Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja lida.ia »E^ujski tednik« ¿avod > samoslo.intm fmaasiranjem Direktor Ivan Kranjčic Odgovorni urednik ■Vnton Bauman Uredmšto in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, ćekovn) račun pn Komunalni banki Maribcr podružnici l»tuj štev. 604-708-3-206 Rokopisov ne vraćamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina ta tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 dim Štev. 29 Cena 15 din PTUJ, dne 22. julija 1960 Letnik Xlli OB DNEVU VITAJE 22. julij — dan <^зorwžene vsta- je slovenskega naroda — je dan spomina na jek prvih strelov i/, partizanskega orožja, ki so ozna- nili vsem Slovencem, pa tudi nji- hovim zasužnjevalc«m, okupator- jem s severa, vzhoda in zahoda nase ožje domovine, da se je mali slovenski narod z ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodi odločil stopiti v najodlo- čilnejši boj v svoji zgodovini: v boj za svoj obstanek, ko so mu pravkar podpisali smrtno obsodbo njegovi najhujši sovražniki iz vrst nemških, italijanskih in madžar- skih fašističnih tolp in ubijalcev. Nedvomn,3 je, da bo to obdobje, obdobje oboroženega upora slo- venskega naroda ostalo zapisano z velikimi črkami v zgodovini ne s:a(mo našega, temveč vseh evro^p- skih narodov. V tem obdobju so bili v Evropi redki narodi, ki so premogli v svojih vrstah toliko odločnih, pogumnih in neustrašnih posameznikov, ki bi povezani v or- ganizaciji prostovoljcev z železno disciplino bili sposobni prijeti za puške ter spričo najbrutalnejšega terorja, ki ga je okupator uvedel nad našim ljudstvom, začeti proti njemu boj na življenje in smrt. Umestno in (potrebno je ob tej priložnosti podčrtati srečo naše- ga naroda, da je v najtežjih tre- nutkih svoje narodne zgodovine razpolagal s takšno organizirano silo, s svojo Osvobodilno fronto, ki je mogla in znala povesti ve- dno širše množice slovenskih ljudi v najbrutalnejšo vojno, v najneizprosnejši spopad dveh sve- tov: sveta krivice, nasilja, ropa in suženjstva ter smrti proti svetu svobode in humanizma za vse. Vsi vemo, kako se ie končal ta fligantski boj teh dveh svetov. Zato nas 22. julij vsako leto ne spominja samo na našo narodno osvoboditev, na sijajno zmago pravice nad nasiljem in krivico, temveč tudi na vsip neštete žrtve, , ki jih je ta gigantski boj zahte- val. Ta dan je dan spomina na vse, ki so darovali svoja življenja za svobodo našega naroda in za svobodo vseh narodov, ki jih je Msužnjilo fašistično nasiljte. Spomenik Lackovi četi v Mostju, ki .je dvignila vstajo v tem delu Slovenije S hitro in-tervneeijo OZN v Kongu so trenutno zaustavili ne- dovoljeno intervencijo Belgije ter s tem pokazali vsemu sve- tu, da večina narodov ne sogla- ša z nadaljevanjem koloniali- stične politike. Naj se Belgijci še toliko trudijo in dokazujejo, da so Afričani izvajali nad njimi »nasilje«, se ne moremo otresti občutka, da so kolonialne sile doslej vedno intervenirale pod tem izgovorom. Samo če pomi- slimo, da so bili zaostali narodi slabo oboroženi, tujci pa željni njihovega neodkritega rudnega aii drugačnega bogastva, so pač morali svoje nasilje opravičiti z »nasiljem« domačinov. Takšna politika in takšno početje sedaj nima več opore v mednarodnem mnenju. Sedanje drugo zasedanje Var- nostnega sveta v New Yorku o položaju v Kongu je toliko po- membno, ker bodo bržda spre- jeli sklepe o Katangi, o njeni proglasitvi neodvisnosti in o od- nosu mednarodnih čet do tega dela Konga. Generalni tajnik OZN Hammarskjöld je že na di- plomatski način sporočil pokra- jinskemu predsedniku Combi, da velja sklep OZN o mednarodnih četah za vse kongoško ozemlje. Pojasnil mu je tudi, da vpraša- nje sprejema in priznanje neod- visnosti Katange lahko sproži samo ena izmed članic OZN, ne pa zainteresirana dežela sama. Doslej Katange ni priznal še nihče, pač pa so .