vlogo Milj v de- ISTITUTO REGIONALE Dl STUDI E DOCUMENTAZIONE m MOVTMENTO SRnDACALE b S« PROBLEMI BCOKOMICI E SOCIALI Dl TRfBTE B DEL FRim VE.NB7.fA CIUHA N.CCdl. - C.G.I.L IL CANTIERE S. ROCCO: LAVORO E LOTTA OPERAIA. 1858-1982 Paolo Šema CANTIERj.VRP" 0 Naslovnica knjige Paola Seme o nekdanji miljski ladjedelnici lavskem gibanju in v odporništvu, ni videla luči. Zato je Inštitut za zgodovino in dokumentacijo sklenil, da objavi ta prvi prispevek, kateremu bosta sledila druga dva, ki bosta podrobneje obravnavala prispevek Milj k odporništvu ter ustroj in tehnologijo tamkajšnje ladjedelnice. Iz zgodovine delavcev in njihovih bojev v San Roccu izhaja, da je bila ladjedelnica skozi sto let gospodarska, politična in tudi kulturna os življenja v istrskem mestecu. V delavskih vrstah v ladjedelnici so zrasli sindikalni in politični voditelji, nastali so prvi zametki kulturnega dela. Delavec v San Roccu je bil bivši miljski župan Gastone Millo, z ladjedelnico sta bila povezana Luigi Frausin in Natal e Co-larich, v ladjedelnici so zrasli tudi drugi kadri. Istočasno pa je miljska ladjedelnica s svojo usodo napovedovala usodo ladjedelništva na Tržaškem: San Rocco je bil prvi na vrsti, nato pa so drugo za drugo zaprli še ostale ladjedelnice, ki so bile nekoč v ponos mestu. Tudi zaradi tega Šema upravičeno ugotavlja, da bi lahko po San Roccu poimenovali družbo, ki je prevzela območje, na katerem je bila nekoč ladjedelnica in na katerem je bilo v načrtu, da bi gradili marino. Družbo so tedaj poimenovali po Miljah »Marina Muja«, a tudi to ime ni prineslo, sreče in ni obrodilo zaželenih rezultatov. Zaključilo se je letošnje akademsko leto pedagoškega izobraževanja ob delu, ki ga v Trstu prireja za naše učitelje Pedagoška akademija iz Kopra. Raznovrstnim težavam, ki so letos obremenjevale študij, so bile študentke uspešno kos. »V tem letu smo imele velike probleme s prostori za predavanja,« so nam povedale mlade učiteljice, »na samem začetku smo imele dvakrat ali trikrat predavanja v Gregorčičevi dvorani. Nato nam je začasno ponudil svoje prostore Zavod za izobraževanje. Tam smo ostale do decembra meseca. Sindikat slovenske šole se je nato obrnil na Finžgarjev dom na Opčinah, še prej je iskal rešitve drugje, a brez uspeha. Edino v Finžgarjevem domu so nam zagotovili, da bomo tam ostale do konca akademskega leta. Za to uslugo pa je bilo treba tudi nekaj plačati. Ker pa nismo imele na razpolago ustreznih finančnih sredstev, nam je prišla na pomoč Hranilnica in posojilnica na Opčinah. Z vsem srcem se zato zahvaljujemo openskemu zavodu za pomoč, ki nam jo je nudil, kajti brez tega bi res imele velike težave za nadaljevanje študija.« Kljub temu, da se je akademsko leto zaključilo, pa delo študentk ni končano, saj so sedaj na vrsti še zadnji izpiti. Tiste učiteljice, ki pa bodo želele nadajevati študij na visoki stopnji Pedagoške akademije, bodo morale opraviti še diplom- sko nalogo. Zadnji letnik zaključuje 23 študentk. »Na žalost je treba povedati, da se osip ni končal v prvih dveh letnikih, saj smo letos izgubile še nekaj študentk. Upamo pa, da bodo kljub temu zaključile tiste izpite, ki jim še manjkajo.« Mnogo učiteljic se je odločilo, da bo nadaljevalo študij na visoki stopnji, kajti sedaj obstajajo tudi večje možnosti, da bo visokošolski študij priznan v Italiji. Dekan Pedagoške akademije je zagotovil, da se bo čimbolj zavzel za to priznanje. Predvidoma bodo predavanja visoke stopnje potekala v Kopru ali pa na osnovni šoli v Divači. V Trstu bi lahko bila predavanja le, če se bi vpisalo vsaj 15 slušateljic. Naše učiteljice in vzgojiteljice bodo tako sledile predavanjem skupno s Koprčankami, ločen pouk bo le za tiste predmete, za katere je potrebna drugačna obravnava, saj so programi na osnovnih šolah v Italiji drugačni kot v matični domovini. (ST. SA.) Uprava Občine Dolina sporoča, da bodo v torek, 4. julija t. L, ob dnevu patrona sv. Urha, občinski uradi zaprti in da občinske službe ne bodo delovale, razen v nujnih primerih. V četrtek zvečer v parku Vile Revoltella Značilne melodije in ritmi s ciganskim ansamblom »Cymbalom« MePZ Primorsko na gostovanju v Avstriji Danes zjutraj so se pevci in pevke MePZ Primorsko iz Mačkolj podali na enodnevno gostovanje v Avstrijo. V gradu Ehrenhausen, ki se nahaja v bližini meje med slovensko in avstrijsko Štajersko, se bodo drevi udeležili slovesnega koncerta ob praznovanju 70. obletnice tamkajšnjega pevskega društva. Pod skupnim in pomenljivim naslovom Pesem brez meja se bo na grajskem dvorcu predstavilo še drugih deset zborov, ki prihajajo iz Italije, Slovenije in seveda Avstrije, tako da manifestacija kaže že jasne zametke nekakšnega pevskega srečanja v okviru držav Alpe-Jadran, saj je prav to namen, ki ga organizatorji mislijo uresničiti ob prihodnji izvedbi. Poleg mačkoljanskega zbora, ki bo pel pod vodstvom dolgoletnega dirigenta Toneta Baloha, sta se v Ehrenhausen podala še tržaška zbora Coro Polifonico Triestino in mladinski zbor CLARET, ki ju vodi Fabio Nesbeda. Do tega skorajda nepričakovanega gostovanja je prišlo v sodelovanju z MPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic, s katerim MePZ Primorsko že dalj časa goji prijateljske odnose. Med slovenskimi udeleženci revije Pesmi brez meja je namreč tudi ta zbor. Nastop v gradu Ehrenhausen je obenem tudi zadnji v letošnji pestri delovni sezoni mačkolj anskih pevcev, (dam) V mikavnem okolju parka Vile Revoltella je bilo v četrtek pod večer kot v kakšnem luksuznem ali tudi manj luksuznem budimpeštanskem lokalu ali v katerem od številnih prekrasnih parkov madžarskega glavnega mesta. Za pravo obdonavsko ozračje je poskrbel eden najboljših (če že ne najboljši) madžarskih ciganskih ansamblov Sandorja Deki Lakatosa iz Budimpešte, ki je s svojimi turnejami in ploščami zaslovel po vsej Evropi. V goste ga je povabilo vodstvo tržaškega Verdija za popestritev letošnjega operetnega festivala, ki je v glavnem posvečen prav madžarski opereti. Ansambel je leta 1964 ustanovil Sandor Deki Lakatos, njegov prvi violinist, tako imenovani "primaš", ki je generacijsko že šesti nadaljevalec družinske tradicije. Ansambel 'Cymbalom“ sestavlja šest godcev, poleg "primaša" še drugi violinist s funkcijo "kotraša", violončelist, basist, klarinetist in seveda ob "primašu" še "cimbalaš" na tradicionalnem ciganskem inštrumentu podobnemu velikim cit ram, le da godec po strunah ne brenka, pač pa nanje udarja obojeročno z lahkima, na koncu z vato ovitima palčicama. Gre za klasično sestavo, ki pa jo nekateri ansambli dopolnjujejo z večjim številom godal ali tudi s harmoniko. Številnemu občinstvu se je ansambel "Cymbalom" v skoraj uro in pol trajajočem programu na prostem, predstavil s svojim tradicionalnim repertoarjem ciganskih melodij in plesnih ritmov, zlasti z nacionalnim "čardašem", z vrsto znanih melodij iz Lebarjevih, Kalmanovih, Suppejevih in Straussovih operet, s kosom Hačatur- janovega "Čmrljevega leta pa celo z motivi iz Brahmsove Madžarske rapsodije in na koncu še z motivi iz Rossinijevega Seviljskega brivca, ki resnici na ljubo niso sodili zraven, so pa najbrž hoteli biti ansamblov poklon italijanskim gostiteljem. Vse motive in melodije je ansambel izvajal v svojsko ritmiranih priredbah in na značilni ciganski način sproščenega barvitega muziciranja, v katerem so se člani ansambla "Cymbalom" predstavili tako individualno kot skupinsko za res prave mojstre. In če velja to za vse, velja še posebej za prima-ša" in "cimbalaša". Zvok, ki ga je iz svoje violine izvabljal "primaš", je po svoji mehki žlahtni melodičnosti, lahkotnim vibriranjem, flažoleti in dvo-jemkami v vseh višinskih legah in s čudovitim imitiranjem ptičjega žvrgo-lenja do najbolj iztanjšanih in čistih višin, bil res prava virtuoznost v obvladanju godala in mojstrsko barvitega muziciranja. Skoraj isto je mogoče reči za "cimbalaša", ki je bodisi z nežnimi spremljavami "primaša" v njegovih solih, bodisi v ritmiranju an-samblovega izvajanja, predvsem pa s svojimi solističnimi ekshibicijami pokazal izjemno mojstrstvo tako v melodičnem odbrnevanju strun kot v neverjetni spretnosti in hitrosti udarjanja po njih. Skratka, člani ansambla "Cymba-lom" so se predstavili kot polnokrvni muzikantje, ki jim je ciganska melodija prirojena in ki jo znajo posredovati v vsej njeni očarljivi folklorni barvitosti. j K Na sliki (foto Križmančič) madžarski ciganski orkester v zelenem objemu parka Vile Revoltella. Pomemben korak pri gospodarskem sodelovanju Tržaško in koprsko pristanišče bosta odslej tesneje povezani Po daljših pripravah so včeraj na Pomorski postaji podpisali ustanovno listino konzorcija, ki so ga imenovali "Pristaniški sistem Severnega Jadrana". Ustanovila sta ga Avtonomna tržaška pristaniška ustanova in Luka Koper, listino pa sta podpisala predsednik tržaške pristaniške ustanove Michele Zanetti in predsednik pošlo-. vodnega odbora koprskega pristanišča Bruno Korelič. Uradni ustanovitvi konzorcija so prisostvovali predstavnika slovenske vlade Peter Marn in Tone Poljšak, deželni odbornik za prevoze Giovanni Di Benedetto, generalni konzul SFRJ v Trstu Livio Jakomin, italijanski konzul v Kopru Felice Sca-uso, koprski župan Raul Šiškovič (med gosti pa ni bilo opaziti njegovega tržaškega "kolege") ter zastopniki podjetij z obeh strani meje, ki se ukvarjajo s pristaniško dejavnostjo in ki bistveno pripomorejo k učinkovitosti in uspešnosti obeh pristanišč. Oba podpisnika sporazuma sta v svojih nagovorih pojasnila namen novoustanovljenega konzorcija: gre za vrsto zelo pomembnih dejavnosti, ki bodo utrjevale sodelovanje v obojestransko korist. Konzorcij si bo tako prizadeval za skupno načrtovanje in uresničevanje prometnih povezav z zaledjem in med lukama, za usklajevanje gradnje novih in rekonstrukcijo obstoječih luških kapacitet, za usklajevanje nabav opreme in tehnologije, s čimer želijo čimbolj združevati pristaniške zmogljivosti in odstranjevati nepotrebne dvojnike. Konzorcij bo nadalje omogočal sodelovanje pri oskrbovanju z rezervnimi deli, pri vzdrževanju opreme in strojev, usposobil bo skupni informacijski sistem, usklajeval luške tarife in skupne nastope na tržišču, skrbel bo tudi za pomorsko in kopensko povezavo med lukama in za neovirano gibanje ladij. Skupna bo tudi skrb za čiščenje onesnaženega okolja in prav v ta namen bodo usposobili posebne pristaniške naprave. Kot je dejal predsednik poslovodnega odbora koprskega pristanišča Bruno Korelič, je ustanovitev konzorcija priložnost za »vključevanje v enoten evropski prometni prostor po letu 1992« in pristavil: »Zagotoviti moramo takšno sodelovanje, ki bo uresničilo zamisel o enotnem prometnem sistemu in o prostem pretoku blaga v tržno obvestilo ■ V ZDA je na delu posebna komisija Zagorelost na preizkušnji MILAN - Z začetkom dopustov in s koncem in šolskih izpitov bo sedemnajst milijonov Italijanov preplavilo 1900 plaž naše lepe Italije. Verjetno pa ne vedo, da je glavno sredstvo za dosego zagorelosti že precej časa na preizkušnji. Posebna federalna komisija Združenih držav Amerike je preučila in analizirala toliko želeno zagorelost v vseh njenih vidikih. Prekomerno izpostavljanje soncu in kot posledica povečano absorbiranje škodljivih sončnih žarkov daje po eni strani lep iz-gled, po drugi pa povečuje možnost, da se razvijejo resni problemi na koži, kot so opekline, motnje vida, razjede in s tekom let tudi kožni rak. K sreči pa je ameriška komisija pomirila javno mnenje s trditvijo, da je ta vrsta kožnega raka skoraj vedno benigne narave in se če ga odkrijemo pravočasno — reši pozitivno v kar 95 odstotkih primerov. Omejevanje škodljivosti sonca je postalo eden od glavnih motivov dela za ameriško Skin Can-cer Foundation, prestižno združenje za prevencijo in zdravljenje kožnega raka. Multinacionalna družba, ki proizvaja kozmetične izdelke za lekarne in ima sedež v New Yorku, je na lastno pobudo oblikovala novo serijo preparatov za sončenje s tremi filtri, ki so sposobni zaščite pred najbolj škodljivimi sončnimi žarki in ki kljub temu omogočajo zdravo zagorelost. Ta nova sredstva za sončenje multinacionalne družbe Korff so na prodaj v lekarnah, tako v Italiji kot v Ameriki in so dveh vrst: za otroke (ki so bolj izpostavljeni nevarnostim sončnega sevanja) in za odrasle. funkciji EGŠ. Na območju EGS in vzhodne Evrope je dela za naši luki dovolj, vendar se moramo organizirati in usposobiti ter prometno povezati z zaledjem v borbi s konkurenco Donave in severnoevropskih luk. Zato mora biti naloga tega konzorcija in vodstev luk, da zagotovijo predvsem povezave obeh luk in prostih con v meddržavno prometno industrijsko cono, zagotoviti raziskave in načrtovanje izboljšanja storitev, ki jih nudijo severnojadran-ska pristanišča.« Dogovor med koprskim in tržaškim pristaniščem torej ne pomeni konca zdrave konkurence in niti ni to sporazum o delitvi dela. Bistvo konzorcija je v tem, da gradi osnovo za ustvarjanje meddržavne prometne industrijske cone, ki naj bi obema pristaniščema pomagala zagotoviti čim večjo zmogljivost in povečati učinkovitost severno} adranskih pristanišč. V statutu je med drugim zapisano, da je konzorcij odprt tudi za druga pristanišča Severnega Jadrana in za njim komplementarne gospodarske dejavnosti. Najbolj "naravna" partnerja sta seveda pristanišči na Reki in v Benetkah. Vsekakor je konzorcij zelo pomembna pobuda, ki želi racionalizirati pristaniško delovanje, njegov statut pa jasno dokazuje, da bo konzorcij deloval v skupno korist, ne da bi se pristanišči odpovedali svojim specifikam. Na sliki (foto Magajna) Michele Zanetti in Bruno Korelič med podpisom ustanovne listine. Glede Sesljanskega zaliva in Centra za raziskave Priporočila naravovarstvenikov deželnemu odborniku Carboneju Urbanistične predpise za Sesljanski zaliv je treba izboljšati, tako da se resnično zaščiti okolje in krajinski videz, ne da bi pri tem omejili možnosti za javno uporabljanje obale. To osnovno predpostavko so predstavniki tržaških naravovarstvenikov (WWF, Zveza za okolje, A.N.Ita in Liburnia) poudarili na včerajšnjem srečanju s podpredsednikom deželnega odbora Carbonejem, potem ko so ga spomnili na zahteve in predloge, ki so jih izoblikovali že pred meseci v zvezi z urbanistično varianto devinsko-nabrežinske občinske uprave za ureditev obalnega pasu med Devinom in Brojenco. Carbone je nekatere sugestije sprejel, nerešeni pa ostajajo »vozli«, kot sta maksimalna dovoljena površina in višina bodočih zgradb. Naravovarstveniki namreč trdijo,' da so trinadstropne stavbe povsem nesprejemljive za tipično sesljansko okolje. Naravovarstveniki so tudi opozorili na nujnost, da se nove turistične strukture skladno vključijo v širše kraško okolje, upoštevajoč med drugim bližnja zaščitena področja pri Bo-tanjku in pod Devinskim gradom ter bodoči Kraški park. Gre predvsem za to, da se preprečijo posamezni špekulacij ski posegi, ki jih bo preporod Sesljanskega zaliva gotovo pospešil na vsem obalnem pasu tržaške pokrajine. Na srečanju s Carbonejem so naravovarstveniki nadalje spregovorili tudi o Centru za znanstvene raziskave in zahtevali revizijo načrta za njegovo razširitev. V zvezi s tem vprašanjem so združenja Italia Nostra, Zveza za okolje in WWF že predstavila javnosti dokument za alternativne načrte, in to v skladu s smernicami za zaščito kraške-ga ozemlja. Načrt za razširitev Centra za znastvene raziskave predvideva namreč pri Padričah gradnjo orjaškega in ekstravagantnega poslopja, o katerem so naravavostveniki prepričani, da se v nobenem primeru ne vključuje v kraško okolje. Carboneja so zato pozvali, naj deželni tehnični urad, ki bo v kratkem pregledoval podrobnostni načrt za razširitev raziskovalnega centra, upošteva njihove predloge. POZIV V pripravi je knjiga o več kot stoletnem delovanju posojilnic v devinsko-nabrežinski občini. Tu so poslovale Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini, ustanovljeno leta 1888, Kmečka hranilnica in posojilnica v Devinu s sedežem v Stivanu, ustanovljena leta 1908, Ljudska hranilnica in posojilnica v Nabrežini, ustanovljena leta 1914, in Kmečka hranilnica in posojilnica v Šempolaju, ustanovljena leta 1914. V sedanji Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici v Nabrežini so se na začetku tridesetih let združili člani vseh prej omenjenih posojilnic. Ob izidu knjige bo prirejena tudi razstava dokumentov. Kdor doma hrani dokumente omenjenih posojilnic, hranilne knjižice ali vse, kar bi prišlo v poštev, naj se čimprej oglasi pri ravnatelju posojilnice v Nabrežini. Še zlasti bi prišla v poštev dokumentacija o nekdanji posojilnici v Devinu! Mladinska sekcija SSk ocenila izide volitev Člani Mladinske sekcije Slovenske skupnosti so ocenili izide nedavnih evropskih volitev. Iz njihovega tiskovnega poročila izhaja, da so izrazili zadovoljstvo nad ponovno izvolitvijo predstavnika manjšinske liste Federalizem, pri kateri je sodelovala tudi SSk, in še zlasti nad porastom glasov te liste v Furlaniji-Julijski krajini. Po njihovem je uspeh te liste vzpodbuda za nadaljnjo krepitev zavezništev s strankami narodnih manjšin v Italiji, ki so — med drugim Slovenski skupnosti omogočile predložitev zakonskega osnutka za globalno zaščito Slovencev; Mladinska sekcija Slovenske skupnosti izraža tudi zadovoljstvo, da je Boris Pahor, ki ga je kot kandidata predlagala prav Mladinska sekcija, prejel tako na Goriškem kot na Tržaškem največ preferenčnih glasov. V času volilne kampanje je Mladinska sekcija SSk imela pozitivne stike z Zvezo socialistične mladine Slovenije. »Predstavniki ZSMS,« je rečeno v tiskovnem poročilu, »so na okrogli mizi v Števerjanu podprli nastop SSk in liste manjšin na evropskih volitvah, kar predstavlja velik preobrat v okviru odnosov med matico in slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji.« Dokaj kritično pa je stališče Mladinske sekcije SSk do delovanja Mladinskega odbora SKGZ v predvolilnem času kot tudi do poročanja Primorskega dnevnika. Na seji so menili, da je velik uspeh odobritev resolucije proti protosinhrotronu v Bazovici, ki jo je sprejel ustanovni zbor zelenih v Mostecu pri Ljubljani. Predložili jo bodo Skupščini SRS. Mladi Slovenske "skupnosti so izrazili tudi solidarnost tržaškemu občinskemu svetovalci A. Lokarju zaradi napadov, ki jih je doživel med razpravo o predlogu za postavitev dvojezičnih tabel na Krasu. S tem v zvezi je predlog vsem vaškim društvom, da bi si te table postavili kar sami. V Trstu simpozij o preprečevanju naravnih katastrof V Trstu bo v ponedeljek, torek in sredo potekal mednarodni seminar o preprečevanju naravnih katastrof. Zasedanje prirejata Svetovni sklad za prevencijo, ki deluje v okviru Organizacije združenih narodov, in Mednarodni sociološki inštitut v Gorici, udeležili pa se ga bodo vidni svetovni znanstveniki. Namen simpozija je pripraviti ustanovitev mednarodne mreže za kontrolo vseh naravnih katastrof in seveda za njihovo prevencijo, s čimer se lahko bistveno ublažijo njihove posledice za človeka in okolje. Naravnih katastrof ni mogoče preprečiti, vsaj v večini primerov ne, vendar sodobne znanosti omogočajo, da se lahko marsikatera nevarnost pravočasno predvidi. Svet od nekdaj pestijo potresi, poplave, orkani, požari, suše in podobno. Katastrofe ne poznajo meja in zato so potrebne mednarodne povezave in mednarodni ukrepi. O tem, kako to doseči, bo govor prav na tržaškem simpoziju. Pomen pobude lahko razberemo že iz dejstva, da so svojo udeležbo napovedali najvišji predstavniki dežele Furlanije-Julijske krajine, poleg njih pa še minister za prevoze Santuz, bivši minister za civilno zaščito posl. Zam-berletti, Nobelov nagrajenec Abdus Salam in še mnogi drugi. V Miljah se jutri prične bogat mladinski festival V Miljah je vse pripravljeno za jutrišnji pričetek Mednarodnega festivala mladinskega gledališča. Za zabaven uvod bo ob 19.30 na Marconijevem trgu poskrbel angleški klovn in mim Gerry Flanagan, kateremu bodo ob 21.30, vedno na Marconijevem trgu, sledili komiki Giorgio Dona-ti, Jacob Olesen in Ted Keijser s priredbo dela »Tri možje v čolnu« J. K. Jeromeja. Komiki so zelo priljubljeni krajevni in televizijski publiki, v svojih nadvse zabavnih predstavah pa se poslužujejo predvsem modernih klovnovskih burk. Da bi se nihče ne dolgočasil, bo poskrbela tudi godba Muja doc band, ki bo ob 21.30 koncertirala na zelenici Giardini Europa, V programu za pozne večerne ure je prišlo do spremembe. Namesto napovedanega nastopa skupine Cirkub'u bo namreč nastopila francoska skupine Theatre de la Tou-pine s komično igro »Ceci cela et cetera«. Vedno ob isti uri pa si bo v Kulturnem centru moč ogledati video pregled o rabi (in zlorabi) živali v filmski in reklamni produkciji. Toda s tem se nedeljski program še ne bo iztekel. Kdor si bo zaželel sprostitve ob morju in prijetni glasbi, bo to lahko storil v vrtu teniškega igrišča, kjer bodo igrali Ser-gio Candotti (bas), Paolo Muscovi (bobni), Giuliano Tuli (saksofon) in Aleksander Vodopivec (klavir). Če na hitro pogledamo v ponedeljkov program, lahko ugotovimo, da je zelo natrpan, saj napoveduje kar deset raznovrstnih prireditev. Med temi naj omenimo okroglo mizo (ob 19.30 v Kulturnem centru) z direktorjem Zagreb filma Žižičem in avtorjem Marušičem, ki bosta predstavila program risank o »izumitelju« Baltazarju. Še prej bo predstava argentinske skupine Grupo Calidoscopio (ob 17. uri v Calle Panzera), ob 21.30 pa bo nastopila bolgarska skupina Dora Gube. Ob 23. uri pa bo mlade (kar jih bo še ostalo) in stare zabavala skupina Theatre du Bilboquet'iz Belgije. Iz cisterne je iztekla večja količina bitumna Gasilci z openske postaje in mestni redarji so imeli včeraj pozno popoldne precej dela s tovornjakom, ki je prevažal večjo količino vročega bitumna. Tovornjak je snov naložil v Aguili in odpeljal proti Opčinam, ko je malo pred parkom Globojner s cisterno udaril ob skalo. Nastala je luknja, iz katere je začela odtekati črna in lepljiva tekočina. Ko so prihiteli gasilci, so uvideli, da je najbolje, če tovornjak zapelje v stran in tam počaka, da se cisterna delno izprazni. Luknja je bila na srečo visoko, tako da je iz cisterne odteklo »le« okrog 3 kubične metre bitumna, ki ga bodo — ko se bo strdil — odpeljali z bagri. Na kraj nesreče so pohiteli — poleg gasilcev in redarjev — tudi odgovorni za zdravstvo in higieno pri TKZE Botteghelli in tehniki Aguile. Po njihovih zagotovilih kaže, da bitumen ni povzročil nevarnosti za okolje in zdravje prebivalcev. Na sliki (foto Križmančič): gasilci nadzorujejo cisterno. Osnovnošolci so včeraj srečno prispeli na letovanje v Rakitno S sežanske železniške postaje je včeraj odpotovala skupina 54 osnovnošolskih otrok (danes se jim bo pridružilo še devet), ki bodo pod vodstvom devetih vzgojiteljev preživeli dva tedna v mladinskem okrevališču v Rakitni pod Krimom v bližini Ljubljane. Ob slovesu na železniški postaji je steklo tudi nekaj solz, toda kmalu se je vzdušje na vlaku sprostilo in otroci so najbrž že razmišljali, kaj bodo tokrat novega doživeli. Letovanje je, kot že vsa povojna leta doslej, organiziral Odbor za doraščajo-čo mladino pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, vso vzgojno in organizacijsko plat pa je kot vedno prevzel Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel iz Trsta. Kot je običaj, so obiski med letovanjem predvideni le enkrat, in sicer v nedeljo, 9. julija, ko starše otroci pričakujejo od 9.30 dalje. Na Pokrajini o odlagališčih Uničevanje trdih mestnih odpadkov in vprašanje odlagališč za inertni material je bilo predmet sestanka na Pokrajini, ki so se ga poleg predsednika Crozzolija udeležili še odbornik za okolje Cervesi, predstavniki občin v tržaški pokrajini in zastopniki gospodarskih kategorij, ki jih ta vprašanja najbolj zanimajo. V prihodnosti se bo potrebno pri tej probiemetiki skrbno držati pokrajinskega načrta o odpadkih, ki bo dokončan v prihodnjih mesecih, medtem pa bodo morale občine čim bolj tesno sodelovati s pokrajinsko upravo v iskanju najbolj ustreznih začasnih rešitev. Preden bo nared novo odlagališče na zasutem delu morja ob barko vij anski obali, bo treba pač še naprej odlagati trde odpadke v bivše kamnolome in hkrati skrbeti za zaščito okolja. t Sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama, nona, pranona in sestra Lucja Taučer (Penka) Pogreb bo danes, 1. julija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalujoči hčerki Laura in Pija ter sinova Karlo in Vinko z družinami, brat, sestra, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo. Posebna zahvala III. medicinskemu oddelku katinarske bolnišnice ter dr. Lupincu. Opčine, 1. julija 1989 Dušan Košuta - Županov danes sedemdesetletnik Ko se takole z vespo podi po mestu kljub komaj prestani operaciji, mu jih nihče ne bi prisodil sedemdeset, a matična knjiga (žal) ne laže: Dušan Košuta - Zupanov, gospodarstvenik, družbeni in politični delavec, se je namreč rodil prav na današnji dan, 1. julija 1919, na Proseku, v hiši, kjer je zdaj gostilna "Al cavallino", v številni kmečko-vinogradniški družini, ki je imela tudi gostilno. Ker pa so bili starši Križani, mu je od začetka osnovnošolskih let tekla mladost v Križu in se seveda ima za polnopravnega Križana, pa čeprav vsa povojna leta živi in deluje v mestu. Po osnovni šoli je obiskoval večerne tečaje iz računovodstva, leta 1934 pa se je zaposlil kot vajenec v Zadružni tiskarni v Ul. sv. Frančiška in ostal tam do leta 1940, praktično do vpoklica k vojakom. Vmes se je učil violine pri znanem tržaškem violinistu Barisonu. Ob uku in delu je fant rastel v narodnem duhu in z drugimi kriškimi mladinci negoval vero, da bo moral priti čas, ko se bo tudi slovenski primorski človek otresel sovražnega fašizma in svobodno zadihal. Medtem ko je služil vojaščino v Iv-rei v Piemontu, se je že pisalo leto 