OBVEZNI
IZVOD
MAJ
2009
REŠETO
GLASILO OBČINE RIBNICA	29. maj 2009, letnik XIII
Prva sončna elektrarna na Ribniškem
Pakiževa in njunih 60 let poroke
Aleš Lampe:
Panevropa mi je domača
Franci Andoljšek:
S kolesom okrog države
Obnova Marofa se je začela
Postanite inženir lesarstva
lO let ribniških LIONOV
Največji kres na ribniških tleh
COPEX
O VTO D E L I
Zdaj tudi v Ribnici!
V stavbi tehničnih pregledov Ob železnici 2, 1310 Ribnica
T: 01 /836 10 10
Delovni čas:
Pon.-Pet.: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 - 13.00
VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE
O,	fejst ženska je bila, ko je bila še mlada, in lepe noge je imela! Prvič sem jo zagledal na vlaku na maškaradno nedeljo, ko sva se s kolegom vračala iz kina v Kočevju in iskala kaka simpatična dekleta. Kar naenkrat mi namigne, da je gori ena ‘štole1.
Sem jo šel hitro poiskat, k sreči je bil takrat vlak bolj prazen. In jo zagledam - takoj sem pogruntal, da je mislil njo. Gledal sem jo bolj od strani in tuhtal, kako jo bom ogovoril. Jo vprašam: gospodična, smem vprašati, kam se peljete? V Dolenjo vas, mi odvrne. Joj, sem si mislil, malo časa imam, moram hitro začet. Izstopila sva na postaji v Lipovcu in sem jo takoj vprašal, če jo smem pospremit. Nič kaj zadovoljna ni bila videti, a sva šla z vlaka dol kot prava mož in žena. A ko sva prišla do prve hiše, je izginila!
SVA SE LJUBILA, LJUBEZEN PILA, TAKO DA ZA POVEDATI NI BILO!
Pakiževa zakonca z Brega sta med naj starejšimi na Ribniškem - novembra letos bosta praznovala 60 let skupnega življenja.
Poroke na podeželju nekdaj niso bile tako pompozne in tako sta se tudi Jože in Frančiška Pakiž (on z Brega, ona iz Dolenje vasi, kjer se je po domače reklo Pr Skončevih, ker so živeli skonca vasi) poročila skorajda mimogrede.
V soboto, 19. novembra 1949, sta se skupaj s še dvema paroma poročila civilno v Ribnici, drugi dan, v nedeljo, pa sta z vlakom odpotovala v Ljubljano, kjer ju je pričakal njen brat duhovnik. Razkazal jima je mesto, ju odpeljal celo v muzej, nato pa v frančiškansko cerkev, kjer ju jo poročil. Našel je tudi primerne priče, po poroki pa so odšli k Figovcu na kosilo.
Mama Frančiška se spomni poročne obleke iz temno rjavega žameta z rumeno vezenino, ki jo je naročila pri šivilji v Kočevju, očetu pa je obleko, za katero blago si je sam izbral, sešil Pezin z Brega. Ko sta se še isti dan vrnila, so ju domačini na Bregu pričakali s harmoniko in pojedino, nato pa se je ‘ta mlada' vselila v novo domovanje, kamor je prinesla veliko balo: celo spalnico z omaro, kredenco, posteljnino, kuhinjsko mizo, pomivalno korito (in to pravo omaro z več koriti, a ni stala notri, ker je bila prevelika), vso posodo, prtičke ... Pričakali so jo tudi trije bolni ljudje - moževa sestra, mama in teta. Kar takoj se je morala lotiti posla, zraven pa še pomagati možu na četrt grunta, zakaj jutro se je lovilo že ob štirih, ko se je naredil dan. Nikoli nismo nikamor šli, sta potarnala, skozi je bilo treba le delat in delat. Enkrat samkrat sta šla na morje za en samcat dan, »pa še takrat sem moral spati diagonalno, do vogala do vogla, ker je bila soba tako majhna. Vso noč so me nadlegovale stenice in potem, ko sva se enkrat okopala, sem komaj čakal, da se z avtobusom nazaj.« Ob nedeljah sta otroke na kolesih peljala v Dolenjo vas, k njenim domačim, in to je bilo vse. Ko sta bila mlada in samska, sta se vendarle zelo rada družila.
VČASIH JU JE BILO LUŠTNO POSLUŠATI, KO STA NA SIMPATIČEN NAČIN NIZALA SVOJE SPOMINE. PRAVIJO DOMAČI, ZDAJ PA OČETA IZDAJA SLUH (NE PA BISTROST), MAMO PA JE IZDALO TELO IN JO PRIKLENILO NA POSTELJO. TODA PRAV VEDNO JE GOSPA FRANČIŠKA PRIPRAVLJENA ZAPETI PESEM, DA LE KDO ZAČNE..
Frančiška je imela prijateljice, s katerimi so pele, molile, spale en dan pri eni, drugi dan pri drugi in se prešerno pomenkovale. »Zdaj je pa tako, da človek človeka ne mara,« je pogodrnjal gospodar Jože, ki se nikoli ni motoriziral. Vsak dan, pri svojih 88 letih, vztrajno kolesari in prihaja z Brega v Ribnico, ker si rad ogleduje tudi hiše, v katerih je delal kot električar. »Koliko je hiš v Ribnici in v redko kateri nisem napeljeval elektrike! Tudi v vaši sem jo,« mi reče. »V dosti hišah sem kaj našel, ko sem vrtal luknje. Bila je vojska in so skrivali blago. Dam roko dol, pa privlečem ven zlatnino. Joj, skozi so mi bili hvaležni, da sem jo našel in jim jo dali« Obrt je Pakiževemu prav prišla tudi ob poroki, saj so 60 let nazaj starši svojim hčeram govorili, naj si najdejo kakega takega z ‘antverkom’ - ki ima obrt, pa da je ‘uhrn’. »Sem dobila pravega, ja. Samo moj ni bil nikoli skop, vedno mi je dal ves denar, ki ga je zaslužil,« pove zdaj 85-letna Frančiška, ki večidel bolehna leži v postelji. Želela se je šolati in opravila je celo izpit na klasični gimnaziji, 'toda oča so ji djali, daje močna in da mora na kmetiji ostat.' Med petimi otroki, sta dva fanta mlada umrla, ona pa je bila med dekleti najstarejša. Tako je garala kot mlada, »in ko sem prišla na Breg, se je garanje nadaljevalo«.
Poročila sta se za tiste čase dokaj pozno, on je bil star 28, ona 25, a poroke je takrat zadržala vojna. Nekdaj pa so se poročali zelo mladi. »Okrog 20. leta je ženska morala od doma, kot gnoj od hiše,« tako so govorili. Navada je tudi bila, da so ostarelim devicam in dekletom nastavili ploh na vhodna vrata, tako da ji je ta padel na glavo, ko jih je odprla. »Oh, oh, spet bo vlekla plohi smo ji vpili, če se do pusta ni uspela poročiti,« je povedal oče Jože, ki je bil precej navihan. Sam pravi, da seje delal tudi malo frajerčka in je tako nosil očala s samo eno šipco. Tako, za hec.
Ah, ja, zaključek čakate.
Kako jo je našel, če je pa izginila za prvim vogalom? Seveda jo je, in 60 let že živita skupaj.
Ko je kot električar napeljeval elektriko po Dolenji vasi, je prišel tudi v njihovo hišo. Ni je spoznal, ona pa njega je. »Nekam rdeča je postala v obraz,« je tudi on opazil. Ko pa je oče dejal, da je njegov sin duhovnik, se mu je posvetilo. Nato je očeta ves čas pošiljal ven, da je iskal kakšne primerne pripomočke za napeljavo elektrike, da je bil lahko na samem z njo. In jo vpraša: A ste vi tista, ki sva skupaj izstopila v Lipovcu? Prikima. Če vas veseli, vam lahko pišem. In je rekla DA.
Zakaj da je zbežala?
Ker ji v tistih časih ni bilo dovoljeno kar družiti se z nepoznanimi fanti...
Ji je bil pa ‘preč’ všeč ...
S Pakiževima sem se pogovarjala in fotografirala Alenka Pahuue
Stare fotografije so last zasebnega arhiva Pakiževih
Jože Pakiž v mladih letih, ko se je Frančiška Pakiž, rojena Merhar,
RAD LEPO NOSIL IN NAGAJIVO OBNAŠAL KOT ELEGANTNA GOSPODIČNA
II ff/i
MAJA
p	PIŠEMO:
c7 Zö/o/gfS
Novice iz doline
Podpisana pogodba za obnovo Marofa	4
Nove parcele v Hrastju	4
Pahor obiskal spomenik tigrovcem	5
OSTAJAMO JUGOSLAVIJA V MALEM
»Slovenija je najbolj obdavčena država na svetu? Prav.
Zdravstvo kljub temu v riti? Prav.
A vinjetam se je podvojila cena? Kul.
A DDV bi šel gor? Fino.
A da imamo čist u riti ceste? Ja, hudič, no.
A daje šlo 150 milijonov preveč za en tunelček? Ja, šment, glavno da je nekdo pošteno zaslužil na razpisu ...
Kazni bodo šle za 100 % gor? Ja, saj prav...
Pogovor meseca
Jože Andolšek,
lastnik prve sončne elektrarne na Ribniškem 6
V središču
Se vedno toleriramo nasilje v družini	8
Postanite inženir lesarstva	8
Pomagajmo si!
10 let ribniških lionov	9
Kulturne drobtinice
Ribnico gledam s srcem	10
O Zmagi Kumrovi	11
Brskamo po starih arhivih	12
Zgodbe ribniških ljudi
60 let zakoncev Pakiž	2
Jekleni Fric s kolesom okrog Slovenije	35
Panevropejec Aleš Lampe	36
Forumska razprava na netu je izhodišče za moje kratko razmišljanje, ker slikovito povzema klasično slovensko logiko, ki štrli ven prav v tem recesijskem času. Res smo Slovenčki.
Da je kriza, da naj šparamo, so nam rekli vrhovni. Hrvatje so takoj dvignili transparente in šli na ulico, rekoč, naj vrhovni začnejo pri svojih glavah, ker tam riba najbolj smrdi. Niso nič dosegli, a so se vsaj oglasili. V demokraciji je pač tako, da svoje nezadovoljstvo jasno in glasno izraziš.
Ko sem pri nas prvič slišala, da naj bi šle vinjete s 55 na 95 eur, sem pa slišala Slovence reči: Normalno, saj zdaj so bile prepoceni.
Bencin plačujemo naj dražje v Evropi (pa mi spet eden hitro reče, da je v Italiji še dražji) - nam je zlezel nad evro za liter, medtem ko se nafta po svetu še vedno ceni. Na ta način si država že vseh 17 let obstoja, na račun in žepe izključno domačih ljudi, polni blagajno skozi pipec, skozi kravjo rit pa spušča denar, ki bi ga lahko prislužila npr. od mednarodnih tovornjakarjev, ki uničujejo naše ceste, za bencin pa zapravljajo v tujini. To je le en primer. Nesmiselno je nadaljnje dokazovanje, če pa narod očitno še ima denar, ki ga lahko pogreši, ali pa voljo, da vse tako brezvoljno prenaša.
Navajeni vsega slabega (a očitno ne preslabega) več ne zaznamo nevarnosti, ki nam spet grozi, da bo v podobi zastrašujoče krize spraznila naše žepe. Tako kot Srbi, ki se požvižgajo na vsako krizo, ker so v njej že od pamtiveka. Ti so se smejali ob slabih napovedih - z dna pač ne moreš pasti na dno.
Slovenija je ostala Jugoslavija v malem. Logika vdaje je permanentno zasidrana od Triglava pa do Vardarja. Sicer pa drži. Loputaj po tistem, ki se pusti.
Če bi bila vladarica, bi si za narod izbrala pridne Slovence. Toliko in tako zagnano delajo, da še opazili ne bi, kako očitno bi jim spulila vsak zasluženi evro. Pridne čebelice bi letale gor in dol, nalagale med - jaz bi ga pa jedla.
Urednica
Razpisi	13
Vaščani Hrovače in Otavic vas vabimo na praznovanje 100-letnice cerkve Svete trojice v Hrovači.
Slovesno mašo bodo darovali domači duhovniki 7. junija ob 10. uri. Po slovesni liturgiji bomo vaščani pripravili pogostitev z domačimi dobrotami. Vabljeni v obnovljeno cerkev!
J
it
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Pete h, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto@t-2.net Izid naslednje številke: 30. junij 2009
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu.
D
Gradivo za naslednjo številko oddajte do 17. junija 2009 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Pri sv. Roku naredili največji kres na Ribniškem
5
aiMiniOcz 2?ri aEOEy%.of%i
Obnova Kočevje bo kot najugodnejša med tremi izvajalci, ki so se javili na razpis, obnavljala staro grajsko pristavo na Marofu, ki bo preurejena v rokodelski center. Direktor Franc Rupnik niti najmanj ne dvomi, da bodo 1400 kv. m. prostora uredili do 31. julija 2010, ker obnova ne bo gradbeno zahtevna, vendar del ne bodo dokončali prej, ker tako zavezuje pogodba, ki jo ima Občina Ribnica z Evropskim skladom za regionalni razvoj. Ta bo projekt sofinanciral z 891.155 evri, pogodbena vrednost vseh del pa znaša 1,1 mio evrov.
Dela se bodo začela kmalu po pod-
pisu pogodbe, ki je bila v sejni sobi občine 21. maja. Obnavljalo se bo pritlični, nadstropni in mansardni del. Iger so planirane rokodelska, kiparska in likovna delavnica, stalna razstava tekoče produkcije suhorobarskih in lončenih izdelkov, dokumentacijski center, večnamenska dvorana, študijski prostori, pisarne za zaposlene ter svetovalno in informacijsko središče. Župan Jože Levstek je poudaril, da bo to projekt ribniško-kočevske subregije, torej regionalen in ne samo lokalnega značaja.
Tekst in foto A. Fahulje
Problem mladih družin -STANOVANJSKA STISKA
"Sva mlad par iz Ribnice in si želiva ustvariti družino, a že na samem začetku sva naletela na mnogo težav. Stanovanja si namreč ne moreva kupiti, saj so predraga, in tudi čas za kredite ni ugoden. Da bi šla v najem stanovanja, morava nanj čakati tudi do pol leta, saj so večina že vnaprej oddana in jih je v ta namen bolj malo. Dolgoročno bi si zgradila hišo, a žal pri iskanju parcele naletiva na mnogo ovir. V Občini Ribnica je zelo malo zazidljivih parcel, večina se jih sploh ne prodaja, pa še tista, ki se, so draga, saj je cena kvadratnega metra od 30 do 50 EUR + komunalni prispevki 12 EUR/kv.m. Moti naju, da so naselja urbanistično nedokončana, velik vpliv monopola pri odkupu zemlje in slabo upravljanje z nepremičninami Občine Ribnica.
Tako vsepovsod naletiva na gluha ušesa in se sprašujeva, kdaj in na kakšen način se bodo rešile težave, s katerimi se srečujeva. In ali se bodo tako mlade družine morale odločiti za življenje v krajih, kjer so zanje pogoji bistveno boljši? V imenu številnih parov vas tako opozarjava na perečo problematiko in vas ob tem prosiva za reševanje le-te. "
Pismo je priromalo v uredništvo Rešeta, ki je sicer o tem že pisalo, toda ponovno smo vprašanje naslovili na občinske in druge strokovne službe, tako da odgovor pričakujemo v naslednji številki.
NOVE RAZPOLOŽLJIVE PARCELE V HRASTJU
Se še spomnite, s katerimi besedami so svetniki pospremili nastajanje nove soseske v Ribnici - ribniški Beverly Hills-, saj naj bi komunalni prispevek tam dosegel vrtoglavih 50.000 evrov? Gre za Hrastje, kjer je prostora za 250 hiš, stoji pa jih zdaj 14, čeprav je bil zazidalni načrt sprejet že leta 1991. Po novem bo občina komunalno uredila prostor še za nadaljnjih 12 hiš.
Do junija letos bo končanih 120 metrov ceste v makadamski izvedbi, v drugi fazi pa še novih 70 metrov. Urejena bo celotna načrtovana infrastruktura, v t.i. nadstandardni izvedbi, ki je seveda ceno komunalnega prispevka temu primerno zvišala - novi prebivalci bodo imeli 6- metrsko cestišče, hodnik za pešce in kolesarsko stezo.
Omenjena ureditev bo občino stala 68.000 evrov, saj bo del finančnega bremena nosilo Elektro Kočevje, ki bo postavilo nov transformator in tako daljnovodi ne bodo šli nad hišami, ampak pod zemljo. V nadaljevanju Občina predvideva tudi izgradnjo biološke čistilne naprave.
Tekst in foto Alenka Pahulje
V Hrastju že stoji 14 hiš in | POČASI SE RAZPOZNAVA TUDI PODOBA NOVEGA NASELJA.
..
■■■»■■H
Rešero
IZPOD ZUPANOVEGA PERESA
Spoštovane, spoštovani!
Življenje vsakega naroda je polno vzponov in padcev, tako je tudi z nami Slovenci. Hrepenenje, ki smo ga končno uresničili z osamosvojitvijo, nam je dalo novega zagona in energije, vendar je ostal grenak priokus, da si v tem času nismo znali seči v roke in priznati svoje napake ter preseči svoje sebične razloge za še en NE, za dosego sprave. Škoda. 16. maja sem imel priliko spregovoriti nekaj besed ob praznovanju društva TIGR na Mali gori:
Domoljubje, svoboda. V vseh časih, sistemih, zavesti ljudi. V Sloveniji te vrednote živimo in branimo s svojim življenjem. Ni slučajno, da je bila narodna zavest tako močna na Primorskem zaradi njihove ogroženosti pod agresivnimi tujimi narodi. Prvi strel in upor proti agresorju v drugi svetovni vojni pa je organizacija TIGR prinesla v ribniške gozdove. Ponosni smo, da smo tako postali pomemben del naše zgodovine. Kot ljudje, znani po podjetnosti in iznajdljivosti, smo to dejanje znali vplesti tudi z našo - ribniško simboliko. Zelo dobro vemo, da svoboda ni danost, v kateri lahko le brezmejno uživamo, temveč je obveznost, katero živimo in
vsak dan moramo dokazati, da smo svobode vredni.
To vemo kot potomci naših prednikov, ki so v najtežjih časih, davnega leta 1492, od cesarja Friderika III. dobili pravico - patent za prodajo suhe robe, ki so jo tedaj lahko prodajali po celotnem cesarstvu, v nadaljevanju pa so poti segale celo do Indije. Dobili so svobodo, vendar hkrati tudi obveznost, da jo izkoristijo, če želijo preživeti. Svoboda žal ni brez žrtev.
In to sporočilo velja tudi za sedanjost.
V današnji recesiji, ki je predvsem recesija osnovnih človeških vrednot, je še kako pomembno, da se spominjamo in učimo iz preteklosti. Tudi recesija je nekakšen agresor, ki za spremembo od agresorjev z orožjem prihaja po tiho in veliko bolj zvito. Ponuja materialno blagostanje, dobrine in mnogo svetlečih se pisanih balončkov. V zameno vzame - človeka. Če smo se včasih srčno uprli agresorju z orožjem, se mu moramo danes upreti z znanjem, inovativnostjo, enotnostjo in predvsem
človeškostjo. Le na ta način bomo dokazali, da smo razumeli nauk, ki nam ga je dala naša zgodovina. Tako bomo svobodo in domoljubje najbolj približali njunemu pravemu pomenu.
Enotnost, ki smo jo Slovenci dosegli v času slovenske pomladi, v času plebiscita za samostojno Slovenijo, je prava pot za naš nadaljnji razvoj in pravi odgovor za današnji čas. Družila nas je ista ideja in družila nas je enotna narodna zavest. Če je osamosvojitev demonstrirala moč enotnosti naroda, in to jemljemo kot znano dejstvo, potem naj bo recesija izziv, ki jo bomo v prihodnosti premagali z znanimi dejstvi. TIGR-ov odpor, neobremenjen z vsakršnim ideološkim balastom, pa eden od glavnih stebrov, v iskanju preseganja delitev iz preteklosti in doseganja narodne sprave.
župan Jože Levstek
PRVA OBOROŽENA BITKA NA SLOVENSKEM POTEKALA V RIBNICI
Čeprav je bila prva, je bila dolgo zamolčana in je svoje zgodovinsko mesto našla šele v samostojni Sloveniji
V ribniški Veliki in Mali gori sta se odvijali prva in največja slovenska bitka proti okupatorjem, skupaj s Kočevsko pa je Dolina zaznamovana tudi s povojnimi poboji. Med stroko je zato živa ideja, da bi shranili pripovedi še živečih iz tedanjega obdobja ter tako prispevali k morebitni tihi spravi, slavnostni govornik je bil tokrat kar sam predsednik vlade
Borut Pahor (v sredini).
64 let bitke pri Jelenovem žlebu smo obeleževali prejšnji mesec, 16. maja pa smo se odpravili k spomeniku trem tigrovcem na Mali gori, ki so se 13. maja 1941 spopadli s 34 italijanskimi vojaki in orožniki. Za razliko od prejšnjih let je bilo tokrat na obisku le malo Primorcev - komaj dva manjša avtobusa, je pa bilo prisotnih toliko več političnih funkcionarjev in medijev. Slavnostni govornik je bil sam predsednik vlade Borut Pahor, ki je »sveto prepričan, da bomo premagali probleme sedanjega časa«. Dotaknil se je namreč tudi recesije in opomnil, da ne smemo postati ravnodušni do tistih, ki so v stiski, in moramo ostati socialno
ieisri)
povezana družba. »Moč morale je bila važna nekdaj in je pomembna danes. Osebne ali skupinske interese moramo podrediti skupnosti!« Primorska protifašistična organizacija TIGR (kratica za imena Trst, Istra, Gorica, Reka), ki je bila ustanovljena leta 1927 na Nanosu, je postavila temelje miru v Evropi, a jo je uradna zgodovina obravnavala manj pozorno. Šele v zadnjih letih postaja del slovenskega zgodovinskega spomina, ker je bilo dokazano, daje bil boj tigrovcev vir slovenskega patriotizma in nacionalnega ponosa. Bili so domoljubi, in tako so se v antifašističnem boju združili ne glede na socialno pripadnost
Srečanje že leta organizirajo Društvo TIGR Primorske, Združenje borcev za vrednote NOB Ribnica in Občina Ribnica, zato je bil med govorniki tudi župan Jože Levstek, prisotna pa sta BILA MED DRUGIM ŠE POSLANEC JOŽE TANKO TER TUDI Zoran Thaler. Vedno se padlim poklonijo tudi z venci, ki jih položijo na tamkajšnji spomenik.
- bojevali so se kmetje, kaplani in delavci, je pripomnil Pahor. V boju na Mali gori je takrat padel legendarni vodja takratnega vojaškega krila TIGR Danilo Zelen, organizator odpora proti fašizmu, ki je bil od leta 1929 v ožjem vodstvu organizacije TIGR. Ribničanom bolj poznani Anton Majnik, ki se je skupaj z Zelenom in Ferdom Kravanjo ravno tako boril, pa je bil vklenjen. Uspelo mu je pobegniti in se je nato pridružil Ribniški četi v Veliki gori.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
5
vx<> m 'w i m j*. « a < >« i
oc^ov^o e<
1 PRVA SONČNA ELEKTRARNA NA RIBNIŠKEM
Mladi inženir elektrotehnike po izobrazbi in Mladi gospodar leta 2008 Jože Andolšek se je pogumno lotil projekta, ki ga Ribnica še ni videla
Jože Andolšek z Velikih Poljan je bil preko revije Kmečki glas lani izbran za Mladega gospodarja leta 2008. Pred tem seje registriral kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji za pridobivanje električne energije. Prav mu je prišla izobrazba elektrotehnične smeri, in tako se je lotil velikega gospodarskega zalogaja, težkega 210.000 evrov - prve sončne elektrarne na Ribniškem. Stoji na domačiji, ki velja za največjo na Poljanah, njeno svetlečo se streho pa lahko jasno opazujete tudi na poti iz vasi proti Grmadi. Ker je prva in tudi v Sloveniji redka, priteguje pozornost, tako da so Andolškovi pripravljeni na obiske in povpraševanja. Teh je bilo od odprtja, 25. aprila, že kar nekaj.
Motiv, da se nekdo loti tako velike investicije, pri čemer za stanovanjski in kmetijski kompleks še vedno plačuje položnico za elektriko, pa je?
Sama ideja o izgradnji sončne elektrarne se je porodila v začetku lanskega leta, ko smo doma razmišljali o razširitvi obstoječega gospodarskega poslopja s prizidkom na južni strani. Potrebovali smo dodatni prostor za bike preko zime in prostor za stroje. Glede na to, da bi se s prizidkom južno sleme strehe povečalo skoraj za 100 % na 300 m2, bi bilo kar škoda, da se take površine ne bi izkoristilo še za kakšen drug namen, kot le za zaščito pred dežjem.