številne vlade obratno že pojasnile, da so pri- znale republiko Kongo kot ce- loto in zato se z odcepitvijo ne strinjajo, niti ne bodo priznale neodvisnosti tega dela bivše ko- lonije. Osnovni vzrok je pravzaprav jasen. Katanga je najbogatejša pokrajina, v katero so vložili be- li priseljenci veliko kapitala, še več pa so ga isvlekli. Ker je boj kolonialnih narodov nekakšna posebna osvobodilna revolucija, belci nimajo jamstva, da njiho- vega bogastva na tujih tleh ne bodo spoštovali in kasneje na- cionalizirali. Comba je belgijski plačanee in zato je sprožil nev- šečnosti. »Nasilje« nad priseljen- ci je izgovor, da bi v senci dobili Katango. KUBANSKA ZMAGA Istočasno z dogodki v Kongu so prišli ameriško-kubanski od- nosi do vrhunca. Kuba je izra- bila svoje pravice ter zahtevala eejo Varnostnega sveta, češ da ogrožajo Aineričani s svojo go- spodarsko politiko in grožnjami svetovni mir in varnost. Čeprav v VS niso obsodili ameriškega vmešavanja, so Kubanci dožive- li zmago, ker so jim morali pr^ mednarodno javnostjo zagotovi- ti, da ne bodo intervenirali. Vso zadevo so prepustili v presojo organizaciji ameriških držav. Čeprav je nekaj dežel pod vpli- vom Amerike^ še ne vemo zago- tovo, da bodo vsi podprli sedaj nekoliko (Skopega strica Sama iz Washingtona. Južnoameriško re- volucionarno gibanje je preveč močno in tamkajšnji narodi so že prevečkrat čutili posledice ameriške intervencije, da bi v sedanjem obdobju kar tako pri- volili v operacije ameriške mor- nariške pehote na Kubi. Svet se spreminja, svet zahte- va enakopravno obravnav^je vseh narodov in zato so minili časi, ko so velike sile lahko in- tervenirale zaradi zaščite svojih interesov. Izgovori iz prejšnjih stoletij in desetletij so preživeli, ker so zgrajeni na sili in samo- volji velikih. Politika miru je pač močnejša. Študentska MDB „Jože Lacko" pr^^ič udâmâ Preteklo soboto je bila študent- ska MDB «Jože Lacko«, ki gradi ptujski vodovod, prvič proglašena za udarno brigado. Tega večera se bodo verjetno prav vsi briga- dirji dolgo spominjali, saj je bila ta brigadirska slovesnost zares lepa. Vsi brigadirji so se zbrali v Narodnem domu in težko pričako- vali ptujske funkcionarje, ki naj bi odločili, ali bo brigada udarna, ali ne. Ob napovedani uri so pri- šli in vsi brigadirji so se naskri- vaj ozirali proti kotu. kjer so se- deli. Ko je zastopnik Občinskega mladinskega komiteja prebral od- lok o razglasitvi brigade za prvič udarno, se je raziegel v dvorani val navdušenja. Po proglasitvi so povedali neka; besed predsednica občine Lojzka Stropnikova, pred- sednik SZDL Ivan Kranjčič, ki so zaželeli brigadirjem še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Na slovesnosti je bil tudi direktor Komunalnega podjetja, ki je izva- jalec del pri vodovodu. Po resnem delu slovesnosti so prešli brigadirji k programu in plesu. Predsednica občine je otvo- rila ples in tudi brigadirji so pri- šli v svoj »elemènt«. Ples. na ka- terega so povabili brigadirji vso ptujsko mladino, je tako lep« Uspel, kakor nobeden do sedaj. Brigadirski program in pa briga- dirski klic so mu dali svoj pečat. Po živahnosti in razpoloženju pa je presegel vie dosedanje mladin- ske ples^ Brigadirji so sklenili, da bodo prav kmalu organizirali bri- gadirski ples in nanj zopet povabili "^tujsko mladino. Notranje brigadno življenje -e zelo razgibano. Posebno aktivni so tečajniki avto-moto tečaja, ki imajo skoraj vse popoldneve iz- polnjene s praktičnimi vožnjami in predavanji. Vsi se zelo resno pripravljajo na izpit, ki ga bodo opravljali pred koncem brigade. Če govorimo o razgibanem notra- njem življenju, ne moremo mimo športnikov, ki so v kratkem času odigrali precej tekem in dokazali, da je med njimi precej nadarjenih športnikov. Naj omenimo prizna- nega slovenskega športnika, ki se .