1941 in val osvobodilnega boja je postopno zajemal tudi naše obmorske slovenske kraje. Dušan, ki se je pogosto vračal domov na "bolezenski" dopust, je tako prišel že zgodaj v stik z organizacijo Osvobodilne fronte in se na začetku leta 1942 tudi vključil v njene kriške vrste. Kapitulacija Italije ga je sicer zatekla v Ivrei, kjer je sodeloval pri organizaciji prvih partizanskih enot, iz katerih se je formiral bataljon "Della Chiesa". Po povratku novembra 1943 v domače kraje je bil na terenu aktivist, obveščevalec in sodelavec "Rdeče pomoči" v gradbenem podjetju Franca Terčona, ki je delalo za OF. Toda 27. februarja so ga skupaj z drugimi mladinci zajeli Nemci in jih odpeljali na železniško postajo v Nabrežini in stlačili v vagone za transport v Nemčijo. S prisebnostjo kriške aktivistke, ki je odvezala z žico zavezana vrata vagona, je ©Hop® SESLJANSKI ZALIV - SESLJAN TRST vabi člane in prijatelje na DRUŠTVENI PRAZNIK ki bo v soboto, 8. julija, ob 19. uri na društvenem sedežu v sesljan-skem zalivu ter na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 9. julija, s štartom ob 11. uri. čestitke Za visoki jubilej želimo RAFAELU GRGIČU vse najboljše, posebno pa zdravja brat Srečko, Marija, Silko, Suzana, Stojan in Vasja. Danes praznuje na Padričah 80-letni-co RAFAEL GRGIČ. Vse najboljše mu želi KD Slovan. Najlepša voščila za 80. rojstni dan, ki ga danes praznuje RAFAEL GRGIČ iz Padrič mu iz vsega srca voščijo žena Marija ter sinova Oskar in Svetko z družinama. Ob 70-letnem življenjskem jubileju iskreno čestita dolgoletnemu odborniku DUŠANU KOŠUTI Glasbena matica Ob lepem življenjskem jubileju svojega bivšega podpredsednika in predsednika tržaške zunanjetrgovinske sekcije DUŠANA KOŠUTE mu izreka iskrene čestitke Slovensko deželno gospodarsko združenje Dušanu tik pred odhodom vlaka skupno z bratoma Sirk uspelo zbežati, 12. aprila 1944 pa je dokončno odšel v partizane, najprej v Južno-primorski odred, po njegovem razformiranju pa v obveščevalni center B2 9. korpusa za pomočnika načelnika za območje od Furlanije do Postojne. Malo pred osvoboditvijo je prišel v Gradnikovo brigado za vodjo finančnega oddelka, po osvoboditvi pa v isti funkciji v divizijsko artiljerijo IV. armade. V JLA je ostal do junija 1948, ko je bil demobiliziran s činom poročnika. Po vrnitvi v Trst se je za kako leto zaposlil v svoji tiskarski stroki v tiskarni Primorskega dnevnika, rfato pa se je lotil gospodarske dejavnosti. Leta 1951 je z družabniki ustanovil podjetje Impexport, leta 1958 pa se je osamosvojil in vodi podjetje skupno s sinovoma še danes. Toda, kdor Dušana Košuto pozna, ve, da si z uvozno-izvozno dejavnostjo sicer služi kruh, ve pa tudi, da gospodarstvo ni moglo ostati edino področje njegovega zanimanja in udejstvovanja. Kmalu se je vključil v naše zamejsko družbeno in politično dejavnost. Več kot 10 let je bil podpredsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in nato načelnik njegove zunanjetrgovinske sekcije, bil je podpredsednik Italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice in je še vedno član njenega tržaškega dela in osrednjega vodstva v Milanu, tri leta je bil podpredsednik SKGZ in je še član njenega glavnega odbora, bil je tudi med ustanovitelji Tržaške kreditne banke, več kot deset let je predsedoval športnemu združenju Bor, še vedno je predsednik nadzornega odbora Glasbene matice, vsaj 15 let pa je tajnik pokrajinskega vodstva Vsedržavne zveze partizanov ter član njenega deželnega in od lani tudi vsedržavnega vodstva. Za svoje delovanje je Dušan Košuta poleg jugoslovanskih in italijanskih borčevskih odličij prejel še vrsto drugih priznanj, med katerimi plaketo SDGZ, leta 1987 plaketo Zveze borcev Jugoslavije, leta 1987 Zlato priznanje Osvobodilne fronte, še posebej pa je ponosen na Titovo priznanje za zasluge pri krepitvi dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Politično se je naš današnji jubilant po razpustu Neodvisne socialistične zveze udejstvoval v PSI, zlasti v njeni slovenski sekciji, v kateri je vedno odločno vztrajal na jasnih principih in to tudi javno in brez ovinkov izpovedal. Pa še eno njegovo lepo lastnost je treba izpostaviti, namreč njegovo veliko darežljivost in pripravljenost priskočiti na pomoč in pomagati pri vseh borčevskih, kulturniških ali socialnih pobudah in sekcijah. Ob lepem življenjskem jubileju mu želimo še mnogo zdravih in aktivnih let v družinskem in prijateljskih krogih. JOŽE KOREN ________gledališča__________ VERDI Poletni iestival operete 1989 - V petek, 7. julija 1989, ob 20.30 (red O) bo na sporedu premiera Kalmanove opere GROFICA MARICA. Dirigent Janos Ko-vacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Gino Landi. V soboto ob 20.30 ponovitev. ROSSETTI V torek, 4., (red O) in v sredo, 5. julija, (red R) ob 21. uri bo v okviru festivala operete nastopila skupina BALLETS DE MONTECARLO. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V četrtek, 6. julija, ob 21. uri bo na sporedu BERLINER KABARETI MARIE MALLE. LA CONTRADA - IL CRISTALLO Nocoj ob 20.30 bo na sporedu enodejanka LO SCAVALCAMONTAGNE, ki jo je napisal in je tudi protagonist Ca-millo Milli. Sledile bodo še tri predstave. Za vse štiri predstave dobiš abonma po ugodni ceni 40.000 lir v prodaji pri UTAT — Pasaža Protti in pri blagajni gledališča Cristallo - Ul. Ghirlandaio. razne prireditve Sekcija KPI občine Dolina vabi na FESTIVAL POD ŠOTOROM v športnem centru v Dolini. Danes, 1. julija, ples z ansamblom Junior Magni, jutri, 2. julija, ob 18. uri polaganje venca na občinski spomenik, ob 18.30 nastop godbe na pihala iz Ricmanj, ob 19.30 nastop folklorne skupine M. Acev iz Prilepa - Makedonija, ob 20. uri govor evropskega poslanca tov. G. Rossettija in senatorja tov. Spetiča, ob 20.30 ples z ansamblom Pomlad, v ponedeljek, 3. julija, ples z ansamblom Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski in tradicionalna loterija. Festival je zagotovljen tudi v primeru slabega vremena. izleti KD F. Venturini priredi izlet za člane v BELO KRAJINO. Informacije nudi Darko Žerjal, tel. 814890 v večernih urah. ŠZ GAJA Gropada-Padriče razna obvestila vabi na »Športni teden« do četrtka, 6. julija, na športnem objektu na Padričah PROGRAM: danes, 1. julija, nogometni turnir 7:7; do torka, 4. julija, turnir v odbojki (mešane ekipe M + Ž); danes, 1. julija, tradicionalni nočni tek Gaje; jutri, 2. julija, nagrajevanje. tek Gaje; Vsak večer ples z ansambloma HAPPY DAV in ZODIACO Kioski bodo dobro založeni Vabljeni! kino včeraj - danes ARISTON - 21.30 L'indiscreto fascino del peccato, r. Pedro Almodovar. EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Clmitero vi-vente, srh., □ EKCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, i. J. L. Curtis. LJUDSKI VRT - 21.15 Frantic. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Scarlatti, srh. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 La lettrice, r. M. Deville, i. M. Miou, □ NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Una stre-ga chiamata Elvira, kom., r. J. Signo-rello, i. C. Peterson. NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Provoca-zione, □□ MIGNON - 16.30, 22.15 Marrakesh ex-press, i. Diego Abatantuono. EDEN - 16.00, 22.00 Le dellzie di Sodoma, porn., □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 16.00, 22.10 Un grido nella notte, i. Meryl Streep. LUMIERE FICE - 18.00, 22.15 Splendor, r. Ettore Scola, i. Marcello Mastroian-ni, Massimo Troisi. ALCIONE - 17.30, 22.10 Big, kom., ZDA, r. P. Marshall, i. T. Hanks, E. Perkins. RADIO - 15.30, 21.30 Sensual ladies, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ šolske vesti Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da so v teku vpisovanja za šolsko leto 1989/90 do vključno 3. julija v jutranjih urah. Sindikat slovenske šole obvešča, da se bo od 20. do 26. avgusta vršil v Mariboru seminar o slovenskem jeziku in kulturi za profesorje, učitelje in vzgojiteljice. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti vložiti na skrbništvo ali na ravnateljstva najkasneje do 8. julija. Sindikat slovenske šole obvešča, da so objavljene na skrbništvu začasne lestvice za suplente osnovnih šol in neuč-nega osebja. Rok za morebitne prizive traja pet dni. Dokončne lestvice bodo objavljene predvidoma čez mesec dni. Urad SSŠ, Ul. Carducci 8/II posluje s sledečim urnikom: torek od 17. do 18. ure ter četrtek od 11. do 12. ure. Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1989/90 do vključno 7. julija. koncerti Danes ob 11. uri bo v Miramarskem parku in ob 20. uri na Trgu Marconi v Miljah KONCERT instrumentalnega ansambla UNTEKOCHEN. Ponovitev koncerta bo jutri, 2. julija, ob 11. uri na Trgu Unitž. razstave V pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE. Ani Tretjak razstavlja do 4. julija v galeriji Da Codroma v Benetkah (2540 Dorso Duro). KD Vesna in Kulturno združenje Ita-lija-Mongolija vabita v Dom A. Sirka v Križ na razstavo »MONGOLIJA: spoznajmo državo in narod«. Na ogled bodo fotografije in mongolske narodne noše. V okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasni^ la na tel. št. 34134. KD Slovan - Padriče vabi na razstavo »O POREKLU GRGIČEV«, ki je odprta vsak dan od 18. do 21. ure v Kraljevem skednju. Pri AITL - Ul. sv. Frančiška 23 - je do 4. julija odprta razstava Maria Manfia in dvanajstih drugih slikarjev. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIAMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. Obvestilo naročnikom Primorskega dnevnika Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika Danes, SOBOTA, 1. julija 1989 BOGOSLAV Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 2.59 in zatone ob 19.55. Jutri, NEDELJA, 2. julija 1989 OTON PLIMOVANJE DANES: ob 3.20 najnižja -61 cm, ob 10.08 najvišja 26 cm, ob 15.01 najnižja -6 Cm, ob 20.48 najvišja 48 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,9 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, dežja je padlo 6,6 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Eleonora Buzzanca, Floriana Manganelli, Alex Iacobucci, Jessica Biloslavo, Federico Aruffo, Stefa-nia Pastur, Azzurra Falcone, Glada Pas-guinelli, Serena Martinuzzi, Gianluca Radin. UMRLI SO: 81-letni Umberto Valconi, 87-letni Antonio Marzola, 80-letni Giuseppe Ferletti, 77-letni Ermanno Mottica, 67-letni Sergio Meucci, 20-letni Valter Carli, 86-letni Antonio Štrukelj, 84-letni Giuseppe Grugnetti, 57-letni Luciano Siccardi, 64-letna Vittoria Kaligarič, 81-letna Emilia Piscanc por. Piscanc, 81-let-na Fosca Banco vd. Purich, 82-letna Lu-cia Taucer, 62-letna Clara La Rocca, 59-letni Antonino Perfetto. OKLICI: uradnik Klavdij Cibic in učiteljica Vilma Magagna, uradnik Frances-co Garlatti in učiteljica Elena Menozzi, trgovski potnik Alessandro Cortivo in knjižničarka Susanna Gerolami, zdravnik Carlo Tonazzi in zdravnica Giulia Tom-masini, prodajalec Alessandro Barbo in vzgojiteljica telesne vzgoje Paola Lag-rande, inštalater Fausto Bonanno in uradnica Alessia Floridan, delavec Bruno Ladic in uradnica Rossana Doz, finančni stražnik Giacomo Gallo in učiteljica Maria Maruca, univerzitetni raziskovalec Fulvio Tassarotto in univerzitetna študentka Claudia Bianchet, sluga Mario Ivasich in prodajalka Luciana Cottiga, kmečki delavec Ignazio Frontino in pomožna kuharica Barbara Segulin, prodajalec Fabio Sparagna in poklicna bolničarka Graziella Dipietro, delavec Clau-dio Di Toro in poklicna bolničarka Daniela Steinbock, tehnik Dario Visintin in varuška Laura Bressan, pismonoša Fabio Fabricci in prodajalka Claudia Capecchi, slaščičar Maurizio Pesco in uradnica Cristiana Crevatin, univerzitetni raziskovalec Roberto Muscia in knjižničarka Orietta Orel, prodajalec Luigi Galdo in točajka Laila leva, socialno-zdravstveni raziskovalec Ermanno Gaggi in knjigo-vodinja Myriam Frommel, tehnik Alberto Giacon in skladiščnica Laura Sillani, tehnik Mauro Gregori in uradnica Cris-tina Russignan, šofer Daniele Delbello in frizerka Daniela Radesic, finančni stražnik Francesco Palmisano in gospodinja Tiziana Petronella, uradnik VValter Starec in uradnica Manuela Mura, finančnik Lorenzo Pojer in uradnica Ingrid Ceolan, uradnik Roberto Castellarin in natakarica Claudia Palotta, uradnik Paolo Barago in uradnica Rosalinda Murabi-to. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. junija, do sobote, 1. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Občina Zgonik namerava v drugi polovici septembra organizirati 7-dnevno letovanje v Strunjanu za občane, ki so dopolnili 60 let. Interesenti se lahko javijo še danes, 1. julija, v občinskih uradih. Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na telefonsko št. 744426. Tržaški pododbor skupnosti borcev Istrskega odreda vabi vse bivše pripadnike odreda, da se udeležijo slovesnosti jutri, 2. julija, ob 13. uri v vasi Suhorje v Brkinih. Borci, ki se bodo udeležili slovesnosti, naj si pripnejo značko Istrskega odreda! Tržaški partizanski pevski zbor obvešča ves ansambel, da bo nastop jutri, 2. julija, ob 15.30 v Brkinih v vasi Suhorje. Spregovoril bo tov. Milan Kučan, sekretar ZK Slovenije. Obveščamo pevce, or-kestraše in svojce, da bo tokrat odhod z lastnimi avtomobili. Goriško pevsko društvo C. A. Seg-hizzi organizira od 10. do 12. julija evropski posvet na temo: "Pedagogika in didaktika telesnega gibanja v osnovni glasbeni vzgoji" namenjen glasbenim pedagogom, učiteljem in dirigentom. Interesenti lahko zaprosijo za informacije na ZSKD Trst, Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 744426. KUD Magnet organizira v soboto, 8. julija, teoretično-praktični seminar o kalčkih (lastnosti, gojenje in uporaba), ki ga bo vodil znanstvenik Pitagoras Gali-za. Pričetek seminarja bo točno ob 16. uri na društvenem sedežu in se bo zaključil z večerjo. Vse informacije dobite na- tel. št. 214172 vsak dan od 19. do 21. ure. Število je omejeno! mali oglasi ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves ter urejamo tudi ograje. Tel. (0481) 884161 v večernih urah. PRODAM otroško posteljico. Tel. 639536. PRODAM alfa sud, sprint veloce 1,5, letnik 1979, 80.000 prevoženih km, edini lastnik. Tel. 64813. PRODAM fiat 126 personal, letnik 1977, v dobrem stanju. Tel. 639536. PRODAM motor kavvasaki 550 GPZ v odličnem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 228164. PRODAM novejšo hišo v dolinski občini, lepa pozicija, 600 kv. m vrta in dvorišče. Tel. 228390. PRODAM vespo PX 125 E po ugodni ceni. Tel. 280778. PRODAM njivo z nasadom oljk v Dolini. Tel. 228419. IZKORISTITE zadnjo priložnost za počitnice na severnem Jadranu v komfortnem stanovanju v Červarju pri Poreču (julij, avgust, september). Tel. (003861) 483037. ELEKTROAVTO BAN nudi kakovostne usluge in popravila na vseh avtomobilih. Bani 27, tel. (040) 212144. IŠČEMO v Gorici ali bližnji okolici opremljeno/neopremljeno stanovanje v najem. Tel. (0481) 30072. FRIZERSKI SALON MAJDA na Opčinah išče 17-letno vajenko. Tel. 211359. SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po ugodni ceni. Možnost prevoza. Tel. 421508 po 21. uri. MLADA GOSPA sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003867) 87121 po 20. uri. DAJEMO v najem od 17. avgusta ter ves september hišo na Braču v vasi Splitska, skupno pet ležišč. Hiša je pri morju v borovem gozdičku. Interesenti naj telefonirajo v jutranjih urah na št. (040) 774912. OSMICO je odprl na Padričah št. 184 Er-menegildo Olenich. OSMICO je odprl Rado Milič v Saležu št. 68. Toči belo vino in teran. OSMICO ima odprto do 8. julija Tavčar, Ivanji grad pri Komnu. Nudi domačo hrano in pijačo. OSMICO je odprl Mario Milič v Zgoniku. Toči belo vino in teran. MANUFAKTURNA TRGOVINA išče 15- 16-letno vajenko. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vajenka". prispevki Ob 20. obletnici smrti našega dragega očeta in nonota Karla Bana darujejo Vojka, Ivan, Sonja in Drago Ukmar 25.000 lir za Zvezo vojnih invalidov in 50.000 lir za Kulturni dom Prosek. V spomin na prvo obletnico smrti dragega Sergija Černigoja darujeta mama in oče 50.000 lir za pevski zbor Tabor -Opčine, 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 20.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na prvo obletnico smrti dragega Sergija Černigoja darujeta teta Marija in stric Vinko 40.000 lir za Sklad M. Čuk. menjalnica 30. 6. 1989 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI Ameriški dolar..... 1413.— 1405.— Nemška marka....... 723,500 721.— Francoski frank.... 213,020 211.— Holandski florint ... 641,870 639.— Belgijski frank.... 34,547 34.— Funt šterling...... 2188,500 2175.— Irski šterling..... 1931,500 1910.— Danska krona....... 186,— 182,50 Grška drahma....... 8,393 8.— Kanadski dolar.....1181. 1130.— T,,,- FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST Japonski jen ......... 9,817 9,50 Švicarski frank..... 844.— 839.— Avstrijski šiling... 102,745 102,10 Norveška krona...... 197,900 195,50 Švedska krona....... 212,820 210,50 Portugalski eskudo . 8,645 8,20 Španska peseta ...... 11,372 11,80 Avstralski dolar.... 1067,750 1030.— Jugoslov. dinar .... — 0,073 ECU................. 1494,600 — I BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 ALBERTOV POTEP PO TRSTU ,*« Generalnemu direktorju je v podjetju, kjer je deloval tudi naš Filibert Olupek, potekel štiriletni mandat. Direktor je bil sicer sijajen človek, z mnogimi vojnimi izkušnjami, prav tako pa je slovel kot sodobni Ahasfer, saj je po dolgem in počez prepotoval vse kontinente. Pravzaprav je imel vse pogoje za ponovno potrditev, od strankarske do tega, da se nikoli ni zameril nikomur na višjem položaju, vendar pa ga je pestila pomanjkljiva izobrazba. In včasih, ko so usodo dežele krojili polkvalificirani čevljarji in ključavničarji, izobrazba direktorjev sploh ni bila pomembna. Sedaj pa so se te zahteve, na srečo, le nekoliko spremenile. Ambasadorji niso mogli več gojiti prašičev po kopalnicah, direktorji brez izobraze pa so postali čista znanstvena fantastika. Torej, Olupkov generalni je poklical šefa kadrovske službe in mu naročil, naj najde kakšno luknjo v predpisih, da bo lahko še naslednja štiri leta vodil firmo. »Sedaj dajejo toliko na ta spričevala!« je bil ves ogorčen. »Kako pa naj bi tedaj hodil v šolo, ko pa sem moral graditi domovino!« Kadrovik, ki je slovel po neomajni zvestobi do generalnega, se je z vso resnostjo lotil te kočljive naloge. Vendar pa stotim telefonom in sestankom navkljub, ni našel pomanjkljivosti v ustrez- nem zakonu. Prislovična solidarnost med kadro-viki mu je pomagala do zaupne informacije. V regijskem središču so odprli novo višjo šolo in profesorji so baje tako zagnani za prenašanje znanja, da bi se nedvomno strinjali s poukom kar v direktorjevi pisarni. Seveda, če bi jih firmin šofer vsakič pripeljal iz regijskega središča. »Saj to je naravnost idealno!« se je razveselil generalni. In tako se je direktorjeva pisarna za dober mesec spremenila v učilnico z neskončno radovednim učencem. Službeni mercedes je včasih tudi dvakrat dnevno brzel v regijsko središče in prevažal resne profesorje. Nekega jutra je generalni poklical Filiberta. »Olupek, slišal sem, da dobro poznaš Italijo?« Filibert je pokimal. »No, večkrat sem res že bil v Trstu, vendar pa...« »Krasno!« ,je zaploskal direktor. »Trst - to je tisto. Jutri boš šel tja z našim službenim avtom, s seboj pa boš popeljal tudi simpatično profesorico z regijskega središča. Razkaži ji Trst, predvsem pa trgovine. In nakupi naj si oblek, pa tudi kakšno tehnično zadevnico. Saj razumeš. Denar te že čaka v računovodstvu!« Filibert je ubogljivo pokimal, saj o celi zadevi ni vedel ničesar. Dvignil je devize in naslednji dan z lepo profesorico odpotoval v Trst. »Geog- rafijo poučujem,« je kar sama začela profesorica, »in občutek imam, da vaš generalni ne bo imel bistvenih težav. Zelo dober učenec je!« Filibertu se je zaletelo. »Učenec? Saj gre vendar v pokoj. Že pred osmimi leti bi bil lahko odšel, pa mu je direktorovanje prav prirastlo k srcu!« Gostja se je resnično razveselila pohajkovanja in nakupov po Trstu, Filibert pa je bil sposoben in predvsem pozoren vodnik. Naslednji dan je slišal, da so tudi njegovi sodelavci spremljali druge profesorje po nakupih v zamejstvu. Skratka, prava nakupovalna mrzlica. Kmalu je nastopil težko pričakovani dan. Direktorjeva učilnica se je spremenila v izpraševalni-co. Strogi profesorji so drug za drugim spraševali ubogega direktorja same gromozansko težke stvari. In direktor je blestel. Pri geografiji je o Londonu povedal vse o Tovverju, pa o Beffeteer ginu, pa o^ Fergi, skratka celo več, kot je bilo potrebno. Študent generalni je uspešno naredil izpit in postal organizacijski inženir. Tako ni bilo več zadržkov za ponovni štiriletni mandat. Filibert Olupek se je čutil opeharjenega, pa tudi krivega. Saj je vendar tudi sam sodeloval pri tem izobraževalnem podvigu. Pa čeprav samo s sprehodom po Trstu. /Ti Tedenski pregovor: Osla lahko ženeš zelo daleč, tudi do Meke, pa se bo vedno vrnil osel. (turški) Spominski datumi: D Pred 105 leti: 1. 7. 1884 je bilo pri Sv. Ivanu ustanovljeno Društvo novega zvo- na. □ Pred 65 leti: 3. 7. 1924 je bil v Trstu ustanovljen Dijaški krožek Nicolč Tom-maseo, ki je bil razpuščen 17. 8. 1927. Osebnosti: □ 1. 7. 1954 je v Ljubljani umrl skladatelj in slikar Saša Šantel, ki se je rodil 15. 3. 1883 v Gorici. □ 2. 7. 1979 je umrl gospodarstvenik Stanko Oblak, ki se je rodil 7. 5. 1911 ” Bukovju na Cerkljanskem. X grajski koncerti_____________________________] ROCCA BERNARDA Grajsko dvorišče Nocoj, 1. ,7., ob 20.30: koncert skupine European Strings Trio (Schubert, Beethoven, Mozart). ŠTEVERJAN Grajsko dvorišče V petek, 7. 7., ob 20.30: nastopa vokalna in instrumentalna skupina Armonia Antigua iz Rima (dvorska glasba od 13. do 16. stol.). STRASSOLDO Grajsko dvorišče V soboto, 15. 7., ob 20.30: nastop skupine I solisti di Firenze (Dvorak, Brahms). DEVIN Grajsko dvorišče V petek, 21. 7., ob 20.30: nastopa Trio chitarristico italiano (Beethoven, Albert, Kuffner, Bach, Prosperi, Granados, De Falla). ZOPPOLA Grajsko dvorišče V soboto, 29. 7., ob 20.30: nastopa Komorni orkester Šole godal F-JK, dir. G. Garbarino (Mozart, Debussy, Poulenc, Bartok). BENETKE Cerkev Santo Stefano V ponedeljek, 3. 7., ob 20.30: Zvok in spomin - koncert seksteta Ensemble Venance Fortunat, dir. Anne-Marie Deschamps (polifonije od 10. do 15. stoletja). Cerkev S. Maria della Pietd V sredo, 5. 7., ob 20.30: Zvok in spomin - koncert zbora padov-skega Centra za antično glasbo, dir. Livio Picotti, na orgle igra Edda Pacino (madrigali 14. stoletja). nova gorica Ploščad Kulturnega doma V petek, 7. 7., ob 20.30: večer ljudskih običajev z ansamblom domačih viž Vrtnica. PIRAN Križni hodnik frančiškanskega samostana V petek, 7. 7., ob 21. uri: duo Alojz Kranjčan - trombon in Milko Lazar - klaviature (J. S. Bach, Mozart, Lazar, Kranjčan). V petek, 21. 7., ob 21. uri: trio Tomaž Lorenz - violina, Jerko Novak - kitara in Eva Novšak-Houška - mezzosopran (Dovvland, Morley, Handel, Giuliani, Golob, Albeniz, De Falla, Paganini). V petek, 28. 7., ob 21. uri: recital violinista Grigorija Žislina. Tartinijev trg V soboto, 15. 7., ob 21. uri: baleta Don Kihotove sanje (Vivaldi, Liber, Corrette, Telemann) ter Romeo in Julija (Prokofjev), kor. “irgit Cullberg, nastopa Balet SNG Ljubljana. skoraj disko ZELENI GAJ Nocoj, 1. 7., ob 20.30: igra skupina Faraoni iz Izole. Povir Nocoj, 1. 7., ob 20.30: igra skupina Big Ben iz Nove Gorice. VIPOLŽE Nocoj, 1. 7., ob 20.30: igra The Best Company iz Postojne. BUKOVICA V nedeljo, 2. 7., ob 20.30: igra skupina Nočni skok iz Kopra. LJUBLJANA 37. mednarodni poletni festival V sredo, 5. 7., ob 21.30: Goro Namerikavva Dance Corresponden-ce - Arahabaki, koreograf in plesalec Goro Namerikavva, izvaja skupina Arabaki-dan (ponovitev 8. 7. ob 19.30 v Postojnski jami). V DVORANI SF v četrtek, 6. 7., ob 21. uri: koncert zbora Arnold Schonberg, dir. Ervvin Ortner (Brahms, Schiitz, Mozart). V petek, 7. 7., ob 21. uri: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist Peter Damm - rog, dir. Uroš Lajovic (Žebre, Saint-Saens, VVerhding, Berlioz). V soboto, 8. 7., ob 21. uri: Maraton (C. Confortes), rež. Zvone Šedlbauer, glasba Mojmir Sepe, poje Marjetka Falk, igrajo Janez Hočevar-Rifle, Slavko Cerjak, Branko Šturbej. V nedeljo, 9. 7., ob 21. uri: gospel musical Mama, I VVont To Sing (Higginsen-Wydro), dir. Wesley NayIor (ponovitev 10. 7.). LJUBLJANA Križanke Nocoj, 1. 7., ob 21. uri: Balet NP Novi Sad - Večni ženin (R. Mulič, kor. Lidija Pilipenko). V nedeljo, 2. 7., ob 21. uri: zaključna svečanost 12. jugoslovanskega baletnega bienala in podelitev plaket ter priznanj; odlomki iz nagrajenih koreografij 4. jugoslovanskega tekmovanja baletnih umetnikov - Pieta (Ennio Morricone, kor. Krunislav Simič), Rebis 3 (L. Pihler, kor. Gordana Gačič-Tatjana Grujič), Hommage a Bach (B. Papandopulo, kor. Tatjana Stanojevič Pezelj); za zaključek nastopa Studio za tolkala Ljubljana (umetniški vodja Boris Surbek). LIGNANO □ OBČINSKA IZPOSTAVA: Fotografija neorealizma, uredil Italo Zannier (do 1. 10.). MEDUNO □ KMEČKA HRANILNICA: Polvere di gente - razstavljata Giulia-no Borghesan in Novella Cantarutti (do 1. 10.). HUMIN □ PALAČA ELTI: La memoria interrotta, uredil Fabio Amodeo (do 1. 10.). VIDEM □ TORRE DI SANTA MARIA: Avtoportret - Andre Kertesz, uredila Anne Hoy (do 1. 10.). □ MESTNI MUZEJ: Fotograf Attilio Brisighello, uredil Giuseppe Bergamini (do 1. 10.). SAN DANIELE DEL FRIULI □ PALAČA MONTE DI PIETA: Oblike kaosa - razstavlja Ferdinande Scianna (do 1. 10.). □ PALAČA MONTE DI PIETA: Magnumova Italija, uredila Gio-vanni Calvenzi in Agnes Sire (do 1. 10.). □ PALAČA MONTE DI PIETA: Po poletju - razstavlja Bernard Plossu (do 1. 10.). □ OBČINSKI MUZEJ: Iz Jeruzalema - razstavlja Paolo Mocchi (do 10. 