Sonce sije, pa nimamo nič od tega. Nato smo z eno potezo ubili dve muhi na mah - razširili smo streho, saj smo vedeli, kakšne dimenzije so potrebe za namestitev plošč, ter tako dobili večji hlev in še sončno elektrarno povrh! Že prej sem sicer razmišljal o pridobivanju električne energije pri ogrevanju z lesnimi sekanci, a bi bil projekt z biomaso dražji za skoraj 100 %, pa še odjemalce
' . 'r'
Andolškovi s Pouan - z leve mama Francka, oče Jože in sin Jože kot lastnik PRVE SONČNE ELEKTRARNE NA RIBNIŠKEM. NJIHOVA VELIKA KMETIJA OBSEGA KAR OKOLI 80 HEKTARJEV (NEKAJ JE V NAJEMU), OD TEGA JE DOBRIH 16 HA OBDELOVALNE POVRŠINE, OSTALO JE GOZD. VEČINOMA SE UKVARJAJO Z ŽIVINOREJO IN GOZDARSTVOM TER SO NAVAJENI OBILICE DELA, KI GA MORAJO POSTORITI VSAK DAN. Začeli so z 18 ha, ki so jih imeli na stari domačiji sredi vasi, a ker je bila tam
PROSTORSKA STISKA, SO SE LETA 1975 PRESELILI NA OBROBJE VASI IN V ZADNJIH 15 LETIH DOKUPILI ŠE OSTALO POVRŠINO.
bi moral dobiti, tako daje bila ta opcija najugodnejša.
Še vedno je stala skoraj četrt milijona evrov in še vedno plačujete elektriko. Kdaj in kako se bo računica izšla?
Država bo sofinancirala projekt do polovice vloženih sredstev, drugače pa je seveda pomagal moj oče. Investicija se bo povrnila v desetih letih in nas bo na koncu stala dobrih 90.000 evrov. Pridobljeno električno energijo bomo prodajali elektrodistrib-uterju kot odjemalcu. Vsak mesec bomo izstavili račun za proizvedeno elektriko na Elektro, ki jo plača po tržni ceni: trenutno je okoli 5 centov/ kWh. Razliko do polne cene električne energije iz obnovljivih virov pa subvencionira država. Polna cena ene kilovatne ure iz sončne elektrarne je zdaj okoli 40 centov, naša pa bo znašala dobro tretjino manj, ker bomo pač dobili nepovratna sredstva od države, zato se odkupna cena temu primerno zniža. Če si človek upa in finančno zmore, potem je to lahko lepa naložba za prihodnost - povprečna dnevna proizvodnja energije bo med 110 do 120 kWh. Ker bom dobil 50 % nepovratnih sredstev, bo pričakovani mesečni prihodek od elektrarne med 800 do 900 EUR oziroma okoli 10.000 EUR na letni ravni, od česar bo približno okoli tri četrt subvencije, ostalo pa predstavlja tržna cena. Stroškov praktično nimaš ni, le 300 evrov zavarovanja na leto ter opraviti moraš pregled stabilnosti omrežja.
Kaj je bilo pri celem posegu najtežje? Gotovo to, da za mikrolokacijo ni točnih podatkov o osončenosti, poleg
»Nič ‘kunštnega’ ni: ko posije
SONCE, FOTONI ZBIJEJO ELEKTRONE, NAPREJ JE PA VSE RUTINA!«
Ob sončnem vremenu je Jožetu Andolšku doslej uspelo na dan pridelati do 240 kilovatnih ur energije, predvideva pa, da bo dosegel celo maksimum - 250 kWh. Ob dežju in slabem vremenu se ta vrednost zmanjša na komaj 30 kilovatnih ur, kar pa ni taka težava, saj se pridobljena energija meri skozi celo leto. Kako se je konkretno delo sploh začelo? »V začetku marca 2009 se je začelo pri projektu vidno nekaj premikati. Dobavili so sončne panele ter kljuke in nosilce za sončne panele, ki so jih delavci podjetja Techaton v nekaj dneh zmontirali na streho gospodarskega poslopja. Kljuke se podobno kot snegobrane položi pod dvovalni strešnik in privijači na špirovec nad strešno letvijo. Na kljuke se pritrdijo nosilci (aluminijasti profili), na katere se pritrdijo sončni paneli. Montaža je trajala več dni, ker je bilo treba na streho spraviti in pritrditi 163 sončnih panelov ter potegniti kable do varovalk v omarici na steni objekta (AC/DC spojišče). Od tu gre enosmerna napetost na razsmernike, ki so poleg sončnih celic srce elektrarne. Ti pretvarjajo enosmerno napetost v izmenično 230/400 V, ki se jo vodi nazaj v AC/DC spojišče ter preko varovalk na merilno ločilno mesto, v samostoječi omarici pri hiši. Števec vse določa - kolikor energije ustvari elektrarna, toliko je gre v omrežje. Poleg montaže sončnih panelov, razsmernikov in kablov je bilo potrebno izgraditi tudi strelovod za celo poslopje ter poskrbeti za ozemljitev. Okoli poslopja smo zakopali valjanec ter nanj navezali še štiri krake valjanca zaradi boljše prevodnosti, ker imamo precej kamnit teren, kamen pa ni najboljši prevodnik.«
ro
He.še
Odprtja se je udeležilo preko 40 ljudi, med drugimi tudi RIBNIŠKI ŽUPAN JOŽE LEVSTEK, PREDSEDNIK KS VELIKE POUANE Jože Marolt, predstavnik Elektro Uubuana in predstavniki IZVAJALCA DEL, PODJETJA TLCHATON. 17. APRILA, KO JE SONČNA ELEKTRARNA dobila uradno dovouenje za obratovanje, se JE ŠTEVEC ZAČEL VRTETI V KORIST INVESTITORJA, 25. APRILA PA JE POLJANSKI ŽUPNIK ELEKTRARNO ŠE BLAGOSLOVIL, DA JO BO BOG ČUVAL PRED MOREBITNIM NEUGODNIM VREMENOM. TRAK JE PREREZAL GLAVNI INVESTITOR, OČE, RAVNO TAKO JOŽE ANDOLŠEK,
KI JE VESEL NAPREDKA. »SČASOMA BO ELEKTRARNA BOLJ AKTUr ALNA TUDI V SLOVENIJI, KER BODO CENE FOTOCELIC IN MATERIAUV : PADLE. A TAKRAT SUBVENCU NE BO VEČ, IN TO BO TEŽAVA.« * %&>
tega pa tudi ne veš, kakšne pogoje ti bo postavil Elektro oziroma kje bo odjemno mesto. Do tam moraš na lastne stroške položiti zemeljski energetski kabel. V Sloveniji je sicer okoli 40 sončnih elektrarn, najbolj pa profitirajo tovarne, ki so veliki porabniki energije in lahko proizvedeno energijo sami porabijo, poleg tega pa dobijo še subvencijo od države. Tako se jim precej zmanjšajo stroški in se jim vložena investicijska sredstva še hitreje povrnejo. Po pogovorih z raznimi strokovnjaki s področja izgradnje sončnih elektrarn sem prišel do neprecenljivih podatkov, kaj bi bilo v mojem primeru najbolj optimalna elektrarna. Po pregledu in analizi ponudb sem se odločil, da se na razpis prijavim s ponudbo podjetja Techaton, za izgradnjo elektrarne moči 39 kW.
In če ne sije sonce ter dežuje ali smo ujeti v sivino in oblake? Menda se v dobi enega leta sicer ta energija zadosti enakomerno porazdeli?
Za vsakim dežjem posije sonce. Lahko se zgodi, da je kak mesec malo manj pridobljene energije, jo pa ulovimo v naslednjem. Če je lep, sončen dan, se pojavi prava Gaussova krivulja. Dobro je, kadar je mrzlo in sončno. Če je prevroče, izkoristek energije tudi malo pade, kar lahko lepo spremljam na internetu. Elektrarna pošlje vsakih 15 minut podatke na strežnik od podjetja, ki je dobavilo razsmernike, tam se podatki shranjujejo in so tudi javno dostopni na naslovu: http://www.sunnyportal.com/Templates/ PublicPageOverview.aspx?plant=2c428564-21 de-4522-ba7b-d02931 ccdf07&splang=en-US. Treba je vedeti, da elektrarna obratuje v paralelnem načinu, to pomeni, če se izklopi elektrika v omrežju, se avtomatsko ustavi tudi elektrarna. Ustavi se tudi, če pride do kakršnekoli napake, vendar se spet sama aktivira, ko napaka izgine. Vzdrževanja praktično ni, problem pa so lahko strele ali toča - in neurja so celo napovedana.
če je velik naklon strehe (nad 20 %), potem dež sam spere umazanijo in sončnih panelov ni treba posebej čistiti. Strela zna biti problem, zato smo stavbo posebej opremili s strelovodom za celo poslopje ter poskrbeli za ozemljitev. Okoli poslopja smo zakopali valjanec ter nanj navezali še štiri krake valjanca zaradi boljše prevodnosti, ker imamo precej kamnit teren, kamen pa ni najboljši prevodnik. Sicer pa do sedaj ni znanega primera, da bi strela udarila direktno v te plošče. Toča pa jih lahko poškoduje - razbije kaljeno steklo na vrhu celic, a upajmo, daje ne bo.
Se ta sončni sistem kdaj iztroši?
Izkoristek sončne energije seveda s časom pada, dobrega pol procenta na leto. Po 25 letih delovanja je ta nekje pri 85 % začetne zmogljivosti oz. je 15-odstotna manjša moč kilovatov.
K vam že prihajajo na ogled, toda, ali je to
projekt za vsakogar, ki ima voljo in denar? Še posebej je treba poudariti, da predstavlja sončna elektrarna, postavljena na strehi poslopja, eden izmed najbolj čistih virov električne energije, z minimalnim oziroma brez škodljivega vpliva na okolje. Žal je izgradnja sončnih elektrarn še vedno v počasnem teku zaradi precej visokega začetnega vložka, ki pa naj bi se z leti v celoti povrnil in nato zagotovil dolgoletno rento. Mogoče ljudje premalo razmišljajo o sončni elektrarni kot enem od dodatnih virov za izboljšanje pokojnine ali pa kot o oplemenitenju kapitala namesto v bančni vlogi, obveznicah ali vzajemnemu skladu, ki v zadnjem času nimajo posebnih donosov.
Lahko pa z leti nastane drug problem, kot npr. v Nemčiji, kjer ima sončne elektrarne že ogromno kmetij in je država močno zmanjšala subvencije. Računajte, da je v Nemčiji skoraj 5 % vse proizvedene energije sončne, pri nas pa je take manj kot 0,5 %, ker je država v preteklosti ni tako spodbujala. Treba je vedeti, da država trenutno
zagotavlja stabilno ceno elektrike okoli 40 centov (subvencija + tržna cena) za dobo 15 let od zagona elektrarne. Pričakuje se, da bo tržna cena elektrike čez 10 let okoli 20 centov na kWh, kar je 4x več kot danes, tako da bo proizvodnja rentabilna tudi brez subvencije.
Sami te elektrike ne uporabljate, kar je dejansko težko razumeti.
Podnevi, ko elektrarna obratuje, smo prvi, ki prejmemo elektriko od sonca, vendar gre ta čez dva števca, prvi je od elektrarne in je v našo korist, od hišnega se pa plača. Ocenjujem, da v sončnem vremenu med 10. in 13. uro sončna elektrika oskrbuje večino gospodinjstev na Velikih Poljanah. Ker elektrarna obratuje le podnevi, s celoletno proizvodnjo zadovoljimo potrebe po elektriki nekje od 10 do 15 gospodinjstvom. Gospodinjstva tu okoli imajo sedaj čez dan bolj stabilno napetost, vključno z nami, medtem ko je cena elektrike enaka, ker jo odkupujejo od distrubuterja, ne od mene. Sam je pa ne bom distribuiral, ker je to preveč zakomplicirano in bi imel veliko fiksnih stroškov. Lažje energijo prodajam zame najugodnejšemu elektrodistributerju. Z Elektro Ljubljana smo se tako dogovorili, da se priključek postavi v samostoječi omarici ob domači hiši, ki je oddaljena okoli 70 m od elektrarne. Od tu je oddaljenost do transformatorja, ki je na drugem koncu vasi, okoli 300 metrov, s tem, da je bil obstoječi kabel dovolj debel ter da ima pol vasi priključke v razdalji do 200 m od lokacije merilnega mesta v omarici. Treba je vedeti, da elektrarna pri polni moči daje preko 50 amperov toka v vsaki fazi, ko se že poznajo izgube, ki se večajo s tokom in manjšajo z debelino žil kabla.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE Foto elektrarne Anita Andolšek
iEŠETO
7
>i<>yX*>r><>«i
< OKOLJE JE DO NASILJA V DRUŽINI ŠE VEDNO TOLERANTNO
5
Zakonodaja obeta spremembe - če institucionalne osebe ne bodo prijavljale suma na nasilje, bodo kazensko odgovarjale
Ribnica ni izjema - tudi pri nas so bili in so še primeri, ko se sumi, da je npr. kdo od otrok doma trpinčen ali pa se nasilje v družini dogaja, pa vendar ključni ljudje ali pa posamezniki tega ne prijavijo. Pogosto tudi zato, ker prijavitelj ni zaščiten oz. ga lahko doleti sveta jeza vpletenih, žrtve in nasilneža. Pogosto tudi centri za socialno delo ne morejo preseči začaranega kroga, ker se kljub poskusom mnoge žrtve vrnejo k nasilnežu, še posebej ženske, in če so polnoletne, se socialna in zakonska skrb nad njimi takrat spet neha. Po novem kazenskem zakoniku iz leta 2008 bo prijava nasilja obvezna v primeru, da se sumi, da nekdo v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali kako drugače omejuje njegove pravice in ga spravlja v podrejen položaj. Prijava naj bi doletela tudi starše, skrbnike, rejnike ali druge osebe, ki hudo kršijo svoje dolžnosti do otroka, ki silijo otroka k pretiranemu delu ali k delu, ki zanj ni primerno, ali ga iz koristoljubja navajajo k beračenju ali drugim dejanjem, ki so škodljiva za njegov razvoj, ali pa z njim surovo ravnajo ali ga trpinčijo. Nekaznovan ne bi smel ostati tudi tisti, ki hudo zanemarja družinske obveznosti in tako pusti v težkem položaju družinskega člana, ki ne more sam skrbeti zase. Država se bo postavila v bran posebej za otroke in starejše, ki so v zadnjem času največja tarča nasilja, predvsem ekonomskega. V regiji, kamor med šest centrov za socialo sodi tudi ribniški, je bilo lani prijavljenih in obravnavanih 16 primerov nasilja, 3x se je ukrepalo interventno. Praviloma velja, da je družinsko nasilje še vedno tabu in očem skrito, nemalokrat pa se dogaja prav v družinah, ki jih okolica na zunaj pozna kot urejene in skoraj zavidanja vredne. Slovenska družba jedo nasilja, tudi pedofilije, preveč strpna. Spomnimo se primera duhovnika, ki je bil obsojen zaradi pedofilije, pa je nekdaj deloval tudi na Ribniškem. Za primer smo vedeli, a o njem nismo mogli pisati, ker so se policija in ostale službe zavile v molk zaradi interesa preiskave, ki je tekla nekaj let.
Osrednjo vlogo pri obravnavi nasilja v družini imajo regijski koordinatorji - za naše področje oz. skoraj 120.000 ljudi, to vlogo opravlja Katarina Hiti, ki je 12. maja v Kočevju sklicala delovno srečanje s centri za socialno delo, predstavniki šol, vrtcev, policije, občin in ostalih, da bi jim predstavila koncept dela in medinstitucionalnega sodelovanja. Še vedno je ostalo odprtih veliko vprašanj, saj se uradniki srečujejo s povsem konkretnimi problemi in žrtvami, zakon pa je v tem presplošen.
Alenka Pahulje
ŠTUDIJ LESARSTVA TUDI IZREDNO ALI NA DALJAVO
2. junija se lahko odpravite na Srednjo šolo v Kočevje po informacije o izobraževanju za lesnega inženirja
Po Mariboru in Škofji Loki zdaj izobraževanje za lesnega inženirja ponuja tudi Šolski center Novo mesto preko svoje višje strokovne šole. Pet let so se borili, da so lahko uvedli še lesarski program, potem ko 13 let postopno uvajajo razne programe - strojništvo, komunalno področje, informatiko, elektroniko, varstvo okolja... Lesarski višješolski program, ki bo trajal dve leti in pol, po njem pa študenti dobijo naziv inženir lesarstva, se odvija na osmih lokacijah po Sloveniji, načrtuje pa se tudi na Srednji šoli Kočevje. 2. junija ob 17. uri se lahko vsi, ki ste pripravljeni plačati 1460 evrov šolnine za en letnik, imate v roki
splošno ali poklicno maturo ali pa opravljeno ustrezno izobraževanje po prejšnjih predpisih, javite v tamkajšnjih prostorih in izveste vse, kar je potrebno za izredni študij ali študij na daljavo. Novomeščani bodo lesarski program v Kočevju izvajali že, če bo vsaj 15 slušateljev (vseh starostnih stopenj), pripravljeni pa so tudi prisluhniti potrebam podjetij, ker želijo izšolati tak kader, ki lahko iz šole takoj presedla na delovno mesto. Zdaj imajo na novomeškem koncu, ki zajema
dolenjske občine, vpisanih ca. 35 študentov, najbolje pa se obnese ravno izredni študij. Ker ga je treba plačati, se slušatelji čutijo bolj odgovorne in v poprečju jih v drugi letnik nadaljuje med 80 in 85 odstotki, medtem ko redni študentje napredujejo komaj v 25 %. Tisti, ki študij plačujejo, imajo lahko tudi srečo, če se odloči njihov študij sofinancirati kako podjetje in direktor novomeške strokovne šole Drago Simončič bi rad k tej ideji pritegnil tudi ribniško-kočevska podjetja in podjetnike. Na okrogli mizi, ki je bila 14. maja, so se pojavili le trije predstavniki podjetij, ki so izrazili velik interes, da so del te študijske zgodbe, ki naj bi bila aplikativno naravnana. Študentje bi skozi seminarske naloge in večpredmetno povezovanje reševali konkretne probleme v podjetjih, Inles pa si želi tudi kako diplomsko delo o temi, ki jih strokovno zanima. Podporo lesnim inženirjem daje tudi Inotherm, novomeška višja strokovna šola pa namerava opraviti z največjimi podjetji tudi pogovore o morebitnem sofinanciranju študentov izrednega študija, saj bi lahko že sedaj poslali koga na študij, ker kot pogoj za vpis zadošča že opravljen mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ter tri leta delovnih izkušenj. Novomeščani računajo, da se bo z možnostjo višješolskega študija povečalo tudi zanimanje otrok za lesno srednjo šolo, ker bi tako bil omogočen nadaljnji študij. V vseh devetih programih imajo sedaj v Novem mestu vpisanih 960 študentov, od tega tretjino rednih in dve tretjini izrednih, v preteklih trinajstih letih pa je diplomiralo 1310 diplomantov - v poprečju 100 na leto.
Tekst in foto ALENKA PAHULJE
Predstavnika Šolskega centra Novo mesto - levo direktor Drago Simončič
OBNOVLJENA IGRALA NA KNAFLJEVEM TRGU
V maju je bilo obnovljeno igrišče na Knafljevem trgu: nasut nov pesek, pobarvana in obnovljena igrala. Glede nato, daje poseg trajal nekaj ur, je to lep dokaz,
kako se
da z malo denarja in veliko dobre volje kaj malega postoriti tudi za večjo stanovanjsko sosesko. Ta bi rabila dodatna parkirišča, saj ne na Knafljevem ne na Prijateljevem trgu ni zadosti parkirnih mest (niti po eno mesto za vsako stanovanje). Na uho jim je prišla ideja, da bi se funkcionalno zemljišče okrog blokov dalo na razpolago stanovalcem, vendar tega predloga slednji ne bi radi sprejeli. Množica lastnikov se bo težko dogovorila za projekt, ki bo od njih terjal denar in bi bilo lažje, če bi to storila kaka institucija ali pooblaščeno podjetje ter bi šele nato parkirišča ponudil v odkup. Pa se spet pojavi nov problem: vzdrževanje.
:
8
Rešeto
RIBNIŠKI LIONS KLUB V 10 LETIH RAZDELIL 85.000 EVROV POMOČI
Pomagal je v dobrodelnih akcijah za nakup reflektometra, ultrazvoka, mamografa, družinam v socialni stiski in podpiral pisarno društva za zasvojene z drogami
Boris Žnidarič, guverner slovenskega lions distrikta je pohvalil
PRIZADEVANJE, DA SE KLUB ODZIVA NA DOMAČE DOGAJANJE. ZAKAJ BI PET LET ČAKALI NA ULTRAZVOK, KER NAM GA ZAKONODAJA NE OMOGOČA ČE PA GA S SKUPNO AKCIJO LAHKO DOBIMO TAKOJ? SAJ GRE ZA NAŠE
Na fotografiji (z leve): Jože Kukec, Predsednik Primož Zobec in guverner.
Bili so poleg, ko se je okolje dogovarjalo o nabavi ultrazvoka in donirali za zdravstveni dom Ribnica, dotacijo so dali tudi za nakup reflektometra.
Pripravljeni so bili tudi sofinancirati akcijo za boj proti raku na materničnem vratu, a se je zganila država, ki bo omogočila brezplačno cepljenje najstnicam. Tako so se odločili letos spodbujati in finančno podpreti akcijo za nakup mamografa - naprave za odkrivanje zgodnjega raka na dojkah. Pomagali so pogorelim v sosednji občini, v Loškem Potoku; neposredno pomagali osmim socialno PREJ, ogroženim družinam in bol- ZDRAVJE! nim otrokom. Podeljevali so štipendije tistim, ki bi drugače ne mogli študirati, saj je bila doma materialna in moralna stiska prehuda. Ni bilo treba velikih prošenj - zadoščalo je, da je nekdo povedal, kako težko živi oče z otroki po smrti svoje žene -in že se je našla članica, ki je s finančno podporo ribniški lionsov poskrbela za nakup nove kuhinje.
kak dobrodelni projekt. V desetih letih, kolikor jih obeležujejo letos, so imeli sedem dobrodelnih plesov, ki so bili njihova osrednja akcija za pridobivanje finančnih sredstev; vseh akcij pa je bilo 50. Letos so se odločili za sodobnejšo obliko - koncert na ljubljanskem gradu.
Slavnostno obeleževanje jubileja je želeli na koncert ^povabiti čim veiTzunanjih prijateljev, za nadaljnje dobrodelne akcije. I 'red koncertom so na najzaslužnejšim v klubu tudi prizm nja, med drugim Hubertu klub pred 10 leti tudi ustanovil ^	'Ij'' H
"■t'z-Iu! gradu, saj so ribniški lioni
•.... iko pomembno donirali
ostni akademiji podelili foslerju, ki je ribniški lions šnje zneske pomoči.
Podpirali so pisarno Društva Up za pomoč zasvojencem, vseskozi financirali invalidom uporabo bazena, slepim in slabovidnim kupovali posebej prilagojene računalnike, da so lahko imeli stik s svetom. S finančno pomočjo so se odzvali tudi ob naravnih nesrečah, ki so prizadele našo deželo. Lions klubi naj bi v prvi vrsti najprej skrbeli za pomoč slepim in slabovidnim, toda ribniški lioni so želeli neposredno pomagati tudi okolju, katerega del so, saj so s stiskami njim poznanih ljudi najbolj seznanjeni. V pisani druščini, ki vseskozi šteje med 25 in 30 članov, so direktorji javnih zavodov, podjetniki, zdravniki, odvetniki ter ostali, ki lahko s svojim vplivom uspejo uresničiti
iEŠEro
Pripravil ga je ravnatelj glasbene šole Ribnica Matjaž Jevšnikar, novi član lions kluba Ribnica, ter v koncertni program vključil glasbenike svetovnega ranga, ki so se praktično tudi odpovedali svojim honorarjem v znamenje dobrodelnosti. Koncert je potekal pod pokroviteljstvom podjetja Phizer, ki ga vodi tudi članica kluba Barbara Kosler. Zbrani denar bo spet romal v dobrodelne namene in rešil kakega posameznika finančnega bremena pa okolju pomagal nabaviti kak zdravstveni aparat, da nam bodo zdravstvene usluge dostopnejše.
A. PAHULJE, foto M. Burger
Rojstvo angela v Ribnici
20. maja je potekalo pesniško branje slovenskih in nemških avtorjev ob izidu antologije slovenske poezije Geburt eines Engels (Rojstvo angela), izdane v Literarni hiši v nemškem Edenkobnu. V antologiji je poezija pesnikov Vena Tauferja, Milana Dekleve, Barbare Korun, Lucije Stupica, Esada Babačiča in Aleša Štegra v izvirnikih in nemških prevodih nemških pesnikov.