¡e plasiral pred nekaj dnevi na slovenskem atletskem prvenstvu :ia trrtje mesto pri teku čez ovire. Tudi kulturnoprosvetno delo se počasi razživlja. Le kako si naj zamislimo brigadirski ples brez programa?! In med drugim skrbi zanj kulturnoprosvetni referent. Zraven vsega pa še predavanja, kino... in prosti popoldnevi so izpolnjeni s programom. Včasih pa si morajo privoščiti vsi skupaj хпекај počitka in zato se tudi kakšna prosta urica čudovito pri- leže. Preteklo nedeljo so si ptujski brigadirji ogledali brigadirsko na- ■selje v Lenartu, kjer pomagajo brigadirji iz gimnazije graditi avtomobilsko cesto. Seznanili so se z njihovim načinom življenja in odigrali z njimi nogometno tekmo. Naselje v Lenartu je pre- cej drugače organizirano kakor ptujsko, kjer pravijo brigadirji, da so .lordi« v primeri z onimi iz Lenarta. Vendar so zadovoljni em in drugi, saj mladih ljudi ne po- trejo malenkosti. Brigadirsko delovlSče v Ptuju se veča iz dneva v dan. To je zares lepo delo ptujskih brigadirjev, ki ga občudujejo vsi Ptujčani in sko- raj verjeti ne morejo, da je to res. Najbolje se je prepričati na lastne oči in zato marsikoga zanese pot mimo bolnišnice, kjer delajo bri- gadirji. Doilej ni bilo čez briga- dirje še nobene pritožbe, kajti o brigadi ®o govorili dosedaj vsi sa-: mo najlepše. To pa daje brigadir- jem elan, ki je za vsako delo pr«- potreben. Sklenili so, da se bodo potrudili in izpolnili vsa pričako- vanja investitorjev. -tf Priprave za občinski praznik Letošnji občinski praznik, 8. avgust, bo«» slavili poleg osta- lega tudi z monco manifesstacijo našega kmetijstva in njegovega napredka v zadnjih letih. V ta namen bo organizirana v Ptuju v nedeljo, dne 7. avgusta 1960, mogočna kmetijska manifestacija v obliki povorke. Lahko računamo, da bo ta dolga vsaj poldrug kilometer. Po ptujskih ulicah bo krenila med 9. in 10. uro ter bo sestavljena iz 1. čela: traktorji z zastavami, dekleta s anopjem itd., konje- nice z zastavami; 2. sredine, v kateri bodo sodelovala vsa družbena posestva s celotnim prikazom svoje meha nizacije in ostalih značilnosti svo- je proizvodnje; b) vse kmetijske zadruge prav tako s svojo mehanizacijo in prikazi značilnosti njihove proizvodnje. Za vsako KZ bodo na okrašenih vozovih, godbo in podobnim sodelovali tudi člani zadrug; c) gospodarske organizac ije in ustanove ter zavodi, ki se neposredno ali posredno bavijo s kmetijsko proizvodnjo. Glede na dosedanje priprave je račuMti s peverko z nad 135 mehanizmi od traktorjev-gosenič arjev, mlatilnic, kombajnov do raznih motornih škropilnih agregatov in podobnega. Poleg tega bodo podjetja, kot »Slerenske gbrice«. Mlekarna, Mesnine rtd. sodelovala v povorki wzíH, na kaíerih bodo prikazala značilnosti svoje proizvodnje. Ver jetno se bodo vabilu odzvala tudi ostala Dovabliena oodietia kmetii skeaa značaja. Takšne kmetijske revije v P tuju še nismo imeli, zato bo pri- reditev za vse obiskovalce iz me sta ter bližnje in dal.tnje okolice nedvovno zelo privlačna. Po povorki bo na Trgu mlad inskih brigad slavnostni govor in nagovori vodilnih predstavnikov kmetijstva. Po povorki bo mehanizacija nttstavljena na treh ptujskih trgih do konca dneva. Mesto Ptuj bo lepo okrašeno, posebno iz- ložbe trgovin. Za popoldanski program pri pravlja bogato vsebino podjetje »Slovenske gorice«, ko bo pri M ladiki vinska poskušnja, Maurlek in Matjašek, prvovrsten jazz-ansa mbel ter druga prijetna presene- čenja na razpolago vsem obiskov alcem slavnosti ob ptujskem ob- činskem prazniku. Poslovilna brzojavka predsednika Abuda Predsednik vrhovnega vojaškega eta in sudanske vlade Ibrahim '^ud je poslal predsedniku