7.). SPILIMBERGO □ CERKEV SAN GIOVANNI: Pariz - delavnica revolucije, postavila Mission pour la Photographie (do 1. 10.). □ PALAČA BARBACANE: Metropolis - razstavlja Fritz Lang ( od 7. 10. do 25. 12.). TRST □ GRAD SV. JUSTA: Clouse Up - razstavlja VVilliam Klein (do 1. NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije: ŠKOFIJE BAZOVICA LAZARET PESEK Prehodi druge kategorije: REPEN, ŠEMPOLAJ, SOCERB OREH MAČKOLJE KOROŠCI, ČAMPORE FERNETIČI - od 7. do 20. ure - od 6. do 22. ure - od 7. do 21. ure - od 7. do 21. ure Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej): BOTAČ GROCANA A in B MAVHINJE DRAGA GROPADA CEREJ NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije: VRTOJBA RDEČA HIŠA Prehodi druge kategorije: MIRNIK-G OLOBRDO JENKOVO-NEBLO PLEŠIVO ČAST. VERSA-VIPOLŽE ŠTEVERJAN-HUM SOLKAN UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA RAFUT-PRISTAVA ŠEMPETER MIREN DEVETAKI-LOKVICA JAMLJE-KLARIČI - od 7. do 19. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 20. ure - od 7. do 21. ure - od 6. do 20. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 20. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 20. ure - od 7. do 20. ure - od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. od 20. ure - od 7. do 20. ure - od 8. do 20. ure ob sobotah odpirajo ob 7. uri - od 7. do 20. ure Prehodi za dvolastnike: ŠKRLJEVO CEGLO-MEDANA V KLANCU-VALERIŠČE PODSABOTIN ŠTMAVER SOLKAN 2-POLJE PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO - z obvestilom 48 ur prej - od 7. do 21. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - z obvestilom 48 ur prej - od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - z obvestilom 48 ur prej NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije: STUPICA (pri Špetru) UČJA (za Rezijo) PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu) Prehodi druge kategorije v Benečiji: POLAVA PONTEMISECCO (pri Praprotnem) PONTEVITTORIO (pri Prosnidu) ROBED1ŠČE (pri Čeneboli) - od 9. do 17. ure S predhodno prošnjo: PONTE KLINAZ (pri Srednjem) SOLARIA (pri Dreki) - od 8. do 20. ure - od 8. do 19. ure - od 8. do 19. ure - od 8. do 18. ure Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo): STOPA A in B PODREG OSTRUNJA MELINA ROVAN FATAGNE A in B KOSCINA STARI MLIN Objavljeni urniki veljajo do konca avgusta. Za prehode na Tržaškem in Goriškem se bodo nekateri urniki spremenili septembra, za prehode na Videmskem pa šele oktobra. Horoskop od sobote, 1. julija, do petka, 7. julija 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA _ _ OVEN (21.3.-19.4.) Orj - VI IN DELO: I Zvezde so vam še kar naklonjene. Teden bo prav prijetno sproščen in zanimiv. Izkoristite ugodno priložnost, ki se vam bo ponudila sredi tedna. Precejšnja je možnost prijetnih presenečenj. To je najprimernejši čas za uresničitev vaših namenov. Nedelja in ponedeljek vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi z ljubljeno osebo vas bodo pomirili. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI IN DELO: Napoved je za vas še vedno precej ugodna. Spremljala vas bosta dobro počutje in veselo razpoloženje. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd za vse, kar si najbolj želite. Marsikaj se vam bo uresničilo. Nasmehne se vam lahko sreča na denarnem področju. Kritičen bo petek. VI IN DRUGI: V čustvenih zadevah vam bo šlo vse prav tako, kot si najbolj želite. Ugodna bosta sobota in četrtek. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Tedenska napoved je tokrat še kar precej ugodna. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših ciljev. Glede na to, da se Mars trenutno nahaja v vašem znamenju, boste polni energije in za spoznanje bolj agresivni kot običajno. Še posebno naklonjene bodo zvezde rojenim od 26.7. do 2.8. VI IN DRUGI: Prijetno družabno srečanje vas bo spodbudno sprostilo. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN DELO: Pred vami je precej zanimiv in razgiban delovni teden. Pričakujete lahko le dobre delovne rezultate. Pozitivni vplivi Merkurja in Jupitra bodo pospešili potek zastavljenega dela. V nedeljo in ponedeljek možnost slabšega razpoloženja. V ponedeljek se raje izognite zahtevnemu delu. VI IN DRUGI: Ne pozabite na to, kar ste nekomu obljubili. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. _ STRELEC (22.11,--af 21.12.) - VI IN DELO: Zvezde so 4^ vam vedno bolj na- klonjene. Izkoristite pozitiven vpliv Marsa in Venere in stopite v akcijo. Uspešno lahko uresničite marsikaj, kar vam v prejšnjem tednu ni uspelo. Precejšnja je verjetnost pozitivnih sprememb in novosti na denarnem področju. Sobota in petek vam ne bosta preveč ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo bo storil vse samo zato, da vas bo osrečil. Ugodna bosta sreda in četrtek. /W AV VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN DELO: Zvezde vam tokrat niso kaj preveč naklonjene. Obstaja možnost kakšnih težav in slabšega počutja. Zvezde vam priporočajo previdnost v odločitvah, ker to ni ugoden čas za nove iniciative. Precej bolj naklonjene bodo zvezde rojenim od 9. do 18.2. Kritična dneva bosta ponedeljek in sreda. VI IN DRUGI: Ne zanašajte se preveč na obljube, ki vam jih bodo dali. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Te-f A den bo tokrat ne- V i koliko bolj muhast in nagajiv. Neugodna Luna, Venera in Mars vam sredi tedna lahko pripravijo kakšno neprijetno presenečenje. Precejšnja je možnost konfliktov, sitnosti in zastojev pri delu. Bodite povsod karse-da premišljeni in preudarni. Neugodna bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Ne izzivajte nepotrebnih prepirov z ljubljeno osebo. Ugodna bosta ponedeljek in petek. S RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Te-, den vam bo sicer pretežno naklonjen, vendar obstaja možnost občasnega slabšega počutja in razpoloženja. Bodite pri delu previdni, ker vam sovražna Saturn in Uran lahko kaj ponagajata. V drugi polovici tedna vas čaka nekaj pozitivnih sprememb na delovnem področju. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo nekam povabil s seboj; nikar se preveč ne obotavljajte. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23.8.-22.9.) - VI IN DELO: Teden vam bo precej bolj naklonjen od prejšnjega. Precejšnja je možnost ugodnih okoliščin, ki vas bodo spodbudile in tako pospešile uresničitev vaših načrtov. Marsikaj se bo obrnilo v zaželeno smer. Vaša marljivost bo poplačana. Sobota in nedelja pa bosta manj naklonjeni. VI IN DRUGI: V čustvenih zadevah pokažite več odločnosti. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Napoved ni zelo ugodna. Sovražni Mars in Venera vas lahko spravita v nepričakovane težave. Precejšnja je verjetnost prehodnih težav ali nesporazumov. Pri delu bodite previdni in zmerni, da ne boste nehote žrtev nesrečnih okoliščin. Neugodna bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Poskusite biti bolj nepristranski v čustvenih zadevah. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek. _ KOZOROG (22.12,- '1 19.1.) VI IN DELO: Teden bo | | sicer pretežno ugo- den, vendar v nedeljo in ponedeljek za marsikoga precej muhast in utrudljiv. Glede na položaj zvezd se boste morali po vsej verjetnosti srečati z neprijetnimi dolžnostmi, ki ste jim lahko le s potrpežljivostjo kos. Ob koncu tedna vas čakajo novosti. VI IN DRUGI: Nepričakovano vam bo nekdo pokazal svojo naklonjenost. Ugodna bosta četrtek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Na-■Ui poved za vas ni V V prav najugodnejša, ^ ^ vendar kakšnih večjih težav ne boste imeli. Glede na to, da sta vam Merkur in Luna nasprotna, obstaja verjetnost kakšnih sitnosti ter nepričakovanih zapletov pri delu. Poskusite biti bolj zbrani pri delu. Sobota in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. Odmevna razstava beneškega slikarstva 18. stoletja Sinoči so na gradu odprli razstavo slik in jedkanic Micheleja Marieschija Sloves, ki si ga je Gorica ustvarila v prejšnjih letih s prirejanjem odmevnih razstav beneških slikarjev sedemnajstega in osemnajstega stoletja, se bo z razstavo beneških vedut Micheleja Marieschija, ki so jo sinoči odprli na gradu, samo še potrdil. Na ogled je 48 slik in 30 jedkanic beneškega slikarja iz začetka 18. stoletja, ki se mu še danes, po več kakor dvestopetdesetih letih od njegove smrti dela krivica: njegove najboljše stvaritve so že za življenja prodajali kot Canalettove, manj posrečena dela pa kot izdelke drugih manj znanih beneških mojstrov osemnajstega stoletja, zlasti njegovega učenca Francesca Albotta. Imel pa je Michele Marieschi tudi to smolo, da je nekaj desetletij za njim v Benetkah deloval drug slikar z enakim imenom. Tančica pozabe, ki je mojstra zagrnila že kmalu po smrti (umrl je leta 1743 komaj 33 let star), še zmeraj ni bila v celoti odstranjena, je na včerajšnji predstavitvi povedal kurator razstave in kataloga, sicer pa eden najboljših poznavalcev beneškega slikarstva, dr. Dario Succi. Skoraj polovico slik, ki so na ogled, so posodile znane evropske galerije v Leningradu, Berlinu, Varšavi, Pragi, Muenchnu, Budimpešti itd. Razlog je v tem, ker so Marieschijeve slike v večini primerov last znanih tujih galerij in zasebnikov. V Italiji se v javnih institucijah hranijo menda samo štiri slike (v Neaplju). Razstava je torej tudi z organizacijskega vidika zelo pomembna in odmevna. Bilo je potrebnih zelo veliko naporov, da je zadobila takšen ob-seg."Lahko rečemo, da gre za prvo najbolj popolno razstavo Marieschije-vih del," je bilo slišati včeraj v oceni prireditve, katere uvodne slovesnosti so se udeležili predstavniki številnih kulturnih institucij, ki so dale na razpolago material za pripravo razstave. Slovesnosti ob odprtju se je udeležil tudi konzul Sovjetske zveze v Milanu, ki si je veliko prizadeval, da so iz leningrajskega Ermitaga dobili eno najbolj znanih Marieschijevih vedut. Na slovesnosti so poleg župana Sca-rana spregovorili še občinski odbornik Ubaldo Agati, občinski svetovalec Franco Obizzi, ter kurator dr. Dario Succi, ki je uredil tudi dragocen katalog, ki je sicer posvečen znanemu, danes že pokojnemu galeristu iz Bergama Pietru Lorenzelliju, ki je veliko pomagal pri pripravi prejšnjih razstav na gradu. Z razstavo del M. Marieschija se nadaljuje serija velikih razstav o beneškem slikarstvu, ki se je pričela pred petimi leti in ki jo namerava Občina prirejati tudi v prihodnje, ko bo ponudba kulturnih prireditev, s sodelovanjem Pokrajine, ki je na gradu ur-dila nove razstavne prostore, še bogatejša. Razstava na goriškem gradu bo na ogled do 15. oktobra. Danes ob 10. uri start avtorallyja ARGOŠ 89 Ob kratici ARGOŠ bi najprej pomislili na Argonavte ali kaj podobnega. V resnici se_ za besedo skriva pobuda KD Oton Župančič. Danes, točno ob 10. uri, bo start avtomobilskega ral-lyja s ciljem v Portorožu. Pot (maršru-ta je še zmeraj neznana) bo dolga 186 kilometrov, udeleženci pa jo bodo morali prevoziti v največ šestih urah. Vmes bodo seveda morali rešiti še marsikatero vprašanje, poiskati pravilne odgovore itd. Zbor bo pol ure pred startom, torej ob 9.30, na trgu pred cerkvijo v Štan-drežu. Novi raziskovalni program ISIG Seminar o perspektivah Jugoslavije ob upoštevanju sedanjega vrenja Inštitut za mednarodno sociologijo je v ponedeljek priredil v Gorici seminar o stanju in političnih perspektivah Jugoslavije. Kot je v uvodu pojasnil dr. Daniele Ungaro, ki je vodil zasedanje, je študijsko srečanje prvi korak goriškega inštituta pri širšem raziskovalnem načrtu za proučevanje političnih sprememb v vzhodnoevropskih državah: Raziskovalni načrt so si skupaj zamislili raziskovalci ISIG v Gorici in EUI (European University Institute) iz Firenc, ki želijo iz goriškega opazova-lišča pobliže slediti pomembnim novostim v vzhodnih socialističnih državah. Naravno je bilo, da so za prvo srečanje izbrali nam najbližjo Jugoslavijo. Po pozdravih ravnateljice ISIG prof. Boileaujeve in predsednika Brancatija, so o posameznih aspektih stanja v Jugoslaviji poročali raziskovalca ISIG dr. Georg Meyr in dr. Augusto Truzzi, Dejan Verčič in Franco Juri kot predstavnika novih političnih gibanj v Sloveniji in prof. Jean Blondel z evropskega inštituta iz Firenc. Poročila so predstavila zgodovinski pregled razvoja jugoslovanskega modela socializma, tako kot se je razvijal od prvih povojnih let do danes, predvsem pa so postavila v središče raz- prave bistvene dileme današnjega političnega sistema v Jugoslaviji. Bolj kot za iskanje kakih dokončnih odgovorov je pri tem šlo za pojasnjevanje vzrokov, ki so privedli do današnje krize jugoslovanskega modela in za ugibanje o možnih izhodih. Jasno je pri tem bilo, da je gospodarska kriza nerešljiva brez korenite politične reforme. Pri tem pa je jugoslovanski primer posebno kompleksen, če upoštevamo nacionalno heterogenost države, zaradi katere so politične spremembe nesimetrične. Juri je tako podrobno predstavil protislovna stališča populistične in nacionalistično-cen-tralistične srbske politike ter Slovenije, kjer se že uveljavlja pluralističen in demokratičen sistem. Verčič se je provokativno vprašal, ali bo režim (socialistični) preživel državo, ali bo obratno Jugoslavija ostala tudi po razkroju režima. Politika srbske elite vodi v prvo rešitev, ker se bo njen nacionalizem zaradi nemogoče prevlade nad ostalimi republikami prej ali slej moral usmeriti v separatizem. Druga možnost je po Verčičevem mnenju vključitev v evropske integracijske procese s postopnim vključevanjem v EGS, kar pa predpostavlja konec socializma in izbiro pluralistične demokracije. Na Pokrajini Lovski koledar za sezono 1989/90 Mala matura na šoli I. Trinko Izpit so izdelali vsi dijaki V Novi Gorici je bila na obisku delegacija pokrajinske SSk Pokrajinski odbor za lov je pred kratkim odobril koledar lovske dejavnosti za obdobje 1989/90. Koledar bo stopil v veljavo takoj ko ga bo potrdil deželni nadzorni odbor. V primerjavi z lanskim letom, bo lovcem na razpolago manj lovnih dni, uvedena je prepoved lova na nekatere vrste ptic, skrajšana lovska sezona na zajca in fazan-ko, na nekatere vrste vodnih ptic. Pokrajinski odbor za lov, ki mu predseduje Gianfranco Crisci je na isti seji obravnaval še nekatera druga vprašanja. Tako je bil govor o ukrepih za odpravo nevšečnosti, ki jih povzročajo velike jate golobov in grlic na nekaterih posestvih. S posebnim pristopom so obravnavali pritožbe farme na območju občine San Canziano, kjer jate grlic in golobov predstavljajo nevarnost za izbruh okužbe govedi. Iztrebki živali namreč padajo v posode za hrano, v vodo itd. Vprašanje kako odpraviti nadležno prisotnost ptic ni lahko. Pristojnost pade, v tem primeru, na Občino, oziroma na lastnike golobov. Pokrajinski odbor za lov je tudi sklenil, da mora vsak od redno vpisanih lovcev prispevati po petnajst tisoč lir v Sklad za izplačilo odškodnine kmetom, ki jim divjad povzroča škodo. Zaključni izpit, oziroma malo maturo, so te dni opravili tudi dijaki tretjih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko. Izidi so objavljeni na oglasnih deskah matične šole v Gorici ter podružnice v Doberdobu. Izdelali so vsi dijaki v vseh vzporednicah, nekaj dijakov pa si je prislužilo oceno odlično. Izidi so naslednji: Šola Ivan Trinko, matična šola v Gorici, 3. a razred; izdelali vsi dijaki; Saša Primosig (odličnjak); 3. b razred ; izdelali vsi dijaki; 3. c razred ; izdelali vsi dijaki; Mar-lenka Zerial (odličnjakinja); Igor Povše (odličnjak); 3. d razred j izdelali vsi dijaki; 3. e razred ; izdelali vsi dijaki. Šola Ivan Trinko, sekcija v Doberdobu: izdelalo vseh enajst dijakov 3. razreda. Sindikat SENASCEL za skupno reševanje šolske problematike Sindikat CISL/SINASCEL je v posebnem letaku zavzel stališče glede nameravane selitve nižje srednje šole Ivan Trinko v Ul. Cappuccini in glede napovedanega začetka preureditvenih del v poslopju nekdanjega semenišča. Sindikat opozarja na dejstvo, da bi predlagana rešitev nujno povzročila velike prostorske težave v treh šolah in okrnitev pouka, zlasti kar zadeva dopolnilne dejavnosti. Šindikat naproša rektorja Tržaške univerze, naj odgodi začetek del v Ulici Alviano, glede reševanja celokupne problematike šolskih prostorov pa predlaga, naj bi se z županom in predstavniki Občine usedli za mizo in skušali zares poiskati sprejemljive rešitve, namesto improviziranih odločitev. Sindikat SINASCEL opozarja tudi na dejstvo, da bodo na Goriškem z novim šolskim letom pričeli izvajati reformo osnovne šole. V pogojih, ki se nakazujejo je bolj malo verjetno, da bo reforma uspešna. Jutri praznik KS Kojsko V Kojskem v Goriških Brdih bo jutri praznik Krajevne skupnosti. Osrednja slovesnost bo ob 17. uri na Kojskem. Udeležili se je bodo poleg domačinov, tudi predstavniki pobratene občine Števerjan (obletnica pobratenja poteka prav te dni) in KS Braslovče. V Novi Gorici je bilo v ponedeljek srečanje med delegacijama SSk za Goriško in Medobčinskega odbora SZDL severnoprimorskih občin. Delegaciji sta vodila pokrajinski tajnik ŠSk dr. Mirko Spazzapan in predsednik MO SZDL Branko Dolenc. Srečanje sodi v okvir programa sodelovanja med obema organizacijama, je poudarjeno v poročilu za tisk. Člani SZDL so goste seznanili z aktualnimi družbenimi in političnimi dogajanji v Sloveniji, zlasti pa z odnosi med Socialistično zvezo in novimi gibanji. SZ je odprta za sodelovanje z vsemi, ki se zavzemajo za uveljavljanje pravne države, svobodno združevanje in politični pluralizem, za demokratične volitve in enakopravnost manjšin, za svobodno delovanje v gospodarstvu, za varstvo okolja in povezanost Slovenije in Jugoslavije z Evropo in svetom. Gostitelji so predstavnike SSk seznanili tudi z vsebino Temeljne listine Slovenije 1989 in njenim namenom. Predstavniki SSk pa so gostitelje seznanili s prizadevanji te stranke za samostojno politično nastopanje zlasti kar zadeva uveljavljanje pravic pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Predstavniki SSk so naglasili", da z veliko pozornostjo spremljajo dogaja- SKPD F. B. SEDEJ - ŠTEVERJAN vabi na 19. FESTIVAL - ŠTEVERJAN ’89 ki bo na vrtu društva Sedej, Trg Svobode 6, v Števerjanu DANES, 1. JULIJA, OB 20.30 IN JUTRI, 2. JULIJA, OB 18. URI. Nastopilo bo 20 ansamblov iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julij-ske krajine. V okviru festivala bodo danes ob 20. uri v Sedejevem domu odprli razstavo del slikarja in fotografa Davida Pintarja. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ANTON TOMAŽ LINHART ŽUPANOVA MICKA Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Predstave na prostem V ponedeljek, 3. julija SOVODNJE — Kulturni dom v torek, 4. julija DOBERDOB Občinski park v sredo, 5. julija — PODGORA — KD A. Paglavec ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI Omogočili so denarni zavodi Tržaška kreditna banka Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ Včeraj sojenje Brunu Vittoriju Dve leti zapora (pogojno) za požig na občini v Romansu Pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem so včeraj dopoldne sodili Brunu Vittoriju, brez stolnega bivališča, ki je v sredo zjutraj podtaknil ogenj v občinski sejni dvorani v Romansu. Vittori, ki so ga priprli že nekaj ur po dogodku, je bil obtožen namerne povzročitve požara ter poškodovanja javne lastnine. Sodišče ga je obsodilo na dve leti zapora pogojno zaradi prvega kaznivega dejanja, medtem ko ga je oprostilo (radi pomanjkanja dokazov) drugega kaznivega dejanja. Vittorija sta na procesu zagovarjala odvetnika Simboli- in Devetag, ki sta predlagala spremembo prvega dela obtožnice in popolno oprostitev glede drugega dela. Obtoženec je med zaslišanjem izjavil, da je s podtaknitvijo ognja skušal protestirati proti odločitvi Občine, da mu poruši barako in obenem pritegniti pozornost oblasti. Sodniki so bili seveda drugačnega mnenja o primernosti načina protesta in so ga, čeprav pogojno, obsodili. Cvetenje morja v Tržiškem zalivu Alge se ne zmenijo za zagotovila deželnih politikov in strokovnjakov. Pojavile so se, kakor potrjujejo včerajšnje vesti, tudi v Pancanskem zalivu, to je v morju pred Tržičem in ni težko predvideti, da bodo v prihodnjih dneh po vsej verjetnosti dosegle obalo. Za sedaj so ugotovili od šest do deset metrov širok pas v globini kakih petih metrov in sicer na območju med Rtom Sdobba in Sesljanom. Voda je tu rdeč-kastorrjavkaste barve in prepojena z lepljivo snovjo. Pojav je močno prisoten v globini petih - osmih metrov. Prisotnost tega okrog tri in pol morske milje dolgega pasu pojasnjujejo z delovanjem morskega toka. Alge, o katerih je bilo letos v glavnem samo veliko besedi, so torej prisotne in vse kaže, da se bo cvetenje šele razbohotilo. Kraja avtomobilov Neznanci so v noči od četrtka na petek ukradli v Gorici dva avtomobila. V obeh primerih gre za precej stari vozili. V Ulici Cipriani so neznanci odpeljali fiat 126 last Roberta Mastina goriške registracije 86412. Avto je bil parkiran na ulici. V Ulici Giulio Cesare pa je v četrtek parkiral svoj fiat 500 Stefano Marini. Včeraj zjutraj je ugotovil, da si je avto ponoči nekdo sposodil in ni mu preostalo drugega, kakor, da prijavi zadevo. Avtomobil ima registrsko tablico Go 67224. Še danes podpisi za referenduma Zadnja akcija zbiranja podpisov za referenduma za opravo pesticidov in lova bo danes med 17. uro in 19.30. Podpise bodo zbirali pri ljudskem vrtu. Kdor še ni utegnil priložiti svojega podpisa za dve pomembni pobudi na ekološkem področju, lahko to stori samo še danes. _________prispevki V Sklad za obnovo bolnišnice Franja so prispevali: Stanko Markočič 10 tisoč lir, Ladi Brezigar 10 tisoč lir, Ser-gio Pituelli 10 tisoč lir, Peter Bizjak 10 tisoč lir, Saverio Rožič 10 tisoč lir. nje v Sloveniji in Jugoslaviji in da so Slovenci v zamejstvu zainteresirani za hitrejši gospodarski in politični razvoj v matični domovini. Govor je bil tudi o ekološki problematiki, zlasti v zvezi s polemikami okrog upepeljevalnika. Obe delegaciji sta dosedanje sodelovanje ocenili kot uspešno, odkrito in potrebno. Razstava v Medel V župnijski dvorani v Medei bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo kovaških izdelkov Emidia Fomasina. Gre za 82-letnega oblikovalca iz kraja Terzo pri Ogleju, ki se poleg umetniškega oblikovanja ukvarja tudi z izdelavo miniaturnih modelov. Razstava bo odprta do ponedeljka, 3. julija 1989. razne prireditve OPERA NABUCCO V VIPAVI. Operna predstava Verdijeve opere bo drevi ob 21.30 v Vipavi. V slučaju slabega vremena bo predstava jutri ob istem času. Izvajalci: člani Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča, gost večera basist Stefan Elenkov. Vstopnice so v prodaji pri turističnih uradih na novogoriškem območju. razna obvestila Družba se dobi danes, 1. julija, ob 20. uri na običajnem mestu. Uradi ZSKD v Gorici poslujejo v poletnem času ob delavnikih od 8. do 14. ure. Knjižnica Damira Feigla v Gorici obvešča, da je odslej odprta vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 9. do 13. ure. Na območju sovodenjske občine bo danes običajna mesečna akcija pobiranja starega papirja in drugega materiala. Sovodenjska občina priredi v torek, 4. julija 1989, ob 21. uri srečanje z občani. Predstavili bodo načrt za gradnjo visokotlačnega plinovoda preko občinskega območja do državne meje in posredovali informacije glede zadeve upepeljevalnika. Srečanje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. kino Gorica CORSO Zaprto. VERDI 18.00-22.00 »11 presidio -- seno di un crimine«. S. Connery. VITTORIA 17.30-22.00 »Una calda fem-mina da letto«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 17.30-22.00 »II libro della giungla«. Risanka W. Disney. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. sv. Mihaela — tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52 tel. 410701. _________pogrebi_____________ Danes v Gorici: ob 12.45 Arnaldo Anto-naci iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Lečniku in na tamkajšnje pokopališče. Prijeten obisk v živahnem Poletnem središču »Rad imej živali in cvetlice« Ekološko obarvano geslo središča Med zanimivostmi pritegne letos kumpjuter Striček Janez in mladi pevci (Foto Pavšič) Računalnik je najbolj zanimiv za mlade glavice (Foto Pavšič) Geslo Poletnega središča Spoštovanje narave mora biti tudi za mladega človeka osnovno vodilo, ki ga je treba vsepovsod utrjevati in ga vrednotiti. Še posebno v današnjem času, ko je onesnaževanje okolja postalo eno glavnih vprašanj naše družbe, je treba skrbeti za naravo, ki nas obdaja. V tem duhu in z geslom "Rad imej živali in cvetlice" se je začelo letošnje Poletno središče, ki od ponedeljka poteka v slovenskem dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici. Zanimive in hvalevredne pobude, ki se že enajst let odvija pri nas, se tokrat udeležuje kakih petdeset otrok z Goriškega, ki pod vodstvom skupine animatork in animatorjev preživlja zanimive dvotedenske počitnice. Med našim včerajšnjim obiskom središča, nam je animatorka Majda obrazložila vse o letošnjem središču. V njenem spremstvu smo se najprej napotili v glasbeno delavnico, kjer je petnajstina otrok navdušeno ponavljala novo pesmico. Ob spremljavi in pod vodstvom strička Janeza (Bitenca) so otroci zelo veselo sledili glasbenemu animatorju in z radovednostjo poslušali oceno njihovega petja, ki jo je dajala pianola. Glasbilo, verjetno tudi ker se je zavedalo naše prisotnosti, je vse otroke nagradilo z odličnim, kar je tudi pomenilo, da si je naša skupina mladih pevcev zaslužila malico. Med obiskom računalniškega središča smo izvedeli, da je takih posebnih delavnic kar šest in sicer likovna, oblikovna, jezikovna, glasbena, računalniška in športna. Sicer kar se vsak dan dogaja v središču je moč izvedeti tudi s pomočjo radijskih valov. Skupina udeležencev namreč vsak dan posreduje po Radiu Val informacije o centru, mladi pevci pa ponudijo najnovejšo naučeno pesmico. Spretnost mladih prstkov, ki so se sprehajali po računalniških tipkah nas je opozorila, da so postali kompjuterji nerazdružljivo povezani z današnjim časom in predvsem z mlajšimi generacijami. Sicer časa za razmislek ni bilo veliko, saj nas je Majda že opozorila, da presenečenje letošnjega središča predstavlja velik bazen, ki so ga namestili ob vhodu v dijaški dom. »Škoda pa,« se nam je pritožila, »da še ni bilo priložnosti, da bi ga preiskusili, saj je to onemogočilo muhasto vreme.