Ribnico so obiskali znana pesnica in romanopiska Marion Poschmann, ki je ena najbolj nagrajevanih nemških avtoric, pesnik in založnik Hans Thill (umetniški vodja programa Poesie der Nachbarn) in slovenski avtorji, z izjemo Milana Dekleve. Sodelovala je tudi prevajalka Urška P. Černe.
Po kratkem nagovoru Vesne Horžen in Aleša Štegra smo se lahno prepustili poeziji v najboljši varianti interpretacije, v branju originala in nato tudi prevoda. Z branjem v Ribnici in nato 21. maja v Ljubljani se je sklenilo dvoletno druženje slovenske poezije z nemškim jezikom, ki se je na povabilo literarne hiše Künstlerhaus Edenkoben in njihovega prizadevnega vodje Inga Wilhelma slovenskim pesnikom, prevajalki in glasbeniku začelo junija 2007, nadaljevalo v začetku julija istega leta z radijsko oddajo postaje SWR v Mainzu in javnima prireditvama v Edenkobnu ter Mainzu. Lansko leto pa se je z izidom dvojezične antologije slovenske poezije in bralno turnejo po Nemčiji nadaljevalo pred publiko. Antologijo prodaja večina evropskih spletnih knjigarn. Maja 2009 se veliki in z nemške strani financirani projekt zaključuje z gostovanjem v Avstriji (Literaturhaus Gradec in Alte Schmiede Dunaj) ter Ljubljani in Ribnici. Kakor se je druženje leta 2007 začelo med pfalškimi vinogradi ob meji s Francijo, se bo leta 2009 zaključilo z druženjem med medanskimi vinogradi na meji z Italijo.
Dogodek v Ribniškem gradu je vreden pozornosti, še posebej lokacija, saj branje ni potekalo na odru letnega gledališča, ampak ob Bistrici, pri vhodu v grad prav ob vodi, kar je dalo dogodku nekakšno intimnost in sproščenost, saj izvajalcev in publike ni ločevala nenavadna pregrada, ampak položen klanec. Edino, kar je nekoliko žalostno, da je bila za nastopajoče pripravljena ena vrsta stolov, za gledalce in poslušalce pa tri, približno enake dolžine. Morda bi bilo potrebno nekaj spremeniti tudi v zavesti obiskovalcev gradu in parka kulturnikov, saj to res ni najbolj primeren ambient za brcanje žoge. Proti 10 - minutnemu božjemu posegu, ki je bil očitno odgovor na eno izmed pesmi, pa ne moremo storiti nič, saj enostavno ne sežemo do vrha zvonika. In ko že komentiram: lepo bi bilo videti kakšnega predstavnika javnega življenja, saj vendarle gre za dogodek na vrhunski ravni. Prav tako ni bilo nivoju dogodka primerno oglaševanje, vsaj sam ga nisem zasledil. Kljub vsemu je gledalce dogodek zelo navdušil in jih ni pustil hladnih.
Primož Tanko
%
m
H
5'
■ »<>	JI IV* «>
:■ >■ fnj	i anxinouLnini^

NI TEŽKO GLEDATI S SRCEM NA RIBNICO
Sprehod po starih fotografijah in ribniških podobah je Francko Dejak spodbudil za razstavo Ribnice skozi čas
Francka Dejak z Grajske poti, za grajskim obzidjem speljane ulice, ni naredila izbor starih fotografij, marveč je kot amaterska slikarka povzela čas naše preteklosti in ga v raznih slikarskih tehnikah prenesla na platno. En pogled pove več kot tisoč besed, pravi, in najbolj ganljiv je bil na fotografijo njenega očeta - zgaranega možakarja, ki je svoje tuzemsko življenje končal že pred 40 leti. Nekdaj niso imeli ljudje ne pokojnin ne socialne
pomoči, pa je delaven ribniški človek vendarle preživel. To ni edini utrinek časa, ki se je avtorici porodil ob pogledu na stare fotografske zapise. Ravno tako se ji je vtisnil vodnjak oz. fontana pred Miklovo hišo, kjer se je žejni mimoidoči lahko brezplačno odžejal. Imeli smo celo javno stranišče, ki ga naš kraj, ne pomnimo od kdaj, že več nima. Sprehajala se je tudi po naravi in s slikarsko roko beležila zgodovino tistega trenutka,
»kajti ni težko s srcem gledati na Ribnico«.
Dej a kova je svojo prvo sliko ustvarila leta vmes opravila dva zasebna tečaja pri slikarjih, da sedaj na Univerzi za III. življenjsko obdobje likovno poučuje osem učenk v Ribnici in šest v Kočevju. »Vse smo stare preko 60 let, a vse uspemo ustvariti n/z stvari.«
Ribniška vršaca, delo Francke Dejak
V etnohiši v Ravnem Dolu, kjer lastnik Ivan Šega upa, da si bo še kdo opogumil razstavljati v prostoru, ki predstavlja ribniško dediščino, je Dejakova predstavila 14 slik. Tudi v najmodernejši tehniki kolažu, med vsemi ostalimi pa je manjkal le tuš. Motivike in slik je še toliko na zalogi, da bi lahko v hipu priredila še dve razstavi - o rožah in živalih -, kar bi ji bilo sedaj, ko ji je po toliko letih vendarle zrasla samozavest, veliko lažja naloga. Ne slika le po navdihu, ampak dela tudi po naročilu, tako da se pri njej lahko oglasite tisti, ki bi radi podarili komu drugemu ali pa sebi posebno darilo.
PREKO ŽALOSTI V VEČNO RADOST
Skupaj z ŽPZ Ribnica zapeli veselo Alelujo
»To je dan, ki ga je naredil Gospod. Ljubezen je premagala sovraštvo velikega petka, življenje je zmagalo nad smrtjo; resnica, po kateri je spraševal Pilat na veliki četrtek, je premagala laž in vsako zlaganost.« Velika noč, največji krščanski praznik, je dan spominjanja največjega čudeža in temelja krščanske vere, je praznik veselja in upanja. Že Platon je dejal: »V vsakem od nas je pričakovanje, ki ga imenujemo upanje.«
Pevci in pevke Župnijskega pevskega zbora Ribnica so nam to veselje zmage življenja nad smrtjo in mogočno alelujo ponesli ne samo na velikonočno vigilijo in veliko noč, temveč tudi s svojim koncertom v soboto, 18. aprila. Tema tokratnega letnega koncerta so bile postne in velikonočne pesmi. Preko postnih pesmi smo lahko doživljali trpljenje, težo žalosti, nemir in notranje premišljevanje, a kako lepo je bilo nato doživeti in slišati Alelujo. Njeno sporočilo veselja, upanja in velikonočnega miru smo močno začutili tudi številni poslušalci v domači ribniški župnijski cerkvi sv. papeža Štefana, kjer so pevci pripravili koncert.
V prvem delu se je predstavil samo moški del zbora, nato so se mu pridružile tudi pevke in velikonočne pesmi so zadonele še mogočneje. Ob koncu so se zahvalili tako župniku Antonu Berčanu za vse njegovo gostoljubje, spodbudne besede in podporo, kot tudi poslušalcem, ki so ob njihovi pesmi spremljali vstalega Zveličarja. Posebno zahvalo pa so izrazili organistu in zborovodji Alojzu Osvaldu za njegovo neutrudno in požrtvovalno delo. Sporočilo veselja, ki naj ga bolj kot z besedo živimo s svojim življenjem, živeti upanje, ne strah, pa je tisto, ki smo ga s koncerta ponesli v srcih na svoje domove.
DČ, foto Tone Lovšin
10
Rbšefo
SLOVO OD ZMAGE KUMER
ALI VRAČANJA V RIBNIŠKO DOLINO
Pred štirimi desetletji, v času študentskih nemirov leta 1968, je, skrita pred nasprotji velikega sveta, izšla posebna monografija o dolini otroštva Zmage Kumer. Ribniška dolina, pesemski sprehodi med rešetarji in lončarji. V njej je njena avtorica, dr. Zmaga Kumer, tedaj v evropskem prostoru že uveljavljena raziskovalka slovenske ljudske pesmi, svoj pogled na pesem in svet izrazila s preprosto, v ljudsko pesemsko govorico prelito zgodbo o malih ljudeh. Z njo je zaznamovala svojo osebno in strokovno zavezanost tistim, v katerih je prepoznavala samobitnost Slovencev: ljudem na podeželju. Obzorje Zmage Kumer se je zarisovalo v okolju, ki je zelo jasno prepoznavalo ločnico med mestom in podeželjem, pesem pa je razumelo kot odsev nepokvarjene duševne pokrajine preprostih ljudi. Ob tem je Zmaga Kumer sledila tudi življenjskim zgodbam in se bližala spoznavnim principom tedanjega narodopisja. S pogledom, nadvse spoštljivo zazrtim v pesem, je namreč marsikdaj prestregla tudi življenje samo. Ne v tisti trdoti, ki je puščalo grobe sledi kolesnic v blatnem kolovozu, temveč tako, kot ga je lahko videla kot hči učiteljice in davčnega uradnika: kot življenje, ki ga je žlahtnila ljubezen do zemlje in do pesmi. Iskala je podobo tega življenja in ob tem verjela, da le to lahko pojasni pesem. Ta moralni dolg je čutila kot raziskovalka in le tako je lahko ob izidu knjige o Ribniški dolini njej in njenim ljudem v spomin v uvodu zapisala: »Ribniška dolina je tako postala drugič moja.-Dr. Zmaga Kumer je raziskovala v času, ki sta ga simbolno zaznamovala iskanje Lepe Vide in sledenje magičnim zvokom belokranjskih kresnic. Čeprav je na podeželje odhajala kot mestni otrok, je bil čas njenih raziskovalnih poti čas pristnih terenskih izkustev. Tistih, ki so se čez desetletja vračala v podobah skromnih kamric, kjer je spala v dneh
snemanja na terenu, zadreg bivanja pri družinah in klepanja kose v jutranjem svitu. O tem ni slišala pripovedovati, to je bil svet, ki se je v njeno raziskovanje ljudske pesmi zarisoval sam.
Tako občuteno podeželje je zaznamovalo ne le njeni upodobitvi dveh dolin, Ribniške in Ziljske, temveč je bilo navzoče tudi v njenih raziskavah ljudskih pesmi, pa naj je bilo izpostavljeno posebej ali pa v ozadju, kot nevidni usmerjevalec pri razvrščanju pesemskega gradiva. Čeprav v njenih podobah vasi, ki so se vpletale v ljudsko pesem, ni bilo slišati brnenja traktorjev ali delavskega avtobusa in čeprav je njen pogled pri pesmih iskal »stare žalostne, ne tiste kvante«, je vendarle domači in tuji javnosti skušala posredovali »pesem slovenske dežele« v vsej njeni celovitosti. Ne le v monografiji, ki jo je naslovila s tem simbolnim naslovom, temveč v neizmerljivem nizu misli, razprav in knjižnih del.
Tako so minevala desetletja. Desetletja vere v ljudsko pesem, v njeno moč in v njeno trdoživost. In vere v ljudi, ki, tam na deželi, to pesem ohranjajo iz roda v rod. V podobah njenih zadnjih del je še vedno dišalo po kruhu iz kmečke peči, čeprav je žerjavica v njej večinoma že ugasnila. Ljudska pesem je v njenih očeh še vedno prinašala davno sporočilo: »Čez polje pa svetinja gre.«
Na tako razumljeno podeželje se je Zmaga Kumer čez desetletja vrnila, tokrat dokončno. Dom počitka v Gornjem Gradu pa ni bil le njen zadnji dom: bil je tudi njen zadnji in zelo zgovorni teren. Življenje se je spremenilo in pesem z njim. Vsakdanjik so tudi tam, v zavetju gornjegrajskih gozdov, napolnjevala druga sozvočja. Ta spoznanja niso prinašala grenkobe, le počasen umik duha v dolino njenega otroštva: njeno sobo je vnovič napolnila podoba Ribnice. Z rešetom, kot so jih njeni rojaki nekoč nosili naprodaj po vsem cesarstvu, da bi ljudje mogli - in znali
- ločevati zrno od plev. V moč tega rešeta je Zmaga Kumer verjela vse do svojega tihega slovesa tistega mrzlega zimskega jutra.
dr. Marija Klobčar, sodelavka ZRC SAZU Glasbenonarodopisnega inštituta
RIBNIŠKI PIHALNI ORKESTER VABI
Za mesec junij načrtujemo izvesti samostojni poletni koncertvribniškem Gradu, ki bo 24. junija, ko bo proslava v počastitev dneva samostojnosti. Zopet pripravljamo posebno presenečenje, zato upamo, da bodo s prireditve odšli obiskovalci domov dobre volje in zadovoljni.
VSAKA HIŠA IMA SVOJO PESEM
Peti po notah ali tako, kot je kdo nekdaj pel, pa še v vsaki hiši drugače, je povsem druga zgodba. In to zgodbo o pojoči in pripovedni Ribniški dolini je predstavljala Ljoba Jenče.
Muzeji, tudi ribniški, so na dan muzejev na široko in brezplačno odprli svoja vrata, v muzejski trgovini pa ste si lahko kupili primerne izdelke in darila po 10 odstotkov nižji ceni. Živžav se je po Ribnici začel že dopoldne, ker so si razstave ogledovali šolarji, popoldne pa jih je po starih grajskih prostorih popeljala znana muzikologinja Ljoba Jenče. Notranjka je nedavno v Miklovi hiši pripovedovala pravljice, 18. maja pa se je prav tam lotila pripovedk in pesmi Ribniške doline, ki niso morda bile še nikoli zapisane. Nekaterim se je skozi stoletja izgubila melodija in si jo je Jenčeva sposodila od tam, kjer je še živa, prvič pa se je lotila tudi Ribniške Alenčice. Do tistega dne se je ni, ker je čutila toliko spoštovanja do Bogdane Herman in njene upesnitve, a ker je bil dan hkrati posvečen spominu dr. Zmage Kumrove, katere učenka je bila, je nalogo izpolnila.
.Hešbto
Odlično, po čemer je Jenčeva znana - z blagozvočnim glasom, ki pomirja; z nasmehom, ki razoroži; z dramskim pristopom, ki vznemiri poslušalca in ga pritegne k sodelovanju. Ribniško Alenčico je zapisala Zmaga Kumer pred letom 1968, ko je zbirala pesmi lončarjev in rešetarjev. »Če mi ne, kdo bo potem bdel nad tistim pristnim,« je kulturnim ustvarjalcem, vključno z Ljobo Jenče, na srce polagala nedavno preminula rojakinja dr. Kumrova. Pred 21 leti se je prvič srečala z njenim velikim etnološkem delom, saj je Kumrova shranjevala ustno izročilo in ga prenašala na papir in v znanstvene knjige. Bila je stroga, se spominja Jenčeva, a ji je hvaležna za vse napotke, ki jih ji je dala ob začetku njene pevske poti.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
S POJOČIMI KAMENČKI, KI USTVARJAJO LAHKO PRAVO GLASBO, JE ZBIRATELJICA LJUDSKEGA BLAGA ZAIGRALA ZADNJO PESEM - ZABAVUICO. OBČINSTVO JE NEKATERE PESMI TUDI POZNALO IN PRI PETJU SODELOVALO, ZATO JE BIL VEČER PRAVLJIČEN NA SVOJ POSEBNI NAČIN - TO JE NAŠA DEDIŠČINA. KOT »STOJI, STOJI TAM RIBNICA, PO SREJDI JE DOLINICA. V NJI JE LEPA KAMRICA, V KAMRICI ALENČICA ...«
11
■ ,>irxji.■-$*<»■<* am>*nuLmrrse
Kar je bilo, nikdar ne mine, samo obliko menja ...
£
z
*
:
I
>
I
H
S
Prispevek k zgodovini trga Ribnica (S.del)
Ribniški župani
Na osnovi občinskega zakona, ki je bil izdan leta 1849, je bila tudi v Ribnici ustanovljena občina. Zakon je občinam zagotavljal samoupravo v njihovih notranjih zadevah, pri upravljanju njihovega premoženja, postavitvi občinskih organov in izvrševanja krajevne policije.
Prve volitve v »občinske zastope« so se v Ribnici odvijale 6. avgusta 1850. Potekale so v hiši Johana Podboja (v Cenetovi hiši). Za prvega župana so izvolili Johana Koslerja. Župani niso kandidirali kot samostojni kandidati, pač pa so kandidirali le odborniki. Izvoljeni odborniki pa so izmed sebe izvolili prvega med seboj - župana. Od leta 1851 (Silvestrski patent) do leta 1860 ni bilo nobenih novih volitev. Naslednje volitve so, tako kot drugod, bile v Ribnici leta 1861. Na teh dobi županovo mesto Friderik Logen Od tega leta pa do druge svetovne vojne so izredne razmere še dvakrat za daljši čas prekinile redni, triletni ciklus volitev.
Družine, iz katerih so izhajali ribniški župani,
so izvirale iz trga Ribnica, uvrščamo jih lahko med t.i. kapišone. Vsi župani so prihajali iz uglednih trgovskih družin ali družin, ki so se ukvarjale z gostilniško obrtjo, razen Novaka, ki je bil pek. Drugi sklop županov pa je prihajal iz tako imenovane inteligenčne skupine zdravnikov in notarjev. Naj na tem mestu naštejem nekatere izmed njih. Od zdravnikov med župani najdemo Janeza Bobka in Antona Schiffrerja.
Notarji med župani so bili: prvi župan Johan (Josip?) Kosler, Franc Erhovnic in Teodor Rudež. Politično zelo aktivna ribniška družina je bila družina Klun, Bukovčanova, saj so se kar tri generacije gospodarjev potegovale za župansko mesto in ga tudi dobile. Tako so bili župani: Joanes Klun, to je prvi lastnik hiše št. 49 in začetnik rodu Bukovčanovih, Josip Klun, sin, ki je zelo uspešno vodil trgovino in bil tudi sicer uspešen podjetnik in trgovec. Dober gospodarstvenik, kar kaže tudi njegova vnema pri sodelovanju v gospodarskem odboru znotraj občine Ribnica. Sklepam, daje bil župan dva zaporedna mandata, verjetno od 1891
V PRVI VRSTI V SREDINI SEDI TAKRATNI ŽUPAN IVAN NOVAK NA NJEGOVI LEVI DR. ANTON SCHIFFRER,
graščak Anton Rudež in Bernard Adamič, na njegovi desni pa dekan Anton Skubic. Original
SE HRANI V ZASEBNI LASTI. ČE VAS ZANIMA NATANČNI SEZNAM FOTOGRAFIRANIH GA NAJDETE V PUBLIKACIJI Antona Skubica Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, str. 613.
do 1897. V tridesetih letih dvajsetega stoletja je za župana kandidiral in tudi dobil en mandat Janezov vnuk Ivan Klun.
Časovno najdlje sta županovala v Ribnici Franc Češarek (Lukežev, hiš. št. 53) in Ivan Novak (Šuščev, hiš. št. 84+85). Obakrat so vmes posegle izredne razmere. Prvi, Lukežev Franc, v časovnem obdobju od leta 1911 do leta 1920, ko vtem obdobju zaradi vojne ni bilo volitev.
Drugi, Ivan Novak, se je pojavil kot župan že na začetku 20. stoletja, bil župan en mandat, kasneje, po volitvah 1921, pa je ostal na tem mestu kar do leta 1934, ko so zopet potekale volitve, na katerih je dobil mandat Ivan Klun.
Med županovanjem Ivana Novaka je namreč prišlo leta 1929 do šestojanuarske diktature. V nasprotju z oblastnimi in okrajnimi samoupravami je šestojanuarski režim ohranil sestav in pristojnosti občinskih samouprav. Vendar pa je zakon z dne 14. januarja 1929 odpravil volitve občinskih organov.
Zadnja dva župana ali bolje predsednika občine Ribnica pred drugo svetovno vojno sta bila Ivan Klun in Davorin Onič. Po zakonu o občinah iz leta 1933 občinam namreč ni več načeloval župan, pač pa predsednik. To je bil izvoljen odbornik, ki je bil nosilec najmočnejše volilne liste. Kot smo že omenili, je leta 1934 mesto župana za občino Ribnica - trg pripadlo zavednemu liberalcu Ivanu Klunu. Po letu 1937 pa je bil kot nosilec zmagovalne klerikalne liste volilne liste za predsednika nove »velike« združene občine izvoljen Davorin Onič ter v Ribnici mesto predsednika občine zasedal do italijanske okupacije.
Med župani se omenjajo tudi Janez Podboj (hiš. št. 25/ Cenetov), Anton Arko (hiš. št. 2 /Miklovec), Janez Zobec (hiš. št. 67?), Andreas Perjatel (hiš. št. 45/ Kramarjev), Anton Pelc (hiš. št. 34/ Ulčarjev) in verjetno bi se v natančni raziskavi skozi celotno zgodovino občine našlo še kakšno ime, zapisano med župane občine Ribnica.
Lokalne volitve so prinašale v kraj živahno politično življenje. Župan je imel v strukturi občinskih organov zelo močan položaj. Zastopal je občino in bil gospodar njenega premoženja. Vsako leto je moral pripraviti pregled letnih prihodkov in odhodkov, v dveh mesecih po poteku koledarskega leta pa tudi dejansko stanje ustvarjenih presežkov oziroma primanjkljajev. Oblikovanje občin in njihovo delovanje je zagotovo pomenilo enega od glavnih temeljev za razvoj šolstva, kulture, gospodarstva in tudi urejenosti krajev.
(Se nadaljuje prihodnjič)
Tekst pripravila Marina Gradišnik, kustosinja ribniškega muzeja
Glasbeniki, pridružite se nam!
Vsak petek od 19.30 do 21.30 v TVD Partizan
V	Ribniškem pihalnem orkestru smo zaključili prvo tretjino leta, dosežki dela so bili dobri, zato ne smemo skrivati svojega zadovoljstva.
V	začetku leta smo pričeli s študijem novega programa, filmske glasbe, saj nas je 25. aprila čakalo gostovanje na Večeru filmske glasbe v Medvodah. Že med vajami smo razmišljali o morebitni organizaciji samostojnega pomladanskega koncerta. Tako smo po pogovoru in dogovoru z županom občine Sodražice Blažem Milavcem izvedli premiero koncerta
filmske glasbe 18. aprila v dvorani OŠ dr.Ivan Prijatelj. V brezplačno uporabo smo dobili dvorano in ozvočenje, za kar se posebej zahvaljujemo županu in ravnateljici Majdi Kovačič Cimperman. S koncertom, ki je bil razširjen z dodanimi povezovalnimi odlomki, smo se 26. aprila predstavili tudi ribniškim obiskovalcem v dvorani Ideal v Ribnici. V razgovoru z obiskovalci obeh prireditev smo zopet dobili potrditev o pravi izbiri programa, saj niso pričakovali takšne različnosti in pestrosti, posebej pa so pohvalili domiselne povezovalne elemente.
Zadnja dva meseca sezone 2008-2009 smo pričeli s prvomajsko budnico, ko smo takoj po šesti uri zjutraj budili stanovalce Majnikove ulice in oskrbovance Doma starejših občanov, nadaljevali na Prijateljevem trgu in po Škrabčevem trgu odmuzicirali na Knafljev trg.
Po odigranih koračnicah v Ribnici smo z avtobusom nadaljevali pot po ostalih krajih in vaseh ribniške občine, z budnico pa smo razveselili tudi krajane sosednjih dveh občin, Sodražice in Loškega Potoka. V posebno veselje nam je bilo igranje oskrbovancem Doma starejših občanov v Loškem Potoku. Na povratku v Ribnico smo obiskali še nekaj krajev ribniške občine in z budnico končali nekaj po tretji uri popoldan na Griču.
Ob tej priložnosti naj dodam, da smo bili v različnih krajih sprejeti na različne načine, zato se za pogostitve, ki so nam jih pripravili nekateri krajani, v imenu vseh članov orkestra najlepše zahvaljujem.
Stanislav Grebenc, l.r., predsednik KUD RPO
F
Rešeto
LIKOVNI TEČAJ 2009
V	letošnjem letu bomo v Galeriji Miklova hiša ponovno organizirali likovni tečaj. Naš namen je likovno izobraževanje občanov Ribnice, Kočevja, Velikih Lašč, Cerknice, Sodražice, Loškega Potoka, Blok, Dobrepolja, Kostela, Osilnice in s tem ustvarjanje aktivne galerijske publike.
Likovni tečaj bomo organizirali v prostorih Komunalnega podjetja, prvo nadstropje, v Goriči vasi, od septembra 2009 do junija 2010, enkrat na teden po tri ure v popoldanskem času.
Tečaj je namenjen posameznikom, starejšim od dvanajst let, ki se zanimajo za osebno izobraževanje na likovnih področjih ali se želijo vpisati na šole, ki dajejo znanja s teh področij, ali želijo izpopolniti svojo osebno ustvarjalnost, in vsem kakorkoli zainteresiranim.