T:tu odhrdu iz Jugoslavije brz" 4v- V kateri se mu še enkrat га- j juie za topel sprejem v Ju- ¿¿■càlaviji. STHAN î PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 22. JUUJA i960 Tudi za „K6 Ptujsko polje" dobra letina Kmetijsko gospodarstvo »Ptuj- sko polje« Ptuj bo itonec tega te- dna končalo z žetvijo. Nadaljuje г obiranjen? zgodnjih breskev, z oranjem ter s setvijo zelene in- karnatke in silažne koruze na nji- vah, kjer so prej rastf.e žitarice. Po hektarskem donosu žitaric, po breskvah in ostalem sadju ter po drugih pridelkih na posestvu so- deč je letošnja tetina zelo ugo- dna. Z žetvijo in mlatvijo ječmena so na KG wPtujsko {К)1је« začeli že konec junija 1960 ter dosegli povprečno ugodne hektarske do- nose. Največji del pn.delka ječ- mena bedo pcratoili za pitanje pra- šičev švedske pasme na obratu v Domavi Z žetvijo pšenice pa so pričeli po 10. juliju, in sicer jo žanjejo in mlatijo ter čistijo z dvema kombajnoma »Zmaj«. Se- mensko pšenico odipraVljajo Seme- narni v Ljubljano al? pa sprav- ljajo v svoja skladi šča za semen- sko blago in mletje. V ta namen jim služijo skladišča na obratih in sušilnice za hmelj v Domavi, So- betincih in Ptuju ter 'žitnice na ptujskem gradu. Pšenico za mlet- je odpravljajo z obratov v mlin v Maribor. Povprečni pridelek pšenice je b i na njivah KG Ptuj- sko polje nad 40 metrskih stc.- tov, na» njivah obratov Osojnik, Ptuj, Vurberk in Placar pa je pri- delek pšenice Italijanke tudi nad 50 metrskih stotov. Nekaj hekta- rov njiv so ime'i posejanih tudi s pšenico Tasilo in U-1, ki jo pri- delujejo še kot semensko blago za Semenarno in za lastne ip>otrebe. Ob primernih agrotehničnih ukre- pih in zadostnem gnojenju jim je átalijanka trud dcbro poplačala. Pšenico so imeli posejano na 112 hektarih njiv. Kot rečeno, so želi, mlattli, či- stili in vezali slamo z lastnim kombajnom »Zmaj« in s kombaj- nom Kmetijske zadruge Moškanj- ci. Njihovo delo rad pogleda vsak mimoidoči in prizna, da je to zelo mogočen in praktičen kmetijski stroj, ki prihrani neštetim žanji- cam naporno delo. Žal pa je na območju ptujske občine teh stro- jev še premalo in komaj zadoščajo za delo na večjih kmetijskih obra- tih. Od 20. junija dalje že zorijo zgodnje breskve, ki jih nabirajo za "trg v Ptuju in Mariboru. V Ptu- ju jih prodajajo v trgovini pose- stva in pri »Zadružniku«, v Ma- riboru pa jih prodajajo na stoj- nicah in v trgovinah »Povrtnine«, trgovskega podjetja s sadjem in zelenjavo. Letos računajo, da bo- do imeli za trg 15 vagonov zgod- njih in poznih breskev. Po seda- njih in poznejših je vsako leto veütiko povpraševanje. Na hribu na Panorami in v Štukih imajo po- zne breskve, po katerih je na trgu vsako leto iposebno veiiko po- vpraševanje. Gospodinje jih kupu- jejo za vkuhavanje kompotov in marmelade. Te tudi dosežejo iz- redno debelost in okus ter jih na trgu vedno zmanjka. Sedaj od^e- mijo v zabojčkih na trg 3000 do 4000 kg zgodnjih breskev Kmalu bo začela tudi košnja otave. Po vseh travnikih je zelo lepa. K temu so vel.ko pripomogli primerni agrotehnični ukrepi ter zadostno gnojenje. Zelo lepa bo tudi trava na juršinskih travnikih. ki jih Je prejšnja leta prepfavlja- la Pesnica in uničevala pridelek. Tudi letošnji pridelek hmelja veliko cbeta. iNa njegovo letošnje ob ran je se bedo tudi letos dobro pripravili, da bo pravočasno in hitro. Sušili ga bodo v lastnih sušilnicah v Sobetinoth. v Domarvi in Ptuju, kjer sedaj sušijo pše- nico. Kot pravi inž. Milan Starki, di- rektor КГж Ptujsk« polje, m ljudje po obratih, letošnji pridelek glav- nih kultur tega gospodarstva ugo- dno vpliva na razpoloženje na go- spodarstvu in olajšuje reševanje številnih problemov, ki jih še ima- j» mlada kmetijska gospodarstva v občini. Ta nastajajo sčasoma strnjeni