« Kaj več o samem središču smo izvedeli tudi Od vodje Stena, ki je napovedal prihod nekaterih gostov, sodelavcev in urednikov mladinskih revij in tednikov ter seveda čarodeja, ki bo pričaral marsikaj nenavadnega. Tudi izletov ne bo manjkalo, kakor tudi posebne brošure, ki jo bodo predstavili ob zaključni prireditvi, ki bo naslednjo soboto. V soboto se bodo žal tudi zaprla vrata letošnjega poletnega središča. Mnogi od mladih gostov se bodo zatem spet srečali in sicer na letovanju ob morju. Od 18. do 28. julija bodo namreč v Portorožu, na kopanju, sončenju. V Portorožu so mladi Goričani nasploh že kar doma in nedvomno se bodo prijetno počutili tudi tokrat. Tudi zaradi tega, ker jih bo v koloniji kar precej iz stare klape. Na letovanje se bodo odpeljali 18. julija zjutraj in Nove Gorice, z avtobusne postaje. Z njimi bodo seveda tudi vzgojitelji in mentorji s katerimi so se te dni že spoznali, seznanili in spoprijateljili. Lov na ptice Stališče društva LIPU Glasovanje v pokrajinskem svetu, kjer so zavrnili resolucijo, ki je govorila v prid odprave lova na ptice, še zmeraj povzroča dokaj ogorčene reakcije raznih skupin naravovarstvenikov. Tako je goriška sekcija za varstvo ptic (LIPU) v posebnem poroči'u za tisk ostro obsodila stališče, ki ga je zavzela večina na Pokrajini. Sekcija navaja, kako zagovorniki lova na ptice zavestno kršijo štiri mednarodne dogovore in opozarja, da je sklicevanje, da lov na ptice z mrežami utemeljujejo tudi znanstvene potrebe, nesmiselno v trenutku ko so ptičarji v Italiji in posebej v naši deželi dokazali, da je to le zgolj izgovor, saj mednarodna zveza Euring odklanja podatke, ki jih nudijo italijanski ptičarji. Liga LIPU navaja v poročilu za tisk, da se z lovom na ptice ukvarja v naši deželi okrog 960 oseb, proti lovu pa se je izreklo nad 65 tisoč občanov. Poletna sezona v bazenu - trajala bo do 3. septembra V občinskem bazenu na Rojcah se je, kljub muhastemu vremenu, pričela poletna sezona. Na voljo obiskovalcem je namreč bazen na prostem, medtem ko bo pokriti bazen v prihodnjih mesecih služil le za športna srečanja. Poletni urnik bo v veljavi do 3. septembra in je naslednji: v juliju, ob delavnikih med 13. in 20. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 20. uro; v avgustu, vsak dan od 10. do 20. ure. V Pevmi predstavili zbornik o L. Bratužu Na pobudo rajonskega sveta v Pevmi so v sredo zvečer v prostorih tam-kjašnje šole predstavili zbornik o Lojzetu Bratužu. Na prireditvi sta, po krajšem nagovoru predsednika rajonskega sveta Silvana Bense, govorila pokrajinski odbornik dr. Mirko Spaz-zapan in Silvino Poletto. Spazzapan je orisal lik Bratuža kot glasbenika in umetnika v službi Bogu in svojemu narodu, medtem ko je Poletto podal prerez zgodovine tedanjega težkega obdobja v katerem je bil Bratuž predstavnik odporništva proti fašistični diktaturi. Program večera je lepo zaokrožil pevski zbor pod vodstvom G. Devetaka. Zbornik, ki zajema gradivo simpozija ob 50-letnici smrti L. Bratuža, so pred tem predstavili tudi v Podgori. Posvetovanje članic Zveze slovenskih kulturnih društev Kako pravilno uravnavati ljubiteljsko kulturo Zveza slovenskih kulturnih društev je konec prejšnjega tedna pripravila v Sovodnjah posvet o najbolj aktualnih vprašanjih ljubiteljske kulture, s posebnim oziroma na goriško stvarnost. Pobude, ki je potekala v Kulturnem domu, so se udeležili predstavniki KD Sovodnje, KD Skala iz Gabrji, KD Jezero iz Doberdoba, ŠKD Vipava s Peči, KD O. Župančič iz Štandreža, Briškega griča iz Števerjana, Godbe na pihajo Kras iz Doberdoba in Kinoateljeja iz Gorice. Po uvodnih besedah predsednika ZSKD za Goriško Rudija Pavšiča so bila iznešena izhodiščna poročila, katerih izvlečke tudi objavljamo. Mladi in društvo: težave in perspektive vključevanja. Sara Hoban. Iz osebnih izkušenj lahko rečem, da obstajajo določene težave, kar zadeva vodenje kulturnih društev. Prav je, da se mlajšim poveri nalogo, da prevzamejo breme organizacije in vodenja posameznih skupin. Ko se to uresniči pa opažam, da se število tistih, ki so pripravljeni zares delati, zoža. Preveč je namreč takoz-vanega »filozofiranja« o tem ali onem, manj pa je pripravljenosti pristopiti k realizaciji posameznih projektov. Kar zadeva vprašanje kakovosti, je ‘o v današnjem položaju dokaj zapleteno. Posamezno društvo mora namreč ugoditi raznim potrebam, pevskega, gledališkega, predavateljskega in drugega značaja, tako da se maloštevilne kadrovske sile razpršijo vsenaokoli in učinkovitost posameznih pobud je zelo slaba. Zaradi tega bi kazalo, da bi enkrat za vselej prišlo do skupnega dogovora in do razdelitve odgovornosti med posameznimi društvi. To še ne pomeni, da bi se moralo vsako društvo odreči temu, kar ga označuje. Pevski zbori, denimo, bi lahko delovali povsod, kjer so. Kaže pa se Potreba po osrednjem goriškem mladinskem pevskem zboru, ki bi ga sestavljali tako predstavniki društev včlanjenih v ZSKD kakor tudi onih iz vrst ZSKP. Ob tem bi se moralo delovanje naših društev usmeriti tudi na druge, manj tradicionalne pobude. S tem v zvezi pa bi se morale naše skupine povezati tudi z italijanskimi kulturnimi Partnerji. Perspektive in usmeritve ZSKD v sezoni 1989/90. Igor Prinčič. Med pomembne postavke zveze in včlanjenih društev sodijo brez dvoma kakovost, združevanje, informiranje, racionalizacija v investicijah ter izobraževanje. Na teh postavkah naj bi se gradilo bodočnost kulturne organizacije, ki naj bi v večji meri odgovarjala potrebam današnjega časa. Pri odmevnejših prireditvah, kot je osrednja Prešernova proslava, bi bilo treba poiskati novih oprijemov pri realizaciji projekta, ki bi zainteresiral čim širši krog ljudi in skupin. To bi moralo biti tudi izhodišče za pripravo večjih manifestacij, pri katerih bi bila soudeležena tako društva kakor tudi osrednja organizacija. Pomanjkanje medsebojne informacije večkrat odpira vrsto vprašanj, ki jih je ob sedanjem stanju težko rešiti. Zato je nujno, da pride do večjega medsebojnega posvetovanja med zvezo in društvi. Ob tem pa si bo zveza prizadevala, da bi v novi sezoni izdala bilten, ki naj bi vsaj delno odpravil vrzel nezadostnega medsebojnega informiranja. Med nalogami, ki si jih bo morala zveza naložiti v breme, sodi tudi sodelovanje z italijansko večino. To sodelovanje mora biti vsestransko in težiti k temu, da naše kulturne organizacije najdejo tudi v širši javnosti pomembnejšo odmevnost. Popestritev društvenega delovanja v sodobnem družbenem okolju. Viljem Gergolet. Ob pregledu delovanja naših kulturnih društev je precej lahko ugotoviti, da so v veliki večini ostala stara "prosvetna društva", ki se trdno in včasih skoraj patetično oklepajo varnega objema »mamice tradicije«. Ob drugih so za našo obredniško kulturno delovanje krivi tudi posebni psihološki dejavniki. Vsaka manjša skupina — v širšem pogledu velja to tudi za manjšine ali manjše narode — teži k tem, da se zapira vase in da ni preveč dostopna za novosti, kot, če bi se bala, da bi te lahko ogrožale njen obstoj in identiteto... Preveč prizanesljivo se gleda tudi na razne slabe prireditve: dvorane so vedno »nabito polne«, »publika navdušena«, »program dober«, tudi ko na proslavi dneva žena predvajajo diapozitive o pustu... Osebno vidim kot negativen pojav tudi preveliko krajevno razčlenjenost kulturnih društev. Ne vem, če je še smiselno, da deluje v okviru majhne občine več kulturnih društev, da hoče imeti vsak zaselek svoj pevski zbor ali dramsko skupino. Mislim, da tako stanje deluje zaviralno v smislu kvalitetne rasti in da je treba misliti na večjo koncentracijo sil, ki jo narekujejo tudi demografske posebnosti našega časa. Da me ne bi slabo razumeli: nočem zanikati vrednosti tradicionalnih oblik delovanja, le da ne smejo biti to izključna oblika dejavnosti. Prepričan sem tudi, da se da še tako tradicionalno vsebino moderno preobleči. Glavni dejavnik pri popestrevanju dejavnosti pa se mi zdi motivacija. Opazil sem, da je prav motivacija, ki izhaja iz alternativnega pogleda na družbo, na njene politične, ekonomske in kulturne aspekte, tista gonilna sila, ki spodbuja k iskanju novega, neuradnega, nekompromisnega. Fiskalna problematika znotraj ZSKD. Marisa Pelesson. V naših uradih se že več Let zavzemamo za reševanje problemov fiskalne narave. Nič koliko je bilo in je poti v razne urade, v knjižnice po sledeh tekstov raznih zakonov, do komercialistov, toda zaključkov ni nikoli. Katerekoli zadeve se lotimo, ji ne moremo do dna, ker kljub dobri volji moramo priznati, da je naše znanje na tem zahtevnem področju malo manj kot nično. Informacije, ki jih uspemo zbrati, so le kapljica v morju zakonov. Tako pridemo vsakič do zaključka, da za reševanje teh, že po naravi kompleksnih problemov, je poklican nič manj kot komercialist. Razlogi za to trditev so tudi v tem, da je italijanska zakonodaja, glede delovanja ljubiteljskih skupin, povsem pomanjkljiva. Se več, zadnje čase nas vedno pogosteje izenačuje s podjetjem, kar glede narave našega delovanja še zdaleč nismo. Odnosi med kulturnimi društvi in ZSKD. Slavko Tomšič. Ni lahko oceniti odnose med kulturnimi društvi in ZSKD. Občutek imam, da delujejo raz- kropljeno in vsak po svoje, neprogra-mirano in brez skupnega dolgoročnega načrta. Zveza se premalo zanima za programe in probleme posameznih društev. Zdi se mi, da so društva prepuščena samim sebi. Vzroki za to so kriza identitete, ki se pojavlja v naših organizacijah, kjer se večkrat srečujemo z vprašanji o vlogi, o ciljih naših organizacij in občasno preidemo celo do dvomov na račun obstoja vseh teh. Na vsakem občnem zboru se z večjim ali manjšim tonom potrdi želja po večjem sodelovanju med društvi. V večini primerov ostanejo te besede po zborovanjih pozabljene. Vseeno se mi zdi, da živi v nas želja po raznovrstnih oblikah skupnega dela, a ker smo vsak po svoje izolirani, ne najdemo priložnosti, da se povežemo v enotnem prostoru za skupne cilje in isto poslanstvo. Najlaže je dajati krivdo drugim ali pa splošnim sedanjim življenskim pogojem. Besede kot prijateljstvo, solidarnost in sodelovanje so imele včasih spoštljiv pomen, sedaj so šle skoraj v pozabo. Mislim, da smo v zadnjih letih premalo utrjevali take in podobne vrednote, ščasoma smo se prilagodili tistim, ki nam jih ponuja družba. Postali smo sebični, samozavestni in nekomunikativni. Zato predlagam, da se vrnemo k pozabljenim ciljem in začnemo graditi tiste vrednote, ki nam niso ponujene samo ker nimajo denarne učinkovitosti. V zanimivi in bogati razpravi so prišla na dan še druga vprašanja, ki so tesno povezana z delovanjem ljubiteljskih skupin. Poudarjena je bila potreba po primernih prostorih, kakor tudi težnja, da bi s pomočjo zveze nudili posameznim skupinam vse možnosti za nemoten razvoj. Odnos do katoliških društev oziroma medsebojno sodelovanje se mora še izboljšati; kampani-listične zaviralne komponente je treba kar se da primerno odpraviti in poiskati poti skupnih interesov ob kakovostni rasti. Skratka, vrsta pomembnih navodil, ki jih bo treba čimprej osvojiti in jih tudi uresničiti. Del udeležencev posveta, ki ga je v Sovodnjah pripravila ZSKD V petem dnevu teniškega turnirja v Wimbledonu Seleševa uspešna, Reggijeva domov LONDON — Peti dan wimbledon-skega turnirja se je dobro končal za jugoslovanska predstavnika, Moniko Seleš in Slobodana Živojinoviča, Seleševa je v 3. kolu zlahka premagala Če-hoslovakinjo Figlerovo, žal pa jo sedaj v osmini finala čaka Zahodna Nemka Steffi Graf, Na nedavnem turnirju v Parizu je Seleševa imela lepo priložnost, da zada poraz »nepremagljivi« Grafovi, na travi v VVimbledonu pa so njene možnosti dosti manjše. V osmino finala se je prebil tudi Živojinovič, ki so ga po zadnjih neuspehih nekateri že odpisali: v samih dveh urah in pol je odpravil Čehoslovaka Miroslava Mecira, ki je na svetovni lestvici na 7. mestu. V osmini finala se bo Živojinovič srečal z Američanom Goldi-ejem. Nič kaj dobro pa se včeraj ni godilo italijanskima zastopnikoma. Raffaella Reggi je bila sicer na pragu velikega presenečenja proti zmagovalki Roland Garrosa, Španki Sanchezovi, vendar ni zdržala psihološkega pritiska. Slovo je vzel tudi Omar Camporese, ki se je sicer dobro držal proti mlademu Avstralcu Stoltenbergu. IZIDI: ŽENSKE (2. kolo): Navratilova (ZDA) - Radford (Avs.) 3:6, 6:3, 6:3; 3. kolo: Seleš (Jug.) - Sviglerova (ČSSR) 6:4, 6:3; Sanchez (Šp.) - Reggi (It.) 4:6, 6:3, 7:5; Graf (ZRN) - Minter (Av.) 6:1, 6:3; Lindguist (Šve.) - Zvereva (SZ) 7:6, 4:6, 6:4; Fairbank (J. Af.) - Smylie (Avs.) 6:3, 6:3; Sukova (CSSR) - Kohde Kilsch Raffaella Reggi (ZRN) 4:6, 6:3, 6:3; McNeil (ZDA) - Wi-esner (Av.) 5:7, 6:2, 6:4. MOŠKI (2. kolo): Chang (ZDAJ -Agenor (Haiti) 4:6, 6:2, 6:1, 7:5; Scna-pers (Niz.) - Gomez (Ekv.) 2f>, 7:6, 7:5, 3:6, 6:3; Van Rensburg (J. Af.) - Lauren-deau (Kan.) 3:6, 7:6, 6:2, 6:2; Davis (ZDA) - Steeb (ZRN) 7:5, 4:6, 4:6, 6:2, 6:4; Svensson (Šve.) - Limberger (Av.) 6:4, 6:3, 7:6; Edberg (Šve.) - VVoodbrid-ge (Avs.) 6:4, 6:4, 1:6, 7:6; Fitzgerald (Avs.) - Layendecker (ZDA) 4:6, 6:3, 3:6, 6:3, 6:4; Stoltenberg (Avs.) - Camporese (It.) 7:5, 6:7, 6:2, 1:6, 6:3; Pate (ZDA) -Nijssen (Niz.) 6:4, 2:6, 1:6, 7:6, 15:13; 3. kolo: Krickstein (ZDA) - Kuehnen (ZRN) 4:6, 6:3, 6:3, 6:2; Lundgren (Šve.) - Flach (ZDA) 6:3, 6:2, 6:7, 6:3; Goldie (ZDA) - Masur (Avs.) 7:6, 7:6, 3:6, 7:6; Chamberlin (ZDA) - Fulhvood (VB) 3:6, 7:6, 6:4, 6:2; Lendl (ČSSR) - Carbonell (Šp.) 7:6, 6:3, 6:1; Becker (ZRN) - Gun-narsson (Šve.) 7:5, 7:6, 6:3; Živojinovič (Jug.) - Mecir (ČSSR) 6:7, 6:1, 7:5, 6:3; Shiraš (ZDA) - Curren (ZDA) 4:6, 6:3, 5:7, 7:6, 6:3. Ogorčenje v NDR VZHODNI BERLIN — Izjave vzhodnonemškega atleta Aschenbacha, ki je pred dnevi zbežal v ZRN, češ da skoraj vsi veliki športniki NDR jemljejo prepovedana sredstva, so seveda v NDR sprožile val ogorčenja. Klaus Eichler, predsednik gimnastične zveze NDR, je izjavil, da so se vsi vzhodnonemški gimnastičarji in gimnastičarke na vseh velikih tekmovanjih podvrgli najstrožji antidoping kontroli in da nihče od le-teh ni bil »pozitiven«. Kristin Otto, dobitnica šestih olimpijskih kolajn v plavanju, je dejala, da bo proti Aschenbachu sprožila sodni postopek. Kolesarska dirka po Franciji Danes prva etapa LUKSEMBURG — Letošnja dirka po Franciji se bo pričela v Luksemburgu, kjer bo danes predetapa na kronometer posamezno. Italijansko zastopstvo bo dokaj skromno, saj bosta prisotni le dve ekipi, Carrera, v katero se je po daljši odsotnosti zaradi pljučnice vrnil Bontempi, in pa Chateu d'Ax, ki jo vodi Bugno. Slednji je v res dobri formi in je pričakovati, da ne bo ostal nezapažen. Nasploh pa se Italijani v zadnjih desetletjih nimajo s čim posebnim pohvaliti. Za zadnji veliki uspeh treba seči daleč nazaj, v leto 1965, ko se je nepričakovano uveljavil tedaj šele 23-letni Gimondi. Zatem je rumeno majico oblekel samo še Mo-ser, vendar le za teden dni: teklo je leto 1975. V daljni preteklosti je Italijanom šlo dosti bolje, saj so osvojili sedem zmag: Bottecchia (leta 1924 in 1925), Bartali (1938, 1948), Coppi (1949 in 1952)in Nencini (1960). O favoritih smo govorili že včeraj in navedli Breukinka, Delgada, Fignona, Hampstena, Herrero, Motteta, Farro, Rocheja, Rooksa, Zimmermanna. Kakšno je pravo razmerje moči, pa bo mogoče videti šele po nekaj dneh. Seveda naj bi po mnenju poznavalcev za glavnega favorita veljal lanski zmagovalec Delgado, ki se je letos že uveljavil v Španiji, poleg tega ga bo gotovo gnala jeza do Francozov, ki so lani namigovali, da je jemal poživila. Iste možnosti naj bi imel Fignon, ki je na Touru zmagal leta 1983 in 1984 ter le- tos prvič tudi na dirki v Italiji. Če bi se uveljavil še na dirki po Franciji, bi se pridružil tistim redkim kolesarjem, ki so v isti sezoni zmagali na teh dveh najbolj prestižnih dirkah: Roche leta 1987, Hinault leta 1982 in 1985, Angue-til leta 1964 in Merckx leta 1970, 1972 in 1974. Med Italijani je to uspelo le Coppiju v sezonah 1949 in 1952. Lepe možnosti ima tudi Kolumbijec Parra, ki je na Vuelti osvojil drugo mesto, lani je bil tretji, sedaj pa je v res odlični formi. Marsikdo omenja tudi Motteta, čeprav je zelo neregularen. Na isti ravni naj bi bil Hampsten, zmagovalec lanskega Gira (letos je bil tretji). Med favoriti je tudi Roche, zmagovalec iz leta 1987, ki naj bi po splošnem mnenju precej štedil moči na nedavni dirki po Italiji. Skromno je »kotiran« Italijan Bugno, ki je dober v vožnji v hrib, vendar je poprečen v sprintu, a njegova velika šibka točka so etape na kronometer. To pa je velika pomanjkljivost, saj bo na letošnjem Touru kar pet etap na kronometer, vključno z današnjo predetapo in etapo na kronometer ekipno. Prav tako pet bo tudi ciljev v reber, dva bosta še posebno težavna. Povejmo še, da bosta letos nastopila tudi dva Jugoslovana, Čerin in Pavlič, ki tekmujeta za Carrero. Skupno bodo kolesarji morali prevoziti kar 3250 km, razdeljenih v 21 etap. Zadnja bo 23. julija. Motociklistična dirka za VN Belgije Schwantz v ospredju FRANCORCHAMPS — V prvem dnevu uradnih poskusnih voženj pred jutrišnjo motociklistično dirko za VN Belgije, 10. preizkušnjo svetovnega prvenstva, je v pollitrskem razredu najboljši čas, kar pa je zadnje čase že nekaj običajnega, dosegel Kevin Schwantz. Na hitrem dirkališču v Francorchampsu je vozil v 2'25"65 s poprečno hitrostjo 171,535 km na uro. Lani si je prvo startno mesto zagotovil Francoz Sarron, vendar s precej slabšim časom (2'27"62), kar priča o velikem napredku, ki so ga medtem naredili pri pripravi motorjev. V tem razredu je Italijan Pierfrancesco Chili zasedel šele osmo mesto, na 11. pa je mladi Američan Kocinski, ki bo opravil svoj krstni nastop, potem ko je že nastopil v četrtlitrskem razredu in tudi zmagal na dirkah v ZDA in na Japonskem. V razredu do 250 ccm je najboljši čas dosegel Zahodni Nemec Reinhold Roth, zmagovalec nedeljske preizkušnje v Assnu. Najhitrejši v razredu do 125 ccm pa je bil Italijan Enzo Gianola, ki je skoraj za dve sekundi popravil lanski rekord proge Španca Jorgea Martineza. Slednji je bil včeraj drugi, kar je dober znak, da si je opomogel po padcu v Salzburgu. Nekaj pilotov je padlo tudi včeraj. Med njimi sta bila Italijana Corra-do Catalano (125 ccm) in Paolo Casoli (250 ccm), ki pa sta se izmazala brez hujših posledic. Slabše se je godilo finski tekmovalki Rinnejevi, ki ima težave z vezmi na kolenu. Doseženi časi so bili naslednji: 125 ccm: 1. Gianola (It.) honda 2'44'35; 2. Martinez (Sp.) derbi 2'44”57; 3. Criville (Šp.) JJ cobas 2'45" 18; 4. Spann (Niz.) honda 2'45"41; 5. Pietroniro (Bel.) honda 2'45"98; 6. Catalano (It.) rotax 2'46'Tl. 250 ccm: 1. Roth (ZRN) honda 2'32"75; 2. Ruggia (Fr.) yamaha 2'32'79; 3. Cornu (Svi.) honda 2'33"08; 4. Cardus (Šp.) honda 2'33"19; 5. Pons (Šp.) honda 2'33"34; 6. Cadalora (It.) yamaha 2'33"50. 500 ccm: 1. Schwantz (ZDA) suzuki 2'25"65; 2. Rainey (ZDA) yamaha 2'25"76; 3. Lawson (ZDA) honda 2'26"72; 4. C. Sarron (Fr.) yamaha 2'26"76; 5. Spencer (ZDA) yamaha 2'28"00; 6. Has-lam (Angl.) 2’28"20. V dodatni nogometni tekmi za uvrstitev v pokal UEFA Fiorentina boljša od Rome Fiorentina - Roma 1:0 (1:0) STRELEC: Pruzzo v 11' FIORENTINA: Landucci, Mattei, Carobbi, Dun-ga, Battistini, Pin (v 84' Calisti), Salvatori, Cucchi, Pruzzo (v 62' Pellegrini), Baggio, Di Chiara. ROMA; Tancredi, Tempestilli, Nela, Manfredoma, Collovati, Di Mauro, Gerolin (46' Renato), Desi-deri, Voller, Giannini, Massaro. SODNIK: Pezzella; KOTI: 5:3 za Romo; RDEČI KARTON: Giannini v 86' zaradi dveh opominov; RUMENI KARTON: Pin (neregularno obnašanje), Tempestilli in Manfredonia zaradi protestov, Dunga, Collovati in Cucchi zaradi nekorektne igre; GLEDALCEV: 15 tisoč. PERUGIA — Srečanje je odločil veteran, bivši igralec Rome Roberto Pruzzo, po odlični podaji Bag-gia. Tekla je šele 11. minuta, vendar Roma vse do konca ni uspela zatresti mreže in tako se je Fiorentina pridružila Napoliju, Atalanti in Juventusu, ki bodo v prihodnji sezoni Italijo zastopali v pokalu UEFA. Fiorentina si je zmago v včerajšnji dodatni tekmi za nastop v pokalu UEFA (prvenstvo je namreč končala z enakim številom točk kot Roma) zaslužila. Igrala je preudarno, mirno in je do kraja uspešno branila tesno prednost. V dokaj zmedenem drugem polčasu je Roma sicer poskusila vse, da bi izid obrnila v svojo korist, vendar ji ni uspelo. Še najlepšo priložnost je imel Renato, ki je nadomestil Gerolina, vendar je vratar Fiorentine Landucci po njegovem strelu odlično posegel. Na koncu je jasno prišlo do izraza, da ostri varnostni ukrepi niso bili odveč. Pin je moral z igrišča, potem ko ga je zadel neki predmet, ki je priletel s stopnišča, na katerem so bili navijači iz Rima. Varnostne sile so takoj stopile na igrišče in tedaj je bilo skorajda jasno, da gre rezultat arhivirati. Srečanje je bilo poslovilno za oba trenerja: Eriksson odhaja na Portugalsko, Liedholm pa sploh nima namena več voditi kake ekipe. Kot smo omenili, je prišlo do nekaterih primerov nasilja, vendar izključno na stadionu. Varnostni ukrepi so bili namreč izredni, tako da spopadov med navijači ni bilo, saj so jim preprečili, da bi prišli v stik pred, med in po tekmi. A tudi navijačev iz Firenc je bilo zelo malo: stopnišče, ki so jim ga namenili, je bilo skorajda prazno. Bali so se pač neredov. Na sliki (telefoto AP): taki prizori, ki so značilni za kakšno hudo demonstracijo, žal postajajo nekaj vse bolj vsakdanjega tudi na nogometnih igriščih po Italiji. Na državnem turnirju v superminiodbojki Bor Friulexport osvojil prvo mesto Mlade Borove odbojkarice so na državnem turnirju v superminiodbojki v Caspoggiu pri Sondriu osvojile prvo mesto in s tem dosegle velik uspeh ter so s tem spet potrdile, da sodijo med najboljše v državi. Na turnirju v Caspoggiu niso namreč izgubile niti srečanja, kar zgovorno priča, da so varovanke trenerja Betty Nacinovi zares nadarjene in da se bodo s temeljitim in požrtvovalnim delom lahko razvile v odlične odbojkarice. Med moškimi je Sloga osvojila 12. mesto, štandreški Val, ki je na tem turnirju imel dokajšnjo smolo, pa se je uvrstil na 23. mesto. ŽENSKE SKUPINA OD 1. DO 4. MESTA POLFINALNI IZID Bor Friulexport - Genova 2:1 (11:15, 17:15, 15:12) FINALE ZA 1. MESTO Bor Friulexport - Napoli 2:0 (15:7, 15:6) POSTAVA BORA FRIULEKPORT: Deana Neubauer, Aleksandra Ažman, Breda Čok, Katja Vodopivec, Paola Gregori. MOŠKI SKUPINA OD 9. DO 12. MESTA POLFINALNI IZID Treviso - Sloga 2:0 (15:11) Padova - Sloga 2:0 (15:4, 15:7) POSTAVA SLOGE: Devan Grgič, Igor Malalan, Aljoša Kralj, Robert Volčič, Diego Tretjak. Trener Bora Frlulexport Betty Nacinovi SKUPINA OD 21. DO 24. MESTA POLFINALNI IZID Piša - Val 2:1 (15:5, 12:15, 15:10) Val - Campobasso 2:0 brez boja POSTAVA VALA: Aleš in Jurij Plesničar, Denis Pavio, Matej Mahne in Danjel Radetti. Oktobra prijateljska tekma Real - Milan MILAN —- 4. ali 5. oktobra letos bo v Madridu prijateljska nogrometna tekma med domačim Realom in Milanom. Predsednika obeh klubov Mendoza in Berlusconi sta se namreč pred letošnjo polfinalno tekmo pokala prvakov domenila, da bosta ekipi oktobra igrali prijateljsko srečanje in to na igrišču moštva, ki bi takrat v polfinalu izgubilo. Milan je namreč zmagal kar s 5:0 in tako bo tekma v Madridu. Pazzagli pri Milanu MILAN — Vodstvo Milana je včeraj uradno sporočilo, da je najelo 29-let-nega vratarja Ascolija Andreo Pazzag-lija. Pogodba bo veljala do 1992, Pazzagli pa bo prejel približno 400 milijonov lir na sezono. Maradona v Braziliji SAO PAULO — Diego Maradona je včeraj dopotoval v Rio de Janeiro, kjer se bo z Argentino udeležil turnirja za pokal Amerike. Maradona je ob svojem prihodu dejal, da je utrujen od dolge in naporne sezone in da ga za nameček še tare poškodba. Naj omenimo še, da je argentinski as prejel globo 15 milijonov lir zaradi izjav, ki jih je dal glede srečanja Inter - Napoli. Danes se bosta v okviru tega turnirja spoprijela Brazilija in Venezuela, v drugem srečanju pa bosta igrala Paragvaj - Peru. Marulla h Cosenzi GENOVA Vodstvo prvoligaša Genoe je včeraj sporočilo, da je dokončno odstopilo Cosenzi srednjega napadalca Luigija Marullo. V Bologni pa so včeraj predstavili Antonia Cabrinija, dolgoletnega člana Juventusa in državne reprezentance. In v Foggii so včeraj predstavili tudi novega trenerja Zednecka Zemana. Peterson zapustil Knorr BOLOGNA — Dan Peterson, bivši trener in sedaj komentator TV Koper-Capodistria, ni več tehnični vodja bolonjskega košarkarskega prvoligaša Knorr. . Dino Meneghin še vztraja MILAN — Dino Meneghin bo tudi prihodnje leto igral za Philips iz Milana. Meneghin, ki bo januarja 1990 dopolnil 40 let, bo za eno sezono prejel približno 220 milijonov lir. Po dogovoru z Meneghinom bo lahko milansko društvo odstopilo Marca Baldija (verjetno Teoremi iz Areseja). Philips bo v naslednji sezoni torej imel na razpolago tole postavo: D'An-toni, Montecchi, Riva, Pittis, Aldi, Meneghin, McAdoo. Drugi Američan naj bi bil aliSchoene ali Mike Brown. Maurizio Stecca bo boksal v Moskvi RIM — Italijanski boksar Maurizio Stecca je potrdil, da bo branil svoj svetovni naslov peresne kategorije (verzija WBO) 20. avgusta letos v Mos-vki proti izzivalcu Mehikancu Mariu Albertu Rodriguezu. Julija v Trstu Tekmovanje offshore TRST — Včeraj zjutraj so predstavili tekmovanje za "Veliko nagrado mesta Trst - offshore", ki bo 16. julija v Tržaškem zalivu in bo veljalo za italijansko prvenstvo v razredih 1, 2 in 3. Tržaški župan Franco Richetti je na predstavitvi poudaril pomen manifestacije, ki presega ozke mestne in pokrajinske okvire, občinski odbornik za šport De Gioia pa je naglasil pomen športa in turizma. Predsednik letoviščarske in turistične ustanove Barison je s svoje strani izrazil zadovoljstvo, da so že v Milanu, na prvi predstavitveni konferenci, dejali, da je Tržaški zaliv eno najbolj primernih področij za to tekmovanje na vsem Jadranskem morju. Odbornik za kulturo, šport in turizem Russo pa je omenil sodelovanje med Občino, Pokrajino, turistično ustanovo ter trgovinsko zbornico pri tej pobudi. Predsednik deželnega odbora italijanske motonavtične zveze Pedicini pa je s svoje strani povedal, da bo letos manifestacijo s pomočjo svojih krožkov koordiniral deželni odbor. Do četrtka, 6. julija Športni teden ŠZ Gaja V športno-rekreativnem centru ŠZ Gaja na Padričah je v polnem teku tradicionalni športni teden. Tekmovanje so že zaključili balinarji in teniški igralci. Ogorčene borbe odbojkarjev bodo imele svoj epilog šele v torek zvečer. Nogometaši pa se bodo za najboljša mesta spoprijeli drevi. Vse dni sta za odlično razpoloženje poskrbela ansambla Happy Day in Lo Zodiaco. Požrtvovalni domači odborniki so nudili obiskovalcem dobro kapljico in odlične jedi na žaru. Slabo vreme je dvakrat prekinilo praznično vzdušje, kar pa je organizatorje še bolj podžgalo, da so se pogumno odločili in podaljšali športni teden še za štiri dni, vse do vključno četrtka, 6. julija. Vse večere se boste lahko zavrteli ob zvokih priznanih in priljubljenih ansamblov in pokušali kraške specialitete. Vsekakor bo višek prireditve drevi s finalnimi nogometnimi tekmami ter tradicionalnim nočnim tekom Gaje. Za ta tek vpisovanje zapade ob 20. uri, to je uro pred tekom samim. Nagrajevanja (razen seveda v odbojkarski disciplini, ki bodo predvidoma v torek zvečer) bodo jutri zvečer. (A. R.) ŠZ DOM prireja teniški turnir v moški in ženski konkurenci. Tekmovanje bo od četrtka, 6. julija, do petka, 14. julija, v Štandrežu in na Vrhu. Rok za vpis zapade 3. julija. Vpisujejo: ZSŠDI (tel. 33029), Marko Lutman (85348) in Bojan Makuc (20734). ŠZ GAJA obvešča, da sprejema vpisovanja za nočni tek Gaje še danes, 1. 