Vsebinsko bomo tečaj s področij risanja, slikanja in kiparjenja razširili s fotografijo, oblikovanjem, arhitekturo in predvidoma tudi z videom in stripom. Za vse, ki ste se udeležili lanskega tečaja, bo na voljo nadaljevalni program. Udeleženci tečaja boste pridobili splošna znanja s področja slikarstva, kiparstva, fotografije, oblikovanja in arhitekture in konkretna znanja s področja risbe, slikarstva in kiparstva. Če bo dovolj veliko število zainteresiranih tudi za ostala področja, bomo tudi zanje pripravili samostojne programe. Šolnina za udeležence tečaja znaša 30,00 EUR na mesec.
V	ceno je všteto: organizacija in vodenje tečaja, prostor, strokovno mentorstvo pri vseh urah, material: listi, oglje, barve, glina, pripomočki: slikarsko in kiparsko stojalo
Interesenti pošljite izpolnjeno prijavnico do 15. julija 2009 na naslov v začetku dopisa, s pripisom: za likovni tečaj.
O sestanku pred začetkom tečaja boste vpisani pravočasno pisno obveščeni.
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate je lep spomin, a ob spominu trpek sok.
Ü mm m
H SRS. ■
Htfiii J
|e F - w i||
...fjn
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, nečaka in bratranca
STAN KOTA BOJCA
1960-2009 Iz Otavic 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala osebju ZD Ribnica, ortopedske in onkološke klinike Ljubljana.
Zahvaljujemo se tudi govornikoma gospodoma Lovšinu in Oblaku za poslovilne besede, gospodu župniku Berčanu za molitev v vežici in lepo opravljen obred, gasilcem, Ivanovim sodelavcem, razredničarki Mileni Brezec, Stankotovim sošolcem, pevcem za lepo zapete pesmi, Komunali Ribnica in vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami in ste Stan kota pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
miklova hiša |w| galerija
Škrabčcv trg 21,1310 Ribnica, Slovenija te/01/8350 11», faks 01/8350 380 e-pošta galerija@amis.net, KW.miklovahisa.si
Prijavnica za likovni tečaj 2009/10
izpolnite z velikimi tiskanimi črkami
Ime in priimek:_______________________________________________
Rojen-a:_______________________________________, Kraj rojstva:.
Poštni naslov:________________________________________________
Telefon:________________________________________, e-naslov:
Podpisani-a______________________________________________________________se prijavljam na
likovni tečaj 2009/10, ki ga organizira Galerija Miklova hiša v prostorih Komunalnega podjetja v Goriči vasi od septembra 2009 do junija 2010, pod strokovnim mentorstvom.
Seznanjen-a sem z vsebino in ceno tečaja - 30 EUR na mesec.
Obvezujem se, da bom poravnaval-a šolnino do 10. v mesecu za tekoči mesec, v času trajanja tečaja.
Kraj in datum:
Podpis:
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame
IVANE TANKO
(1925- 2009) iz Nemške vasi 11
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, nam stali ob strani, podarili cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Naša iskrena zahvala Alenki Nadler Žagar, dr. med, delavcem komunalnega podjetja, pogrebcem in pevcem.
Zahvala župniku mag. Antonu Berčanu za obiske na domu, opravljeno molitev v vežici in pogrebni obred.
ŽALUJOČI
mirnem
r-SJMgTT
13
O rex' EIS C A1V10 Vč/V«
^/viex/zvi
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi...
Med nami si.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame in babice
Ane Slavke Mihelič
Ofakove iz Dolenje vasi
V 81. letu nas je tiho zapustila naša draga mama in babica Slavka. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, našim dobrim sosedom, sodelavcem in prijateljem za vso pomoč ob njeni smrti. Hvala za vse izraze sožalja, cvetje, sveče in darovane maše. Najlepše se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za lepo zapete pesmi. Najlepša hvala tudi dr. Žagarjevi, ge. Branki in Domu starejših občanov Loški Potok. Hvala vsem, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali in nam v žalostnih trenutkih stali ob strani.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
V 78. letu življenja je v Gospodu zaspala draga žena, mama, stara mama, sestra, teta ...
FRANCKA ŠMALC
0932 - 2009)
Dolenji Lazi 2, Ribnica
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in vsem drugim za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje, svete maše in darove za Škofijsko Karitas-Ljubljana. Iskrena hvala za udeležbo na njeni zadnji poti.
Posebej hvala dr. Šmalčevi, med. sestri Danici in ostalemu osebju ZD Ribnica, ter patronažni službi - ge. Jani za pomoč in nego v času pokojničine bolezni. Enako tudi delavkam socialne službe Ribnica.
Za duhovno oskrbo pa se zahvaljujemo g. kaplanu Juretu Ferležu in g. župniku mag. Antonu Berčanu. G. kaplanu še posebej za sveto mašo in pogrebne molitve.
Hvala tudi pevcem, PGD Dolenji Lazi in Komunalnemu podjetju Ribnica.
ŽALUJOČI VSI NJENI
===^==========^=———1
ZAHVALA
V 95. letu starosti je mirno in spokojno zaspala in v večni sen od nas odpotovala naša draga mama, stara mama in prababica
Ančka Oberstar
1914-9009 iz Goriče vasi Z
Vsem sorodnikom, prijeteljem, znancem in vaščanom se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče. Zahvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnj poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
Kakor piš vetra nas je 21. 4. 2009 za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast
Niko Grbec
iz Grčaric
Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih nesebično pomagali in nam stali ob strani, vsem prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, govorcu Mirku Oražmu za lepe besede, izrečene v slovo, organizacijama ZB Ribnica in Kočevje ter vsem tistim, ki so darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Družina Grbec
/S'
fäg&nm
iv5# Blizu ljudem.
Danes želimo nadaljevati pot, ki smo jo z vašim zaupanjem začeli pred petimi leti. V Evropski zvezi želimo tudi v prihodnje delati v dobro Slovenije in vseh njenih državljank in državljanov. Hočemo delati za uspešno Slovenijo v močni Evropi. Z dosedanjim delom smo že dokazali, da smo BLIZU LJUDEM, kar želimo biti tudi v prihodnosti.
Vabimo vas, da 7. junija 2009 glasujete za listo Nove Slovenije, ki ima zaporedno številko 1.
Sreda, 3. junij 2009, ob 20. uri, v centru Ideal, Ribnica.
Cena vstopnice 7 EUR. Za rezervacijo vstopnic pokličite:
041 / 536 889 (Marko Modrej).
SDS
www.sds.si
Dr. Milan Zver je tisti minister za šolstvo in šport, kije med drugim uvedel brezplačni vrtec za drugega otroka in brezplačno malico za dijake. Ima dve hčeri in je ponosni dedek vnukinji in vnuku. V prostem času igra nogomet, tenis in šah.
Dr. Romana Jordan Cizelj je tista slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, ki je bila po izboru časnika Parliament magazine leta 2007 izbrana za poslanko leta na področju energetike.
Zofija Mazej Kukovič je tista ministrica za zdravje, ki je z dokončanjem gradnje nove Pediatrične klinike dokazala, da je mogoče investicije v zdravstvu izvajati bistveno hitreje, ceneje in pregledneje.
Dragutin Mateje tisti minister za notranje zadeve, kije med drugim ukinil nepotrebne in drage nalepke za vozila.
Mirko Zamernik je nekdanji poslanec, ki je vodil preiskovalno komisijo za ugotovitev vzrokov in ozadja napada na novinarja in danes poslanca SDS Mira Petka.
Katja Koren Miklavec je nekdanja vrhunska alpska smučarka z bronasto kolajno v slalomu na olimpijskih igrah 1994 v Lillehammerju.
Mag. Anže Logarje bil prvi Slovenec zaposlen v Evropskem parlamentu. Po vrnitvi v Slovenijo je postal direktor Urada vlade RS za komuniciranje, v prvi polovici 2008 pa je bil uradni govorec slovenskega predsedstva Sveta EU.
Kako glasujem na volitvah v parlament EU?
Na volitvah glasujem tako, da:
-	obkrožim zaporedno številko pred listo SDS
-	ali pa s preferenčnim glasom tako, da poleg številke pred listo SDS obkrožim še zaporedno številko pred kandidatom ali kandidatko na listi SDS.
ZMORE VEC
7. junij 2009, volitve poslancev v parlament EU
SDS
PRIHRANIMO IN ZA UGODNO KLIMO POSKRBIMO - VAREN DOM JE MOJ DOM
Šolski center Novo mesto Višja strokovna šola
Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto
Študijsko leto 2009/2010
Postani inženir/inženirka
LESARSTVA
Izredni študij (študij na daljavo)
Vabljeni na informativni dan v torek, 2.junija 2009, ob 17. uri

H
m0u0o(§(ö)öH
xAMNIMO IN ZA UGODNO KLIMO POSKRBIMO ■ VAREN DOM JE MOJ DOM

WrWTTTTTi M | ^WM|
r>io+nmi Izi -7onz>to\/lioiri
inles n|€MA
WHÄTÄ
KISARHOLZ
Schöne Fenster - Schöne Türen Schöner Wohnen
5
Inles-ove proizvode opremljene z elementi in sistemi, ki zagotavljajo višjo stopnjo varnosti, smo uvrstili v skupino izdelkov z nazivom:
VMim mm .ik aIum iioa\
Občutek varnosti je za človeka v današnjem svetu izredno pomemben" in ima bistven vpliv na bivalno ugodje v vašem domu. Sem spadajo izdelki, ki so opremljeni z najsodobnejšimi sistemi, ki preprečujejo vstop vsiljivcem in vas v primeru le-teh na to tudi opozorijo. Občutek varnosti pa ni pogojen samo z zaščito objekta pred zunanjimi dejavniki. Poskrbeli smo, da so naši izdelki varni tudi za vas kot uporabnika ter seveda tudi za vaše najmlajše, ki jih lahko obvarujete pred nevarnostmi, ki so povezane z uporabo zunanjega stavbnega pohištva.
Oprema za boljšo varnost vašega objekta:
■	WK2 - stestirana višja varnostna stopnja proizvodov.
■	MVS-V - opozorilni alarmni sistem v primeru kakršnega koli odmika krila od okvirja z možnostjo vgradnje senzorja za opozorilo v primeru poškodbe stekla.
■ VARNOSTNI ELEMENTI-varnostna stekla, varnostne zapore in cilindri, biometrija -odpiranje na prstni odtis, varnostni zatiči, ročica za omejitev odpiranja,...
Ošbvet dovršenega bivanja
inles nK,y A
Ink;:; proizvodnja, trženje in inženiring d.d.
Kolodvorska 22, Sl -1310 RIBNICA
Tel.: 01 8377 100; fax: 01 8377 333 http://inles.si; e-mail: info@inles.si
PROIZVODNI PROGRAM
j L6SENA okna in vrata - LES/ALUMINIJ okna in vrata •—1 PVC okna in vrata —> PVC/ALUMINIJ okna
ALUMINIJ okna in vrata senčila, polkna, komarniki...
Z#END IN ELEGANCA - RAZKOŠJE S PRIDIHOM TRADICIJI * VAREN DOM JE MOJ DOM - TREND IN ELEGANCA
A^OM TRADICIJE ■ USKLADITEV BREZ OMEJITEV ■ HmiOVBl INOHlOIBd Sfrj
Izbrali ste ime vašega naselja:
"Zlata ribica"
LOKACIJA
e sredi Ribnice
•	81 stanovanj
•	6.300 m2 stanovanjskih površin
•	nadstandardna oprema
Gramiz, d.d.
Ob Mahovniški cesti 11 1330 Kočevje,
M: 051 653142 rok.oberciagramiz.si
www.gramiz.si.

Izboljšajte produktivnost. Avtomatsko.
Izboljšati produktivnost podjetja ne pomeni nič drugega kot narediti več, bolje in v krajšem času. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev.
V Motomanu bomo skupaj z vami oblikovali rešitve, prikrojene specifikam vaše panoge in podjetja. Zagotovili bomo popolno podporo projekta robotizacije, od planiranja in implementacije do servisiranja in izobraževanja.
Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije!
MOTOMAN
Motoman Slovenija: T: + 386(0)l 83 72 410 E: info@motoman.si, www.motoman.eu
FRAGMAT
izolirko
Gradite,
obnavljate,
opremljate?
Toplotne izolacije Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje
■
Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika
TONDACH
Naravno opečna kritina.
10
►	Proizvodi Wienerberger
►	Armaturno železo: mreže in palice
►	Strešna kritina BRAMAC, GOLOB, TONDACH £ R |_U S

STREŠNIKI GOLOB
Wienerberger
Building Value
Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem.
Trgovina Sodražica
Cesta Majde Šilc 1, Sodražica
tel.: 01 835 02 85, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19.00. sobota: 7.30 do 12.00
www.fragmat.si
blesk
fasaderstvo • slikopleskarstvo polaganje talnih oblog • čistilni servis
Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: 01 836 99 33, Fax: 01836 99 34, Gsm: 031 64 71 88 Splet: www.blesk2.si. E-pošta: info@blesk2.si
toplotno izolacijske fasade
računalniška izdelava barvne študije
slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad polaganje vseh vrst podov
parket, laminat, PVC podi, ...
vse vrste čiščenja
generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog, avtomobilov
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla
Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo
Tuš kabine (po meri, s tesnili)
Ogledala
Kopelit steklo za delavnice
Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
Montaža vsega navedenega
Ostale steklarske storitve
Intervencija 24 ur na dan
AKCIJA ob nakupu treh izdelkov CHICCO ali NUK
VAS ČAKA DARILO Akcija traja do razprodaje zalog
TURNIRJI: 10.6.2009, 8.7.2009
PIKAPOLONICA - Kočevje, kjer otroški svet domišljije postane resničnost. Informacije: tel.: 01/895 21 93, gsm: 041 479 252
v i nadstropju NAMA center - Kočevje
VELIKA
Svetovanje
V godne cene
IZBIRA
vremenske
postaje
Tel.Y01/836 11 28
ponedeljek: 9-12, 15-20, tor - pet: 9 -14, 15-17, sobota: 9-12
SAT- antenski sistemi
Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 751-769
Na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3!
UGODNO:
državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2.
|3C3|3
RADI O Tl LI VI ZIJA " UOVIMIJA
l

R-MONTaža	fF"T	L
Robert Kljun s.p. Opekarska cesta 49a 1310 Ribnica	Tel/FalraOl/8361 640	< 1 k i v« || N ▲	b	1
GSM: 041/75 7561 E-mail naslov:	kljuu.robert VZ siol.uet 		
	S j :
	--- - |i
okna - PVC vrata - senčila -	rolete - strešna okna - police - zimski vrtovi
htavčna suhomontažna dela - spuščeni stropi - predelne stene - mansarde	
[P®
MATJAŽ ARKO S. p.
Opekarska c.14z 1310 Ribnica
mobi:	031 622 158
fax:	01 8373 087
tel.:	01 8373 086
e-mail: mico.les@siol.net
>	vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj
>	ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz. kombinacije različnih materialov
>	manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki
SOSTINSTVO - TVR1ZEM
>1 IC'JJZA 1	Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-665
X/ V TL L-1	GSM: 031/760-697
Sprejemam rezervacije m družinska srečanja
timom
rll
°cmjo
KOUSiTNIlDNEVJi
OBLETNICE
eOGREBSCINE
	
			
OPTIK
Delovni cas: vsaK dan od do 191) sobota zaprto
ele praznike in cist pogled v leto 2009!
mmlEM. NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE:
RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje.
KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena
163.000	EUR.
VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10x9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR.
RIBNICA ■ strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR.
RIBNICA-center, stanovanjske hišica, 9,30 x9.45 m, izdelana do III. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana, ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena, cenaje 95.000 EUR.
GROSUPLJE - Velika Loka, v središču vasi prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo 10 x 9m, zgrajeno leta 1979, parcela je velika 544 m2, infrastruktura je v hiši, vseljiva v nekaj mesecih, brez obremenitev, cenaje 188.000 EUR. LJUBLJANA- Orlova ul., starejša večstanovanjska hiša, zgrajena leta 1935, v izmeri 161 m2, dvorišče v izmeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsa infrastruktura, cena
540.000	EUR.
PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša, ca 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura, takoj vseljiva, lepa, mirna, sončna lega, vaška idila, cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela, v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove - nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR.
ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled pa Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2,162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EÜR.
STANOVANJA:
RIBNICA - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropje, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EOR.
RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49,20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR RIBNICA-strogi center, Škrabčevtrg, enosobno mansardno stanovanje, v izmeri 39,60 m2, zgrajeno leta 1994, v drugem nadstropju, CK, takoj vseljivo, cena 70.000 EUR. Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR.
Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 59,51 m2, v 2. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 83.000 EUR.
Ribnica - center, trosobno stanovanje, v izmeri 74,63 m2, v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1981, delno obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 103.000 EUR.
Ribnica - center, Prijateljev trg, enosobno stanovanje, v izmeri 44,86 m2, v 4. nadstropju,
zgrajeno leta 1980, kompletno pronovljeno, vsa infrastruktura, neobremenjeno, s kletnim prostorom. Cena: 67.000 EUR.
RIBNICA - center, dvosobno stanovanje v izmeri 92,03 m2, zgrajeno leta 1952, v prvem nadstropju, dva balkona, dodatni prostor v kletnem delu objekta, vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 76.000 EUR.
LJUBLJANA- Ižanska cesta, pet in pol sobno stanovanje v izmeri 125,38 m2, (možni dve ločeni enoti), zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura v pritličju z atrijem 140 m2, takoj vseljivo, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena, cena
325.000	EUR.
CELJE- Ljubljanska ulica, petsobno, nadstandardno stanovanje, zgrajeno leta 2007, v izmeri 379,05 m2, od tega 185 m2 terasa, v šestem nadstropju, z lepim pogledom na mesto Celje, vsa infra struktura, v kleti dve parkirni mesti, moderna osnovna oprema, takoj vseljivo. Cenaje 530.000 EUR.
SODRAŽICA- center, dvosobno, v izmeri 58,70 m2, v tretjem nadstropju, zgrajeno leta 1974, potrebno obnove, vsa infrastruktura, CK, vpis v ZK v postopku, cena 56.000 EUR.
KRANJSKA GORA - center, dvo in pol sobno stanovanje, v izmeri 77,41 m2, v pritličju stavbe, zgrajeno leta 2003, s teraso, kompletno opremljeno, stanovanju pripadata še zunanje in notranje parkirno mesto ter klet, zemljiškoknjižno urejeno, vseljivo takoj, cenaje 200.000 EUR. POSLOVNI PROSTORI SODRAŽICA- Cesta Majde Šilc, prodamo poslovne prostore za proizvodno dejavnost, s pisarnami, jedilnim prostorom v izmeri ca 1.849 m2, s funkcionalnim asfaltiranim in neasfaltiranim zemljiščem ob zgradbi, v skupni izmeri 5007,38 m2, zgrajeni leta 2005, vsa infrastruktura. Cenaje 2.200.000,00 EUR.
GRADBENEPARCELE:
VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenom gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR.
TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2, komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija, cena je 46.900 EUR. RIBNICA - PODSTENE, neposredno ob cesti Ribnica - Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 7013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 72 EUR.
STARA CERKEV - KOBLARJI, gradbena parcela v izmeri 913 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, kraška tla, lepa sončna lokacija, cena je
34.000	EUR.
KMETIJSKE PARCELE:
RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR.
VIKENDI:
PADOVO pri Osilnici - KOLPA, stanovanjska hišica, 7,88 x 8,86 m2, zgrajena 2003, velikost parcele 516 m2, na lepi sončni lokaciji, 5 min. vožnje do reke Kolpe, vsa infrastruktura, dokumentacija urejeni, takoj vseljiva, cena je 82.000 EUR.
ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI;
RIBNICA- center, Vrvarska ulica, oddamo poslovni prostor v pritličju za mirno dejavnost, v izmeri 37 m2 , zgrajeno leta 1969, vseljivo takoj, vsa infrastruktura, CK na olje, cena mesečnega najema je 270 EUR, garancija, predplačilo. RIBNICA- industrijska cona Ob železnici, poslovni prostor za gostinsko dejavnost, v izmeri 282 m2, zgrajen leta 2008, z večjim parkirnim prostorom. Vsa infrastruktura, cena najema 6,5 EUR za m2.
Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje,
SERVIS GSM / UMTS
S
I UMTS
Ž^lTI
DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB
8.30h - 11.30h
microera Jože Šilc s.p.
NOKIA 5800
Splošna akcija 199,00€ 33/55 69,00€
44/77	1,00€
in mnogi drugi...
Preverite!
Akcija MOBITEL!
MOBITEL zastopstvo
Hrovača 1 4A (vtrg. centru ŠPAR)
1310 Ribnica Tei: 01/8373 ne
Fax: 01/300 77 06 GSM: 051/358 762 051/ 358 760
E-mail: info@microera.si
Www.microera.si
V	Bluetooth prostoročne avto-inštalacije	< Instant INTERNET od 13.90 EUR II
V	Itak. Džabest paketihmSSt".roae,«™»,«ovo/, <Paketi: POVEZAN111, 33, 44, 55, 77
POPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH!
Jože Osvald s.p.
1310 Ribnica, Tel.: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548
TRADICIJA - KVALITETA
-	največja izbira avtoplaščev vseh dimenzij za vsa vozila (od motorja do traktorja)
-	popravilo zavor (hitri servis)
-ALU in lita platišča
Slikopleskarstvo	^>-1
Peter Bojc,s*».
V'r' r	*	{
Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103
NOVO V RIBNICI! IČARSTVO DIŽEK
Kurirska pot 22, RIBNICA Tel.: 031 360 164 01 / 836 10 04
nov svet cvetličarstva
-	pestra izbira cvetja
-	različne sadike
-	poročni aranžmaji
-	žalni aranžmaji - ostale cvetličarske storitve
:: pon - pet 8-12, 15-19, sob 8-12
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV	X X
Besedilo:
KUPON ZA NAGRÄDNqi
Rešitev:_____x
Ime in pnjmel
Pošta:
OPOZORILO ZA MALE OGLASE
Po Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi bili odškodninsko odgovorni.
Hvala za razumevanje. Uredništvo
MALI OGLASI
PRODAM
MOTORISTI, POZOR! če želite po ugodni ceni odlično ohranjen, redno vzdrževan motor znamke Yamaha 900TDM ABS, letnik 2006, temno modre barve, z dodatno opremo - potovalnim kovčkom in torbo, pokličite na tel.: 031 291 080.
Prodam lupinico Gam, rdeče barve, cena 35 EUR, in voziček »Marela« - Hauck, cena 30 EUR. Tel.: 031 / 361 780.
Prodam dobro ohranjen set omar za dnevno sobo (3 delni, s prostorom za TV)' proizvajalca Brest Cerknica, in klubsko mizico.
Cena 100 EUR. Tel.: 031 / 796 163.
Prodam diatonično harmoniko (frajtonarico), uglašeno B-ES-AS, dobro ohran jeno in servisirano. Cena 1.400 EUR. Tel.: 031 / 796 163.
Prodam puhalnik z motorjem. Tel.: 041 / 535 940.
Prodam kvalitetno suho seno prve košnje, balirano v 20 kilogramske bal6' Količina bal je 375 kosov, cena za balo je 1,80 evra oz. po dogovoru. Možna j6 tudi dostava. Tel.: 040 / 549 983.
Prodam rabljen štedilnik (60 x 70 cm) na trda goriva - INOX, izvedba desni izhod. Tel.: 031/ 287 201.
RAZNO
Zbiram in odkupim stare razglednice Ribnice, Sodražice, Nove Štifte, SV' Gregorja. Tel.: 041 / 338 126.
Odkupim starine (pohištvo, kolesa, motorje, vojaško opremo, medalje, fotografij®' denar, časopise, kmečko orodje, kuhinjski pribor, obleke, slike ...).
Tel.: 041 / 649 267.
(pripravil Marko Modrej)
ANIN KVIZ
Na vsako vprašanje vam pomyamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste ... vse ob svojem času.
1.	Pa smo zakorakali v vroče poletne dni, čeprav koledarsko poletje šele prihaja. Prav prija že ohladitev na terasah, vrtovih itd. Kaj kmalu bomo kukali tudi pod senčnike, kaj se pod njimi skriva (vsaj možakarji). »Kukamo pod senčnik njen« je tudi nova skladba, novi poletni hit, ki ga v teh dneh, poleg ostalih z nove plošče ‘Mal naprej’, na radijskih valovih predstavljajo ...
N Kingston!
T Čuki
Z Botri
2.	V vročih dneh se prileže, čeprav se je treba malce potruditi, tudi jutranji vzpon k Sv. Ani, kamor se bomo naslednjo soboto podali na t.i....