sodobni kmetijski obrati, ima.jo pa še premalo lastn'h sred- stev, da bi zgradifi zlasti za živi- norejo potrebne gospodarske ob- jekte. Sčasoma tudi to ne bo več problem, ko bodo veliki donosi omogočali boljšo delitev dohodka in tudi vedno več lastnih sred- stev za nadaljnje investicije, VJ. Požar v Zabovcih pri petih go- spodarjih — 5 mii onov ši(ode v torek, 19. jul. 1960, popol- dne po 16. uri je požarna nesre- ča močno prizadela pet gospo- darjev v Zabovcih niže Ptuja, ki so utrpeli vsied uničenja gospo- darskih poslopij, kmetijskih strojev in orodja ter pridelka do 5 milijonov dinarjev škode, ki bo le deloma krit* z zavarovalnino. Na pomoč je prihitelo 12 gasil- skih enot iz Zabovec, iz bližnjih vasi, Ptuja in Maribora ter mno- go ljudi, ki jim je v skupni akciji uspelo požar vsaj toliko omejiti, da ni zajel navzdol in navzgor po strnjeni vasi še več s slamo kritih gospodarskih poslopij. K sreči je hitro popustil veter, ki je sicer s prvega gorečega ob- jekta pri Janžekovičevih raz- širil požar še na bližnje objekte. Ta požarna nesreča v Zabovcih je bila težka preizkušnja veriž- nega sodelovanja gasilskih enot pri dovajanju vode iz Drave in preizkušnja požrtvovalnosti va- ščanov in drugih, ki so prišli na pomoč. Po pripovedovanju očividcev se je požar razširil z goreče ko- pice v Janžekovičevem ogradu. Od vročine in od po vetru upog- njenega plamena so se vnela na- enkrat 3 poslopja — Janžekovi- čevo, Krajnčičevo in Sobetinsko (nekdanje Kuharjevo), ker je veter vlekel sprva proti spodnji strani vasi. Poskus reševanja motorne mlatilnice in voz s pše- nico pri Janžekovičevih, kjer so ta dan mlatili, je bila onemogo- čena zaradi pritisikajoče vročine in opletajočega plamena. Prvi reševalci so se morali umakniti ognju. Nekaj minut je trajalo, preden so s polja in od svojih domov prihiteli vaščani in nekaj ljudi z glavne ceste, ki so opa- zili požar in so se lotili reševa- nja. Veter se je čez razplamenela prva poslopja obrnil navzgor po vasi in je naprej zažgal še Foš- naričevt) in Bezjakovö gospo- darsko poslopje ter daleč okoli raznašal plamenice. iMlajši ljudje so se utrdili na strehah bližnjih hiš in gospodarskih poslopij, pri Kristovičevih in pri Kosčevih, ki jim je najbolj grozil požar in so polivali slamnate strehe, da se niso vnele od vročine. Drugi ljudje, ki so se znašli v nesreči, so hitro reševali iz gospodarskih poslopij in hiš, kar se je rešiti dalo. Prvi so bili na mestu vaški gasilci in kmalu so prihitele še druge gasilske enote iz bližnjih vasi Markovci, Bukovci, Borov- ci, Spuhlja, Sobetinci, Domava, Ptuj, Tezno, Studenci in poklicni gasilci iz iMaribora ter gasilci iz Kidričevega. V eni uri je bil del vasi žalos'tno pogorišče, okrog katerega je bilo mnogo zbranih ljudi od blizu in daleč, več gle- dalcev kot reševalcev, V akciji so bila zelo marljiva dekleta iz vasi in moški in drugi, najučin- kovitejše pa je bilo delo gasil- skih črpalk, ki so hitro zadušile plamen. Več kot 500 metrov da- leč iz Drave je bila speljana voda pò gasilskih ceveh na požarišče, voda iz studencev pa je bila le za ročno akcijo. Predsednik Okrajne gasilske zveze Milan Klemenčič, pred- sednik Občinske gasilske zveze Marjan Berlič in drugi navzoči gasilski funkcionarji so se po- hvalno izrazili o uspeli akciji na pomoč prispelih gasilskih enot od blizu in daleč. Poudarili so posebej, da je ravna ob požarih večjih razmerij najnevarnejša nediscipliniranost voznikov, ko- lesarjev in pešcev na cestah. Za primere nesreč, ki bi se lahko pripetile ob takih priložnostih drvečim gasilcem kljub njihove- mu nenehnemu dajanju znaka s sireno, naj se ljudje umikajo s ceste, gasilci ne bi mogli od- govarjati. Na večje požare hitijo na pomc-č tudi gasilci iz Mari- bora, Studencev, Tezna