7., ter eno uro pred startom na športnem objektu na Padričah (tel. 226115) od 18. do 20. ure. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da odgovarja na tel. št. 744426. V četrtek na 33. občnem zboru Športnega društva Sovodnje Prisotni tudi kritično ocenili delovanje V kategoriji under 16 Lepo priznanje za naše odbojkarje Po uveljavitvi naših mladih odbojkarjev na turnirju under 16 med pokrajinskimi reprezentancami naše dežele, se lahko veselimo še enega uspeha. Že dalj časa se namreč odvijajo treningi najboljših igralcev v kategoriji under 16 v vaši deželi. Prvih treningov se je udeležilo veliko število odbojkarjev, polagoma pa so se njihove vrste krčile, tako jih je ostalo zdaj v tej "široki" deželni reprezentanci 14, in sicer trije predstavniki videmske VBU, po eden iz društev PAV Natiso-nia, Maniago, Gruppo sportivo salesia-no San Luigi, Gruppo Sportivo Lavo-ratori Fiera, Roialese, Pallavolo Tries-te, Inter 1904 ter Andrej Maver ŠZ Sloga, Damjan Dorni, Janez Terpin in Aleš Klede goriške Soče Čerimpex. Teh 14 odbojkarjev se bo udeležilo skupnih treningov, ki bodo od 17. do 22. julija v kraju Venzone, avgusta bodo na sporedu še ene krajše priprave, najboljših deset pa bo od 18. do 13. septembra branilo barve FJK v Aosti na trofeji dežel. Uvrstitev kar štirih naših odbojkarjev na 14 najboljših v deželi je seveda lepo priznanje za našo odbojko. (INKA) »Skrb, ki je bila namenjena najmlajšim nogometašem, je prerastla začetne cilje in povsem nagradila prizadevanja domačih športnih delavcev.« Tako je predsednik Športnega, društva Sovodnje Lucijan Fajt podčrtal na 33. občnem zboru, ki je bil v domačem Kulturnem domu. Ne najbolj številnemu članstvu je predsednik Sovodenj omenil tudi uspešno pot združenega odbojkarskega gibanja pri Agorestu. Sicer podrobno o teh dveh panogah sta spregovorila Igor Petejan in Ivo Rojec. Prvi je podčrtal, da sezona članske vrste povsem odgovarja zastavljenim ciljem, ki so tempirani na srednjeročno obdobje z možnostjo napredovanja. Pomembnost odbojkarskega gibanja, ki se izraža pri Agorestu, je podčrtal Ivo Rojec, ki je naglasil potrebo, da bi se sedanjim 120 dekletom pridružile še druge. Le ob takih pogojih bi se namreč ženska odbojka na Goriškem toliko utrdila, da bi brez večjih težav gledala na kakovostno bodočnost. Tajnik Davorin Pelicon je nekoliko kritično ocenil pristop k društvu neka- terih članov, ki se niso v zadostni meri potrudili, da bi nudili svojo pomoč. Po blagajniškem poročilu Adrijane Pete-an, ki se je zahvalila vsem organizacijam in podjetjem za pomoč, so občni zbor pozdravili Marjan Devetak (občinska uprava), Ivan Petejan (ŠKD Vipava), Rajko Tabaj (ŠD JUventina), Nordio Gergolet (ŠD Mladost) in Marko Rojec (Primotor klub Gorica). V sami razpravi, ki je bila dokaj razčlenjena in konstruktivna, pa so prišla na dan nekatera vprašanja, ki so značilna za naše športne skupine. Beseda je tekla o pomenu vzgoje mladega športnika, o skrbi za organizacijsko in tehnično rast ter o vprašanju združevanja. Kritična beseda je bila izrečena tudi na račun krovne športne organizacije, češ da se premalo zanima za stvarnost in vprašanja, ki se porajajo znotraj posameznih društev. V novem odboru društva pa so bili imenovani: Ljubo Tomšič, Aleksander Šuligoj, Mirica Petejan, Zlatko Vižintin, Ivo Rojec, Igor Petejan, Lucijan Fajt, Gianni Marson, Davorin Pelicon, Gianna Marson, Pierino Krašček, Adriana Petean, Branko Ferfolja, Marijan Cijan, Marjan Devetak, Marjan Tomšič, Marko Butkovič, Robi Uršič, Eli-seo De Marchi in Zdravko Novak. Silvano Florenin, Jožef Peric in Alojz Butkovič pa so postali člani nadzornega odbora, (pr) Na sliki (foto Pavšič): delovno predsedstvo na občnem zbor ŠD Sovodnje. Na četrtkovi predstavitvi v Prosvetnem domu na Opčinah Košarkarski turnir »3 proti 3« v Dolini Koprčani zasluženo osvojili prvo mesto Prof. Mik Pavlovič pred četrtkovo predstavitvijo videokasete Prof. košarke na VŠTK v Ljubljani Milutin Pavlovič je v četrtek v Prosvetnem domu na Opčinah predstavil videokaseto ABC košarke, ki je pravi košarkarski priročnik za vsakogar, ki se misli ukvarjati s to igro. Žal pa udeležba ni bila velika na tej predstavitvi, poleg tega je imel organizator še tehnične težave. Glede videokasete same naj omenimo, da je priporočljiva vsem, ki mislijo začeti s to panogo, in ne samo: povsem primerna je tudi za trenerje, profesorje telesne vzgoje in tudi za že prekaljene košarkarje, ki še želijo »popraviti« svojo tehniko. Slovenščina videokasete je res lepa in brezhibna, prikaz raznih vaj in košarkarskih elementov pa jasen in dojemljiv. Kot je dejal sam prof. Pavlovič, je v pripravi že druga videokaseta, ki bo baje nared že septembra letos in bo nadaljevanje prve. In upati je, da bo predstavitev druge kasete le naletela na večji odziv privržencev košarke. Nogometni turnir cicibanov za memorial A. Ferfolje - Tonija Po zanimivih bojih Sovodenjci prvi Pred dnevi je bil v okviru občinskega praznika v Sovodnjah nogometni turnir za memorial Antona Ferfolje - Tonija. Turnir, ki ga je letos prvič priredilo domače nogometno društvo v spomin na preminulega aktivnega sovo-denjskega športnika in odbornika, je bilo namenjeno cicibanom. Dvodnev-dega turnirja so se udeležile štiri ekipe, in sicer ekipe Mosse, Mladosti, Sovodenj in mešana ekipa, ki so jo sestavljali igralci iz Sovodenj in Doberdoba. Najprej so odigrali polfinalni srečanji. V prvi tekmi so domačini visoko premagali združeno ekipo s prepričljivim 5:1, v drugem srečanju pa so igralci iz Moša po ogorčenem boju premagali Doberdobce s tesnim 2:1. Naslednji dan so najprej odigrali mali finale. Združena ekipa je osvojila tretje mesto z gladkim 3:0, v velikem finalu pa so domače Sovodnje z istim izidom premagale Mosso. Sledilo je nagrajevanje. Komisija je podelila priznanje za najboljšega igralca turnirja Dimitriju Ferletiču (Mladost), najboljši strelec je bil Kris-tian Devetak (Sovodnje), ki je skupno dosegel kar pet golov, za najboljšega vratarja pa so izbrali Prinčiča (Mos-sa). Plakete so prejeli tudi sodniki. POLFINALE Sovodnje - Združena ekipa 5:1 Mossa - Mladost 2:1 FINALE ZA 3. IN 4. MESTO Združena ekipa - Mladost 3:0 FINALE ZA 1. IN 2. MESTO Sovodnje - Mossa 3:0 KONČNA LESTVICA 1. Sovodnje, 2. Mossa, 3. Združena ekipa, 4. Mladost. POSTAVE EKIP SOVODNJE: Florenin, Pellegrin (M. Devetak), S. Černič, M. Černič, E. Petejan (Piras), V. Petejan, K. Devetak. ZDRUŽENA EKIPA: Cotič, B. Kovic, Marušič, E. Kovic, Soban, Peric, Pahor, Nardon. MLADOST: Devetak, Sergo, Jelen, Prinčič, M. Ferletič, D. Ferletič, E. Isoni, M. Isoni, L. Frandolič. (A. F.) Na sliki (foto Prinčič): zmagovalci turnirja sovodenjski cicibani V četrtek se je v Dolini končal košarkarski turnir 3:3, ki ga je organizirala košarkarska sekcija ŠD Breg. Turnir se je proti pričakovanju samih organizatorjev izkazal za zelo kakovostnega, saj so ob čistih amaterjih nastopili tudi tehnično dobro podkovani igralci, ki sicer nastopajo v italijanski D ligi ali v slovenski republiški ligi. Slednji so se seveda potegovali za končno zmago, medtem ko je bila za druge to predvsem dobra izkušnja. Lepo število nastopajočih je bilo tudi v zadoščenje organizatorjem, ki so se res potrudili, sploh pa je uspeh pobude v spodbudo vsem onim, ki bi se v prihodnje radi lotili podobnih prireditev. Turnir je osvojila ekipa Sambario Vi-deocenter iz Kopra v postavi Mohovič, Cvetičanin in Stojkovič, ki je bila za razred boljša od ostalih. Na drugo mesto se je uvrstilo moštvo Bor Bolunc (Pregare, Laudano in Paulina), na tretje pa Jadran Farco (Arena, Daneu in Bandi). Naj povemo, da je bil najboljši strelec turnirja Cvetičanin, član prvouvrščene ekipe Sambario Videocenter iz Kopra, ki je skupno dal 161 točk, kar pomeni poprečno več kot 17 na tekmo. Za najboljšega igralca pa je bil proglašen Laudano, član drugouščenenega moštva Bor Bolunc. Kot motivacijo za to imenovanje so organizatorji navedli dejstvo, da je bil Laudano izbran med več enakovrednimi igralci, vendar pa si je lovoriko prisvojil zaradi res brezhibnega in korektnega obnašanja na igrišču. Po mnenju organizatorjev pa zasluži posebno priznanje nabrežinski Sokol, ki je v Dolino poslal kar 5 postav. FINALNI DEL A SKUPINA IZIDI: Breg Slavec - Jadran Farco 37:42; Sambario Videocenter - Breg Slavec 42:3; Jadran Farco - Sambario Videocenter 27:42. B SKUPINA IZIDI: Sambario Gostilna Giordana -Sokol Birce 27:42; Sokol Birce - Bor Bolunc 12:42; Bor Bolunc - Sambario Gostilna Giordana 41:14. Prvouvrščena A skupine proti drugouvrščeni B skupine: Sambario Videocenter - Sokol Birce 41:14. Prvouvrščena B skupine proti drugouvrščeni A skupine: Bor Bolunc - Jadran Farco 41:20. FINALE ZA 1. MESTO Sambario Videocenter - Bor Bolunc 42:27. FINALE ZA 3. MESTO Sokol Birce - Jadran Farco 28:42 FINALE ZA 5. MESTO Breg Slavec - Sambario Gostilna Giordana 21:41. KONČNA LESTVICA 1. Sambario Videocenter, 2. Bor Bolunc, 3. Jadran Farco, 4. Sokol Birce, 5. Sambario Gostilna Giordana, 6. Breg Slavec. (A. ŠIK) Jutri v Gorici turnir v vaterpolu Na Rojcah v Gorici bo jutri, 2. julija, drugi memorial D'Achille v vaterpolu, na katerem bodo poleg domače ekipe Gori-zia Nuoto sodelovale še postave Triesti-ne, Primorja z Reke in Opatije. Na letošnji izvedbi, ki se bo pričela ob 9. uri s prvo polfinalno tekmo in se zaključila ob 18.15 z velikim finalom, sodelujejo mladinske ekipe štirih društev. Nujna je zgraditev koče na Vremščici Prečudovita Vremščica s 1026 metri nadmorske višine na 75. točki slovenske planinske poti gosti vsako leto ob dnevu mladosti številne planince in ljubitelje narave. Tako je bilo tudi letos živahno, ko se je pred kratkim na vrhu zbrala mladina s Krasa in Obale s požrtvovalnimi tovarišicami. Predstavnik sežanske mladinske organizacije je izrekel vsem priznanje in zahvalo. Planinci pa z zanimanjem spremljajo televizijsko nadaljevanko "V hribih se dela dan", ki poteka osem petkov zapored po večernih poročilih ljubljanske televizije in predstavlja potovanje po planinski transverzali od Maribora do Kopra. Slovenska planinska pot je potekala 1953 leta s Pohorja, kot srčna zadeva njenega očeta, mariborskega profesorja Ivana Šumljaka (po televiziji pa smo jo lahko spremljali 19. maja). Zadnja epizoda televizijske nadaljevanke bo na programu v petek, 7. t. m., in bo predstavila čudovito goro Vremščico in Škocjanske jame, ki so vpisane v seznam svetovne naravne dediščine. Pred to oddajo smo povprašali dr. Branka Šalamuna, predstavnika obalnega planinskega društva iz Kopra o mnenju in namenih Primorskih planincev. »Sežanski planinci, upravitelji Vremščice,« je dejal Šalamun, »naj vzpodbudijo odgovorne upravljalce gospodarskih organizacij -pod Vremščico in varuhe kraškega premoženja, kakršnega predstavljajo Škocjanske jame, da bi pravočasno zbrali potrebno milijardo vse manj vrednih dinarjev za vreden in vsestransko koristen namen: za zgraditev planinske koče na Vremščici.« Koga velja posnemati? »Transportna organizacija Jadran iz Sežane je omogočila tiskanje prve razglednice Vremščice (na sliki) kot temeljnega kamna za kočo. Kdo bo posnemal podjetje Adriacommerce iz Kopra, ki je omogočilo ob svoji 40-let-nici in po zaslugi Kraševca Dimitrija Živca in sodelavcev izdajo pesniške zbirke Pesem kot zmagovita srečka, v prevodu Cirila Zlobca in Romuna Petra Carduja?« Kaj polagate odgovornim na srce, oziroma kakšen je vaš poziv? »Najboljši gospodarji med Slovenci, kot je to bil nekdaj Janez Evangelist Krek ali Ivan Hribar, so bili zavedni kulturni in ne zgolj poslovni vzpodbu-dielji napredka. Tako je bilo nekdaj, v časih, ko so se Slovenci borili za obstoj svojega rodu in naroda. Časi se menjavajo - in znova se borimo, da bi vzdržali in napredovali. Sredi duhovne, moralne in vsestranke krize naj potrdijo dobri gospodarji v Sežani, v Senožečah, v Postojni, Lipici, Škocjanu in na Pivki pravo razumevanje za planinstvo, ki je bilo in mora ostati opora vsestranskemu zdravju naroda in predvsem mladine.« OLGA KNEZ-STOJKOVIČ Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000, - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/ll. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 1. julija 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja A ZTT član italijanske ,„ta p ^ Trs, Sodnik Falcone bo zaslišal neapeljskega pevca Maria Merolo in komika Franca Franchija Franco Franchi na arhivskem posnetku v družbi Edtvige Fenech in Ciccia Ingrassie ter neapeljski pevec Mario Merola z družino (Telefoto AP) RIM — Preiskovalni sodnik Giovan-ni Falcone je podpisal 18 sodnih pozivov na ime nekaterih znanih italijanskih umetnikov, ki so menda osumljeni združevanja v mafijske namene in pripadnosti palermski mafijski družini Santa Maria del Gesu. Policija je v jutranjih urah izvedla tudi hišne preiskave na domu kralja neapeljske melodrame Maria Merole ter na domu in v baru, ki je last komika Franca Franchija. Na domu obeh so preiskovalci menda našli in zaplenili številne dokumente, ki jih bo v kratkem analiziral sam sodnik Falcone. Se posebno delikaten je primer Franca Franchija (pravo ime Francesco Bene-nato), ki je s partnerjem Cicciom In-grassijo nastopil v številnih filmskih produkcijah B kategorije. Komika pa sta se nekajkrat izkazala tudi v resnejših in umetniških filmih, saj sta nastopila poleg Totoja za Pasolinija, za brata Tavianija v filmu Kaos in sta sijajno interpretirala mačka in lisjaka v Co-menicinijevi televizijski priredbi Collodijevega Ostržka. Franchijeve nezgode naj bi segale v leta, ko je igral v filmu Parma, ciocco-lato e paprika. Producent filma je bil Giuseppe Greco, sin znanega botra Micheleja. Franchi je bil tudi gost neke večerje, ki jo je v Palermu organizirala neka pomembna krajevna mafijska družina. Mario Merola naj bi bil prav tako v prijateljskih odnosih z nekaterimi vplivnimi botri, pevec pa je izjavil, da je pač umetnik, ki ne sprašuje na čigavem prazniku je in komu na čast prepeva svoje neapeljske balade, saj je vendar pel za papeža in stanovalce Bele hiše. Merola vsekakor ne izključuje možnosti, da je bil kdaj res v družbi mafijašev, vendar grozi sodniku Falconeju, da bo zahteval visoko moralno odškodnino. Sodnik Falcone je za sedaj ohranil dokaj mirno kri in je novinarjem odgovoril le z kratkimi stavki. Ni omenil ostalih sodnih pozivov, vendar kaže, da je bila policija na delu tudi v Rimu, Catanzaru, Latini in Neaplju. Osebe, ki bodo morale na zasliševanje v Palermo, pa so bile menda zapisane v seznamih, s katerimi so razpolagali tudi nekateri skesanci. Še posebno zgovoren je bil Antonio Calderone, ki je menda omenil Franca Franchija in pevca Maria Merolo. Eksplozija raznesla progo Pariz - Madrid PARIZ — Včeraj zgodaj zjutraj je eksplozija raznesla del železniške proge Pariz - Madrid v bližini obmejnega mesta Biarritz. V eksploziji žrtev ni bilo, kar morda lahko pripišemo tudi dejstvu, da je ekspresni vlak nepričakovano zamujal več kot eno uro. Odgovornost za atentat, do katerega je prišlo le nekaj ur pred obiskom francoskega notranjega ministra Pierra Joxa, je prevzela ekstremna baskovska organizacija v Franciji Iparretarrak, za katero so mislili, da je v celoti uničena, ko so lani zaprli glavna voditelja te organizacije Bidarta in Etchevestea. Po mnenju preiskovalcev so atentatorji z napadom na železniško progo hoteli od notranjega ministra izsiliti izpustitev vseh francoskih Baskov, ki naj bi bili v zaporih le zato, ker so bili člani nacionalistične organizacije. Istočasno pa naj bi bil atentat tudi opomin francoski vladi, ki vse tesneje sodeluje s špansko pri i, da atentatorji niso želeli povzročiti človeških žrtev. O tem priča tudi način, kako je bil eksploziv postavljen. Postavili so ga namreč takoj po železniški postaji, ko vlak vozi izredno počasi in tudi če bi se morda iztiril, žrtev po vsej verjetnosti ne bi bilo, istočasno pa je bilo eksplozijo slišati daleč naokoli, tako da je bilo osebje v Biarritzu takoj alarmirano in odhoda vlaka s postaje ne bi dovolilo. preganjanju pripadnikov Ete. Preiskovalci so prepričani Erotični škandal v ZDA terjal prve ugledne žrtve WASHINGTON — V središču ameriškega političnega sveta so zaradi erotičnega škandala padle prve in dokaj ugledne glave. Prvi je iz moralnih razlogov odstopil posebni asistent ministra za prevoze Elizabeth Dole, Paul Palach, ki je bil v tisku obtožen, da se je posluževal agencije za homoseksualno prostitucijo. Takoj za njim se je umaknil iz službe tudi eden najpomembnejših voditeljev dnevnika VVashington Times, ki je med drugim časopis, na katerem so objavili prve reportaže o moški prostituciji.. Škandal se je razvil iz dokaj običajne preiskave o goljufijah s ponarejenimi kreditnimi karticami. Preiskovalci so nato ugotovili, da so se goljufi najraje posluževali agencij (pravih javnih hiš), ki opravljajo svoje posle po telefonu in ne zahtevajo plačila v gotovini, pač pa sprejemajo kreditne kartice. Šele kasneje se je izkazalo, da so bili na seznamu zvestih klientov tudi vidni zastopniki Reaganove in Busheve administracije ter nekaj uglednih članov tout VVashington. Vsi so bili'na seznamu strank zabeleženi z imenom, priimkom in naslovom, zato se niso mogli kaj dosti skrivati pred tiskom in so raje zapustili politično sceno. Greenpeace na Baltiku Greenpeace je dvignil zastavo z jedrskim znakom na krovu sovjetske podmornice pri Rigi (Telefoto AP) Ciudad Mexico se spreminja v plinsko celico CIUDAD MEXICO — Pred pristankom letal v Ciudad Mexicu je povsem običajno, če pilot opozori potnike na sivi oblak, ki se zdi kot nekaj nestvarnega na modrem nebesnem horizontu. Toda to je »nebo« nad mehiško prestolnico, ki praktično onemogoča pogled na pravo nebo. Kako gost je ta vmesni »oblak« strupov, dovolj zgovorno priča podatek, da v Ciudad Mexicu lahko s prostim očesom zrete v sonce, ki nima nikakršnega sija. Zato pa tudi ni nič čudnega, če se mnogi že pripravljajo, da bodo za preživetje potrebovali plinsko masko. Manj »neresen« se zato zdi tudi predlog nekega mehiškega novinarja, ki je za veliko noč pozval predsednika Salinasa, da vsem avtomobilom, s katerimi so se ob praznikih odpeljali iz mesta, prepove povratek. Pred kratkim je neki časopis spet privlekel, na dan ta predlog in pripisal, da je ta »šala« v bistvu edina možna rešitev, saj po mnenju časopisa Ciudad Mexico postaja vse bolj podoben plinski celici za 20 milijonov ljudi. Vsak dan »gre« v nebo 3,8 milijona ton ogljikovega monoksida, 4 tisoč ton trdnih delcev od umetnih gnojil, 10 tisoč ton žveplovega dioksida in 48 tisoč ton dušikovega oksida. Vsemu temu pa je treba dodati še neugotovljivo količino svinca. Zdravstveno stanje prebivalstva je zato alarmantno, vsi dosedanji poskusi oblasti, da bi kaj storili, pa neuspešni. Neuspeh pa napovedujejo tudi predsedniku Salinasu, ki je hrabro dejal, da bo Ciudad Mexico očistil vseh strupov. Razorožitvena pogajanja: še zastoji in zavlačevanja V tej fazi mednarodne politike je. zelo pogosta ocena, da uspehov v razoroževanju ni veliko, skratka, da tako rekoč trend razoroževanju ni v duhu politike detanta med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike, pa tudi ne v duhu splošnega popuščanja domala povsod po svetu. V tem je precej resnice. Morda zlasti za to, ker je razorožitev glavni barometer tudi novih odnosov med velesilama, tako rekoč glavni preizkusni kamen, zato pa se posebno pri njej najtežje premika. Milan Komatina, ki je generalni tajnik ■ pri konferenci Združenih narodov za razoroževanje (sedež ima v Ženevi), utemeljeno trdi, da so zdajšnji pogoji za razorožitev »naravnost neprimerljivi s tistimi pred nekaj leti, da pa smo še zmeraj samo pri znamenjih razoroževanja«. Marko Kosin, ki vodi jugoslovansko delegacijo na tej konferenci, pa pravi celo, da je »veliko protislovje med deklaracijami predstavnikov velesil in tistim, kar se še danes dogaja na področju razoroževanja«. Kar držalo bo, »da še ni stika med načeli in dejanji«, kakor je pred dnevi rekel francoski predsednik Mitterrand, ko je govoril na eni izmed številnih proslav v počastitev 200 obletnice francoske revolucije. Mitterrand je dejal, da se »razoroževalna tehtnica še ni nagnila«. V Ženevi so te dni predstavniki Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike pričeli 11 krog razoro- žitvenih pogajanj, toda napovedi še zmeraj govore kvečejmu o parcialnih rezultatih. Pogajanj ni bilo več kot pol leta zavoljo volitev v Združenih državah. Te imajo zdaj v Ženevi novo garnituro, ki jo vodi Richard Burt, sicer dober poznavalec razorožitvenih problemov, saj je bil več let veleposlanik v Bonnu, nekaj let pa tudi eden glavnih ameriških svetovalcev pri NATO. Tema pogajanj je predlog za 50 odstotno zmanjšanje strateške jedrske razorožitve (kar vodijo pod oznako START); ta problematika pa je tudi nekako nadaljevanje dogovora, ki so ga že sprejeli v zvezi z jedrskim orožjem srednjega dosega. ■Pri točki »Razno« je zaenkrat zavit v skrivno formulacijo tudi predlog, naj bi, po možnosti, pričeli tudi pogajanja o jedrskem orožju kratkega dosega. Izhodišča za pogajanja, roko na srce, niso slaba. Že proti koncu prejšnjega kroga po- gajanj so sprejeli med drugim dogovor o omejitvi jedrskih konic na 6 tisoč in prav tako o zmanjšanju števila medcelinskih raket na 1600. Kljub temu pa indicije opozarjajo na previdnost. Ameriška delegacija je že prišla na dan s predlogom o »verifikaciji«, ki naj bi jo izvajali z inšpekcijami, izmenjavi podatkov in podobno pri vseh morebitnih dogovorih. Predlog kajpak ima svoje pluse in minuse. Verifikacija je bržčas res potrebna, saj bi z njo tako rekoč potrjevali dogovore o razoroževanju (tudi, na primer dosedanji dogovor o raketah srednjega dosega), toda večina opazovalcev jo jemlje prej kot znamenje zopetnega zavlačevanja. Tako se sliši, da se Bushova diplomacija tudi pri vprašanju razoroževanja obotavlja tako, kakor se je to dogajalo še nedavno pri globalnih vprašanjih ameriške zunanje politike. Določen zastoj - najbrže povezan z ameriško počasnostjo - pa je zadnje dni opaziti tudi pri sovjetskih predstavnikih, ki jih v Ženevi vodi Jurij Nazar-kin. Pri Sovjetih je namreč značilno, da so začeli zmeraj bolj povezovati sprejem enega predloga (na primer tistega o medcelinskih raketah) s predlogom, denimo, o odpravi prevozov teh raket po želežnici ali po cestah, ali pa s problemom tako imenovanih vesoljskih strateških obrambnih sistemov, ki se jim Amerika ne namerava odpovedati (gre za znano »vojno zvezd«). Seveda so predlogi, tako enih kakor drugih, po svoje utemeljeni - vsaka stran ima svoj prav - toda politično ozračje, ki zadnje čase zaznamuje politiko velesil, bi morale usmeriti odnose, zlasti na področju razoroževanja, v večjo sproščenost, kajpak povezano z večjim vzajemnim zaupanjem. Politika »neskončne previdnosti«, kakor so jo nekateri te dni imenovali v Ženevi, ne bi smela več soditi v današnji čas. To tembolj, ker zdajšnja pogajanja med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo v Ženevi, niso sama sebi namen in s svojim tokom vplivajo tudi na druge ustanove, ki se ukvarjajo z razorožitvijo. Ena izmed teh je konferenca o razorožitvi Organizacije združenih narodov, v kateri so v večini predstavniki neuvrščenih držav, toda ti so nemočni nasproti nepremičnosti blokovskih dežel, ki od velesil (zlasti to velja za Združene države Amerike) očitno še niso dobile zelenega signala. Miro Kocjan V vesolje in nazaj Morda gre za naključje, dejstvo pa je vsekakor, da je bil to