R Anin pohod
I Urbanov pohod
B Junijski sprehod
A
3.	V soboto, 6. 6., bo ob 13. uri zborno mesto pohoda ...
E Cenetov vrt
V veterinarska postaja pri Riku P pred centrom Ideal
4.	Pohod je tudi prijetnega značaja. Kateri značaj ne sodi med naštete?
D rekreativni J tekmovalni G družabni
5.	Vzpon na Malo goro organizira radio Urban v sodelovanju s trgovino Trim šport in ...
N Rokometnim društvom Ribnica Riko Hiše H Plavalnim klubom Inles I Planinskim društvom Ribnica
6.	V vabilu na pohod je navedeno, koga nanj vabimo. Kdo so ti ljudje?
E Ljubitelji televizorja in kavča A	Ljubitelji	narave	in	dobre	volje
L	Ljubitelji	nerganja	in zavisti
7.	Letos bodo deležni posebnega presenečanja tudi vsi pohodniki, ki bodo krenili na Anin pohod ...
A	prvič
U	drugič
N	tretjič
8.	Za kotizacijo, ki jo boste obkrožili oz. črko pred njo, boste na pohodu dobili majico, vodo, topel obrok in še nekaj. Koliko je torej kotizacija?
I	3 evre
P	5 evrov
C	10 evrov
9.	Tisto še nekaj je 5-odstotni popust v trgovini Trim šport v Ribnici in
10.	Sprehodili smo se, skozi vprašanja, seveda, konkretno se bomo prihodnjo soboto. Kaj pa, recimo, vaše poznavanje Ribniške naravoslovne poti? Koliko je oznak na celotni naravoslovni poti?
F 10 K 12 H 13
11.	Še prej, pred pohodom, si bomo lahko v sredo, 3. junija, ob 20. v centru Ideal ogledali vrhunsko predstavo odličnega igralca Gregorja Čušina z naslovom ...
P Pohodnik D Pešec C Plezalec
1 I 2 I 3 I 1 ! 4
i ♦- + + -4
l5!6!7!5!7]
1 1
Oti’ 4ti ’ ti ■H
Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. junija 2009.
Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad (majico Aninega pohoda in trak za ključe),
ki jih poklanja RADIO URBAN.
Pravilna rešitev 4. številke Rešeta je:
GREM NA LETNI VRT CENE
Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence, ki jim nagrade poklanja LETNI VRT CENE:
ploščo Cene za dve osebi:
MAJA ŽAGAR, Breg 18, 1310 RIBNICA
čevapčiče (mesne svaljke):
TATJANA PUCEU, Opekarska 30, 1310 RIBNICA
ocvrte lignje:
MILENA BARTOL, Opekarska 3, 1310 RIBNICA pleskavico:
JOŽE MERHAR, Gorenjska cesta 27, 1310 RIBNICA palačinke:
BLAŽ KOS, Zapotok 28 b, 1310 RIBNICA
B Dolenji vasi O Kočevju Š Sodražici
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Obvestila za prevzem nagrad boste prejeli po pošti.
T-SMiET
MJvrvTMiJLS ae

SKLEP
o izbiri izvajalcev kulturnih programov in projektov ter prireditev v letu 2009
I. V letu 2009 bo Občina Ribnica iz proračuna sofinancirala naslednje izvajalce in njihove kulturne programe, projekte in prireditve:
REDNA DEJAVNOST KULTURNIH DRUŠTEV:	Višina sofinanciranja
Občina Ribnica je za leto 2009 dodelila sredstva po javnem razpisu za kmetijstvo in po javnem razpisu za turizem
1.	KUD Ribniški pihalni orkester
2.	UD Župnijski pevski zbor RIBNICA
3.	KUD Gallus Ribnica, Nonet Vitra
4.	Društvo mažoret in plesalcev Ribnica
5.	Društvo oktet Gallus Ribnica
6.	Vaško turistično etnološko društvo HROVAČA, Dramska skupina
7.	Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica
8.	KUD Sveti Gregor, Dramska skupina
9.	KUD Sveti Gregor, Mešani pevski zbor
10.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Dramska skupina
11.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Otroška folklorna skupina LONČKI
12.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok
13.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Moški pevski zbor Lončar
14.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Dekliška vokalna skupina DEVOKS
15.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Župnijski pevski zbor
16.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Cerkveni otroški pevski zbor
3.482,97 EUR 1.313,28 EUR 992,31 EUR 1.200,95 EUR 1.375,55 EUR 1.508,25 EUR 619,24 EUR 1.881,31 EUR 1.069,42 EUR 1.096,48 EUR 1.095,61 EUR 1.456,16 EUR 623,03 EUR 720,80 EUR 612,55 EUR 952,44 EUR
KULTURNI PROJEKTI IN PRIREDITVE:
Višina sofinanciranja
1.	Društvo mažoret in plesalcev Ribnica, 13. državno prvenstvo možoret 2009 v Ribnici 250 EUR
2.	Društvo mažoret in plesalcev Ribnica, 10. obletnica mažoret	500	EUR
3.	KUD Ribniški	pihalni orkester, Budnica Ribnica	200	EUR
4.	KUD Ribniški	pihalni orkester, radicionalni letni koncert	500	EUR
5.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Miklavževanje na vasi	300	EUR
6.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Srečanje pevskih zborov zah.-dolenjske regije	550	EUR
7.	KUD F. Zbašnik Dol.vas, Otr. folk. skup. Lončki, Prireditev ob 10-letnici	400	EUR
8.	Vaško tur. etnološko društvo Hrovača,Veterani, Miklavževanje	500	EUR
9.	Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica, Likovna kolonija Ribnica	400 EUR
10.	Vrtec Ribnica,	Gledališka predstava v Veselem decembru	400	EUR
11.	Osnovna šola	Ribnica, POŠ Dolenja vas 50 - letnica šole Dolenja vas	700	EUR
12.	Športno društvo Velike Poljane, Prireditev »Večer na vasi«	300 EUR
II. Izbrani izvajalci morajo v roku 30 dni po dokončnosti sklepa o izbiri z Občino Ribnica podpisati pogodbo o sofinanciranju javnega kulturnega programa oz. projekta.
Obrazložitev:
Na javni razpis zbiranja predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Ribnica v letu 2009, ki je bil objavljen v občinskem glasilu REŠETO, dne 27. 2. 2009, je prispelo skupaj 21 vlog; od tega je 9 vlagateljev kandidiralo samo za redno dejavnost, samo za projekte in prireditve 5 vlagateljev, za obe zvrsti pa 7 vlagateljev. Vlagatelji so ponudili v izbor 33 projektov oz. prireditev. Dve vlogi sta bili delno izločeni iz postopka zaradi nepravilne prijave v delu razpisa, ki se je nanašal na kulturne projekte in prireditve.
V razpisnem postopku je bilo ugotovljeno, da so bile vloge iz izreka odločbe pravočasne in popolne oz. so bile dopolnjene v predpisanem roku ter da vlagatelji izpolnjujejo razpisne pogoje.
Vse vloge je pregledala od strani župana imenovana strokovna komisija ter ocenila in vrednotila vloge na podlagi določil in strokovnih meril veljavnega pravilnika. Pripravila je predlog izbora programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, vključno s predlogom razdelitve razpoložljivih proračunskih sredstev. Razpoložljivi obseg proračunskih sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost po razpisu v letu 2009 znaša 25.000 EUR, od tega 20.000 EUR za redno dejavnost kulturnih društev ter 5.000 EUR za kulturne projekte in prireditve. Redna dejavnost kulturnih društev je vrednotena v skladu z veljavnimi točkovnimi merili pravilnika, kulturni projekti in prireditve pa so izbrani glede na javni interes, vsebinsko učinkovitost ter kulturni in promocijski pomen za občino Ribnica.
Predlagatelji kulturnega programa oz. prijavitelji na razpis imajo pravico do vpogleda le v tiste dele strokovnih mnenj, zapisnikov in poročil, ki se nanašajo na obravnavo njihove vloge in predloga sklepa o sofinanciranju.
S tem je sklep utemeljen.
PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljeno vložiti ugovor v roku 8 dni po prejemu tega sklepa pri županu občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Ugovor se vloži neposredno ali pošlje priporočeno organu, ki je izdal sklep.
Postopek vodila: Metka Tramte ŽUPAN Jože Levstek
Občina Ribnica je že v mesecu januarju letošnjega leta v Rešetu objavila javni razpis za sofinanciranje ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini Ribnica za leto 2009, v februarskem glasilu Rešeta pa je sledila objava javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju turizma v občini Ribnica v letu 2009. Na oba javna razpisa je svoje prijave podalo večje število udeležencev kot v letu 2008.
Javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja
Do roka za oddajo vlog jih je prispelo 41. Občina je odobrila sredstva 39 vlagateljem v skupni višini 39.483 EUR. Zaradi večjega zanimanja je bilo potrebno višino sofinanciranja znižati.
Upravičenci, ki so prejeli pozitivne odločbe, so v večini primerov kandidirali za kmetijsko mehanizacijo, nekaj pa tudi za urejanje pašnikov ter v sklopu naložb tudi za izvedbo urejanja kmetijskih zemljišč. Štirim vlagateljem je Občina Ribnica odobrila sredstva za zagotavljanje tehnične podpore, ki vključuje izvedbo različnih predavanj in delavnic.
Javni razpis za sofinanciranje programov na področju turizma v Občini Ribnica v letu 2009
Na ta javni razpis so v določenem roku prispele vloge 7 društev. Po poteku roka za dopolnitev je komisija ugotovila, da enemu vlagatelju ni uspelo odpraviti pomanjkljivosti vloge, zato je bila ta s sklepom kot nepopolna zavržena, ostale vloge pa so se uvrstile v nadaljnji postopek odobritve. Komisija je na podlagi ugotovljenega skupnega števila točk teh prijav razdelila celotne razpisana sredstva v višini 10.000 EUR. Najnižja vsota odobritve je bila 497 EUR za izvedbo enega koncerta, najvišja pa 3.212 EUR, ko je vlagatelj prejel sredstva tako za redno dejavnost kot tudi za organizacijo različnih prireditev, izdajo publikacij in promocijskega materiala, organizacijo delavnic, tečaja, strokovne ekskurzije.
Seznam odobrenih vlog po obeh razpisih je dostopen na spletni strani Občine Ribnica. Večina upravičencev je že podpisala pogodbe, občina pa je trem upravičencem na področju kmetijstva ob predložitvi popolne dokumentacije finančna sredstva tudi že nakazala. Večina upravičencev pa je za črpanje sredstev še dolžna posredovati ustrezno dokumentacijo, in sicer najkasneje do 15. novembra 2009.
Občina Ribnica
Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo


Z GOLIMI ROKAMI IN DOBRO VOLJO DO NAJ VEČJEGA KRESA V DOLINI
Bukovški in okoliški fantje naredili pravo ‘štimungo’ za delavski praznik
Za dobro jim je šteti tudi to, da so na največji kres v Ribnici Ä l| povabili vse prebivalce in kar po blokih in drugod obešali 1 vabila. Da ne govorimo o tem. kako so ga celo noč stražili! 'i*
H Na vsak dve uri so se menjavali, tako da ni bilo celo NOČ B 8 _ nobenega spanja.
Smo že mislili, da so časi prostovoljstva minili, pa se najde 20 mladcev iz Bukovice in okolice, ki mesec in pol v pretežno deževnem aprilu potroši vsako uro svojega prostega časa, da išče drva, jih ročno nalaga na traktor in jih vozi na kup, ki sčasoma postane grmada, visoka 10 metrov, šestkotnik je meril v obsegu 24 metrov, bil pa je zložen iz 40 kubičnih metrov drv. Ta so na večer pred delavskim praznikom zagorela ravno dovolj, da so ustvarila pravo vzdušje. Dež je namreč močil naravo vse dni poprej in še tisti večer, toda prostovoljno gasilsko društvo Bukovica, ki je kresovanje pripravilo, je postavilo šotor za vse, ki so hoteli biti del druženja, ki ni bilo brez golaža Valentina Ružlja (brez Valentinove žene Tatjane menda sploh ničesar ne bi bilo), štirih odojkov, ki jih je pekel Zdene, ter zadosti pijače za žejna grla.
Tadej Drobnič je ‘gajsten’ fant in ni mu bilo težko skoraj ves les za kres zvoziti s traktorjem, ČEPRAV SAM PRAVI, DA NI NOBENEGA ‘ZA izpostavuat’ - KER so vsi zaslužni, da je kresovanje pri sv. Roku uspelo.
iešEro
Druščina mladcev se je slikala pred kresom, ki ga je zgradila, v bivši vojašnici pa so našli tudi stražarnico, ki bi sicer našla pot na smetišče zgodovine. Tako je še enkrat opravila svojo nalogo, zavihrala pa je tudi rdeča zastava z napisom: Živel 1. maj! Domišljeno do potankosti, kot so si, recimo jim kar Bukovčani, zaželeli. Lani so opravili poskusno kresovanje in se jim je tako dobro obneslo, da so dobro izkušnjo ponovili. Gasilci potrebujejo denar za elektriko, opremo, obleke. In če ne gre drugače, pomagajo veselice ali kresovanja. Gasilska žilica jih ni zapustila niti ob prižigu grmade, ko sta Valentin in Robert pazljivo in iz varne razdalje prižigala ogenj. Za drugo leto obljubljajo še boljše dogajanje in kako spremembo, računajo pa tudi na to, da bodo imeli manj problemov s pridobivanjem dovoljenj za kres.
Kresovala in fotografirala ALENKA PAHULJE
KOPA PRI
LOVSKEM DOMU 0
V	RAKITNICI
Program prireditev:
Petek, 29. maja, ob 18. uri.
Slovesen - VSESLOVENSKI prižig kope s kulturnim programom. Kopo bo prižgal predsednik kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj.
Sobota, 30. maja, od 9. ure dalje Izbirno sekaško tekmovanje za lastnike gozdov. Dogajanje bo popestreno s prikazom izdelovanja “šindre”, tesanja tramov in z gozdarskimi družabnimi igrami. Demonstrirano bo izdelovanja sekancev in strojno cepljenje drv.
Nedelja, 31. maja
Ob 9. uri start in popoldan zaključek kolesarskega potepanja “Od kope po pobočjih Velike gore".
Sobota, 6. junija, s pričetkom ob 9. uri Likovna kolonija: v okviru kolonije - pod vodstvom gozdarja Branka Žuniča in Društva likovnega ustvarjanja Ribnica - bodo prijatelji umetnosti ustvarjali na temo oglarske kope, lepote narave ... Vzporedno s tem bo potekala otroška ustvarjalna delavnica, ki jo bo vodil mladinski moderator Bojan Kaplan.
Nedelja, 7. junija od 15. ure dalje
V	organizaciji LD Dolenja vas bo potekal lovski dan. Predstavljene bodo različne lovske šege in lovski običaji s kulturnim programom (rogisti, pevski zbor).
Sobota, 13. junija od 14. ure dalje Predstavitev kovaštva in furmanstva Ribniške doline. Prikazano bo ročno kovanje ter spravilo in vožnja lesa s konjsko vprego.
Nedelja, 14. junija ob 14. uri
ŠD Lončar Dolenja vas ob kopi organizira športno - družabno srečanje: tekmovanje v vlečenju vrvi.
ZAGORELO TUDI NA GRMADI
Kot vsako leto je tudi letos na večer pred prvim majem na Grmadi zagorel tradicionalni kres. Grmada je iz leta v leto pomembno prvomajsko zbirališče. Kljub nekoliko slabemu vremenu se je ob kresu zbralo ljudi. Veselja in dobre volje ni manjkalo.
STE ŠLI PO NAGEU ?
Prvega maja obiskovalci prihajajo na Grmado po nagelj. Letošnja prireditev je bila že šesta po vrsti in je postala že tradicionalna. Prva obiskovalca sta bila Nejc iz Vira pri Domžalah in Marko iz Janč, prišla sta ob 7. uri 30. Podeljenih je bilo 80 nageljnov in prav toliko tulipanov. Seveda pa brez prvomajskega golaža ni šlo. Bil je izvrsten!
DOBRODOŠLO MALO VEČ VOUE ZA ČIŠČENJE
V mesecu aprilu se izvajajo številne spomladanske akcije pod sloganom “prebivalci Slovenije, pometimo pred svojim pragom- tam se začenja naša dežela. Namen akcije je urejati okolje, da bo privlačno in prijazno do nas prebivalcev kot za obiskovalce, prispevati k osveščanju in tudi kakovosti življenja.V organizaciji turističnega društva Grmada je 4. aprila potekala čistilna akcija pobiranja smeti ob cesti Ortnek - Velike Poljane do Grmade. Odziv članov je bil dober. V TD se zavedamo, da je naša akcija le prvi korak k dvigovanju zavesti za čisto okolje. Žal smo udeleženci akcije, bilo nas je 12, ugotovili, daje ta v našem kraju še na zelo nizki ravni.
Vse naše akcija in aktivnosti sofinancira Občina Ribnica.
Mara Okorn
ZtSVvV «XI
i’oiiiecrxjin
POSLANČEVA ZAPISNICA: S LOVE N IJA ZMORE VEC
Piše: poslanec SDS Jože Tanko
S
0
A
m
s
Bližajo se volitve v Evropski parlament, na katerih se bo predstavila tudi lista Slovenske demokratske stranke.
Njen nosilec je podpredsednik SDS dr. Milan Zver, poleg njega so na listi še podpredsednica SDS in evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, nekdanja ministrica za zdravje, in predsednica Gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič, nekdanji minister za notranje zadeve in predsednik Odbora za notranje zadeve v Strokovnem svetu SDS Dragutin Mate, dolgoletni poslanec v državnem zboru RS Mirko Zamernik, nekdanja vrhunska alpska smučarka in dobitnica bronaste olimpijske kolajne v slalomu Katja Koren Miklavec ter mednarodni tajnik SDS in nekdanji direktor Urada vlade za komuniciranje mag. Anže Logar.
S
Druge volitve v Evropski parlament v zgodovini samostojne Slovenije bodo potekale v nedeljo, 7. junija 2009. Zavedati se moramo, da odločitve, sprejete na ravni Evropske unije, neposredno vplivajo tudi na nas, prebivalke in prebivalce Slovenije.
Če bo Lizbonska pogodba zaživela, bo imel Evropski parlament bistveno večje pristojnosti pri odločanju, zato je izjemno pomembno, kdo zastopa naše interese. Ni nepomembno, če slovenski evropski poslanec ne zna vložiti amandmaja na predlog, ki bo imel bistvene posledice za slovenske državljanke in državljane. Prav tako ni nepomembno, če nek drug poslanec samo sedi v parlamentu in se razprav aktivno ne udeležuje. Zato te volitve niso le še ena državljanska dolžnost, ampak so odlična priložnost, da v Evropo pošljemo usposobljene ljudi, ki se bodo znali boriti za naše interese ter interese naših lokalnih okolij. Prav slednje je bistvena odlika kandidatk in kandidatov na listi SDS, ki imajo poleg posluha za lokalna okolja tudi še kako potrebne evropske izkušnje.
SDS je članica največje parlamentarne skupine v Evropskem parlamentu - Evropske ljudske stranke-Evropskih demokratov (EPP-ED) ter ima kot taka bistveno večjo moč, ko gre za sprejemanje pomembnih odločitev. Napovedi za letošnje evropske volitve kažejo,
da se vloga EPP-ED ne bo bistveno spremenila. V iztekajočem se mandatu je imela SDS dva poslanca v Evropskem parlamentu, ki sta svoje delo opravljala odlično. Dr. Romana Jordan Cizelj je bila izbrana za evropsko poslanko leta na področju energije, in je tako bila med 785 evropskimi poslanci ena od devetih izbrancev, nagrajenih za izredne dosežke.
Dr. Milan Zver poudarja, da politika SDS temelji na vrednotah in ne na interesih. V tem duhu se bodo evropske poslanke in poslanci iz vrst SDS trudili za ureditev gospodarskih razmer, trajnostni razvoj in inovacije, spoštovanje tradicionalnih in univerzalnih vrednot, kot so človekove pravice, solidarnost, demokracija ter enakost med ženskami in moškimi. Obenem se bodo zavzemali za transatlantsko sodelovanje in evropsko povezovanje. Prvo je bistveno za našo varnost in reševanje globalnih problemov, drugo pa za razvoj in napredek Evrope kot celote.
»Odločno smo se postavili za samostojnost, preudarno in predano smo vodili Slovenijo in Evropo, znamo delati bolje, ker verjamemo, da Slovenija zmore več,«
je vodilo kandidatk in kandidatov na listi SDS pod zaporedno številko 8.
SDS vabi, da si ogledate našo spletno stran http://www.ribnica.sds.si.
EVROPA, KDO BO TEBE VOLIL?
Pred nami so druge volitve v Evropski parlament, odkar smo postali del Evropske unije. V medijih lahko zasledimo veliko razprav na temo evropskih volitev, med ljudmi pa se ne govori dosti. Kot da to ni zadeva, o kateri bi se bilo vredno pogovarjati. Nekateri med nami niti ne vedo, da volitve sploh bodo, drugih to ne zanima, tretji pa mislijo, da tako ali tako ne morejo ničesar spremeniti. Le neka manjša skupina ljudi ve, kako zelo pomembne so volitve v Evropski parlament, saj le ta odloča o zadevah, ki zadevajo tudi nas, občane.
Naj povem nekaj o tem, koga bomo 7. junija letos volili in kakšne so pristojnosti Evropskega parlamenta. Evropski parlament je največji organ odločanja v Evropski uniji, saj po trenutni veljavni evropski zakonodaji zajema 736 poslanskih mest, od tega jih ima Slovenija 7. Nekateri boste skeptični in si mislite, kaj pa lahko naredi 7
BS
poslancev v tako velikem parlamentu. Evropski parlament odloča na podlagi soodločanja, kar pomeni, da lahko poslanci blokirajo sprejetje posameznega zakona, če ta ni usklajen z nacionalnimi interesi. Tudi evropski proračun mora biti soglasno sprejet in s tem se posredno izvršuje še kontrola nad njegovo porabo. Hkrati pa evropski parlament sprejema odločitve o širjenju in sprejemanju novih članic v EU, kar mora biti sprejeto z absolutno večino. Iz leta v leto pridobiva na pomembnosti in v njegovi pristojnosti je sprejemanje zakonov, ki jih morajo vse članice EU, po sprejetju le-tega, uskladiti s svojo nacionalno zakonodajo, zato je zelo pomembno, da se zavedamo, da se vse »končne odločitve« sprejmejo že v EU.
V Evropskem parlamentu odločajo o kohezijski politiki, politiki na področju kmetijstva in varstva okolja ter še na mnogih drugih področjih, ki še kako vplivajo na naše življenje. Postali smo del Evrope in s tem prispevamo k njeni trdnosti, zato je prav, da od nje tudi kaj pričakujemo. Prav pa je tudi, da pričakujemo rezultate od tistih poslancev, ki jih bomo izbrali na volitvah za Evropski parlament. Zato smo v Zaresu skrbno izbrali ljudi, ki jih odlikujeta predvsem strokovnost na posameznih področjih in poznavanje Evropske zako-
nodaje. Programsko se bomo v Zaresu zavzemali, da bodo specifične potrebe manjših držav upoštevane pri kmetijski politiki in da bodo poenostavljeni postopki za pridobivanje sredstev iz kohezijskih skladov. Zavzemali se bomo za svobodno, varno in pravično Unijo in za njen trajnostni razvoj, ki bo tudi našim potomcem omogočal kvalitetno življenje. Odprtost prostega pretoka delovne sile, razvoj trgov in hkrati poudarek na večji socialni in zdravstveni varnosti ter vlaganje v nove tehnologije in znanost so nujni ukrepi za preprečevanje večjih gospodarskih kriz, kakršne priča smo danes.
V Evropskem parlamentu odločajo tisti predstavniki posameznih držav, ki so bili izvoljeni na neposrednih volitvah za dobo 5 let in samo mi s svojim glasom lahko vplivamo na izbor leteti. Kakšne kandidate bomo izbrali, je na nas, zavedajmo pa se, da bodo le tisti kandidati, ki imajo znanje na področju evropske zakonodaje in ki s svojo strokovnostjo znajo prepričati in vplivati na ostale, uspešni pri uveljavljanju naših želja v Evropi. Torej na nas je, da se odločimo in izberemo najboljše. Pomembno je, da s svojim glasom pripomoremo k pravi izbiri in da s tem pokažemo tudi svoje priznanje pomembnosti in vplivnosti evropskega parlamenta.
Andreja Škrabec, predsednica OO Zares Ribnica Andreja.skrabec@zares.org
&EŠETO
NSi z novim predsednikom
NSi se pripravlja na prihodnost. Na občnem zboru občinskega odbora NSi Ribnica smo izvolili novo vodstvo. Predsednik občinskega odbora je Janez Merhar, podpredsednik pa Franc Dejak. Želimo jima uspešno delo!