in dru- god in je zelo važno, ali izgub- ljajo na poti dragocene minute zaradi neprevidnežev in rado- vednežev ali pa se nemoteno bližajo z čimvečjo naglico kraju nesreče. Ravno v Zabovcih so bile minute odločilne, pa tudi se- kunde, zlasti ob začetku požara, ko je veter ogrožal mnoge hiše gor in dol po vasi. Nadalje je ta požar v Zabov- cih bodoče resno opozorilo va- škim gasilskim enotam, da mo- rajo organizirati že predpisano stražo v bližini mlatilnic, zlasti v vaseh, kjer se pri eni hiši in pri eni mlatilnici zvrsti cela vas ali pa vsaj pol vasi. V takem pri- meru je opuščanje največje pre- vidnosti glede požara lahko usodno za celo vas in lahko pri- de do neprecenljive škode na premoženju in na življenjih ljudi. Ogorek ali kratek stik v kablu sta pogosta pojava, ki nas še nista dovolj izučila. Pri tem požaru uničena mlatilnica niti ni bila zavarovana in je za vas gotovo poleg ostalega težka'iz- guba. Vsi prizadeti se prav lepo za- Švedski študentje so obiskali kmetijske obrate okrog Ptuja V soboto, 16. jul. t. 1., dopol- dne si je ogledalo 45 študentov Kmetijskega inštituta v Alnar- pu na Švedskem Semenogojsko posestvo v Staršah, svinjegojski obrat KG »Dravsko polje« Ki- dričevo v Dražencih, Kobilarno Turnišče, 2ivinorejsko-veteri- narski zavod Ptuj in vinograd- ništvo na Mestnem vrhu. Sku- pino je vodil upravnik internata študentov in profesor Gelinder iz Alnarpa, pojasnila o omenje- nih obratih okrog Ptuja pa je dajal upravnik Zivinorejsko- veterinarskega zavoda Vladimir Vrečko. V Ptuju in okolici se je skupina zadržala kakih 5 ur in je nato odpotovala čez Zagreb v Reko. Za Jugoslavijo so si od 11-dnevnega potovanja rezervi- rali 5 dni. Za potovanje po naši zemlji jim je vse uredilo pod- jetje »Kompas«, po Avstriji pa Avstrijsko-Svedska družba. Ta skupina študentov — z nji- mi so bile samo 3 študentinje -- je končala v Alnarpu enoletni tečaj za kmetijske obratovodje, ki ga prireja vsako leto omenjeni inštitut v Alnarpu. Vsako leto je sprejetih v tečaj 50 študentov, ki postanejo po končanem tečaju samostojni obratovodje na več- jih in srednjevelikih kmetijskih obratih ali pa višji kmetijski uradniki, V tečaj sprejemajo 22 let stare slušatelje, ki imajo vsaj prav dobro oceno končane pred- hodne 2-letne šole za kmetijske preddelavce ali njej enakovred- ne šole. Prednost imajo kandida- ti z dokazanimi posebnimi prak- tičnimi sposobnostmi. Študij je brezplačen, za vzdrževanje v in- ternatu pa dobijo študentje državno štipendijo. Vsa potrebna pojasnila, ki jim jih je na vseh obratih okrog Ptu- ja dajal tov. Vrečko, so vsi štu- dentje z zanimanjem spremljali in si vsako stvar do podrobnosti ogledali ter končno stavili tov. Vrečku tudi razna organizacij- ska vprašanja glede našega kmetijstva, prizadevanj in uspe- hov ter tudi sodelovanja z dru- gimi državami. Tov. Vrečko jim je raztolmačil organizacijo živinorejske in ve- terinarske službe na tukajšnjem živinorejkem območju Slovenije in tudi v njenih ostalih predelih ter uspehe celotnega razvoja našega kmetijstva potom kme- tijskih gospodarstev, kmetijskih zadrug in pogodbenega sodelo- vanja kmetovalcev z zadrugo. V Dražencih so se zanimali za tu- kajšnje izkušnje z vzrejo svinj švedske pasme, na Turnišču pa za uspehe kobilarne in vzreje kasaških konj. Prav posebej so jih zanimali konji in so jih tudi mnogi slikali v diru in na tre- ningu. Po ogledu vinogradništva na Mestnem vrhu in po kratkem obieku pri Urekovih, ki so jih pogostili z domačo kapljico, so si gostje ogledali še Zivinorej- sko-veterinarski zavod v Ptuju hvaljujejo vsem gasilskim eno- tam iz domače in okoliikih vasi, iz Ptuja, Kidričcveca, Tezna, Studencev in Maribora in vsem, ki so jim kakorkoli v tej nesreči pomagali. Vodstva gasilcev pa prosijo, naj