noč, dvajset let potem ko je prvi človek stopil na Mesec, izstreljen satelit za telekomunikacije olympus, s katerim bo tudi RAL stopila v dobo neposrednih oddaj prek satelita. O dvajsetletnici prihoda na Mesec bodo v nedeljo modrovali na tretji mreži RAI, o iztrelitvi olympusa pa bo govor na prvi mreži RAI v ponedeljek. sobota 16.40 RAI 2 L'isola del diavolo (dram.) nedelja 14.00 Italia 1 Una notte sui tetti (kom.) ponedeljek 20.30 RAI 1 ...e giustizia per tutti (dram.) torek 20.45 Odeon Lultima onda (dram.) torek 24.00 RAI 2 Edipo Re (dram.) sreda 14.10 RAI 1 Gli spostati (dram.) četrtek 0.45 Canale 5 L'anniversario (kom.) petek 24.00 RTV-Lj 1 Kakor veš in znaš (kom.) glasba ponedeljek 22.40 Italia 1 Predstavlja se Madonna sreda 0.25 RAI 3 Paganinijev Beneški karneval četrtek 0.25 RAI 3 Karl Bohm dirigira Mozarta petek 0.30 RAI 3 Brahmsov Scherzo v c-molu šport nedelja 14.40 RAI 2, 11.20, 13.05, 14.45, 16.35 TMC Motociklizem: VN Belgije sobota 15.00, 20.00 TV-Kp ponedeljek 14.00 TV-Kp tor., sre., čet. 15.00, 20.00 TV-Kp petek 14.00, 20.00 TV-Kp Tenis: turnir Wimbledon sobota 13.10 TMC, 16.10 RAI 3 nedelja 16.45 RAI 3, 17.30 TMC ponedeljek 15.30 RAI 3 torek, četrtek 16.00 RAI 3 petek 15.15 RAI 3 Kolesarstvo: Tour de France ali sobota 12.05 RAI 1 Plesna suita z mantovskega dvora sobota 23.15 RAI 3 Večer z Melom Brooksom ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1 RAI 2 RAI 3 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Poletni maraton: Plesna suita s Praznika na mantovskem dvoru 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Sedemdni tv sporedov 14.15 Športna sobota: jahanje (iz Česana), mednarodni teniški turnir (iz Arezza), nato hokej 16.40 Sedem dni v parlamentu 17.10 Otroška oddaja: Speciale Estate - II sabato dello Zecchino 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Glas. oddaja: Glas za Evropo 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Podelitev 29. nagrade za TV režijo v vrtovih Naxos: TV Ciak '89 (zaključni večer) 22.10 Dnevnik 22.20 Dnevnik - posebnosti 23.00 Podelitev lit. nagrade Viareggio 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Film: La valle delle bambole (dram., ZDA 1967, r. Mark Rob-son, i. Barbara Parkins, Patty Duke, Sharon Tate) 10.30 Evropski dnevi 11.00 Glasbeni prostor: Pianoforum -koncerti zmagovalcev mednarodnih klavirskih tekmovanj (Liszt, Chopin) 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Izžrebanje loterije 13.35 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - O priseljencih 14.45 Rubrika: Lepa Italija 15.15 Variete: Patatrac - vacanze 16.15 Dokumentarec: Živali sonca 16.40 Film: L isola del diavolo (dram., ZDA 1929, r. Wesley Ruggles, i. Ronald Colman, Ann Harding) 18.05 Variete: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Debata na temo Vojni dnevi in film II ponte di Remagen (vojni, ZDA 1969, r. John Guillermin, i. George Segal, Ben Gazzara), vmes (22.25) nočni dnevnik 23.45 Športni tednik: atletika - Grand Prix (iz Osla), nato vaterpolo 13.15 8. kolesarska dirka po Bazilikati 13.45 Sedemdni tv sporedov 14.00 Deželne vesti 14.10 Nanizanka: Tora San - Tora va al Nord (1987, r. Yoji Yamada, i. Kiyoshi Atsumi, Kieko Baisho) 16.10 Kolesarstvo: Tour de France (iz Luksemburga) 17.00 Nogomet Under 16: finale turnirja Massimo Valentini 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Video pisma: Spett.le RAI 20.30 Dokumentarec: Daljna obzorja -Avstralija, Boj za življenje • 21.30 Film: Kociss, 1'eroe indiano (pust., ZDA 1952, r. George Sher-man, i. Jeff Chandler, John Lund, Beverly Tyler) 22.55 Filmske novosti 23.00 Nočni dnevnik • 23.15 Komični variete: Una serata con Mel Brooks 0.10 Video fragmenti: Black and blue 0.35 Dok. oddaja: Pred 20 leti Ob sobotah Poletni maraton v plesnem koraku S plesno suito na dvorcu v Mantovi se danes, ob 12.05, na RAI 1 začenjajo že običajna poletna srečanja s svetom sodobnega in klasičnega baleta. Vsako soboto opoldne si bodo sledile koreografije svetovno znanih umetnikov, pravi užitek za strastne ljubitelje. Mednarodni Poletni maraton se letos deli v dve poglavji: poleg Velikih ljubezenskih zgodb, je tu še poglavje posvečeno velikim interpretom. Med današnjimi gosti so tudi akrobatski Momixi (na sliki). ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.30 Nan.: Fantasilandia 9.30 Šport: golf (pon.) 10.30 Film: Tre americani a Parigi (glas., ZDA 1954, r. R. Quine, i. Tony Curtis, Gene Nelson) 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Film: Appassionata-mente (dram., It. 1954, r. Giacomo Gentilomo, i. Amedeo Nazzari) 15.30 Nan.: Fifty fifty, 16,30 Glitter, 17.30 1 cingue del guinto piano, 18.00 II mio amico Ricky 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: II gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori - Estate 20.30 Variete: Odiensmania 22.40 Predstavitev oddaje Una rotonda sul mare 23.10 Nanizanka: Ovidio 23.40 Film: L'avventuriera perversa (pust., ZDA 1983, r. Michael Win-ner, i. Faye Dunaway, Alan Bates) 1.40 Nanizanka: Mannix RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: In časa Lawrence 9.20 Film: La rivale (dram., It. 1955, r. A. G. Maja-no, i. Anna Maria Fer-rero, Gerard Landry) 11.00 Nanizanki: Bonanza, 12.50 Harry'Q 12.45 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 15.30 Nan.: Longstreet, 16.15 Angie 17.00 Film: II dominatore del mare (pust., ZDA 1953, r. Frank W. G. Lloyd, i. Will Fyffe, Douglas Fairbanks jr.) 18.30 Nanizanki: General • Hošpital, 19.30 Baretta 20.30 Film: La carica dei Ky-ber (pust., ZDA 1953, r. Henry King, i. Tyrone Power, Terry Moore) 22.25 Iz parlamenta 23.10 Deželni tednik 23.20 Tenis: turnir Wimble-don (povzetki) 0.25 Film: Sherlock Holmes a New York (krim., VB 1976, r. Boris Sagal, i. Roger Moore, John Huston) .1.45 Nanizanka: Vegas ITAUA 1____________ 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervic-ky, 9.15 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Hard-castle and McCor-mick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan, 13.00 Simon & Simon, 14.00 Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Musiča e! 16.00 Otroški spored: Bim Bum Bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 .Film: L'uomo dalla cravatta di cuoio (krim., ZDA 1968, r. Don Siegel, i. Clint Eastwood, Susan Clark) 22.20 Variete: Mai dire Ban-zai 22.50 Film: Terrore ad Ami-tyville Park (srh., ZDA 1977, r. Norman J. Warren, i. Barry Stoj-kes, Sally Faulkner) 0.10 Nanizanki: Down Town, 1.10 Star Trek OPEON________________ 13.00 Otroški variete: Sugar 13.30 Rubriki: Top motori, 14.00 Forza Italia (pon.) 16.00 Film: Šansone contro i pirati (pust., ZDA 1963, r. Amerigo Anton, i. Kirk Morris) 18.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 19.30 Aktualno: Ouestitalia 20.00 Rubrika o motorjih 20.30 Film: II principe Thor-wald (pust., It. 1978, r. Charles B. Pierce, i. Lee Majors, Cornel, Wilde, MelFerrer) 22.30 Nanizanka: Zufall 23.30 Rubrika: Top motori 24.00 Film: II cavaliere soli-tario (vestern, ZDA 1936, r. Joseph Kane, i. John Wayne, Ann Ru-theford) TMC_________________ 7.30 Vesti: Evening News 11.00 Risanke: Snack 13.00 Dnevnik in vesti 13.10 Športna oddaja: Šport Show, vmes kolesar- ska dirka Tour de France (1. etapa) 17.00 Film: I valorosi (vojni, ZDA 1954, r. Andrew Marton, i. Van Johnson, VValter Pidgeon) 18.30 Oddaja o turizmu 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Atletika: Bilsett Ga-mes (iz Osla) 23.00 Film: Lo strano mondo di Daisy Clover (kom., ZDA 1966, r. Robert Mulligan, i. Natalie Wood, Christopher Plummer) TELEFRIULI__________ 11.15 Dražbi 12.00 Nanizanka: La guerra di TomGrattan 12.30 Rubrika: Motor News 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Zdravstvena rubrika 15.00 Musič box 17.45 Nadaljevanka: Cin-guanfanni d'amore 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Naufraghi 20.30 Film: David Copperfield (r. Delbert Mann, i. Laurence Olivier) 23.00 Veliki pevci: Mario del Monaco 24.00 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1______________ 16.05 Video strani 16.15 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika (pon. 29. dela) 17.05 Tednik (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Robin in Rozi - Zidarja, 18.20 nanizanka Bendji (4. del), 18.45 Tisoč idej za naravoslovce (3. del) 19.10 Risanka 19.19 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.24 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Film: S.O.S. Titanic (dram., ZDA 1979, r. William Hale, i. Harry Andrevvs, David Janssen) 22.15 Dnevnik in vreme 22.35 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.40 Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (po scenariju Herberta Lichtenfelda, i. Klausjiirgen Wussow, Gaby Dohm, 30. del) in nanizanka Samo bedaki in konji (4. del) RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Sottocanestro 14.30 Športna oddaja: Juke box (pon.) 15.00 Tenis: turnir VVimbledon (neposredni prenos), vmes (ob 16.00 in 18.50) TVD Novice 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis: turnir VVimbledon 20.30 Športna oddaja: Sportime 20.45 Nogomet: pokal Amerike, Brazi-lija-Venezuela (prenos) 22.30 TVD Novice 22.45 Atletika: mednarodni miting Grand Prix (iz Osla) RTV Ljubljana 2______________ 16.25 Kako biti skupaj 16.55 Otroška oddaja: Ukradeni princ 17.15 Oddaja o kulturi: Evropski vide-ogrami 18.00 Koncert Luciana Pavarottija 19.30 Dnevnik 20.10 Atletika: mednarodni miting Grand Prix (iz Osla) 23.35 Dnevnik, 23.40 Športna sobota 24.00 Kulturni tednik: Slike časa ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: Deček Kristjan in mornar brez glave (3. in zadnji del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Naši zbori: MePZ Milan Pertot iz Barkovelj (dir. Aleksandra Pertot); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Filmi na ekranih; 15.00 Sobotni razmislek; 16.30 Problemi sodobne družbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Sonatina za glas in klavir (bere Adrijan Rustja); 18.20 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Sobotna matineja; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Radijski portret in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Naši poustvarjalci; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.50 Pošiljam ti razglednice; 8.00 Casual; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciane; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Športni pregled; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The best of rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Laurent Fignon »Dirka po Italiji je najboljša priprava za Tour,« je po zmagi na letošnjem Giru povedal francoski kolesarski as Laurent Fignon, »vendar, če je kdo v formi, je lažje zmagati v Franciji, kjer je teren primernejši za podvige, v Italiji odločajo sekunde.« Fignon pa je očitno v formi in je tako med glavnimi favoriti dirke po Franciji, ki se prične danes in bo trajala vse do 23. julija. Fignonovega povratka med najboljše po operaciji na Ahilovi tetivi marsikdo ni pričakoval, menili so celo, da je povsem izgubljen za velike etapne preizkušnje. V karieri tega 29-letnega kolesarja pa ne manjka vzponov in padcev, vendar je vsakokrat našel moč, da je nadaljeval. Med profesionalce je prestopil leta 1982, ko je bil v Hinaultovi ekipi. A že v naslednji sezoni je bil prvi na Touru, na katerem je zmagal tudi leto kasneje. Istega leta je nastopil tudi na Giru, kjer pa mu je prav v zadnji etapi Moser iztrgal roza majico. Za Fignona se je zatem začelo težko obdobje, mislil je celo opustiti kolesarstvo. Vendar je nadaljeval in letos se je prvič vpisal v zlato knjigo dirke po Italiji, na kateri sta se doslej uveljavila le dva njegova rojaka, Anguetil (1960 in 1964) ter Hinault (1980, 1981 in 1985). IL PONTE Dl REMAGEN — The Bridge at Remagen — Most čez Remagen, ZDA 1979. V soboto, 1. julija, ob 20.30, na RAI 2. Vojni film. Popularni zgodovinar Arrigo Petacco je vključil v svoj niz oddaj o drugi svetovni vojni Dnevi in zgodovina tudi znani film ameriškega režiserja Johna Guillermina. Most čez reko Remagen je predstavljal v zadnji fazi vojne zelo pomembno strateško točko, tako za Nemce kot za zaveznike. Prvi so ga skušali braniti do zadnjega, tudi z velikimi človeškimi žrtvami, da bi se lahko čezenj umaknilo čimveč nemških enot. Američani pa so ga hoteli na vsak način osvojiti in ga ohraniti nepoškodovanega do prihoda svojih enot. Guillermin je kot izkušeni avtor hollywoodskih kolosalov (Linferno di ciistallo, King Kong) posnel to spektakularno vojno dogodivščino z uspešnim ravnotežjem napetosti, ironije in tudi prepričljivosti pri rekonstrukciji zapletenih akcijskih prizorov. VIDEO NOTES Oddaja:________________ Postaja:_______________ Ura:------------------- \________________________J • (TALIJ A N S K E TV MREŽ LU .r^ I RAI 1 RAI 2 RAI 3 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Fortunissima (vodi Rosan-na Vaudetti) 14.00 Film: Come uccidere vostra moglie (kom., ZDA 1964, r. Richard Ouine, i. Jack Lemmon, Virna Lisi) 16.00 Nanizanka: Sapore di gloria 17.00 Glasbena oddaja: Canzonissima, la grande festa della mušica 18.00 II palio di Siena 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Quo vadiš? (po romanu Henrika Sienkiewicza, r. Franco Rossi, i. Klaus Maria Brandauer, Max Von Sydow, Barbara De Rossi, 1. del) 22.00 Variete: Io Jane, tu Tarzan 23.00 Športna nedelja: boks - SP v su-perperesni kategoriji, Mitchel-Beard, nato za italijanski naslov v petelinji kategoriji Picardi-De Santis 0.30 Nočni dnevnik in vreme 10.30 Aktualno: Video week-end - Filmi na domu 11.00 Film: Veneri rosse (dram., ZDA 1956, r. Allan Dwan, i. John Pay-ne, Arlene Dahi, Rhonda Fleming) 12.30 Posebna oddaja: Najboljši odlomki rubrike o zdravju in estetiki 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 TV film: Cingue ragazzi nei guai 14.40 Motociklizem: VN Belgije (iz F rancorchampsa) 16.55 Film: I giganti del mare (dram., ZDA 1959, r. Michael Anderson, i. Gary Cooper, Charlton Hes-ton, Virginia McKenna) 18.35 Variete: Tirami su 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Zabavna oddaja: Conto su di te 22.05 Dnevnik - nocoj 22.20 Dokumentarna oddaja: Mixer -il piacere di saperne di piu 23.30 Rubrika o židovski kulturi 0.20 Glasbena oddaja: Umbria Jazz '88-'89 11.50 Glasbeni variete: Dancemania '88 (vodi Carlo de' Siena) 12.40 Film: II barone Carlo Mazza (kom., It. 1948, r. Guido Brigno-ne, i. Nino Taranto, Silvana Pampanini) 14.00 Deželne vesti 14.10 Mednarodni teniški turnir (iz Arezza) 15.30 Jahanje (iz Česana) 16.45 Kolesarstvo: Tour de France 18.00 Video fragmenti: Black and Blue 18.30 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Glasbena oddaja: Video Box 20.30 Film: Cuori solitati (kom., It. 1970, r. Franco Giraldi, i. Ugo Tognazzi, Senta Berger) 22.30 Aktualno: La luna e tramontata? - 20 let po poletu Apolla 11 24.00 Filmske novosti in dnevnik 0.20 Film: II bacio perverso (krim., ZDA 1964, r. S. Fuller, i. Con-stance Towers, Anthony Eisley) Nocoj še zadnje spretnosti v štetju denarja Z nocojšnjo oddajo (ob 20.30) se na prvi državni televizijski mreži zaključuje tudi kviz Conto su di te. Mnogim, ki so se prijavili za sodelovanje, je prav gotovo ustvaril nemalo težav, saj si je avtor oddaje Jocelyn (na sliki z Emanuele Foliero in Rosalindo Celentano) zamislil vrsto nagradnih igric, ki so od tekmovalca zahtevale dobro mero spretnosti (predvsem v preštevanju denarja!), pa tudi sposobnost koncentracije in bliskovitih odločitev. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5 8.30 Nanizanki: Fantasi-landia, 9.15 Aliče 9.45 Film: I rapinatori (pust., ZDA 1948, r. Joseph Kane, i. Rod Ca-meron, Ilona Massey) 12.00 Nanizanka: Hotel 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Nad.: Colorado 15.45 Film: Tammy fiore sel-vaggio (kom., ZDA 1957, r. Joseph Pevney, i. Debbie Reynolds, LeslieNielsen) 17.30 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.00 Love boat 19.45 Kviz: Čari genitori album estate 20.30 Nadaljevanka: Amanti (ZDA 1986, r. Carem Arthur, i. Cheryl Ladd, Christopher Plummer) 22.30 Nanizanki: Časa Via-nello, 23.00 Ovidio 23.30 Aktualno: Italija sprašuje 0.15 Šport: golf 1.15 Nanizanka: Mannix RETE 4 8.00 8.30 10.15 11.00 11.45 14.45 15.30 17.00 Jutrišnji svet Dokumentarec: Planeta Big Bang Nanizanka: Bonanza Rubrika iz parlamenta Nanizanke: Harry 'O, 12.45 Mississippi, 13.45 Giovani avvocati Filmski tednik: Ciak Nan.; Longstreet, 16.30 Angie " Film: Lo sparviero del mare (pust., ZDA 1940, r. Michael Curtiz, i. Er-rol Flynn, Brenda Marshall) 19.30 Nanizanka: Baretta 20.30 Film: II ritorno di Rin-go (vestern, It. 1965, r. Duccio Tessari, i. Giu-liano Gemma, Fernan-do Sancho) 22.20 Film: Una volta ho in-contrato un miliarda-rio (kom., ZDA 1980, r. Jonathan Demme, i. Jason Robards, Paul Le Mat) 0.10 Nanizanke: Agente speciale, 1.10 SWAT, 2.10 Adam 12 ITAUA 1 le, i. Renato Pozzetto, Laura Antonelli) 22.20 Variete: Trisitors 23.20 Rubrika: Nessundor-ma 23.55 Nanizanki: Search, 1.05 Star Trek OOEON 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanki: Dimensio-ne Alfa, 11.00 Chopper Sguad 12.00 Rubrika: Nessundor-ma 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Una notte sui tetti (kom., ZDA 1949, r. David Miller, i. Chi-co, Groucho in Harpo Marx) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanka: II falco della strada 19.00 Risanke: Foofur Su-perstar, 19.30 Gli amici cercafamiglia, 20.00 I Puffi 20.30 Film: Porca vacca (kom., It. 1982, r. Pas-guale Festa Campani- 13.00 Rubrika: Ouestitalia 13.30 Nadaljevanka: La sto-riadi Maria 15.30 Film: La Legge dietro le sbarre (dram., ZDA 1986, r. Gene Rey-nolds, i. Tony Danza, Alvin Epstein) 17.30 Nanizanke: Sanford and Son, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo, 19.30 Misfits, 20.30 Sul luogo del de-litto 22.30 Variete: Telemeno 22.45 Športna rubrika: Forza Italia Estate 24.00 Nanizanka: Fox Fire TMC 17.30 Kolesarstvo: Tour de France 18.00 Nanizanki: I predatori delVidolo d oro, 19.00 Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Film: La moglie ameri-cana (kom., It. 1964, r. Gianluigi Polidoro, i. Ugo Tognazzi, Rhonda Fleming) 23.30 Dok.: Sinji planet 10.00 Risanke: Snack 11.20 Motociklizem: VN Belgije 12.20 Papežev blagoslov 12.35 Aktualno: A tutfoggi 13.05 Motociklizem: VN Belgije 14.10 Dok.: L'allenamento degli animani 14.45 Motociklizem: VN Belgije 16.00 Glas. oddaja: Julien Čope 16.35 Motociklizem: VN Belgije TELEFRIULI 10.30 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 11.30 Dražba 12.00 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Film: Attila (zgod., It.-Fr. 1954, i. Anthony Quinn, Henri Vidal, Sofia Loren) 16.30 Nanizanke: Medusa, 17.00 Oranges & Le-mons, 18.00 Justice 19.00 Dnevnik 19.30 Nad.: I naufraghi 20.30 Film: L'assedio di Sira-cusa (dram., It. 1960, i. Rossano Brazzi, Tina Louise) 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.00 Šport 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE. MRE2E • RTV Ljubljana 1_______________| 9.25 Video strani 9.35 Otroška matineja: Živ Žav, 10.20 nad. Nevarni zaliv (pon. 6. dela) 10.50 Nad.: Boljše življenje (4. del) 11.35 Čez tri gore... Kvartet Savski val in harmonikar Lojze Travnik 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 12.30 Glasbena oddaja: San Remo '89 15.20 Prisluhnimo tišini (pon.) 16.00 Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Gabriela Vranova, Jiri Sovak, 4. del) 17.00 Dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Film: Princesa in razbojnik (kom., ZDA 1944, r. David Butler, i. Bob Hope, Virginia Mayo) 19.00 Risanka, TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (Mi-odrag Karadič, 2. del) 21.25 Zdravo, vmes poročila 22.55 Inf. oddaja za goste iz tujine 23.00 Video strani RTV Koper____________________ 11.00 Tenis: turnir VVimbledon, vmes (ob 13.30) TVD Novice 20.30 Nogomet: pokal Amerike, Urugvaj-Ekvador (neposredni prenos) 21.45 TVD Novice 22.00 Nogomet: pokal Amerike, Ar-gentina-Čile (neposredni prenos) 24.00 VVimbledon - povzetki RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri in nad. Odpisani 13.00 Motociklizem: VN Belgije, 250 ccm (iz Francorchampsa) 14.45 Motociklizem - 500 ccm 15.30 Mednarodni natečaj glasbene mladine 16.15 Narodna glasba 17.00 Dokumentarna oddaja: Jednota 17.30 40 let dubrovniških poletnih prireditev 19.30 Dnevnik, 20.00 Svet brez meja 20.55 Dnevnik 21.00 Zabavna oddaja: Iščemo naj starejšo ladjo na Jadranu 22.00 Športni pregled 22.30 Skica za portret RADIO ■ RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Trnjulčica (po Grimmovi pravljici napisal Edvard Martinuzzi); 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Prežganka ali Brodo brustula - antologija humorja kabaretistov Borisa Kobala in Sergeja Verča; 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Na počitnice, 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00 Radijska igra: Neverjetna zgodba (Jožko Lukeš); 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi bojev in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tedna; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved programa, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Vanka in Ton-ca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 17.33 Made in YU; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športni dogodki; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU RADIJSKI VAL Prežganka Prežganka ali Brodo brustula je naslov nove poletne radijske satirične nanizanke znanih slovenskih kabaretistov Sergeja Verča in Borisa Kobala, ki se to pot predstavljata v nekakšni replej varianti. Minilo je namreč deset ali celo več let, ko so se po valovih Radia Trst A prvič oglasile hudomušne in pikre, a tudi ostre in v slovensko tradicionalistično nastrojeno zamejsko dušo naperjene satirične puščice kabaretnega tandema Kobal-Verč, kateremu so se v teh letih od časa do časa pridružili še drugi. Toda na koncu - kot rada poudarjata - ostajata vselej sama, nekako ukleta v številne glasove, ki so v teh letih odmevali iz mikrofonov slovenske tržaške radijske postaje. To pot bomo v nanizanki Prežganka poslušali like, podobe in misli, kot so se izoblikovale v teh letih, od prvih oddaj niza 220 V ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico, preko Toča pa vse tja do naj novejših izdaj serije satiričnih kabaretov Oprosti, ne juriš?, ki so doživeli tudi zelo uspešno gledališko uprizoritev. Pred poslušalci se bodo tako zvrstili številni in na nek način zmeraj aktualni liki, od gorenjskega šfer-cerja Fonze do izumitelja Sušnika, od vsevednega prof. Pirhovca do osvoboditelja Trsta Andaluzije. Pa še: posebni dopisnik Balko, kominformist Gigi, slavist prof. El-kač, učiteljica Pizziga, toponomast prof. Marussi, duhovnik Marjan Hlebce, inženir Zagoričnik, funkcionar na italijanski prefekturi dr. Verginella. Vsi ti in še drugi liki vam bodo torej pestrili poletne nedeljske dopoldanske urice, in sicer vsako nedeljo od 2. julija do 24. septembra, točno ob 12. uri. UNA VOLTA HO INCONTRATO UN MILIARDARIO — Melvin and Hovvard — Melvin in Howard, ZDA 1980. V nedeljo, 2. julija, ob 22.20, na Rete 4. Filmska komedija. Mladi mlekar Melvin Dummar (Paul Le Mat) sreča na cesti ranjenega človeka (Jason Robards), ki trdi, da je slavni milijarder Hovvard Hughes. Melvin spravi čudaškega klateža v svoj tovornjak in mu nudi pomoč. Po tem nenavadnem srečanju fant nadaljuje z običajnim življenjem med najrazličnejšimi poklici in pustolovščinami, dokler ne izve, da je velemilijarder H. Hughes umrl in pustil del premoženja (156 milijonov dolarjev!) prav njemu... Režiser Jonathan Demrge je le bežno predstavil lik pokojnega mogotca, ker ga je bolj zanimalo prikazati del ameriške dežele in družbe. Tako je prikazal puščavo in osamljene postaje, ki jih povezujejo le orjaški avtobusi Grey Hound, ter svet puhlih in brezvsebinskih tv kvizov, na katerih nastopajo simpatični naivneži... C A VIDEO NOTES Oddaja:______________,_ Postaja: ; . ~_________ JANŠKE TV MREŽE I T A L I RAI 1________________________| 11.55 Vremenska slika 12.00 Dnevnik- kratke vesti 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: Abrame Lincoln in Illinois (biog., ZDA 1940, r. John Crom-well, i. Raymond Massey, Ruth Gordon) 16.00 Sedem dni v parlamentu 16.30 Zanimivosti: Action Now 17.05 Mladinska oddaja: Big Estate 17.45 Film: L eroe della strada (dram., It. 1948, r. Carlo Borghesio, i. Macario, Carlo Ninchi) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: ...e giustizia per tutti (dram., ZDA 1979, r. N. Jewison, i. Al Racino, Jack Warden) 22.30 Dnevnik 22.40 Variete: Mare nostrum insieme per 1'ambiente (vodi Maria Tere-se Ruta) 23.55 Filmske novosti 24.00 Dnevnik - danes v parlamentu RAI 2__________________________ 11.20 Rubrika o židovski kulturi 12.00 Nanizanka: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Trentatre 13.45 Nanizanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 Odprti prostor 16.35 Film: Pattuglia anti-gang (krim., Fr. 1966, r. B. Borderie, i. Robert Hossein, Raymond Pellegrin) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: Lispettore Derrick 21.35 Raziskava: Tisoč in ena Italija 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.15 Dnevnik 23.25 Film: La valle dei re (pust., ZDA 1954, r. Robert Pirosh, i. Robert Taylor, Eleanor Parker) RAI 3_________________________ 13.30 Kolesarska dirka po Bazilikati 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Video Box 14.30 Video fragmenti: Black and Blue 15.00 Bezbol - povzetki prvenstva 15.30 Kolesarstvo: Tour de France 16.30 Variete: Mimmo Locasciulli & Company 17.