NSi želi povezovati vse državljane in državljanke Slovenije, ki sprejemajo slovenske in evropske kulturne, demokratične, domovinske, moralne in socialne vrednote.
Zagovarjamo pravno državo, kjer zakoni ne zavezujejo samo državljanov, ampak tudi vlado, javno upravo in pravosodne organe, ki nimajo pravice odločati, ali zakoni držijo ali ne.
Vlada mora biti odgovorna javnosti in vsem državljanom, ne samo volivcem vladnih strank. Zavzemamo se za razmere, ko se bodo državljani brez strahu odločali za sprejem novega življenja v svoje družine in bodo spoštovali in cenili navzočnost ostarelih in bolnih v svojem okolju. Sprejemamo zavezo, da bomo državljanom v vseh delih Slovenije omogočili prometno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo, oskrbo, osnovno izobraževanje, nujno zdravstveno pomoč in druge osnove za življenje in delo.
Zavzemamo se za solidarnost, povezano z odgovornostjo.
Podpiramo skladen regionalni razvoj, saj bomo le tako imeli enake možnosti za razvoj tudi na našem področju.
Uveljavili bomo pobude civilne družbe za šolo po meri človeka na vseh stopnjah.
Vrnili bomo dostojanstvo učiteljskemu poklicu in zagotovili večjo pluralnost in odprtost organiziranosti šolskega sistema.
Naloga NSi bo tudi iskanje zgodovinske resnice, da bomo vedeli vse o agresiji Italije in Nemčije, pa tudi boljševiške agresije na slovenski narod, predvsem na slovenske katoličane.
Raziskati bo treba zločine proti človeštvu od začetka druge svetovne vojne dalje.To so predvsem : zločini zoper mir, vojni zločini, zločini zoper človečnost.
Naša beseda velja!
Ne dajemo obljub, ki jih ne bi mogli uresničiti. Anica Benčina
PRIPRAVLJENI NA NOVO ZAUPANJE!
SLS Ribnica ima novega predsednika, Luko Ilca
Geslo in hkrati naslov volilnega kongresa SLS je Pripravljeni na novo zaupanje. To geslo simbolizira spremembe, ki pa so se na kongresu, 16. maja v Krškem, zagotovo zgodile. Takrat je Slovenska ljudska stranka dobila novega predsednika, mag. Radovana Žerjava, za katerega lahko nedvomno trdimo, da je predsednik velikih idej ter velik voditelj, predvsem pa človek, ki so mu najpomembnejše vrednote, kot so družina, tradicija, poštenost in pravičnost. Na samem kongresu je naš novi predsednik izrekel: »Brez sprememb ni sprememb!« in vemo, da je mislil resno, kot smo mislili resno v Ribnici 17. aprila, ko so člani SLS Ribnica na rednem zboru izvolili svoje vodstvo. Tako je novi predsednik OO SLS Ribnica postal Luka Ilc, podpredsednik pa Alojz Marn. Na samem zboru so člani soglasno sprejeli tudi program aktivnosti za letošnje leto. V SLS Ribnica ocenjujemo, da je stanje v občini, v primerjavi z ostalimi po velikosti primerljivimi občinami, slabo, a verjetno ne le zaradi gospodarske krize, ampak tudi po zaslugi negospodarskega ravnanja trenutno vodilnih v Občini Ribnica, ki dajejo občutek, da enostavno niso v koraku s časom. Zato pozivamo in prosimo, da naj za dobro občank in občanov občine Ribnice stopijo korak naprej!
Za konec pa bi vam rad podal zaključne misli našega novega predsednikaSLS, mag. Radovana Žerjava, ki jih je povedal na kongresu SLS: »Nikoli nisem razmišljal, da bi bil poklicni politik. Pravzaprav se tudi danes ne počutim tako. Zato tudi stvari, ki so politiko ljudem odtujile, težko razumem in jih ne sprejemam. Politike ne razumem kot uporabe ali zlorabe politične moči. Politika zame ni boj za oblast in delitev plena. Politiki želim spremeniti predznak. Čeprav mogoče zvenim naivno, mislim resno in iskreno.« Več informacij o kongresu in stranki lahko dobite na naši spletni strani: www.sls.si
Predsednik OO SLS Ribnica, Luka Ilc
Srečevanje in prihod interventnih vozil
Verjetno je že vsakdo izmed nas imel izkušnjo s srečanjem, prehitevanjem ali prihodom interventnih vozil.
Vsakič, ko zaslišimo zvok sirene, nas podzavestna misel usmeri na svoje domače in že kontroliramo, kje je kdo tisti čas. Žal pa bi ravno tisti moment morali biti najbolj usmerjeni na dano situacijo in interventnim vozilom po najboljših močeh pomagati, da čimbolj nemoteno pridejo mimo nas na svoj cilj. Tukaj nimam v mislih samo dajanje prednosti oziroma umikanje nasproti vozečih vozil na cestah, čeprav je ravno tukaj največ težav. Interventnim vozilom lahko pomagamo tudi s tem, da ob zvočnih signalih predvidimo pot vozila in da v križišču oziroma na cesti opozorimo na prihajajoče interventno vozilo tudi ostale udeležence, ki tisti čas morebiti telefonirajo, poslušajo glasbo oziroma so na kakršen koli način nepozorni oziroma malce odsotni.
V primeru, ko smo sami na kraju, kjer pričakujemo interventna vozila, pa stopimo na glavno cesto, križišče ali mesto, kjer nas bodo vozniki teh vozil pravočasno zagledali in zagotovo bodo upoštevali vaša navodila za najbližjo pot. To voznikom prihrani marsikatero dragoceno minuto. Moram poudariti, daje vožnja interventnih vozil, (reševalci, gasilci, policija) stresna situacija za še tako izkušene in šolane voznike, zato prosim za strpnost in maksimalno upoštevanje. Vsi vozniki teh vozil nosijo veliko odgovornost, najprej za vse udeležence v prometu, saj jim zvočni in svetlobni znaki po prometnih predpisih ne dajejo nikakršne prednosti. Kot drugo morajo biti pozorni do vseh sopotnikov oz. članov posadke in navsezadnje do udeležencev v sami nesreči oziroma ljudi, ki urgentno potrebujejo kakršno koli našo pomoč. Vsi si v situaciji, ko smo napoteni na intervencijo, želimo biti hitri, saj vemo, da se minute, ko se čaka na našo pomoč, zelo vlečejo, vendar moramo zelo paziti, da nismo prehitri. Za hitro pomoč gasilcev in reševalcev lahko že v samem začetku naredimo ogromno, če nesrečo oziroma potrebo po pomoči prijavimo na številko 112. Tam operater lahko hkrati takoj dvigne vse tri interventne službe, kar pa na 113 ni v praksi. Ravno tukaj, se pravi, v obveščanju na 112, se skriva še “prenekatera" minuta, ki vam lahko reši tudi glavo.
Gregor Virant, poveljnik PGD Ribnica, enote širšega pomena
ODPRTO PISMO ŽUPANU
Že pred časom smo v isti zadevi in v soglasju s krajani Gorenjske ceste na vas naslovili prošnjo, da nam pomagate pri obnovi dela vodovoda od hišne številke 65 do razdelilnega jaška pred koncem omenjene ulice. V skladu z dogovorom sem zbrala soglasja vseh lastnikov parcel, razen dveh. Podjetje Hydrovod ne more začeti z obnovo pred pridobitvijo soglasij vseh lastnikov, zato vas prosimo, da poskusite z lastnikoma doseči soglasje, vendar šele potem, ko bo vaša služba na podlagi svojega predpisanega katastra podzemnih naprav ugotovila, da leži okvarjeni vodovod pod zemljiščem obeh lastnikov. Predvidevam, da vodovod leži pod zemljiščem cestnega telesa izven asfaltiranega vozišča in zato pridobivanje soglasij od zasebnikov ne bi bilo potrebno. Prosim za takojšnjo ugotovitev dejanskega stanja, da bi lahko čim prej pristopili k pripravam za obnovo navedenega dela dotrajanega in za zdravje oporečnega vodovoda.
Č?1
OBČINSKI SDS PODARIL 500 EVROV ZA NOVI VRTEC
V času evropskih parlamentarnih volitev se je tudi v Ribnico pripeljala ekipa kandidatov Slovenske demokratske stranke ter se 11. maja srečala z ravnateljico Vrtca Andrejo Hojč. Slednja jih je seznanila s potrebo po gradnji novega vrtca, za katerega je občinska SDS nato izročila bon v vrednosti 500 evrov. Župan Jože Levstek je prosil poslance, ki že sedijo v državne zboru in kandidate za evropski parlament, naj po svojih močeh pripomorejo, da bo novi ribniški vrtec čim prej tu. Isti dan je predvsem ribniške medije obiskal tudi podpredsednik SDS Milan Zver, ki je med drugim povedal, da je premalo političnih akterjev, ki so sposobni kreativnosti v politiki ali državi. Dotaknil se je tudi vročih odnosov med Slovenijo in Hrvaško ter dejal, da ima na žalost naša soseda večji ugled v EU kot ga ima Slovenije - vsaj glede njunega meddržavnega odnosa.
Ravnateljica z vrednostnim bonom SDS
ftešem
ŠTEFANIJA KLUN
i.> ex/>esB
an o s: <><b v/,>.e^*/v
Zanimiva slovenščina
3
V tem šolskem letu triindvajset otrok iz tretjih razredov devetletne osnovne šole dr. Franceta Prešerna iz Ribnice obiskuje interesno dejavnost Zanimiva slovenščina. Krožek poteka vsak torek pod vodstvom mentorice in učiteljice 3. A-razreda Polone Golouh.
Prvi veliki podvig otrok pri Zanimivi slovenščini je bil zagotovo vključitev v evropski projekt ob letu knjige. Učenci krožka so oblikovali kar dve strani za »Knjigo velikanko«, ki pa jo sedaj hranijo v arhivu Trubarjeve domačije na Rašci pri Velikih Laščah. Ker vsako sodelovanje obrodi tudi sadove, so bili vsi učenci krožka poplačani za svoj trud. Skupinaje prejela nagrado - Delovni zvezek avtorice Ane Porenta z naslovom Matematična
dežela v Ravnem in krivem kraljestvu. Medtem ko so eni pridno vadili za nov nastop, so ostali reševali zanimive matematično-slovnično-likovne naloge iz tega delovnega zvezka. Spoznali so kar nekaj junakov, za katere so izdelovali oblačila, risali različne dežele, zemljevide, labirinte in se pri tem zelo veliko naučili. Pa tudi zabave ni manjkalo.
Ko so učenci zaključili sodelovanje pri »Knjigi velikanki«, so se po razstavi oblikovanih strani pričele priprave na njihov nastop s »P« pravljico in lutkovno animacijo na temo »Kako potuješ«. Vsakdo izmed otrok, ki obiskuje krožek, je izdelal preprosto marionetno lutko. Njihov prvi nastop je bil novembra v Domu starejših občanov v Ribnici. Poleg pravljice so starejšim zaplesali »Malo polkico«, ki je bila odlično izpeljana ob
izvedbi dveh harmonikašev. Dečka sta vključena v krožek Zanimiva slovenščina. Ko so zaključili s prvimi nastopi, so prav pošteno zavihali rokave in šli novim doživetjem naproti. Razdelili so se v tri dramske skupine. Prva je igrala v Pravljici o vetru, druga v Pravljici o Tinku in tretja je igrala v Pravljici o medvedu Marku. Z vsemi tremi dramskimi igricami so se predstavili tudi širše. Učenci so dvakrat nastopili v mesecu marcu (za učence 1. triletja, starše ter za starostnike v Domu starejših občanov v Ribnici). Vse tri predstave so se ponovile za učence 4. in 5. razredov ter starše, ki si igrice prej še niso uspeli ogledati. Otroci so se izkazali tudi na instrumentalnem področju - klavir, harmonika, flavta in violina-, pri čemer so jih spodbudujali tudi njihovi glasbeni pedagogi iz Glasbene šole Ribnica.
Kakšni so vtisi otrok, ki so obiskovali interesno dejavnost Zanimiva slovenščina?
Ker zelo rada berem, pišem pesmi, rišem in nastopam, sem se v tem šolskem letu prijavila h krožku Zanimiva slovenščina. Zelo sem ponosna nase, ker sem se zelo veliko novega naučila pri krožku. Zahvalila bi se svoji učiteljici in mentorici krožka Poloni Golouh, ki se je z nami zelo trudila, nam pomagala in nam dala možnost, da pridobljeno znanje pokažemo. Vesela sem, da smo s svojimi nastopi polepšali dan marsikateremu starejšemu in bolnemu v Domu starejših občanov v Ribnici. Želim, da bi imela možnost obiskovati krožek Zanimive slovenščine tudi naslednje šolsko leto.
Urisa Peterlin
Pri Zanimivi slovenščini smo počeli veliko zanimivih stvari. Napisal in narisal sem tudi svojo knjižico o Zajčku. Nastopal sem v dveh pravljicah, in sicer
v »P« pravljici in v Pravljici o vetru. Nastopi so mi bili zelo všeč, čeprav nisem imel težke vloge, premagal pa sem tudi strah pred njimi. Naslednje šolsko leto bi tudi obiskoval ta krožek. Pohvalil bi tudi našo mentorico Polono Golouh, ker je imela potrpljenje z nami.
Blaž Schonlieb
Pri Zanimivi slovenščini smo najprej vadili igrico, ki je bila podobna tisti o Sneguljčici. V tej igrici sem bil pripovedovalec. Nastopali smo tudi z igrico Kako potujemo. Takrat sem igral antilopo. Nastopal sem v vlogi medveda Marka, kjer sem bil glavni igralec. Takrat sem prvič nosil naglavni mikrofon.
Nik Peterlin
Pri Zanimivi slovenščini mi je lepo, ker imam dobro učiteljico in veliko prijateljev. Učiteljica izbere zanimive zgodbe. Z njimi nastopamo v šoli in v domu za ostarele. Tam zelo rad nastopam. Starejšim prinašamo dobro voljo in smeh. Pri nastopanju uporabljamo tudi instrumente. V začetku šolskega leta smo izdelali strani za Knjigo velikanko. Strani smo napolnili z zgodbicami, ki smo sr jih sami spomnili. Med njimi je bila tudi moja. Pisal sem o konju. K Zanimivi slovenščini rad hodim, ker se veliko pogovarjamo. Slovenščino spoznavamo na zabaven način in se imamo lepo.
Peter Alojz Marn
Polona Golouh, Alenka Peterlin foto: Katja Rus
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA RIBNICA
ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK 2009
Območno združenje Rdečega križa Ribnica tudi letos organizira na Debelem rtiču zdravstveno letovanje za 90 otrok, starih od 7 do 14 let, iz vseh treh občin.
Zdravstveno letovanje bo potekalo v dveh terminih:
1. termin od 3.-13. 7. za otroke iz OŠ Sodražica in Loški Potok 2. termin od 13. - 23. 7. za otroke iz občine Ribnica
Vse zainteresirane obveščamo, da zbiramo predloge otroškega zdravnika do 5. junija.
Informacije dobite po tel.: 01 836 20 56 ali po e-pošti: ribnica.ozrk@rks.si
Nekaj dobrega o ...
V začetku januarja 2009 je na podstrešju izbruhnil požar, v katerem je bila popolnoma uničena naša mansarda. Strokovnjaki niso mogli ugotoviti konkretnega vzroka požara. Danes je stanovanje popolnoma obnovljeno, zato bi se rada zahvalila v prvi vrsti upravniku hiše, to je Niku Bracoviču iz Upravljavske hiše SPL, ki je opravil ogromno delo pri planiranju potrebnih del, pri dogovarjanju z izvajalci in zavarovalnico. Resnično se je zelo potrudil. Zahvaljujem se tudi vsem znancem in prijateljem, ki so mi fizično, materialno in moralno pomagali.
Anica Nosan, Kolodvorska 9, Ribnica
i . s r)
ss
LONČKI PONOVNO NA OBMOČNEM
SREČANJU FOLKLORNIH SKUPIN
-‘SrJ
\Gf~ ■
* Ä
r l i"i
i\ .	.	«e#.' Ä,
Srečanja otroških folklornih skupin so vedno dobrodošla, saj nudijo dobro priložnost, da pokažemo napredek malih folklornikov v preteklem letu. V nekajminutni odrski postavitvi je potrebno pokazati plesne, pevske in igralske sposobnosti. Pomembna je seveda tudi oblačilna podoba skupine in temu primerno urejene pričeske.
Za Otroško folklorno skupino Lončki iz Dolenje vasi je bila tako prva preizkušnja na aprilskem regijskem srečanju v Kočevju, kjer smo uspešno nastopili z odrsko postavitvijo Leti, leti črni kos. Z nastopom smo prepričali strokovno komisijo in se tudi letos uvrstili na območno srečanje otroških folklornih skupin, ki je bilo tokrat 12. maja v Postojni, namenjeno uvrščenim skupinam iz osrednje Slovenije in Primorske.
Z nastopom smo bili zadovoljni, predvsem pa veseli in ponosni, da lahko ribniško izročilo prikažemo tudi izven domače občine.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo staršem za spremstvo in pomoč ter Jožetu Lampetu (JSKD 01 Ribnica), ki nam je omogočil avtobusni prevoz v Postojno.
OFS LONČKI, KUD France Zbašnik foto Feliks Podgorelec
NASTAJA KNJIGA ‘RIBNIČANI SO SE LEPO NOSILI’
Alenka in Filip Pakiž sta zakonca iz Ljubljane, s koreninami v Ribnici, ki že nekaj let pridno preučujeta našo zapuščino in sta v Rešetu tudi objavljala podlistek o ribniških oblačilih skozi čas. Ta hip v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Občino Ribnica pripravljata knjigo z naslovom Ribničani so se lepo nosili, v katerih bo zbrana gora neprecenljivih podatkov na več kot 300 straneh ter s 600 fotografijami. Naklada naj bi bila 2000 izvodov. Ponovno moramo zapisati, da je potrebno najti tudi prostor za vso to našo dragoceno zapuščino, ki sta jo Pakiževa zbrala po ribniških hišah, od naših dedov in pradedov, saj jo imata, kot pravita sama, le v začasnem varstvu, dokler ne izpolnita svojega raziskovalnega poslanstva. Nato jo bosta predala Ribnici, ki se mora navaditi ceniti zgodovino in je ne zaklepati v arhivske prostore ali zaradi prostorske stiske hraniti na nepreglednih kupih. Take zbirke, tako gradivo in ta zapuščina danes gradita uspešne turistične zgodbe.
A.Pahulje
OB DNEVU ZEMLJE PRIČELI V RIBNICI Z NJENIM ČIŠČENJEM
Sj ,,

S*
k
■I
e.r
■s
m <*««. nt % mmmmm'jgt
4	r
Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu, se je ribniška šola pridružila pobudi Turističnega društva Ribnica po čistejšem in bolj urejenem domačem okolju.
Reše m
IZ JESENI MOJEGA
ŽIVLJENJA
Naše življenje -prispodoba letnih časov
Poslovila se je od nas starka zima, ki je tudi s svojimi čari beline prispevala lepoto tega letnega časa. Vendar pomlad nam deli neskončno drugačnost, sončni žarki božajo s toplino, narava se je prebudila v vseh svojih čudovitih barvah. Pomladni čas pomeni tudi naše zgodnje otroštvo, čas brezskrbnosti, otroške igrivosti. Pride tudi čas prve ljubezni, ki se lahko konča srečno ali pa je veliko razočaranje. V tem obdobju nas čakata učenje in pa določitev za poklic, ki ga bomo potem opravljali v življenju.
Vročica poletja pa je naše življenje v zreli dobi, ko smo v fazi velike delovne aktivnosti, moči, sposobnosti in elana. Za dosežke, za katere se trudimo, nam uspeh nikoli ne izostane.
Kar prehitro mine to obdobje in že se naše življenje prevesi v letni čas jeseni, ki s seboj prinaša tudi neko turobnost, osamljenost, ki nas utesnjuje. Lahko pa smo še dosti pri močeh, polni pozitivne energije in mlajši generaciji lahko pomagamo z nasveti in izkušnjami prebroditi marsikatero negativno in žalostno izkušnjo - seveda moramo te nasvete deliti na nevsiljiv način.
V jeseni našega življenja bolj vidimo prehitro minljivost našega zemeljskega obstoja. Da bi se v našem okolju dobro počutili, da bi v nas ostal optimizem, pa sedaj zelo veliko nudijo različne ustanove, ki skrbijo, da se ljudje v jeseni svojega življenja lahko vključijo v dejavnosti, kot so slikanje na svilo, platno, ročna dela... S tem si bistrimo um in nas obkrožajo prijetni ljudje.
Marija Golob
V obliki delnega tehniškega dneva so učenci šestih razredov izvedli čistilno akcijo v Ribnici in njeni bližnji okolici. Njihovo delo je z bomboni, zaščitnimi rokavicami, vrečami za smeti in bliskovitim odvozom zbranih odpadkov podprlo tudi Komunalno podjetje Ribnica.
Učenci so bili razdeljeni v štiri skupine po oddelkih. A-jevci so počistili okolico šole, vrtca, zdravstvenega doma in doma starejših občanov. B-jevci so pobirali smeti na železniški postaji in v njeni okolici, 6. c razred je očistil stadion pri nekdanjih vojašnicah, razred D pa je odstranjeval odpadke v okolici Hrovače.
Dopoldan je bil vroč in delo naporno, a učenci so z dobro voljo pregnali vse nadloge in odlično opravili svoje delo. Na glas so se čudili nekaterim odpadkom in spoznavali, kako malo skrbi človeka za lastni planet. Odpadkov je bilo zares veliko in vreče so jih bile v hipu polne. Kljub utrujenosti so se učenci vrnili s čistilne akcije veseli, saj so naredili nekaj dobrega za svojo Ribnico in Zemljo. Spoznali so, da je življenje v čisti naravi mnogo prijetnejše kot med smetmi, in v svojih modrih in zelenih mislih sprejeli odločitev, da bodo odslej tudi sami bolj budno skrbeli za naše skupno okolje.
Urška Lavrič, 6. a

anos ocz x/./v
■ ixi eioci
OČISTIMO SE
Ob svetovnem dnevu Zemlje Ribnica očiščena
O ločenem zbiranju odpadkov in recikliranju se zadnje čase vse več govori, a imamo vseeno občutek, da se vse to dogaja daleč stran in da sami ne moremo pripomoči k sanaciji okolja. A prav vsak lahko prispeva po svojih najboljših močeh in tako lahko skupaj očistimo okolje. Tudi letos so skavti, tokrat tudi s pomočjo številnih drugih društev, pripravili čistilno - ekološko akcijo, z naslovom “OČISTIMO SE”. Akcija se je odvijala 25. aprila in je bila razdeljena na dva dela; v dopoldanskem je 14 skupin (RŠK, NSi, Zares, SDS, ribiči, gasilci PGD Bukovica, PGD Dolenji Lazi, PGD Sušje, PGD Goriča vas, PGD Nemška vas, PGD Prigorica, PGD Sveti Gregor, PGD Ribnica in planinci PD Ribnica) očistilo vojaški kompleks (stadion, igrišča...) in Grad, nabrali so za 3 kontejnerje in 64 velikih vreč smeti; planinci pa so s čiščenjem poti iz Makoš do Črnega vrha in preko Sv. Ane v Ribnico nabrali smeti za 8 velikih vreč. V popoldanskem delu je 81 prostovoljcev (skavti, MGS I.K.S, člani mladinske in študentske skupine) na 44 ekoloških otokih pomagalo ljudem ločevati odpadke. Skavti so se v imenu vseh sodelujočih prostovoljcev, bilo jih je okoli 140, zahvalili JKP Komunali Ribnica, PGD Goriča vas, župniji Ribnica, Biobagu in družini Ilc, saj brez naštetih akcija ne bi tako uspela, kot je. Kot je razložil ribniški kaplan Jure Ferlež, je bil »namen ozavestiti ljudi, da je ekologija stvar vsakega posameznika, da lahko vsak premisli, kako lahko prispeva k čistemu okolju.« Kot je povedal, bi si želeli, da bi še več ljudi prišlo na
Akcijo so zakuučili na Ilčevem vrtu v Goriči
VASI, KJER SO Sl OB DOBRI DRUŽBI IN GOUŽU OGLEDALI MONOKOMEDIJO ALENA PRELESNIKA IN POSLUŠALI EKOLOŠKE NASVETE MASKOTE ČISTILNE AKCIJE, KI JE OB TEJ PRILOŽNOSTI DOBILA TUDI SVOJE IME - RlB'CA DR. EKICA, SE POMERILI V NAGRADNI IGRI IN SPOZNALI BIORAZGRADLJIVE VREČKE.