bi »gledalci« pri po- žarih vsaj toliko brzdali svojo radovednost, da se s svojim po- stavljanjem ne bi spravljali na pot aktivnim gasilcem in da jih ne bi ovirali v akciji. V. J. ter se seznanili z njegovo vpliv- no vlogo pri razplodu in vzreji pasemske živine ter osemenje- valne službe na celotnem ob- močju bivšega ptujskega okraja Tov. Vrečko jim je prikazal ve- like uspehe naše živinoreje zla- sti v zadnjih letih. Ob slovesu se je prof. Gelin- der vsem zahvalil za prisrčen sprejem in je poudaril, da je to- krat osebno že drugič v Jugo- slaviji z izletniki iz" Švedske. Z veseljem r-ïciavlja vedno nove vsestranske uspehe v tej mladi socialistični deželi. Posebno veseli in preseneia vsakokraten prisrčen sprejem v Jugoslaviji, tokrat v Ptuju, ki zapušča vsej skupini prav prijeten vtis, đa imajo ljudje iz Švedske v Jugo- slaviji tako iskrene prijatelje, ki jih zato tudi tako radi obisku, jejo in radi sprejemajo v svoji deželi goste iz Jugoslavije. Avtobus prevozne družbe ig Linza je odpeljal goste iz Šved- ske iz Ptuja v Varaždin, kjer so se zadržali na kosilu in od tam nadaljevali pot v Reko. Sam proti krdelu gestapovcev Med mladinci, ki so se junaško borili in padli v narodnoosvobodil- ni borbi, je bil tudi Janko Ribič iz Prlekije. Lik tega mladinca je svetal zgled nesebične ljubezni do domovine, ki je vodila partizane od zmage do zmage. JANKO RIBIČ je bil rojen 17. avgusta 192б v Cezanjevcih kot sin zavednih slovenskih staršev. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil že léta 1941, ko je bil star šele 13 let. Opravljal je razne ku- rirske in obveščevalne naloge. V hišo njegovih starše",^ sta zahajala tudi znana prvoborca profesor Ke- renčič in inženir Hedžet, ki sta se prav rada posluževala zanesljivega kurirčka. Da bi mu ne bilo treba iti v nemški »Arbeitsdienst«, se je Jan- ko zaposlil v očetovem mlinu kot vajenec. Ideje Osvobodilne fronte so se fanta čedalje bolj oprijemale. Po- stal je zagrizen sovražnik okupa- torjev. Nanj je vplivalo tudi dej- stvo, da so Nemci leta 1941 ustre- lili njegovega strica Jakoba Babica iz Cvena. ki je bil prva žrtev nem- škega nacizma v Prlekiji. Dne 5. aprila so gestapovci od- krili bunker na Stari cesti, kjer je čakalo na zvezo s Pohorjem 5 fan- tov. To so dosegli z zvijačo: pre- oblekli so se v civilne obleke ter prepričali Janka Slavirca st., da hočejo skupaj z ostalimi 5 fanti odriniti na Pohorje, k partizanom. Janko Slavinec st. jim je verjel in šel z njimi iz Cezanjevcev na Sta- ro cesto, prav do vhoda v bunker. Potem je spoznal z grozo v očeh, da je — seveda nehote — izdal bun- ker sovražnikom, da je izdal tudi svojega lastnega sina Janka, ki ga je očetovsko ljubil ... Janko je zavpil: »Oče, kaj si storil!« Seve- da ni vedel, da so gestapovci z zvijačo pripravili njegovega očeta do izdaje. Janko Slavinec ml. je sprejel borbo, a je kmalu padel, medtem ko so se ostali vdali... Ta tragični dogodek, ko je vsled naivnosti lastnega očeta (le-ta je bil še isti mesec ustreljen kot ta- lec pri Ribičevem mlinu) padel dober borec, je bil povod za še več hudih nesreč in tragedij. Janko Ribič ml. je dobil nalogo, da gre na železniško postajo v Zerovince in da obvesti o najno- vejših dogodkih kurirko Anico Sla- vinec, ki bi se morala vrniti iz Maribora — tam je iskala poveza- vo s partizani — in da s tem pre- preči. da bi imenovana kot sestra ustreljenega borca padla v roke gestapovcem. Obenem pa se je ho- tel posloviti od svojega mrtvega prijatelja Janka Slavinca ml., či- gar truplo je ležalo v mrtvašnici v Cezanjevcih. Toda pri mrtvašnici je bila nem- ška zaseda, ki ie Janka takoj are- tirala. Odpeljali so ga na občino v Cezanjevce, kjer so ga zasliševali gestapovci iz Ljutomera. Janko se je obnašal povsem neustrašeno in