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.20 Film: Campane a martello (dram., It. 1949, r. Luigi Zampa, i. Eduardo De Filippo, Gina Lol-lobrigida) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Šport: Tutto mondiali ieri & do-mani (vodi Aldo Biscardi) 22.00 Zabavna oddaja: Fronti a tutto (vodi Pinina Garavaglia) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Avtorska TV: Luigi Comencini -I barabini e noi 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Atletski miting (iz Stockholma) Ponedeljki za svetovna prvenstva v nogometu Vse o svetovnih prvenstvih - Včeraj in jutri: s takim naslovom se nocoj (ob 20.30 na RAI 3) začenja dolg niz oddaj o preteklih in bodočih SP v nogometu. Oddajo je pripravil in jo bo iz tedna v teden vodil Aldo Biscardi (na sliki), ki se je oboževalcem športa in predvsem nogometa že predstavil v številnih tovrstnih oddajah. Vsa pozornost bo posvečena najboljšim podvigom italijanske nogometne reprezentance, niz pa otvarja tekma z ekipo Brazilije iz leta 1982. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Sposa contro asegno (kom., ZDA 1941, r. VVilliam Keig-hley, i. James Cagney, Bette Davis) 17.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: Cest la vie 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle co-pie, 19.45 Čari genitori 20.30 Film: Mi faccio la bar-ca (kom., It. 1981, r. Sergio Corbucci, i. Johnny Dorelly, Laura Antonelli) 22.30 Kviz: II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show Estate 0.45 Film: II segno del co-yote (pust., It. 1963, r. Mario Gaiano, i. Fer-nando Casanova) RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: In časa Lawrence 9.20 Film: Juke-box, urli d'-amore (kom., It. 1960, r. Mauro Morassi, i. Ma-; risa Merlini, Karim Baal) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre d'amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: L'isola misterio-sa e il capitano Nemo (fant., It. 1972, r. Juan Antonio Bardem, i. Omar Sharif, Jess Hahn) 22.30 Tenis: turnir v Wim-bledonu (povzetki) 0.30 Nanizanki: Agente speciale, 1.30 SVVAT ITALIA 1____________ 8.30 Nanizanke: Skippy, 9.00 I Gemelli Edison, 9.30 La gang degli orsi, 10.00 Superman, 10.30 La terra dei giganti, 11.30 Kronos, 12.15 Mork & Mindy,12.45 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvi show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Grease 2 (glas., ZDA 1982, r. P. Birch, i. Maxwell Caulfield, Michelle Pfeiffer) 22.40 Glasbena oddaja: Ma-donna 23.40 Šport: O nogometnem pokalu Amerike 0.10 Dok. oddaja: Cingue anni di avventura 0.45 Nanizanki: Taxi, 1.15 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Sugar (2. del) 12.30 Variete: Telemeno 20.45 Filmi: I baccanali di Ti-berio (kom., It. 1959, r. Giorgio Simonelli, i. Walter Chiari, Ugo Tognazzi) 22.30 Variete: Telemeno 22.45 Nanizanka: I classici dellerotismo 23.15 TV film: La leggenda di Henry Ford (1. del) TMC________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Vento del Sud 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: California Girls (kom., ZDA 1984, r. Rick VVallace, i. Robby Benson) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Oddaja o turizmu 22.45 Vesti nocoj 23.00 Šport nocoj TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: Piccolo mondo moderno 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 Film: _ L'accusato (dram., ČSSR 1964, r. Jan Kadar, i. Vlado Muller, Jaroslav Bla-sek) 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.30 Dnevnik 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4______________ ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________| 16.15 Video strani 16.25 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika, 17.15 nan. Samo bedaki in konji (pon.) 17.45 Mozaik. Zrcalo tedna 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik: Naš utrip 18.25 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Voz, 18.40 Tisoč idej za naravoslovce - Vižina in starost dreves (4. in zadnji del) 19.05 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.24 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Prgišče sreče (scenarist Aljoša Rusi, r. Mile Grozda-novski, i. Stevo Spasovski, Cve-tanka Jakimovska, Ljiljana Ge-orgieva) 21.10 Kulturna oddaja: Osmi dan 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nad. Schwar-zwaldska klinika (31. del) in humoristična serija Alo, Alo (5. del) RTV Koper___________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 14.00 Tenis: turnir Wimbledon (neposredni prenos) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Športna oddaja: Sportime 20.45 Tenis: turnir VVimbledon (posnetki dnevnih srečanj) 22.30 TVD Novice 22.45 Atletika:- mednarodni miting (prenos iz Stockholma) RTV Ljubljana 2________________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Reportaža: Po brezkončnosti sveta - Azija (10. del) 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Informativna oddaja: Po sledeh napredka - Na pragu 21. stoletja 21.05 Svet na zaslonu 21.45 Reportaža: Slovin - vinska cesta 22.00 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO • RADIO 4 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 9.15 Otroški kotiček: Lov za ukradenimi milijoni (Smiljan Rozman); 10.00 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Sonatina za glas in klavir; 12.40 Koroška poje; 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki; 16.00 In ti, kam poj deš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik, nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Z instrumentalnimi ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.300 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Naj lepših 7; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU MODA TA HIP Kdor se z malim ne zadovolji... Še preden se je 33. Festival dveh svetov v Spoletu začel, je v mestecu vladala velika radovednost. Bo tokrat prireditev počastil s svojo prisotnostjo britanski prestolonasledniki par? Odgovor zaenkrat ni znan, ker se prireditelji dokaj premeteno sprenevedajo, da so tudi sami presenečeni ob novici. V poplavi domnev in ugibanj ostaja tako ena sama gotovost: letos bodo podelili pravkar ustanovljeno nagrado Spoleto. In kdo naj bi bil nagrajenec? Baje, njegova visokost britanski prestolonaslednik Charles. Vendar je ime dobitnika nagrade, kot tudi domneva o morebitni prisotnosti Charlesa in Diane, zaenkrat še skrivnost. Ve se le, da bo nagrada podeljena drevi med slovestnostjo v palači Pucci. Prestolo-nasledniškemu paru so, seveda če bo prisoten, zagotovili najlepši apartma v samostanu »delle grazie«, ki ga je prof. Pio Lalli spremenil v hotel. Čemu pa morebitna nagrada britanskemu prestolonasledniku? Zlobni jeziki pravijo, da je dejanska utemeljitev, ki sicer najbrž ne bo uradno prebrana, sledeča: predsednik in duša festivalske ustanove Gian Carlo Menotti živi običajno na Škotskem v srednjeveškem gradu. Nagrada prestolonasledniku naj bi torej bila poklon princu, kateremu bo, prej ali slej, kraljica Elizabeta vendarle odstopila krono, žezlo in prestol. Utemeljitev seveda ni od muh, čeprav so podobna priznanja podeljevali doslej za bolj otipljive zasluge. Princ Charles, če bo prišel, pa bo to storil, da se ne bi pregrešil zoper znani pregovor: kdor se z malim ne zadovolji, velikega vreden ni. ... E GIUSTIZIA PER TUTTI — ...And Justice for Ali — In pravica za vse, ZDA 1979. V ponedeljek, 3. julija, ob 20.30, na RAI 1. Dramatični film. Delo Normana Jewisona ...In pravica za vse se polnopravno uvršča v poseben podžanr »sodnijskih detektivk«, ki ima razmeroma veliko tradicijo v ameriškem filmu. Čeprav delo vsebuje vse najbolj običajne in obrabljene prvine tega žanra, je zanimivo in vzburljivo zaradi zgodbe in zaradi protagonista. Al Pacino podaja pretirano in virtuozno, kot je njemu običajno, lik poštenega odvetnika iz Baltimore, ki vodi donkihotski boj proti odkupljenim in pokvarjenim sodnikom. Jewison učinkovito in prepričljivo prikazuje ta lik skozi mozaik paradoksnih in mučnih prizorov: od krivičnega protagonistovega aresta do prave sodne farse, v kateri mora Al Pacino braniti svojega največjega sovražnika, »neoporečnega« sodnika Johna Forsythea, ki ga je bil po krivem zaprl... \ VIDEO NOTES Oddaja: __:c, ___c i' Postaja:_______________ ■ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nadaljevanka: Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: Sul fiume d'argento (pust., ZDA 1948, r. Raoul Walsh, i. Er-rol Flynn, Ann Sheridan) 15.40 Zanimivosti: Action Now 16.10 Risanke: Evropske pravljice 16.25 Mladinska oddaja: Big Estate 17.15 Odprti prostor 17.35 Danes v parlamentu 17.40 Film: Dora del destino (vojni, ZDA 1942, r. Robert Stevenson, i. Michele Morgan) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Jutrišnji almanah 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Dokumentarna oddaja: Kvark -posebnosti 21.20 Nadaljevanka: Chateauvallon (1. del), vmes (22.15) dnevnik 23.20 Aktualno: 01ympus - Un lancio nel futuro 0.20 Dnevnik - zadnje vesti RAI 2_________'_______________| 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 Iz parlamenta 16.20 Film: Coniglio o leone? (kom., ZDA 1935, r. Norman Taurog, i. Eddie Cantor, Ethel Merman) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Black Stallion (pust., ZDA 1979, r. Carroll Ballard, i. Kelly Reno, Mickey Rooney) 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.15 Izložba Int. DOC Cluba 23.45 Dnevnik in filmske novosti 24.00 Film: Edipo Re (dram., It. 1967, r. P. P. Pasolini, i. Silvana Manga-no, Franco Citti, Carmelo Bene) RAI 3_________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Video Box 14.30 Mednarodni pokal v jadranju (iz Sanrema) 15.00 Šport: Offshore (iz Nettuna) 15.30 Ameriški nogomet - povzetki tekme iz prvenstva 16.00 Kolesarstvo: Tour de France 17.00 Variete: Mimmo Locasciulli & Company 17.30 Film: II fornaretto di Venezia (dram., It. 1939, r. Duilio Coletti, L Elsa De Giorgi, Roberto Villaj 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.15 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Inf. oddaja: Invitateci a nozze 21.15 Variete: Grillo turista p er caso 22.20 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.50 Dnevnik - večerne vesti 22.50 Avtorska TV: Luigi Comencini -I bambini e noi 23.55 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Dok. oddaja: Pred 20 leti STAJE V DOC izložbi najboljši med najboljšimi Ko se je pred kakim tednom zaključil International DOC Club in se je prebrisani Renzo Arbore takorekoč poslavljal od »živega« tv občinstva, je bilo marsikomu žal po tej kakovostni in živahni glasbeni oddaji. V zameno nam sedaj RAI 2, v poznih večernih urah ponuja najboljše iz tega ciklusa. V izložbi DOC Cluba se bodo tako nocoj predstavili Mia Martini, Zooming on the Zoo, Enrico Ruggeri, Roberto Murolo, Jimmy Smith in Manhattan Transferi (na sliki). • ZASEBNE TV PO CANALE5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: II tramonto (dram., ZDA 1939, r. Edmund Goulding, i. Bette Davis) 17.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: Cest lavie 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Film: La cruna dell a-go (krim., ZDA 1981, r. Richad Marguand, i. Donald Sutherland) 22.35 Kviz: II gioco dei nove 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.50 Film: Charlie il negro (dram., ZDA 1973, r. Carry Smangler, i. Fred VVilliamson, Martin D'Urville) RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: In časa Lawrence 9.20 Film: Una sera di mag-gio (dram., It. 1955, r. G. Pastina, i. Barbara Florian, Carla Calo) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 C osi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre d'amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Ieri, oggi, domani (kom., It.-Fr. 1964, r. Vittorio De Sica, i. So-fia Loren, Marcello Mastroianni) 22.45 Tenis: turnir v Wim-bledonu (povzetki) 0.45 Nanizanki: Agente speciale, 1.45 SWAT ITALIA 1___________ 8.30 Nanizanke: Skippy, 9.00 I gemelli Edison, 9.30 La gang degli orsi, 10.00 Superman, 10.30 La terra dei giganti, 11.30 Kronos, 12.15 Mork & Mindy, 12.45 Strega per amore, 13.15 Simon & Simon 14.00 Megasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.3'0 Glasbena oddaja: Fes-tivalbar (vodi Gerry Scotti) 22.30 Nanizanka: Starsky and Hutch 23.30 Šport: O nogometnem pokalu Amerike 24.00 Dokumentarec: Cingue anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu OPEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Sugar (2. del) 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: L'ultima onda (dram., Avstral. 1977, r. Peter Weir, i. Richard Chamberlain, Olivia Hammett) 22.30 Varieteja: Telemeno, 22.45 Un pešce chia-mato Monty Python TMC__________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nad.: Vento del Sud 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: I miserabili (dram., Fr. 1934, r. R. Bernard, i. Harry Baur, Charles Vanel) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Little Laura & Big John (pust., ZDA 1973, r. Luke Moberly, i. Karen Black) 22.00 Aktualno: A come Eros 22.45 Vesti: TMC nocoj 23.00 Rubrika o motorjih 23.30 Kolesarstvo: Tour de France 24.00 TV film: La notte in cui si spensero le luči in Georgia TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 15.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: Piccolo mondo moderno 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.:Inaufraghi 20.30 Športne vesti 21.30 Nan.: Il ritorno del Santo, 22130 Angoscia 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ m ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1______________| 8.55 Lutkovna predstava: Zaigrajmo z lutkami (Zlatko Krilič) 9.55 Film: Edini izhod (dram., Jug. 1958, r. V. Raspor-A. Petrovič, i. Mija Aleksič, Zlatko Madunič) 11.20 Zaključna slovesnost ob 19. srečanju rezervnih vojaških starešin Jugoslavije (iz Maksimira) 16.45 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika, 17.30 nan. Alo, alo 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Da ne bi bolelo: Koronarni klub 18.30 Spored za otroke in mlade: Čiru-le čarale - Čaravska dežela (10. oddaja), 18.35 Tralala predstava 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Klan (2. del) 21.10 Mednarodna obzorja: Amerika 22.00 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.05 Poletna noč, vmes nad. Schwar-zwaldska klinika (32. del) in nan. Nenavadne zgodbe (5. del) RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 VVimbledon - povzetki 15.00 Tenis: turnir Wimbledon (neposredni prenos) 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis: turnir VVimbledon 20.30 Športna oddaja: Sportime 20.45 VVimbledon - povzetki 22.15 TVD Novice 22.25 Kolesarstvo: Tour de France (povzetki prve etape) 22.45 Nogomet: pokal Amerike, Brazi-lija-Peru (posnetek tekme iz Salvadorja) RTV Ljubljana 2_______________ 12.55 Resna glasba: Poletne note 13.55 Znanstvena rubrika 14.45 Glasbena oddaja: Nostalgija 16.20 Dok.: Diverzantski bataljon 17.15 Film: Sever - Severozahod (ZDA) 19.30 Dnevnik 20.00 Festival zabavne glasbe Split '89 21.00 Žrebanje lota 21.05 Od dopisnika iz Melbourna 23.05 Zabavni torek ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: Lov za ukradenimi milijoni (2. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Barvne sintonije; 12.40 Glas harmonike; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Kresničke; 15.30 Premišljevanje za današnji čas; 16.00 Kulturnopolitiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Torkov dramski spored: Boginja iz Sesljanskega zaliva (1. del); 18.45 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Poslušalci čestitajo in pozravljajo; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Posebna oddaja; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; .16.00 Melodije; 17.00 Glasba; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Radijska igra; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute z...; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 10.00 Praznični program: Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved programa, Na današnji dan, Servis, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 15.30 Radio Koper na obisku; 17.00 Za varnejši jutri; 18.00 Posnetek simfoničnega orkestra JNA Beograd; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Pripovedujejo...; 8.35 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.15 Knjižne novosti; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Avtomobilizem; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Glasba; 16.33 Superpass; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasba za vse okuse; 16.00 Oddaja WWF; 17.00 Filatelistična oddaja; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU TV NOVOSTI Poročni jarem Ko dedci modrujejo med sabo, se radi predajajo obešenjaškemu humorju in se sprašujejo, zakaj so rinili v nesrečo. Pa tudi ženske rade povejo čez zakon in soproga marsikatero krepko. Sociologi in družboslovci se vprašujejo o usodi zakona, kljub temu pa... ...fantje in dekleta še vedno rinejo v zakonski jarem in dajejo vse slovesnejši ton poročnemu dnevu. Ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je na valu mladinske kontestacije poroka zgubljala svoj čar. Veliko ljudi se je tedaj poročilo civilno, ohcet je bila omejena na ozek krog naj bližjih prijateljev in sorodnikov. Sedaj pa so se časi spremenili, poroka dobiva spet značaj slovesnega praznika, pri katerem ima zunanjost zelo veliko vlogo: ženin in nevesta v slavnostnih oblekah, dolg sprevod hupajočih avtomobilov, fotografije, ohcet,itd. Očitno je, da je do pojava postala pozorna tudi televizija, ki posveča poroki, novo-poročencem ali kandidatom za novoporo-čence veliko prostora. Najprej je skušal pritegniti pred ekran gledalce z oddajo o novoporočencih Giancarlo Magalli, nato se je tkanju novih ljubezenskih veži posvetila - pred televizijskimi kamerami seveda -svetlolasa Marta Flavi, sedaj pa posveča poroki dokumentarno, oddajo tretja televizijska mreža. In ni izključeno, da se bodo pred ekrani drevi raznežili prav tisti (ali tiste), ki v moški družbi (oziroma ženski) vedo o tej »nesreči« povedati marsikaj... EDINI IZHOD — Jedini izlaz, Jugoslavija 1958. V torek, 4. julija, ob 20.05, na RTV-Lj 1. Vojni film. Popularni film Edini izhod, ki sta ga štiriročno režirala Hrvat Vicko Raspor in Srb Aleksander Petrovič, se loteva legendarnega dogodka iz zgodovine NOB. Skupina pogumnih partizanskih diverzantov uspe sabotirati in zažgati veliko nemško skladišče bencina v Postojnski jami. Dokaj razburljiva zgodba se dogaja na slovenskih tleh, vendar ne gre za slovensko produkcijo, kajti film je realiziralo vojaško filmsko podjetje Zastava film iz Beograda. Partizanski triling Edini izhod predstavlja še naknadno zanimivost, ker je to celovečerni prvenec Saše Petroviča, uglednega avtorja poznejših mojstrovin Tri (1965), Zbiralci perja (1967), Mojster in Margerita (1972) in Skupinski portret z gospo (1977), s katerimi si je Petrovič pridobil mednarodni sloves. f 'N VIDEO NOTES Oddaja: ______._......— ■ Postaja:________________ RAI 1_________________________| 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nan.: Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: Gli spostati (dram., ZDA 1961, r. John Huston, i. Clark Gable, Marilyn Monroe) 16.10 Zanimivosti: Action Now 16.40 Mladinska oddaja: Big Estate 17.30 Danes v parlamentu 17.35 Film: II trapezio della vita (dram., ZDA 1958, r. Douglas Sirk, i. Rock Hudson, Doroty Malone, Robert Stack) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo -Delitto all'oasi (r. Seymur Rob-bie, i. Angela Lansbury, Nancy Grahn) 21.20 Variete: Cera una volta... io Renato Rascel (3. del) 22.20 Dnevnik in filmske novosti 22.35 Šport v sredo: boks, za superlah- ko kategorijo 01iva-Steward 0.15 Dnevnik - danes v parlamentu | RAI 2 _______________ ____| 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.20 Odprti prostor 16.40 Film: Luomo che valeva miliar-di (pust., Fr. 1968, r. Michel Bois-rond, i. Fredrick Stafford) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Dokumentarna oddaja: Mixer -Pisma iz Vietnama 22.15 Dnevnik nocoj 22.25 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.00 Nova obzorja: Incredibile - Vra-ževerstvo 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Film: Culastrisce nobile venezia-no (kom., It. 1976, r. F. Mogheri-ni, i. M. Mastroianni, C. Mori) | RAI 3____________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Video Box 14.45 Video fragmenti: Black and Blue 15.15« Film: La gran vita (kom., Fr. 1960, r. J. Duvivier, i. G. Mašina) 16.50 Variete: Mimmo Locasciulli & C. 17.20 Film: Abbasso la miseria (kom., - It. 1945, r. Gennaro Righelli, i. Anna Magnani, Nino Besozzi) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: I ponti di Toko-Ri (vojni, ZDA 1945, r. M. Robson, i. G race Kelly, VVilliam Holden) 22.10 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.40 Dnevnik - nocoj 22.45 Avtorska TV: Luigi Comencini 23.45 Dokumentarna oddaja: Drobci 0.10 Nočni dnevnik 0.25 Nočna glasba: violinist Salvato-re Accardo in pianist Bruno Ca-nino (Paganinijeve variacije na Beneški karneval) 0.40 Dok. oddaja: Pred 20 leti Presunljivo filmsko pričevanje iz Vietnama V nocojšnjem Mixerju (ob 20.30 na RAI 2) nam avtorji predstavljajo presunljivo pričevanje z vietnamskih bojišč. Gre za pretresljiv filmski posnetek Dear America, v katerem mladi vojaki z branjem pisem pripovedujejo svoje izkušnje. Med avtorji glasbene podlage so Bob Dylan, Bruce Springsteen , Elvis Presley, Rolling Stones, Son-ny & Cher in The Doors. Predviden je tudi intervju z generalom VVestmorelandom, poveljnikom ameriške vojske v Vietnamu. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5___________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK 11 prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: La citta assedia-ta (dram., ZDA 1950, r. George Seaton, i. Montgomery Clift, Paul Douglas) 17.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: Cest la vie 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle co-pie, 19.45 Čari genitori 20.30 Kviza: OK il prezzo e giusto, 22.30 II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: 1300 di Fort Can-by (vestern, ZDA 1961, r. Joseph M. Newman, i. Richard Boone, George Hamilton) RETE 4____________ 8.30 Nanizanka: In časa Lavvrence 9.20 Film: La schiava di Bagdad (pust., Fr. 1963, r. Pierre Gaspard-Huit, i. Anna Karina, Gerard Barray) 10.45 Nanizanki: Bonanza, U.45Harry O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nadaljevanka: Febbre d'amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Meteor (fant., ZDA 1979, r. Ronald Neame, i. Sean Conne-ry,Natalie Wood) 22.35 Tenis: turnir v Wim-bledonu (povzetki) 0.35 Nanizanki: Agente speciale, 1.35 SVVAT ITALIA 1___________ 8.30 Nanizanke: Skippy, 9.00 I gemelli Edison, 9.30 La gang degli orsi, 10.00 Superman, 10.30 La terra dei giganti, 11.30 Kronos, 12.15 Mork & Mindy, 12.45 Strega per amore, 13.15 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvi show 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Nanizanki: Scuola di football, 22.30 Starsky & Hutch 23.30 Šport: O nogometnem pokalu Amerike 24.00 Rubrika o ribolovu 0.30 Dokumentarec: Cingue anni di avventura 1.05 Nanizanka: Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato 19.30 (2. del), vmes risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Qui Montecar- lo... attenti a guei due (pust., ZDA 1975, r. Ba-sil Dearden, i. Roger Moore, Tony Curtis) 22.30 Variete: Telemeno 22.45 Nanizanki: Misfits, 0.30 I classici dellero-tismo piu pazzo del mondo Otroški variete: Sugar TMC_________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Vento del Sud 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Innamorati in bluejeans (dram., ZDA 1959, r. Philip Dunne, i. Carol Lynley, Brandon De Wilde) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il gusto del pec- cato (dram., ZDA 1971, r. John Llewellyn Mo-xey, i. Barbara Stan-wyck, Roddy McDo-wall) 22.00 Znanstveni tednik: Galileo 23.00 Vesti nocoj 23.15 Šport nocoj TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Medusa 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.00 Nadaljevanka: Piccolo mondo moderno 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 Film: Aspettando la pi-oggia (kom., ČSŠR 1979, i. Dita Kaplanova) 22.00 Nanizanka: Angoscia 22.30 Morski športi 23.00 Dnevnik, nato dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ 11 SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________ 16.35 Video strani 16.45 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika, 17.30 nan. Nenavadne zgodbe (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Izobraževalna oddaja: Dravska dolina 18.35 Spored za otroke in mlade: lutke Robin in Rozi - Besni je lačen, 18.45 Ciciban plava (1. del) 19.00 Video strani 19.05 Risanka 19.19 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.24 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Poletje revolucije (zgod., Fr. 1989, r. Lazare Iglesis, i. Brigitte Fossey, Bruno Devol-dere, Guy Trejan, 1. del) 21.30 Pozdrav iz Slovenije: Rogaška Slatina 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nad. Scbwar- zwaldska klinika (33. del) in. nan. Hooperman (5. del) RTV Koper___________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: turnir VVimbledon (posnetki) 15.00 Tenis: turnir VVimbledon (neposredni prenos) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis: turnir VVimbledon 20.30 Športna oddaja: Sportime 20.45 Tenis: turnir VVimbledon (posnetki dnevnih srečanj) 22.30 TVD Novice 22.45 Nogomet: pokal Amerike, Ar-gentina-Ekvador (posnetek) RTV Ljubljana 2_______________ 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Film: Presej poželenje (splet igralsko izvedene pesmi, gibnih elementov in slikarsko iz:delane scene, r. Jesna Hribernik; ustvarjalce so navdihnili indijska ljubezenska lirika, osnovne misli indijske filozofije in religije ter raznolika narava na otoku Silba) 21.05 Svet poroča RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: Lov za ukradenimi milijoni (3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču; 11.30 Pisani listi; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12.40 Folklorna glasba; 13.20 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O poeziji; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Lit. podobe: Spomini Staneta Kavčiča; 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Instrumenti; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Neposredno: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30-, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Kompasovi napotki; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. FILMI NA MALEM EKRANU FILM TEDNA Neprilagodljivi GLI SPOSTATI — The Misfits, ZDA 1961 Režija: John Huston □ Scenarij: Arthur Miller □ Fotografija: Russell Metty □ Scenografija: Franck McKelvy □ Glasba: Alex Horth □ Igrajo: Marilyn Monroe, Clark Gable, Montgomery Clift, Eli Wal-lach, Thelma Ritter, James Barton V sredo, 5. julija, ob 14.10, na RAI 1 Dramatični film. Ta sicer »manjši« film v obsežni filmografiji Johna Hustona, ki vsebuje tudi pomembne naslove in mojstrovine kot Malteški sokol, Zaklad sierre Modre, Afriška kraljica, itn., je iz več razlogov dobil svoje posebno mesto v zgodovini ameriškega (in svetovnega) filma. Glavna odlika tega »prekletega« dela je, da je bil scenarij zanj napisan »na kožo« njegovi protagonistki Marilyn Monroe (scenarist je ameriški dramatik in njen takratni soprog Arthur Miller) in njenima soigralcema Clarku Gableu in Montgomeryju Cliftu. Namišljena romantična zgodba o ločeni blondinki (Monroe), ki živi čudaško tovariško - ljubezensko razmerje z vdovcem Elijem Wallachom, osamljenim živinorejcem Gableom in rodeo kavbojem Cliftom, postane po zaslugi bolečega in avtobiografskega prispevka igralcev resnična žalo-igra njunih povoženih življenj. Tako v bolj splošni demistifikaciji značilnih ameriških mitov »uspeha«, »vesterna«, itd., lahko razberemo ganljivo in bridko uprizoritev razdvojenega življenja najbolj bleščečih predstavnikov ameriške ideologije o »obvezni sreči za vse«. Ekspresionistični Mettyjevi črnobeli posnetki čudovito beležijo labodji spev treh velikih hollywoodskih zvezdnikov, ki so v tem filmu najbolj iskreni in brez maske. I PONTI Dl TOKO-RI — The Bridges of Toko-Ri — Mostovi na Toko-Riju, ZDA 1954. V sredo, 5. julija, ob 20.30, na RAI 3. Vojni film. Med vojno v Koreji ameriški letalec Brubaker (VVilliam Holden) upravlja letalo na reakcijski pogon. Po uspešni akciji letalo strmoglavi v morje, pilota pa izvleče na suho helikopterist Mike Forney (Fredric March). Med soborcema se rodi veliko prijateljstvo, tej »igri čustev« se pridruži še Brubakerjeva žena (vedno sijajna G race Kelly). Njihovo brezskrbno skupno doživljanje orientalskega sveta pa je kratkotrajno, kajti Brubaker in Fornay morata oditi v novo, izredno zahtevno in nevarno misijo. Režiser Mark Robson (II colosso d'argilla) je posnel šablonsko in konvencionalno vojno melodramo, kot jih je bilo izdelanih nič koliko v hollywoodski tovarni sanj; kar posebej ovrednoti njegov neizviren film, pa je odlična igra in karakterizacija likov. C A VIDEO NOTES • Oddaja:.............