44 ekoloških otokov, a tudi 100 ljudi je za začetek nekaj. Čistilna akcija za vse občane, ne samo za posamezna društva in interesne skupine, naj bi postala tradicionalna, in sicer v soboto po dnevu Zemlje. Drugo leto naj bi to bilo 24. aprila. Ideja je, da bi očistili vpadnice v Ribniško dolino: Žlebič, Dolenjo vas, Kot, Breže idr., specializirana skupina pa morda tudi uvale med Goričo vasjo in Otavice.
Sodelovala ZDENKA MIHELIČ
STAROSTNA DOBA GASILCEV VSE VIŠJA
Gasilska zveza Ribnica (GZ) se je aprila zbrala v gostišču Pugelj na svojem rednem občnem zboru ter orisala prehojeno pot v letu 2008. Novo vodstvo, na čelu katerega je Cveto Marinšek, je premagalo začetne ovire pri volitvah v organe GZ in zagnalo komisije za mladino, članice, veterane in komisijo za odlikovanja in priznanja. Od vseh le mladinska komisija ni izpolnila svojega poslanstva, a ravno pridobivanje mlajših članov bo prioriteta. Statistika članstva namreč kaže, da se starostna doba zvišuje.
»Težko je zaradi tempa življenja in obveznosti po službah pridobiti člane tudi za razna izobraževanja, še posebej za tečaje, ki potekajo v gasilski šoli, saj nihče ne bo dal dopusta, sredstev za povračilo delodajalcu pa nimamo,« je dejal Marinšek. A tudi samo postavko za izobraževanje bo treba precej povišati, saj sedanja sredstva ne zadostujejo. »Izobraževanje člana za IDA, ki poteka na Igu, stane 400 EUR, tečaj za gasilca pa 1000 EUR, pri čemer nobeden od predavateljev ni zahteval plačila. Če bi se vse skupaj ovrednotilo in poravnalo, znesek 20.000 EUR ne bi bil pretiran.« Predsednik GZ Ribnica se je zahvalil ribniškemu in sod raškemu županu za vzorno sodelovanje, saj sta povečala odstotek sredstev za redno dejavnost GZ in društev, pa tudi sredstva za investicije so prihajala redno.
Občnega zbora so se udeležili tudi predsednik GZS Anton Koren, sodraški
ŽUPAN, NAŠEGA PA JE NADOMEŠČALA PODŽUPAN, TUDI SAM GASILEC.
Tekst in foto A. PAHULJE
FLORIJANOVA MASA KOT UVOD V 100-LETNICO PGD SUŠJE
Gasilci ribniške župnije in ribniških gasilskih društev se že kar nekaj let zberejo pri Florijanov! sveti maši, s katero počastijo sv. Florijana ter se predvsem zahvalijo in priporočijo v varstvo. Tokrat so se 3. maja zbrali v Žlebiču, kamor so jih povabili gasilci PGD Sušje, ki letos praznuje svojih 100 let delovanja.
Lepa prvomajska nedelja je v Žlebič privabila kar 125 prizadevnih gasilcev in gasilk iz osmih ribniških prostovoljnih gasilskih društev. Prišli so iz Nemške vasi, Bukovice, Goriče vasi, Otavic, Ribnice, Dolenjih Lazov, Jurjeviče in domačega Sušja. Sveto mašo pod kozolcem v Žlebiču je
daroval župnik dekan Anton Berčan. Za dišeče in slastne dobrote so poskrbele žene in vaščanke vasi, ki delujejo pod okriljem PGD Sušje, to so Sušje, Žlebič, Slatnik in Gorenji Lazi. PGD Sušje je tako s sveto mašo naredilo uvod v svoje letošnje praznovanje, svojih 100 bogatih let delovanja, pomoči in požrtvovalnega dela. V pripravi je tudi bilten, glavno praznovanje pa bo 19. in 20. junija, ko bo na športnem igrišču v Sušju osrednja proslava z veselico.
Zdenka Mihelič, foto: Tone Čampa
30
Rešeto
100 let delovanja PGD Velike Poljane
Gasilsko društvo na Velikih Poljanah se je ustanavljalo kar nekaj let. Prvi resni poskus je bil leta 1895, ki pa je zaradi birokratskih vzrokov propadel. Končno je bil 21. marca 1909 tako zaželeni ustanovni občni zbor. Udeležilo se ga je 45 krajanov. Soglasno so izvolili 9- članski upravni odbor, ki ga je vodil načelnik. Kupili so prve gasilske obleke in čelade, odprli blagajniško knjigo, razvili društveno zastavo in obnovili že obstoječo gasilsko opremo. Pridno so vadili, zbirali denarna sredstva in se ponosno vozili k sosednjim društvom. Ko so bili registrirani pri Kranjski gasilski zvezi, so postali pravo društvo.
Od takratne poljanske občine so prevzeli štirikolesno brizgalno, ki je sedaj popolnoma obnovljena in stara že več kot 100 let. V času delovanja društva je bilo na našem območju kar nekaj večjih in manjših požarov, ob katerih se je izkazalo, kako pomembna je v kraju zaradi hitrejšega posredovanja prisotnost gasilskega društva.
Med obema vojnama je bilo društvo zelo aktivno. Takrat so nabavili prvo motorno brizgalno, ki je bila žal uničena med 2. svetovno vojno. Leta 1947 so nabavili drugo motorno brizgalno, ki je bila glavno orodje v boju s požari do leta 1964, ko smo dobili motorno brizgalno Meyer - Hagen, ki jo uporabljamo še danes. Leta 1991 smo prišli do gasilnega vozila UAZ, leta 2006 pa do zadnje pridobitve, gasilskega vozila z vodo, ki omogoča zelo hitro sodobno posredovanje.
Na srečo se je večina opreme, uporabljane v društvu v vseh teh letih, ohranila v zelo dobrem stanju, tako da načrtujemo v bližnji prihodnosti narediti manjši gasilski muzej, kjer bo predstavljena vsa ta oprema na primeren način nam in našim zanamcem.
Naše društvo je tudi sedaj zelo aktivno, saj šteje preko 70 članov. Pohvali se lahko z močno operativno skupino in tudi z mnogimi uspehi na manjših in večjih tekmovanjih.
Poveljnik PGD Velike Poljane
JožeAndolšek
v počastitev 100 let delovanja PGD Velike Poljane
bomo imeli v soboto, 13. junija,
proslavo s pričetkom ob 17. uri.
Sledila ji bo veselica z ansamblom Svetlin. Pred proslavo bo ob 15. uri srečanje oziroma tekmovanj e Starih brizgaln na travniku poleg gasilskega doma, kar zna biti zelo zanimiv dogodek za mlade in možnost za nostalgijo in obujanje spominov za tiste malo manj mlade.
Vljudno vas vabimo, da se tudi vi udeležite srečanja starih brizgaln, proslave in veselice na Velikih Poljanah, da skupaj proslavimo častitljivih 100 let PGD Velike Poljane.
VABILO
Vabljeni na proslavo ob
80- letnici gasilskega društva OTAVICE
in prevzem novega gasilskega vozila. Po proslavi, ki bo 87. 6. s pričetkom Ob 18.uri, bo na prostoru pred gasilnim domom v Otavicah velika vrtna veselica z ansamblom Roka Žlindre.
Lepo vabljeni!
NA POMOČ PGD OTAVICE
"■L: ' POD Sušje
prireja ob 100-letnici društva naslednji prireditvi
19.06.2009 20.06.2009
ob 20.00 uri ob 17.00 uri ŽUR s skupino proslava in veselica
D ÜBLE TR ÜBLE z ans. ZOOM AR JI
LEPO VABLJENI
LIKOVNA KOLONIJA V OGLARSKI DEŽELI
Na pobudo Kluba oglarjev Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije je bila v letošnjem letu v sklopu projekta Oglarjenje na Slovenskem, vseslovenski prižig oglarskih kop, organizirana likovna kolonija, ki smo se je z veseljem udeležili tudi člani Društva likovnega ustvarjanja Ribnica. Letos smo se zbrali v Dolah pri Litiji in spoznavali lepote Oglarske dežele.
9. maja smo se polni elana in delovne vneme pripeljali do Dobovice, kjer so nas prisrčno sprejeli organizatorji, in sicer predstavnik krajevne skupnosti Dole pri Litiji, predstavnica Javnega zavoda za kulturne dejavnosti Litija, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, predstavnik Kluba oglarjev Slovenije in Zavoda za gozdove ter predstavnik Športnega društva Dole pri Litiji.
Na turistični kmetiji »Pr Krjan« so nam ob prihodu postregli s kavico in domačo potico, nato pa smo vzeli potreben material za ustvarjanje in se razkropili po okolici.
Motivov za ustvarjanje je bilo več kot dovolj, saj je v bližini kar nekaj znamenitosti. Nekateri so se podali v dolino Sopote, kjer še deluje Košinatov mlin, drugi so ustvarjali ob slapu Bena, v katerega se zliva več manjših slapičev, osrednji slap pa pada približno 8 metrov v globino.
Naš predsednik Brane je kiparil kar na dvorišču gradiča Zavrh - Valvazorjevega
lovskega dvorca imenovanega Neudorf. Včasih je bil gospodar dvorca Janez Vajkald Valvazor - ima viteško dvorano, iz gradu pa vodi skrivni
ČLANI RIBNIŠKEGA LIKOVNEGA DRUŠTVA NA GOSTOVANJU
rov. No, nekateri pa smo ostali v Dobovici, saj je od tam čudovit pogled na romarsko cerkvico sv. Roka in Katarine, ki stoji na mestu nekdanje kapele, ki so jo postavili že grofje Svibenski.
Do zaključka dneva so nastale čudovite slike v različnih tehnikah, manjkal ni niti kiparski izdelek. Vsa dela so udeleženci pustili organizatorju za pripravo predvidoma štirih razstav, in sicer bo prva že 16. maja na dvorcu Zavrh, nato 29. maja, prav tako tam, od 1. do 16. junija bodo dela na ogled v avli občine Litija, zadnja razstava pa bo predvidoma 14. septembra v Tončkovem domu na Lisci. Ko smo se malo po četrti uri popoldne vsi spet sešli »Pr Krjan«, se je ob dobri hrani in pijači čas kar prehitro prevesil v večer. Zapustiti je bilo treba prijetno družbo in se odpraviti domov.
Obljubili smo si, da se srečamo spet naslednje leto, a na drugi lokaciji, mogoče bo to prav Ribniška dolina, saj ob kopi v Rakitnici že tradicionalno poteka tudi likovna delavnica. Letos bo to v soboto, 6. junija. Vabljeni.
M.ŽUNIČ
Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica je s svojimi avtorskimi deli obogatilo tudi praznovanje krajevnega dne v Kočevski Reki, ki je bilo v njihovi kulturni dvorani 20. maja. To je bil večer žensk, saj so se predstavile Marija Klančar Bonča, Marija Mestek in Milica Koštrun.
. Kešem
i rxj b" eoci
s [%j	n erviJL«io
UGAR EQU ESTRI AN TEAM NA 1. KONJENIŠKEM FESTIVALU
Posestvo Ugar in konjeniška ekipa Ugar Eguestrian Team ponovno dokazujeta, da aktivno delujeta na področju razvoja konjeniškega športa in tovrstnih tekmovanj v Sloveniji, saj sta se priključila k soorganizaciji 1. Mednarodnega konjeniškega festivala S A ETA EQUINA v Sloveniji.
Konjeniški festival SAETA EQINA se bo odvijal v samem središču mesta Ljubljane, na Gospodarskem razstavišču, od 18. - 21. junija 2009. V preddverju prebivalcev Ljubljane bo pod eno streho predstavljeno vse o konjeništvu. Ugar Eguestrian Team je v sklopu festivala prevzela organizacijo nacionalne tekme v preskakovanju ovir z mednarodno udeležbo. Na tekmovanju bo nastopilo 30 tekmovalcev, skupni nagradni fond pa znaša 20.000 EUR, kar je za tovrsten tip nacionalnih tekmovanj v Sloveniji do sedaj največ. Celoten festival je pri nas velika novost in je s predstavitvijo te plemenite živali »konja« v vsej svoji veličini ter z lokacijo zelo atraktiven tudi za tiste, ki imajo na splošno radi šport in naravo.
Festivalski program tega zanimivega konjeniškega dogodka je zelo pester in poln dogajanja od jutra do večera. Obsega vsebine iz sejemsko-predstavit-vene dejavnosti, turnirja v preskakovan-
ju ovir, tri šov večere in izobraževalne programe.
Sobotni večer pa je rezerviran za slovensko avtohtono pasmo - lipicanca in njihovo predstavo.
Nacionalni turnir v preskakovanju ovir z mednarodno udeležbo organizira Ugar Eguestrian Team. V tem sklopu se bodo na zunanji, posebej za to postavljeni maneži, dnevno zvrstile tri tekme, z nedeljsko tekmo za Veliko nagrado, ki predstavlja vrhunec turnirja. Ugar Eguestrian Team bo tokrat ponesla neprecenljive izkušnje konjeniškega športa in organizacije tekmovanj v preskakovanju ovir ter ime domače Ribnice v belo Ljubljano ter njeno dogajanje popestrila tako na športnem kot tudi družabnem področju.
Projekt delno sofinancira Občina Ribnica.
Urša Jaklič, foto Bambit
V BOGATEM DNEVNEM DOGAJANJU VELJA POSEBEJ IZPOSTAVITI ŽE OMENJENE ŠOV VEČERE OD ČETRTKA DO SOBOTE! PRVI BO V ZNAMENJU ARABSKE KULTURE, KJER BOMO OBČUDOVALI ČARE ARABSKEGA KONJA IN KULTURO DEŽELE, IZ KATERE PRIHAJA. PETKOV SPEKTAKEL NAPOVEDUJE VRHUNEC FESTIVALA S Š0V0M LORENZA -LETEČEGAM0ŽAIZFRANCIJE,KINAČREDIK0NJVGAL0PUIZVAJAAKR0BATSKETRlKE.
BLAGOSLOV
MOTORISTOV PRI NOVI ŠTIFTI
Junija se ribniški motoristi odpravljajo tudi na prvo romanje v Assisi
Enajsti tradicionalni blagoslov motoristov je društvo MzM (motoristi za motoriste) kot vsako leto do sedaj organiziralo na praznik 27. aprila pri Novi Štifti, kjer se je v uvodu v motoristično sezono zbralo veliko število ljubiteljev motorjev. Malo manj kot lani, ko se jih je zbralo blizu štiri tisoč, jih je prihrumelo na Brinov grič, toda kot pravi tajnik društva MzM Pavel Hočevar, so z udeležbo zadovoljni, saj tako množico ljudi in motorjev, kot je prišla letos, še lahko obvladujejo in za toliko je tudi pribjižno
prostora pri Novi Štifti. Motoristično popotovanje naj bo predvsem varno!
Čeprav je vreme zjutraj kazalo nekak kisel obraz, pa se je preko dopoldneva nebo razjasnilo in motoristi so zopet z veseljem prihajali z vseh vetrov. Pater Niko, predsednik društva MzM, je prišel med prvimi in s prešernim nasmehom pričakal vse motoriste. Ob pol enih popoldne so se v cerkvi Marije Vnebovzete in zunaj nje, vsi
namreč niso mogli noter, zbrali motoristi in motoristke ter prisluhnili vzpodbudnim besedam patra Nika, ki je vse prisotne motoriste tudi blagoslovil, zunaj pa je poskrbel še za blagoslov jeklenih konjičkov. Sledilo je družabno srečanje ob glasbi in smehu, obujanju spominov in načrtovanju. Za glasbo je poskrbel in motoriste razživel rock band
Lex Universalis, kasneje pa so nastopili še fantje ansambla Zdomarji. Hrane in pijače je bilo dovolj, vzdušje na nivoju, organizatorji pa zadovoljni z obiskom, čeprav jih je po odhodu zadnjega čakalo seveda še temeljito čiščenje prizorišča. Zanimalo nas je, ali na udeležbo pri Novi Štifti vpliva tudi dejstvo, da je po Sloveniji sedaj veliko število blagoslovov motoristov. »Mislim, da ne vpliva. Je pa tako, da so vsi blagoslovi samo dobrodošli in smo jih veseli. Nas nič ne motijo. Med drugim tudi MzM želi delovati v širšem slovenskem prostoru in kar nekaj klubov je že, ki na svojih shodih sodelujejo z nami in prispevajo v skupni sklad za pomoč motoristom po nesreči in njihovim svojcem.« Za letošnje leto ima društvo poleg zbiranja sredstev, druženja, blagoslova in medsebojne pomoči v načrtu še kar nekaj akcij. Nedavno tega, 23. maja, so na poligonu v Izoli organizirali trening varne vožnje, kjer so imeli predavanja o preventivi, varni vožnji in prvi pomoči, vse skupaj pa so opravili tudi praktično. Zadovoljni so se na koncu podali še na skupinsko vožnjo. Le-ta jim je bila tudi trening pred odhodom na dolgo pot v Assisi, ki leži nekako na sredi italijanskega škornja. V Assisi se motoristi v organizaciji društva MzM odpravljajo 15. junija na prvo skupno romanje. Letos je ravno 800 let ustanovitve frančiškanskega reda, reda manjših bratov, katerega temelje je postavil sveti Frančišek Asiški. In ravno pri Novi Štifti, kamor se motoristi radi vsako leto pripeljejo na blagoslov in se priporočijo Mariji, je tudi frančiškanski samostan, katerega poleg cerkve Marije Vnebovzete upravljajo frančiškani.
Zdenka Mihelič Foto Juže Levka
se
tEŠE ro
Proti Ormožu za končno sedmo mesto
Liga za uvrstitev od 7.-11. mesta je bila po pričakovanjih precej nezanimiva, kar se je poznalo tudi na tekmah pri obisku gledalcev. Rezultati rokometašev Riko Hiš Ribnice so bili uspešni. Ves čas so držali v skupini prvo mesto, ki so si ga priigrali v rednem delu tekmovanja. Kljub porazoma v gosteh proti Škofji Loki in Ormožu, tudi pred zadnjim krogom, ki bo na sporedu predvidoma 30. maja v ribniški športni dvorani, držijo v rokah možnost za zgodovinski uspeh društva v samostojni Sloveniji. Proti Ormožu morajo osvojiti vsaj točko, da bi prvenstvo končali na sedmem mestu, kar bi bil najboljši rezultat v novi zgodovini društva.
Bolj kot s tekočimi tekmami pa se vodstvo društva v zadnjem času ukvarja s sestavo ekipe za prihodnjo sezono. Kot kaže, jim bo uspelo zadžati jedro letošnje ekipe, kar bi pomenilo, da se prihodnjo sezono glede rezultatov lahko naredi še stopnica več. Pogovori z nekaterimi igralci še potekajo, tako da bo končna sestava ekipe najverjetneje znana tik pred zaključkom sezone (članska ekipa bo s treningi zaključila v sredini junija). Igralci, ki so imeli dvoletne pogodbe (Ostarčevič, Majnov, Torlo) zanesljivo ostajajo in bodo tudi v prihodnji sezoni nosilci igre. Prav tako je pogodbo za novo sezono podaljšal krožni napadalec Krunoslav Pipinič, ki je v Ribnico prišel sredi letošnje sezone. Odlični levokrilni igralec, ki seje v Ribnici zelo izkazal tako s kvaliteto kot tudi s pravim profesionalnim pristopom, Ivan Pongračič, zaradi zmanjšanja klubskega proračuna, kot kaže, zapušča ekipo, pogodbe za naslednjo sezono pa sta že podpisala dolgoletna preverjena in izkušena domača igralca Damjan Škaper in Leon
Mitja Nosan odhaja v Gorenje Velenje
Mikulin. Prav tako je pogodbo podaljšal veliki up ribniškega rokometa, ki seje letos dokončno uveljavil na prvoligaški sceni, Črt Abrahamsberg.
To so igralci, ki so za naslednjo sezono že podpisali pogodbo, z ostalimi pa pogovori še potekajo. Najbolj vprašljiv je status Mirka Nikoliča, ki je
letos kot posojen igralec prišel iz Cimosa Koper. Kolikor ga bodo Koprčani poklicali nazaj v svoje vrste, bo to igralno mesto moral zapolniti drug igralec. Pogovori z možnimi kandidati sicer že potekajo.
Posebno pozornost pa si zasluži tudi Mitja Nosan, eden najperspektivnejših mladih igralcev v Sloveniji. Mitja se je letos kljub svojim 18 letom že uveljavil v članski ekipi. Njegove igre so prepričale tudi strokovno vodstvo enega naših najuspešnejših klubov, Gorenje Velenje, in kot kaže, bo Mitja kariero nadaljeval v Velenju. Povabilo kluba, kot je Gorenje, je vsekakor priznanje vsem, ki so sodelovali pri njegovem razvoju. V prvi vrsti gre seveda največje priznanje Mitji samemu ter njegovi družini, ki ga podpira in mu stoji ob strani. Prav tako pa je to tudi dokaz, da se v klubu dobro in kvalitetno dela z mladimi. Trener prve ekipe Tomaž Tomšič z ekipo pa je v dveh sezonah z njim uspešno opravil najtežji preskok v karieri športnika: od perspektivnega
mladinskega igralca do kvalitetnega članskega igralca. Rokometno društvo Ribnica Riko Hiše Mitji Nosanu želi uspešno nadaljevanje kariere in verjame, da lahko Ribnica z njim dobi novega članskega državnega reprezentanta.
Strategija društva še naprej ostaja enaka. Ustvariti ekipo, ki bo lahko stabilno nastopala v prvi rokometni ligi, in pri tem postopoma uveljavljati domače igralce. V prihodnji sezoni tako načrtujejo, da se bo treningom članske ekipe pridružilo kar nekaj mladincev (nekateri so bili letos posojeni v RK Grča Kočevje, nekateri pa so nastopali v mladinski ligi). Imena bodo znana, ko bodo opravljeni vsi razgovori.
Več o rezultatih vseh ekip RD Ribnica Riko Hiše in novicah si lahko preberete na spletnih straneh: http://www.rokometno-drustvo-ribnica.si
Za RD Ribnica Riko Hiše: NATAN HOJČ Foto Mitja Ilc
JUNIJ 2009
Datum: SOBOTA, 6. 6.
Kam: na 3. ANIN POHOD k SV. ANI (920 m) v sodelovanju z Radiem Urban in Trimsport-Tomas športom
Zborno mesto, prijave: Cenetov vrt v Ribnici, ob 12.30, kjer se boste tudi prijavili.
Kotizacija znaša: 5 EUR; ob plačilu kotizacije 5 EUR prejmete kuponček, ker vam na dan pohoda pripada: 1x majica ‘3. Anin pohod', 1x voda Costella, 1x topel obrok, 1x 5-pro-centni popust v trgovini TRIM SPORT v Ribnici in Kočevju. Med udeležence bodo z žrebom podeljene lepe nagrade. Presenečenje pa čaka vse, ki boste z nami tretjič.
Zahtevnost poti: LAHKA pot.
Trajanje hoje: 3 ure hoje, ob povratku od Sv. Ane sledi družabno srečanje na Cenetovem vrtu. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema in varen korak.
Vodja pohoda: Stane Babič (informacije: 041/ 415 308)
IsTsro
Datum: SOBOTA - NEDEUA, 13. - 14. 6. Kam: na 5. skupni pohod s PD Kočevje:
tokrat na najvišji vrh Hrvaške - DINARA in vrh SINJAL (1831 m) ter SLAPOVI KRKE, Hrvaška Zahtevnost poti: Zahtevna tura, predvsem kondicijsko.
Trajanje hoje: prvi dan: 10 ur hoje na Sinjal, drugi dan: ogled slapov (sprehod 3-4 ure) in uživanje. Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 9. junija ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak.
Vodja pohoda: Vodniki PD Kočevje in PD Ribnica
Datum: ČETRTEK, 25. 6.
Kam:	KOLESARSKA TURA OKOLI
RIBNIŠKE DOLINE
Izhodišče: Ribnica
Načrt poti: Ribnica - Seljan - Grmada - Ortnek - Slemena - Sodražica - Ribnica Zahtevnost: LAHKA pot, kondicijsko zahtevna. Čas kolesarjenja: 5 ur.
Vodja pohoda: Miran Šilc, turno-kolesarski vodnik PZS (informacije: 041/ 659 211).
Zdenka Mihelič
JAN IN LUCIJA PRIPLAVALA ZLATO
Na 29. Mednarodnem mitingu Ilirije je nastopilo 160 plavalcev iz sedmih tujih ter sedemnajstih domačih klubov. Tradicionalno tekmovanje ob osvoboditvi našega glavnega mesta je potekalo 9. in 10. maja. Nastopili pa so tudi štirje plavalci Plavalnega Kluba Inles Ribnica; Lucija Kous, Maša Knapič, Jan Zajc in Anže Pavlin.
Tekmovanje je potekalo v odprtem, 50-metrskem bazenu. Najboljše sta se odrezala Jan Zajc na 100 m hrbtno in Lucija Kos na 200 m v isti disciplini, saj sta oba zmagala v kadetski kategoriji, Jan pa se je povzpel še na tretjo stopničko v absolutni kategoriji vseh nastopajočih na 100 m hrbtno.
Lucija si je poleg svoje zlate medalje že v soboto priplavala srebro na 100 m hrbtno in pa za las zgrešila bron na 100 m prsno. Dobro sta nastopila tudi Anže Pavlin, ki je z osebnim rekordom na 200 m mešano osvojil šesto, na 100 m prosto pa četrto mesto med kadeti.
Uspešna je bila tudi Maša Knapič, ki je na 400 m prosto in 100 m prosto osvojila deveto, na 200 m hrbtno pa osmo mesto med kadetinjami.
Za PK Inles Ribnica, Maja JERANK0
33
■ >* rvj iJM.e.i n i
>■ ew%/>a	x/v: >■:> a
KOPRIVA, ČEMAŽ IN REGRAT -PREPROSTO IN ZDRAVILNO
Ni preprosto nabirati regrata, neugodna je kopriva, čemaž pa je hudo podoben šmarnici, zato ga ne gre zamenjati v tem spomladanskem obdobju, ko se ga nabira. Vse tri najdete na naših poljih, največ čemaža oz. divjega česna pa v Veliki gori. Kaj dosti mnogi ne vemo o njemu, a nas je bil že drugo leto zapored pripravljen poučiti Avgust Miklošič, ki se je naravnost specializiral v nabiranju in pripravljanju čemaža. Znanje, ki gaje pridobival tudi na biotehniški fakulteti, je predajal sredi aprila 25 udeležencem, ki so se z njim odpravili v gozd po to zdravilno začimbo, nato pa še v etnohišo v Ravni Dol, kjer se je čemaž pripravljal na razne okusne načine, lahko pa se ga je v stekleni posodi kupilo tudi za domov, saj zdrži svež in precej močan (peče!) tudi leto dni. Najprej so ga sesekljali, mu dodali olivno olje in mandlje in začimba je bila pripravljena. Da bi ublažil njegov krepki okus, je Miklošič pri jedeh in namazih dodajal niz sestavin in nam je bil voljan dati recept in svetovati:
Tunin namaz je vedno uspešnica:
• V mešalnik dajte 2 konzervi tune(odcedite olje), 2 žlici skute, 2-3 kose Zdenka sira in po okusu čemaža. Dobro zmeljite in dober tek!
Čemaž je nadvse uporaben v kuhinji, kjer lahko v veliki meri nadomesti česen. Kuhanim jedem svež čemaž dodajmo šele, predno jih postrežemo, saj kuhan zgubi zdravilno moč, okus in ostrino. Najpreprosteje je čemaž uporabiti v namazih iz skute, kisle smetane, tofuja, zmletih sončničnih semen in hladno stiskanih olj.
Drobno narezan čemaž vmešajte kot začimbo, a ne pretiravajte s količino. Iz čemaža, krompirja ali buče lahko skuhate okusno kremno juho. Uporabite ga kot dodatek k regratu, motovilcu in solati, dodajte ga špinači. Drobno narezanega uporabite kot začimbo na cmokih in krompirju. Dlje časa lahko čemaž ohranite tako, da ga vložite v olje. Shranjujete ga lahko tudi v zamrzovalniku ali ga posušite, vendar se ga sušiti ne splača, saj izgubi svojo učinkovitost.
Pri delu opazovala in fotografirala
Alenka Pahulje
Zdravstveni dom
dr. Janeza Oražma Ribnica objavlja
prosto delovno mesto zdravnika specialista splošne/družinske medicine
(zdravnik specialist IV PPD 2) za delo v ambulanti v socialno varstvenem zavodu in splošni ambulanti v Ribnici in Loškem Potoku.
Pogoji za zasedbo:
-	končana medicinska fakulteta,
-	opravljen strokovni izpit,
-	opravljena specializacija iz splošne /družinske medicine,
-	veljavna licenca za delo,
-	znanje slovenskega jezika,
-	vozniški izpit B - kategorije,
-	osnovno znanje dela z računalnikom,
-	zaželene delovne izkušnje.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v tajništvo Zdravstvenega doma dr.Janeza Oražma Ribnica, Maj ni kova ulica 1, 1310 Ribnica.
Pesticidi, ubijalci življenja!
(2.del)
Nevarnost preži tudi v hrani. Uporaba hormonov v prehrani je seveda vezana samo na večje dobičke. S hormoni pospešijo rast živali, kokoši »sipljejo« dvakrat več jajc, kot bi jih v naravnih pogojih, zelenjava dozori vsa hkrati, s tem lažje in hitreje oberejo vse plodove naenkrat in še bi lahko naštevali. Resno zdravstveno grožnjo predstavljajo tudi gensko spremenjene (GS) rastline. Pri miših, krmljenih z GS - koruzo, so namreč ugotovili resno oslabitev njihove plodnosti in manjše število potomcev v primerjavi z mišmi, ki so bile hranjene z gensko nespremenjeno koruzo (Vir: Greenpeace, 12.11.2008). Višek neumnosti sodobnega sveta pa je, da nam nevarne hormonske motilce celo drago prodajajo; tavrin v energijskih pijačah, glutamati oz. ojačevalci okusa v instant juhah, omakah, vegetah, ki povzročajo težave z živčevjem, pri poskusnih podganah pa so potrdili tudi motnje v razmnoževanju. Aditiv aspartam ali umetno sladilo, ki ga najdemo v sladkarijah, žvečilkah, jogurtih ... je tudi eden izmed bolj kritičnih. Ob ftalatih, ki so skriti v 75 % kozmetičnih izdelkih, bodite pozorni tudi na fenole in policiklične mošusne spojine ter sporne UV - filtre. O prehrani in kozmetiki je bilo že kar nekaj napisano v preteklih številkah, zato lahko
KOTIČEK ZA ZDRAVJE pripravila Andreja Pogorelc
pobrskate nazaj in si osvežite spomin, pri čem je potrebno biti še posebej pazljiv. Ponovno apeliram na vse, da berete etikete, kaj izdelek vsebuje ali kupujte izdelke s certifikatom.
Nevarnost predstavljajo tudi plastenke, v katerih je večina vode in raznih sokov na naših prodajnih policah. V proizvodnji plastične embalaže sta pogosto uporabljeni kemikaliji nonifenol in ftalati, ki sodita med 66 najnevarnejših. Plastika odda v napolnjeno tekočino nevarne snovi, katerih koncentracija se povečuje, če je voda v njih dlje časa in če jih shranjujemo na svetlobi. Vredno je upoštevati nasvet, da shranjujte in kupujte vso tekočino - od vode, sokov, olja, kisa .. v steklenicah, po možnosti iz temnega stekla. Če še niste sami ugotovili, večino kakovostnih izdelkov dobite samo v stekleni embalaži.
Kljub temu da z zakoni obstajajo določene meje varnih doz kemikalij, dovoljenih v prehranski industriji, vodi, in kljub temu, da so mnoga škropiva pri nas v Sloveniji še vedno dovoljena (mnoge evropske države pa so jih že prepovedale), upam, da ste ali pa še boste sami dojeli, da varnih doz pesticidov ni! Kopičenje pesticidov v našem telesu moti temeljne procese v celicah in tkivih. Velik problem je njihovo kancerogeno
delovanje, ki je v zadnjem času v ogromnem porastu. Že kot novorojenci prinesemo na svet svojo začetno dozo strupov, saj ti preko posteljice neovirano prehajajo v telo zarodka. Pomanjkanje znanja o škodljivosti pesticidov manjka nam vsem, predvsem pa občutka za naravne zakone, ki se obračajo proti nam samim. Res ne vem, kakšne vrste nesrečo čakamo, da nas bo streznila. Morda izumrtje nas samih! Pesticidi so zelo toksični za vsa živa bitja, zato so jih tudi že zelo zgodaj poimenovali biocidi oz. ubijalci življenja. Strah zbujajoče pa je dejstvo, da je bilo doslej izdelanih izjemno malo število raziskav o posledicah njihovega delovanja na človekovo zdravje!
Op. p.: V branje priporočam knjigo Antona Komata Simbiotski človek, ogled dokumentarca N. Gezrhalterja Kruh naš vsakdanji (dobite ga tudi v knjižnici Ribnica).
Vodne kapljice z leti načnejo tudi najtrši kamen in tako bo tudi človeško telo ob nenehnem kopičenju strupov nekoč klonilo, če ne bomo teh »kapljic« strupov prenehali vnašati v našo ljubo zemljo in telo.
S.EŠ3TO
FRIC, JEKLENI MOl
S KOLESOM OKROG DRŽAVE
»Dajmo, dajmo! Bravo, Frid Faca si, gremoooo, yeeees,« smo ga navdušeno vzpodbujali skupaj z nekaj somišljeniki na postaji na Griču. Vzpodbujat smo ga prišli kot še precej drugih ekstremovcev, ki so eni bolj, drugi manj utrujeni prikolesarili mimo skozi sobotni dan in noč. Obraz se jim je razjasnil, pogled kar malo zbistril, roka je pomahala v znak Zahvale in obljube, ja, še smo tu, gremo dalje, ni problema, bomo zmogli tudi še teh nekaj klancev do Postojne. A veste, tako, kot je imel Franci Andoljšek, po domače in za vse prijatelje Fric, vesel in žareč obraz, še poln moči in tako iskrivih, zadovoljnih oči, ni imel nobeden. Ali je k temu prispevalo veselje nad jutranjim presenečenjem v Flrovači, sprejemom širokega kroga prijateljev s harmoniko? Gotovo.
Trmast, vztrajen, vzdržljiv, motiviran, a tudi skromen h čisto svoj, so besede in značilnosti, s katerim Prijatelji opisujejo Frica. Ne komplicira, prepusti se položaju in dogodku, da ga posrkata vase in 9re dalje, četudi z glavo naprej. Za seboj ima kot navdušen kolesar kar precej kolesarskih podvigov, med njimi tudi večkrat transverzalo Ribniška planinca pot (RPP) na kolesu; kar 110 kilometrov z veliko vzponi predstavlja že pravo malo preizkušnjo za telo h duha. Večkrat seje s prijatelji podal tudi na druge 'rase po Sloveniji in drugod. A preizkušnja, na katero Se je podal tokrat, je presegla vse dosedanje, tako Po dolžini, času kot naporu. Nič, pravi Fric, se ne da Primerjati s tem, kar je do sedaj prekolesaril. DOS-^AS EXTREME, Dirka okoli Slovenije z dolžino '188,36 km ter z brezštevilnimi višinskimi metri vzponov in spustov, ki sojo organizatorji iz Postojne z direktorjem in vodjo dirke Andrejem Bergincem na čelu letos organizirali že tretjič, je bila tista Preizkušnja, ki je iz kolesarjev delala jeklene može 'n žene. Med 58 letošnjimi kolesarji so bile namreč 'udi 3 kolesarke. Od 55 mož je v cilj prikolesarilo le ?3 jeklenih mož, dekleta pa so bila vsa tri uspešna.
tako veliko število odstopov priča o zahtevnosti mednarodne ultramaratonske preizkušnje DOS Extreme, ki se po zahtevnosti uvršča v ene najtežjih dvodnevnih ekstremnih tekem v Evropi in svetu, hejo za dirko okoli Slovenije so dali ekstremni kolesarji Fredi Vireg, Jure Robič in Marko Baloh, ki s° bili udeleženci najtežje kolesarske preizkušnje C svetu, 4761 kilometrov dolgega RAAM-a preko
celotne širine ZDA. Staknili so glave in si rekli, kaj takega bi pa lahko naredili tudi po Sloveniji. Andrej Berginc je zagrabil in idejo tudi uresničil. Start in cilj je v Postojni, poteka pa po Krasu, zavije vse do obale, nato švigne proti severu in Novi Gorici, preko Cola in Idrije do Trente, kjer tekmovalce čaka najtežji vzpon - na Vršič. Od tam se spustijo po Gorenjski, nadaljujejo proti Štajerski, Koroški, na vzhod proti Goričkemu, kjer se obrne trasa na jug in se vse ob meji nadaljuje proti Črnomlju, Kočevju ter preko Ribnice, Boncarja, Nove vasi, Cerknice, nazaj v Postojno. Gre za velik organizacijski in tehnični zalogaj. Do sedaj je na DOS Extremu vsakič zmagal Jure Robič, ki pa mu ta preizkušnja pomeni pripravo na RAAM.
A za vsakega udeleženca, ki pride do cilja te preizkušnje, lahko rečemo, da je zmagovalec. Tudi naš Fric, ki je za pot potreboval 2 dni 11 ur in 28 minut, torej 59 ur in pol. Od tega je bilo 47 ur efektivnega kolesarjenja ter le 10 ur in pol vseh postankov s počitki.
Na celotni poti, s startom 7. maja zvečer, je Fric spal le 2 uri. Bil je edini od tekmovalcev, ki je na vse kontrolne točke prišel spočit, sproščen in nasmejan.
Kontrolorji so se samo čudili in mu čestitali. Povprečna hitrost, ki so jo organizatorji merili, je bila 19,9 km/ h.
Dejanska povprečna hitrost brez postankov je bila 25,5 km/ h. »Občutki na cilju,« pravi Fric, »so bili enkratni, ne da se primerjati, to moraš enostavno doživeti in izkusiti, tako dirko kot cilj.«
Družina, žena Mateja in hčerki Sabina,
Maruša, mu stojijo ob strani, tako je bilo tudi na tej tekmi.
Kako si se odločil, da se boš udeležil te ekstremne kolesarske preizkušnje?
Leta 2007 smo šli start dirke samo gledat. Ko sem na startu opazoval tekmovalce, ki so se zvrstili v časovnih razmikih, sem si rekel, to bi pa tudi jaz zmogel. Tako sem se intenzivno pripravljal za DOS Extreme 2008, a sem si, žal, 10 dni pred tekmo zlomil ključnico in tekma je zame to leto odpadla. Sem pa bil potem povabljen v spremljevalno ekipo Mirana Stanovnika, ki je bil odličen 7. Za letos pa sem se odločil, da obljubo izpolnim, tako do sebe kot tudi do sponzorjev, ki sem jih lansko leto pridobil. Obljuba dela dolg, to mi je bila velika motivacija, in sem šel.
Kako si se pripravljal?
Za dirko leta 2008 sem se še bolj pripravljal, naredil 6000 kilometrov. Letos se je številka pred tekmo zaradi veliko slabega vremena ustavila na 3000 km. Pozimi pa so bili to kondicijski treningi - hoja, Travna gora in Sv. Ana ter suhi treningi na kolesu. Za trening budnosti pa je bilo treba tudi malo nočnega življenja, (smeh)
Kaj pa je bilo najlepšega na dirki?
Daje bilo tako dobro vzdušje, prijateljsko, sproščeno in da smo se z ekipo dobro razumeli, da so me vzpodbujali, me spremljali. Tudi ob traso so prišli ljudje, nas pozdravljali. Fajn je bilo, kako so mi v ekipi vrteli glasbo, rock je res tisti, ki te žene naprej. V vse klance sem šel z Bandiero Rosso in Perotom Lovšinom. Pa ko meje v Radmirjah prišel vzpodbujat Miran Stanovnik. Eden najlepših trenutkov pa je bil sprejem v Hrovači. Čisto presenečenje. Kar nisem mogel verjeti, da se jih je v nedeljo ob pol petih zjutraj toliko zbralo. Noro!
Kateri je bil najtežji trenutek na dirki?
To je bilo pri Kamnici, kjer sem imel problem z otečenim kolenom. Edino tam me je za trenutek prešinila misel, da bi šel kar v avto in se z ekipo odpeljal. Odspal sem dve uri, dobil masažo, veliko vzpodbud in dobrih misli ter je zopet šlo.
Kot pravi Fric, brez dobre ekipe, ki je podpora tekmovalcu, ne bi bilo uspeha. Če se samo en člen ekipe zamaje, je tekme konec. Vse naloge so imeli natančno razdeljene, usklajene in odlično pripravljene. Za to je poskrbel vodja ekipe, pomembni pa sta bili še nesebičnost in požrtvovalnost, za kar pa so poskrbeli vsi skupaj. Ekipo, ki so jo poimenovali ‘Fric team’, so sestavljali: vodja Andrej Klemenc ter člani Jure Šilc - Jurček, Edo Ilc - Bella, Matjaž Andoljšek - Jajk, Andrej Lovšin - Andro, Toni Mohorič - Mohi, Tomaž Oražem - Limun in seveda Fric. Tudi zelo domiselni in ustvarjalni so bili. Tako so Fricu, ki ga je že močno bolela rit, maža pa tudi ni več pomagala, pomagali kot so se znašli. Prenehali so pomivati, to je bilo v Novem mestu, in so mu sedež obložili z gobicami za pomivanje posode. Smeha ni manjkalo, a tudi rit potem ni več tako bolela!
Pogovarjala sem se in navijala ZDENKA MIHELIČ Foto arhiv Fric team
Ob 5. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo
REŠETO

ALES LAMPE:
V PANEVROPI SE POČUTIM DOMAČE
Aleš Lampe, petindvajsetletnik iz Ribnice, zaključuje študij na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, smer angleščina-nemščina. Trenutno je zaposlen na Slovenski tiskovni agenciji (STA), kot novinar oz. prevajalec, saj prevaja novice o Sloveniji in Slovencih v angleščino in jih prireja za tujo javnost. Večino prostega časa ima razdeljenega med svoje tri male ljubezni - jezike, petje in tudi Panevropo, ki odseva njegov idealizem in potrebo po intelektualnem udejstvovanju. »Navdušuje me filozofija, a samo tista v pravem pomenu besede. Žal pa me za večino teh stvari ni dovolj. Če bi hotel delati vse, kar me veseli, bi se moral večkrat klonirati. V tem primeru pa spet ne bi bil jaz tisti, ki bi počel vse. (smeh) Vedno pa rad kaj novega zvem ali spoznam. Rad živim.«
Aleš je član upravnega odbora Slovenske panevropske mladine, ki deluje v okviru Slovenskega panevropskega gibanja. Na občnem zboru Slovenskega panevropskega gibanja ga nameravajo kandidirati za člana upravnega odbora celotne slovenske Panevrope.
Hkrati je tudi koordinator projekta predstavitev Evropske unije v slovenskih srednjih šolah, ki ga izvajajo v okviru mladine.
Lahko predstaviš panevropsko gibanje?
Panevropsko gibanje je nevladna in nestrankarska organizacija ter prvo združenje, ki se je zavzemalo za združevanje Evrope. Nastalo je na podlagi idej grofa Richarda N. Coudenhove-Kalergija, ki je že leta 1922 v članku razpravljal o nujnosti v miru povezane Evrope, če hoče ta konkurirati drugim silam sveta. Kot pove že njeno ime, Panevropa trdi, da se mora povezati cela Evropa, in sicer predvsem na podlagi evropske kulture. Kar seveda ne pomeni zavračanja posameznih kultur znotraj Evrope, ampak zgolj dodaja nek širši nivo zavesti. Panevropa je nekakšen intelektualni forum, kjer se izmenjujejo mnenja o različnih stvareh in ustvarjajo razprave o aktualnih temah, druži pa nas evropska usmerjenost in prepričanost v preseganje nacionalnih egoizmov.
Od kdaj je slovensko panevropsko gibanje (SPG) prisotno v Sloveniji? Sedanji predsednik SPG je dr. France Bučar, kdo pa je bil prvi predsednik in kdo je bil pobudnik za ustanovitev tega v Sloveniji?
Slovenski delegati z Antonom Korošcem na čelu so se udeležili že prvega mednarodnega kongresa Panevrope leta 1926 na Dunaju, kar pomeni, da je bila slovenska Panevropa že med prvimi nacionalnimi organizacijami. Med vojno in po njej je bilo gibanje seveda ukinjeno in prepovedano, saj je Panevropa že takoj videla svojega največjega sovražnika v totalitarizmih vseh vrst. Po osamosvojitvi Slovenije je prof. dr. France Bučar skupaj z nekaterimi ustavnimi sodniki in drugimi uglednimi javnimi osebnostmi Panevropo prinesel nazaj v Slovenijo. So pa vidni in vplivni člani mednarodne Panevrope Sloveniji ob osamosvajanju naklanjali veliko zunanjo podporo, saj je ena temeljnih pravic vseh narodov tudi pravica do samoodločbe.
Kako sta povezani SPG in Evropska unija? Lahko bi rekli, da je Evropska unija otrok panevropske ideje. Ni sicer nujno, daje najbolj priden, (smeh) EU se je razvila iz zgolj ekonomskih in pragmatičnih izhodišč in je druge komponente dodala kasneje. Tudi Robert Schuman, ki ga
nekateri imenujejo oče Evrope, je rekel, da če bi še enkrat začel združevati Evropo, bi začel pri kulturi. Po ustanovitvi EU je tako ena od nalog Panevrope, da tega otroka svoje ideje usmerja in mu svetuje ter mu služi kot vir različnih odgovorov na mala in velika vprašanja, med katerimi lahko izbira.
Kakšen pomen ima SPG pri vključevanju Slovenije v združeno Evropo in kakšno vlogo je igrala ob vstopu?
Slovensko panevropsko gibanje je bilo zelo aktivno pri promociji vključevanja Slovenije v EU, saj se s tem uresničuje njena temeljna ideja. Hkrati pa je bila mednarodna Panevropa zelo glasna v podpori slovenskemu vstopu. Slovenija je bila med desetimi državami širitve leta 2004 zadnja začela pristopna pogajanja in jih prva končala. Prvega maja je minilo točno pet let, odkar je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Kakšno je tvoje videnje in videnje SPG glede tega vstopa? Kaj misliš, da je to prineslo dobrega/ slabega?
Naša država je s članstvom ogromno pridobila na mnogih področjih - od izobraževanja, pretoka
II 5883/2009
201000895,5
COBISS 0
znanja, podrof in kap nazadr nosti. 1 zaradi da bi finanči enotne
Kakšna prihodnost čaka SPG in PG na splošno?
Panevropa gre naprej! (smeh) Organizacija bo nadaljevala svoje poslanstvo in še naprej iskala odgovore na izzive vsakega časa. Pridejo pa ji vedno prav novi ljudje, ki imajo svoje mnenje in so odprti za različne poglede ter s tem prinašajo svoj glas v simfoniji evropskega dialoga.
Kakšna prihodnost čaka Slovenijo, tvoje videnje in videnje SPG? Na kaj pozabljamo? Kako z recesijo? Kako glede sociale naše države in gospodarstva? ...
Slovenija si bo pisala prihodnost sama. Sicer pa bi, če bi lahko videli prihodnost, življenje izgubilo večino svojega čara. Vsekakor bi bilo dobro na marsikaterem področju spremeniti pristop. Politika bi lahko na primer že enkrat prenehala s petelinjenjem in z medsebojnim obmetavanjem s poleni ter v pomembnih stvareh končno stopila skupaj, namesto da se lovi na formalizmih in ostaja na površini. Če bi hotel povedati vse, kar mislim ob tem širokem vprašanju, bi lahko razpravljal cel dan. (smeh) Kar se tiče recesije, sem mnenja, da so zanjo v največji meri krivi mediji, ki so s pretiravanjem - pri nas so bili namreč finančni trgi dokaj trdni in zdravi - gospodarstvo iz finančne krize poslali v začaran krog ekonomskega krča in strahu pred vlaganjem, posledično pa v recesijo. Po drugi strani pa je tu spet kriv sam pristop celotne družbe in duh pozitivizma, ki tudi preko trupel vedno hoče samo več. To je prva stvar, ki se bo morala spremeniti. Trenutno stanje je namreč idealno gojišče za semena populizma. Svet se bo pobral na noge in spet se bo začela rast, le vprašanje časa je. Vendar pa se bo kriza čez nekaj časa neizbežno ponovila, če družba ne zamenja pristopa. Na srečo je v Evropi dokaj splošna značilnost tudi vkoreninjenost nekega socialnega čuta in solidarnosti v ljudeh samih, kar se odraža tudi v sistemih evropskih držav, tudi Slovenije. Tudi to je del evropske kulture, ki nas povezuje in nas loči od na primer Združenih držav Amerike. Vzorce individualizma in pozitivistične požrešnosti, ki se vseeno selijo od tam v Evropo, je potrebno preseči in odgovore na domače probleme poiskati doma.
Kakšne ambicije in želje za prihodnost imaš?
Z velikimi pričakovanji se ne obremenjujem preveč, ker rada pripeljejo do razočaranja. Kratkoročno malo sanjam, da bi v jeseni nadaljeval študij in dodal še dva tuja jezika. Dolgoročno pa bi me mogoče veselila politika ali diplomacija, a mi strankarska politika ni všeč. Zato se tudi tako domače počutim v Panevropi.
» n
Pogovarjala sem se Zdenka Mihelič Foto: osebni arhiv Aleša Lam peta
Srečanje na Brdu: Aleš Lampe v družbi s takratnim predsaenikom Drnovškom