■ Postaja:_______________ ■ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________| 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: La chiave della citta (kom., ZDA 1950, r. George Sidney, i. Clark Gable, Loretta Young) 15.50 Risanke: Evropske pravljice 16.05 Mladinska oddaja: Big Estate 16.55 Odprti prostor 17.15 Danes v parlamentu 17.20 Film: La febbre del petrolio (pust., ZDA 1940, r. Jack Con-way, i. Clark Gable, Spencer Tracy) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Qunat'e bella giovinezza (fant., ZDA 1987, r. Števen Hilli-ard Štern, i. Robert Urich, Lind-say Wagner) 22.05 Dnevnik 22.15 Podelitev lit. nagrade Strega 23.25 Film: Degueyo (vestern, It. 1966, r. Giuseppe Vari, i. Jack Stuart, Dan Vadiš), vmes (0.15) dnevnik RAI 2_________________________ 12.00 Govor Mihaila Gorbačova v evropskem svetu (iz Strasbourga) 13.00 Dnevnik- ob trinajstih 13.30 Rubrika: Trentatre 13.4.5 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45' Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Naniznaka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 Iz parlamenta 16.20 Film: Čontrabbando sul Medi-terraneo (pust., ZDA 1957, h. Richard Thorpe, i. Robert Taylor, Dorothy Malone) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: Marat, terrorista apoli-de (r. M. Bagdadi, i. Richard Bohringer, Marie Trintignant) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Variete: Improvvisando '89 23.00 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.35 Dnevnik in filmske novosti 23.50 Film: Embryo (fant., ZDA 1976, r. Ralph Nelson, i. Rock Hudson) | RAI 3____________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Video Box 14.50 Video fragmenti: Black and Blue 15.15 Dokumemtarna oddaja: Drobci 15.30 SP v sabljanju (iz Denverja) 16.00 Kolesarstvo: Tour de France 17.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.10 Film: La bella di Roma (kom., It. 1955, r. Luigi Comencini, i. Silvana Pampanini, Alberto Sordi) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Nadaljevanka: Odissea (r. Franco Rossi, i. Bekim Fehmiu, Irene Papas, 3. in 4. epizoda) 22.30 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 23.00 Dnevnik - nocoj 23.051 Avtorska TV: Luigi Comencini -I bambini e noi 0.05 Filmske novosti in dnevnik 0.25 Nočna glasba: orkester VViener Philharmoniker (dir. Karl Bohm, Mozart - Nočna serenada K 525) 0.40 Dok. oddaja: Pred 20 leti Vse se razvija iz zamisli, da se znane osebnosti in razni umetniki preizkušajo v nečemu, ki jim ni običajno. In iz te zasnove prijetno uspeva že četrta izvedba poletnega varieteja druge državne televizijske mreže Improvvisando '89 (ob 22.201. Letos jo vodita Ramona delVAbate in Giorgio Mastrota, stalno pa ju spremlja čarovnik Tony Binarelli (na sliki). Med nocojšnjmi gosti napovedujejo atleta Danie-leja Masalo, pevko Amando Lear in italijansko skupino Matia Bazar. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK 11 prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.15 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Le cingue schia-ve (dram., ZDA 1937, r. Lloyd Bacon, i. Bette Davis, Humphrey Bo-gart) 17.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: C est la vie 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle co-pie, 19.45 Čari genitori 20.30 Variete: Bellezze al bagno (vodi Milly Carlucci) 22.30 Kviz: II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: L'anniversario (kom., VB 1974, r. Lind-say Anderson, i. Alan Bates, James Bolam) RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: In časa Lavvrence 9.20 Film: Notte e di (glas., ZDA 1946, r. Michael Curtiz, i. Cary Grant, Alexis Smith) 11.45 Nanizanka: Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nadaljevanka: Febbre damore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Il capitano di Castiglia (pust., ZDA 1947, r. Henry King, i. Tyrone Power, Jean Peters) 23.00 Tenis: turnir v Wim-bledonu (povzetki) 1.00 Nanizanki: Agente speciale, 2.00 SVVAT ITALIA 1___________ 8.30 Nanizanke: Skippy, 9.00 I gemelli Edison, 9.30 La gang degli orsi, 10.00 Superman, 10.30 La terra dei giganti, 11.30 Kronos, 12.15 Mork & Mindy, 12.45 Strega, 13.15 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvi show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Christine la mac-china infernale (srh., ZDA 1984, r. John Car- penter, i. Keith Gor-don, John Stockwell) 22.35 Nanizanka: Starsky & Hutch 23.35 Šport: O nogometnem pokalu Amerike 0.05 Dokumentarec: Cingue anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Sugar (2. del) 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Dodiči rintocchi di terrore (krim., ZDA 1984, r. Emmett Alson, i. Roz Kelly, Kip Ni-ven) 22.30 Variete: Telemeno 22.45 Glasbena oddaja: Caf-fe Italia 23.45 Nanizanka: Insiders ____TMC__________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Vento del Sud 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Amazžoni (pust., ZDA 1984, r. Paul Michael Glaser, i. Jack Scalia) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: 4 per Cordoba (pust., ZDA 1970, r. Paul VVendkos, i. George Peppard, Raf Val-lone) 22.20 Morski športi 22.50 Vesti 23.05 Kolesarstvo: Tour de France 24.00 Film: Lilith la dea del-1'amore (dram., ZDA 1964, r. Robert Rossen, i. VVarren Beatty, Peter Fonda) TELEFRIUU___________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Šport mare 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: Piccolo mondo moderno 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi, 20.30 Il neromuove 22.00 Dok. oddaja: Pan 23.00 Rubrika o kolesarstvu 24.00 Dnevnik, nato dražba 1.00 Inf. oddaja: News TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi SLOVENSKE MREŽE V Ž A R \ S C U RTV Ljubljana 1_______________| 16.35 Video strani 16.45 Poletna noč: nadaljevanka Schwarzwaldska klinika, 17.35 nanizanka Hooperman (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Bendji (5. del) 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.19 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.24 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Po vest o dveh mestih (C. Dickens, scenarij Arthur Hopcraft, r. Philippe Mon-nier, i. James Wilby, Xavier De-luc, 1. del) 21.10 V spomin Countu Basieju 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Inf. oddaja za goste in tujine 22.30 Poletna noč, vmes inad. Schvvar-zwaldska klinika (34. del) in nan. Leteči cirkus Monthyja Pythona (5. del) RTV Koper____________________| 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: turnir VVimbledon (posnetki) 15.00 Tenis: turnir Wimbledon, ženski polfinale (neposredni prenos) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis: turnir VVimbledon 20.30 Športna oddaja: Sportime 20.45 Tenis: turnir VVimbledon (posnetki dnevnih srečanj) 22.15 TVD Novice 22.25 Kolesarstvo: Tour de France (povzetki druge etape) 22.45 Nogomet: pokal Amerike, Ko-lumbija-Paragvaj (prenos iz Salvadorja) RTV Ljubljana 2________________ 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Čas, ki živi: Prva slovenska partizanska brigada 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert: kvartet godal 20.50 Oči kritike 21.00 Mostovi RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevni ik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Križem po svetu; 9.15 Ot roški kotiček: Lov za ukradenimi milijoni (4. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču; 11.30 Pisani listi; 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 MPZ Srečko Kosovel iz Ajdo vščine; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki; 16.00 Koroški portreti, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba, 13.30 Do štirinajstih; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Merkurček; 1:5.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Radiofonska delavnica; 19.35 Lahko noč, ot roci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.0Š Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU »Tu quoque...« »Tu quoque Brute, fili mi...« Tako naj bi po pričevanju zgodovinarjev vzkliknil Julij Cezar, preden se je v krvi zgrudil kot žrtev skupine zarotnikov. Citat se nespoštljivo vsiljuje v tem času, ko so časopisi še vedno polni polemik zaradi televizijskih reklamnih vložkov, ki prekinjajo filmske predstave in razbijajo ritem, ki ga je delu dal avtor. Toda televizijske hiše, predvsem zasebne, niso edine, ki ravnajo nespoštljivo s filmi. Tudi letalske družbe - tu quoque -niso včasih nič manj krute. To je na lastni koži okusil režiser filma Rain Man, ki je bil pred nedavnim nagrajen s številnimi oskarji. Za potrebe letalskih družb, ki predvajajo filme na daljših progah, so film Rain Man skrajšali za nekaj minut. V »letalski« verziji namreč ni scene, v kateri Dustin Hoffman noče na. letalo, ker je »tako potovanje prenevarno«. Bratovo ugovarjanje Hoffmana ne prepriča in v dokaz »nevarnosti« navede vse nesreče, ki so se pripetile v letu 1987. Potnikom scena ni bila všeč, trdijo letalske družbe. Zato so pri družbi Sony Trans Comp, ki skrbi za predvajanje filmov med letalskimi poleti, sceno kratko malo rezali kljub pretestu režiserja, ki trdi, da je bil film okrnjen, ker je »inkriminirana« ena od glavnih scen. Med letalskimi družbami je ena sama izjema: avstralska Ouantas je sklenila, da bo vrtela film v celoti, brez vsakršne cenzure. Ali so avstralski businessmeni bolj občutljivi za umetnost? Nikakor ne. Razlog je povsem drugačen: v filmu Hoffman-Rai-mond omenja družbo Ouantas kot eno od redkih, katerih letala niso strmoglavila. CHRISTINE LA MACCHINA INFERNALE — Christine, ZDA 1983. V četrtek, 6. julija, ob 20.30, na Italia 1. Znanstvenofantastični film. 41-letni ameriški režiser, scenarist, montažer in , filmski glasbenik John Carpenter je dobro poznan vsem ljubiteljem znanstvenofantastičnega in tudi zgolj fantastičnega filma. Zato je marsikakšen naslov v njegovi filmografiji (od Napada na 13. policijsko postajo do Halloweena in od Megle do Bega iz New Yorka) že postal tako rekoč kultni film. Tudi srhljiva zgodba o skrivnostnem avtomobilu Christine sodi v ta seznam. Sramežljivi sedemnajstletnik Arnie (Keith Gordon), ki je zaprt vase in ima težave v odnosu z drugimi, se močno in skoraj bolezensko naveže na... avtomobil znamke Plymouth Fury '58. Toda Christine - to je ime avtomobila - ima razburljivo preteklost. Že med izdelavo se je delavec smrtno ponesrečil v tovarni in tudi družina prejšnjega lastnika je umrla v čudnih okoliščinah... f \ VIDEO NOTES Oddaja:,_______________ Postaja:___ ___________ ■ ITALIJANSKE TV MR E Z E RAI 1_________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: Tom, Dick e Harry (kom., ZDA 1941, r. Garson Kanin, i. Ginger Rogers, Burgess Mere-dith) 15.35 Zanimivosti: Action Now 16. 5 Miting - Rimini '88 16.55 Mladinska oddaja: Big Estate 17.45 Danes v parlamentu 17.50 Film: La telefonista (kom., It. 1932, r. Nunzio Malasomma, i. Isa Pola, Sergio Tofano) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Incompreso (dram., ZDA 1984, r. Jerry Schatzberg, i. Gene Hackman, Henry Thomas) 22.05 Dnevnik 22.15 Variete: Oualcosa di nuovo alla corte dei Medici 23.00 Nočni rock 23.30 Rubrika: Effetto notte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti | RAI 2______________________________ 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 IP v plavanju (iz Genove) 17.00 Iz parlamenta 17.05 Film: Gran varieta (kom., It. 1954, r. Domenico Paolella, i. Maria Fiore, Alberto Sordi, Vit-torio De Sica) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Poletni variete: Cocco 22.45 Dnevnik - nocoj 22.55 Aktualno: La penisola del tesoro 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: I diavoli verdi di Monte-cassino (vojni, ZRN 1958, r. Ha-rold ReinI, i. Jochim Fuchsber-ger, Elma Karlowa) RAI 3________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Video Box 14.45 SP v sabljanju (iz Denverja) 15.15 Kolesarstvo: Tour de France 16.30 Video fragmenti: Black and Blue 17.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.10 Film: I piaceri dello scappolo (kom., It. 1960, r. Giulio Petroni, Sylva Koscina, Maria Merlini) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: VVho? Luomo dai due volti (krim., ZDA 1974, r. Jack Gold, i. Elliott Gould, Trevor Hovvard) 21.55 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.30 Dnevniik - nocoj 22.35 Aktualno: Specialmente sul tre 23.15 Petkov boks 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Nočna glasba: violinist Mark Neikrug in pianist Pinchas Zii-kermann (Brahmsov Scherzo v c-molu) 0.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti Z nostalgijo k italijanski popevki 60. let Točno teden dni po trenutku, ko so se z malega ekrana poslovili Raffaellini sanjski princi, je petkov večer že oddan drugemu varieteju. Torat gre za povsem glasbeni poletni niz z naslovom Una roton-da sul mare (ob 20.30 na Canale 5). Ze od vsega začetka je namig zelo jasen: variete bo predvsem nostalgično obujanje italijanskih popevk 60. let, seveda s sodelovanjem pevcev. Vodili pa ga bodo Red Ronnie, Massimo Boldi, Marco Predolin in Teo Teocoli (na sliki). ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.15 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Mercanti di uo-mini (krim., ZDA 1949, r. Anthony Mann, i. Ri-cardo Montalban, George Murphy) 17.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: Cest la vie 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle co-pie, 19.45 Čari genitori 20.30 Variete: Una rotonda sul mare 22.30 Kviz: II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanžo Show Estate 0.45 Film: Night kili (krim., ZDA 1983, r. Ted Post, i. Robert Mitchum, Tina Menard) RETE 4 8.30 Nanizanka: In časa Lawrence 9.20 Film: Oltre il confine (pust., VB 1958, r. John Gilling, i, Jack Palan-ce, Anita Ekberg) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre damore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: La lunga ombra gialla (krim., ZDA 1969, r. Jack Lee Thompson, i. Gregory Pečk, Anne Heywood) 22.25 Tenis: turnir v Wim-bledonu (povzetki) 0.25 Nanizanki: Agente speciale, 1.25 SWAT ITALIA 1 8.30 14.00 14.15 15.00 16.00 18.00 20.00 20.30 22.20 23.05 Šport: O nogometnem pokalu Amerike 23.35 Tednik: Grand Prix 0.45 Nanizanki: Taxi, 1.15 Kung-fu ODEON Nanizanke: Skippy, 9.00 I gemelli Edison, 9.30 La gang degli orsi, 10.00 Superman, 10.30 La terra dei giganti, 11.30 Kronos, 12.15 Mork & Mindy, 12.45 Strega per amore, 13.15 Simon & Simon Megasalvi show Deejay Beach Nanizanka: Ralph su-permaxieroe Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide Risanka: Siamo fatti cosi Film: Occhio alla pen-na (pust., It. 1982, r. Michele Lupo, i. Bud Spencer, Joe Bugner) Aktualno: Sapore d'es-tate 13.00 15.30 17.30 19.30 20.30 20.45 22.30 22.45 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo Sugar (2. del) Variete: Telemeno Film: Pover'ammore (kom., It. 1982, r. Vin-cenzo Salviani, i. Car-melo Zappulla) Variete: Telemeno Film: Ninja, i guerrieri di fuoco (pust., Filip. 1987, r. Bruce Lambert, i. Glen Carson, Peter Davis) TMC 118.00 Aktualno: TV donna 119.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro Vesti: TMC News Film: I ragazzi della compagnia C (vojni, Hong Kong 1977, r. Sidney J. Furie, i. Stan Shaaw, James Can-ning) Vesti - nocoj Kolesarstvo: Tour de France 24.00 Film: Xanadu (dram., ZDA 1976, r. Lee Philips, i. Martin Sheen) 20.00 2:0.30 22.45 23.00 TELEFRIULI 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Vento del Sud 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: Sceriffo Lobo 16.00 Film: In mon.tagna šaro tua (kom., ZDA 1942, r. Irving Cum-mings, i. Betty Grable, Cesar Romero) 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il santo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Il nero muove 21.30 Informativni tednik: Tigi 7 22.00 Rubrika: Motor news 22.30 Dnevnik, nato dražba 23.30 Rubrika: Il salotto di Franca 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4 SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________ 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika, 17.25 nan. Leteči cirkus Monthyja Pythona (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: nanizanka Nevarni zaliv (7. del) 18.40 Glasba narodov: Filipini 19.10 Risanka 19.19 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.24 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Naše akcije 20.15 Dok.: V hribih se dela dan - Od gora k morju (8. in zadnji del) 21.00 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, i. Dennis Farina, Anthony Denison, 5. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (35. del) 24.00 Film: Kakor veš. in znaš (kom., ZDA 1980, r. Hal Ashby, i. John Voight, Burt Young, Ann Mar-gret, Bert Remsen) RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box (pon.) 14.00 Tenis: turnir VVimbledon, moški polfinale (neposredni prenos) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis: turnir VVimbledon 20.30 Športna oddaja: Sportime 20.45 Tenis: turnir VVimbledon (povzetki dnevnih srečanj) 22.15 TVD Novice 22.25 Kolesarstvo: Tour de France (povzetki tretje etape) 22.45 Nogomet: pokal Amerike, Čile-Urugvaj (prenos iz Goianie) RTV Ljubljana 2________________ 19.00 Čez tri gore... Kvartet Savski val in harmonikar Lojze Travnik 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Skupščinska kronika 20.55 Radenci '89: plesni orkester RTV Priština 21.20 En avtor, en film - retrospektiva filmov Krste Papiča 21.45 Film: Pinky (ZDA) RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.2Ct Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Pravljica o črkah (V. Vukmirovič); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v občinskem'gledališču v Tržiču; 11.30 Pisani listi; 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi; 12.40 Folklorna glasba, vmes Glasbeni listi; 13.20 Poletni mozaik, vmes Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Koncert za srca in orkester; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z... ; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do ptiri-najstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano 10.00 Pregled tiska; 10.05 Naj lepših 7 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA Amii Stewart HER GRE ATEST HIT S Temnopolta Amii Stewart je že pred časom zapustila glasbeno sceno, istočasno pa tudi odkrila, kako živeti v brezdelju in kljub temu služiti: Bonnymove Musič ji je namreč omogočila izdajo albuma Her Greti test Hit s. Gre za zbirko njenih najboljših pesmi, in kaže, da so take izdaje zadnje čase zelo v modi. Očitno primanjkuje originalnih idej in se zato vsi usmerjajo v ponatise best-sellerjev ali antologij. Zelo priljubljene pa so postale tudi stare uspešnice v sodobni priredbi. Vsekakor moram podčrtati, da je Amii Stewart ena redkih disko pevk, ki razpolaga z odličnim glasom, izreden je tudi njen razpon, zato imajo vse pesmi nekaj posebnega in se Amii razlikuje od drugih, mogoče bolj znanih kolegic. V albumu boste našli vse najbolj priljubljene hite od Knock On Wood do Light My Fire, pa do zadnje uspešnice Jealusy, ki je na svetovnem trgu požela velik uspeh. Še vedno dobro poslušana je tudi balada Only A Child In Your Eyes. Upajmo, da bo Amii Stewart v kratkem izdala tudi kaj novega. Pesmi v albumu so: Knock On Wood, You Really Toched My Heait, 137 Disco Heaven, Paradise Bird, My Guy My Girl, Light My Fire, Only A Child In Your Eyes, Step To In The Loveline, Ash 48, Jealousy. LA TELEFONISTA — Telefonistka, Italija 1932. V petek, 7. julija, ob 17.50, na RAI 1. Filmska komedija. Nadaljuje se na RAI 1 vsakodnevni »primerjalni pregled« med hollywoodskimi in cinecittajevskimi zvezdniki. Banalni lahkotni komediji režiserja Nunzia Malasomme, ki prikazuje brezskrbno sanjarjenje šarmantnih telefonistk in njihovo prijazno kramljanje s telefonskimi abonenti v Italiji 30. let, neposredno odgovarja hollywoodska komedija Tom, Dick e Harry režiserja Gar-sona Kanina iz leta 1941, na sporedu istega dne, ob 14.10, vendo na RAI 1. Elegantnemu šarmu nekdanje zvezde »filma belih telefonov« Ise Pola, ki nastopa z znanima partnerjema Luigijem Cimaro in Sergiom Tofanom, se tako zoperstavlja živahni in žuboreči temperament Ginger Rogers, ki je prav tako telefonistka in ne ve, koga bi izbrala med tremi možnimi zaročenci: resnobnega uradnika Toma, milijarderskega občudovalca Dicka ali idealista brez ficka Harryja. z ; \ VIDEO NOTES Oddaja:||_......1...-_- Postaja:_______________ Ko govorimo o njem, govorimo tudi o afriški glasbi, ki se pojavlja kot nova zvrst, ne več kot ritmična sestavina drugih glasbenih zvrsti, ampak suvereno samostojna, kot nakakšna world mušic, ki osvaja poslušalce s svojo neposrednostjo in radostjo. In še govorimo o glasbi, ki opozarja na zatiranje ljudstev in posameznikov ter postane tako izraz protesta, osveščanja mladih. Vse to predstavlja Voussou N'Dour, senegalski glasbenik, ki se je začel pojavljati ob velikih zvezdnikih na koncertih Amnesty International in na manifestacijah za Nelsona Mandelo. Lani je spremljal svetovno turnejo Petra Gabriela (skupaj na sliki), letos so mu poverili otvoritveni koncert Amnesty International. Trenutno je na turneji po Evropi in je s svojo skupino Super Etoile nastopil tudi v Rimu. Voussou N'Dour ima več odlik, predvsem to, da postane vsak njegov koncert praznik radosti. Najprej se oglasi »tarna«, boben, na katerega igra njegov dolgoletni sodelavec Assane Thiam. Tama vabi k obredu, tarna kliče k plesu, njegov ritem ustvarja vzdušje. Glasba, ki jo nato ponuja Voussou, je nekakšna zmes reggeaja, jazza in popa. On jo imenuje kar »mbalax«, kar pomeni ritem, rad doda, da je mbalax zmes raznih zvrsti, morda pa tudi vse te zvrsti vsebujejo mbalax. Tako ustvarja povezavo med afriškimi koreninami in sodobno glasbo, tako se izročilo izraža v neki novi obliki, ki se v svojem radostnem izrazu izogiba vseh intelektualističnih obdelav. Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Radio: Sergej Verč Glasba: Boris Devetak Foto: Križmančič, Magajna, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.