mirno, tako da stražarja Milavec in Möhr iz Ljutomera nista niti slutila, da ima že skovan načrt za beg v gozdove. Prav nedolžno jf zaprosil, ali sme na stranišče. Pri bližal se je stražarju Milavcu tei mu z bliskovito naglico iztrgal pi štolo. Čeravno še otrok, ni dolge razmišljal. Naglo se je odloči' Sprožil je. Gestapovec Milavec s ie zrušil. V trenutku, ko je pad Milavec, je Janko naperil pišto še proti gestapovcu Mohru, kat' rega pa je le lahko ranil. Streli so povzročili zmešnjav med ostalimi. Janko je izkoris' to priliko. Brž je odprl okno, sk čil ven in že je bil na svobodi, ^ Poštna uslužbenka, znana izd? jalka, ki je vsled svojega podleg početja uživala pri gestapovci polno zaupanje in podporo, je vpi la: »Primite tega bandita, držit«, ga!« Janko ji je odgovoril: »Pazi se, da ne boš dobila za tega bandita primernega plačila!« Janko je po svojem junaškem dejanju urno zapustil vas Ceza- njevce. Gestapovec Milavec je med pre- vozom v bolnišnico umrl, medtem ko se je gestapovec Möhr izognil zasluženi kazni. Janko se je javil v Lukavcih pri družini Viktorja Makovca, kjer se je najedel. Makovčevi so ga na- govarjali, naj se skrije pri njih, a jih ni poslušal, ker se ni počutil dovolj varnega — hiša je bila ob glavni cesti, blizu njegovega do- ma. Napotil se je skozi gozd na Grabe, od tam pa v Vogričevce k Filipičevim. Bil je prepričan, de bo našel družbo fantov in deklet ■NE 22 JUUJA 19W PTUJSKI TEDNIK s SINDIKATI Bogate izkusnie de- lovskega somouprav- liatijo v „Varleksu" Àbsol^ti SiTidikalne politMhii» Sole Ptuj so v začetku julija t 1. obiskali varaždinsko tovarno »Varteks«. znameniti varaždinski muzej, varaždinsko pokopališče in druge znamenitosti. Našim bral- cem posredujemo nekaj važnejših in zanimivih zapiskov iz razgovo- rov naših tovarišev s funkcionar- ji delavskega samoupravljanja v tej tovarni. Ob prihodu v tovarno »Varteks« so nas prisrčno sprejeli. Nato pa sta nas spremljala predsednik to- varniške sindikalne podružnice in podpredsednik osrednjega delav- skega sveta »Varteks« skozi vso tovarno. Tako smo se seznanili s procesom dela v predilnici, tkal- nici, konfekciji in v ostalih obra- tih. V vsakem obratu so nas še posebej spremljali vodje obratov, ki so nas podrobneje seznanjali s procesom proizvodnje in s teh- ničnimi napravami posameznih obratov. Ogled vseh obratov je bil nadvse zanimiv. Prav prisrčni so bili razgovori naših slušateljev z delavci pri strojih Najbolj so jih zanimala vprašanja s področja norm, nagrajevanja po delovnem učinku, delo sindikata v tovarni in delo organov delavskega samo- upravljanja. Po končanem ogledu tovarne smo imeli v Sindikalnem domu daljši razgovor s predsed- nikom tovarniške sindikalne po- družnice, podpredsednikom osred- njega delavskega sveta in pred- sednikom upravnega odbora. Uvodoma nas je predsednik sindikalne podružnice seznanil o številu članov kolektiva in bodo- čih načrtih »Varteksa«. Med dru- gim je povedal, da v tovarni se- daj zaposlujejo 5400 delavcev, celotni kolektiv skupno s trgov- skim omrežjem pa šteje nad 6000 delavcev, Z načrtno obnovo smo že pričeli. Obratovati je že priče- la nova tkalnica. V konfekciji, ki je prav tako obnovljena in razšir- jena smo lani Število zaposlenih povečali za 1200 delavcev. Obnova in razširitev podjetja bo končana predvidoma leta 1963, za kar bo- do porabili približno eno milijar- do 350 milijonov dinarjev. Organi delavskega samoupravljanja v podjetju so se močno uveljavili. Vidnejše proizvodne in finančne uspehe smo dosegli, ko smo leta 1958 obratnim delavskim svetom razširili pravico. Proizvodnja je porasla za 20 odet., skupni doho- dek pa so zvišali na okoli 12 mili- jard dinarjev. Obratni delavski sveti so do leta 1958 imeli samo značaj posvetovalnih organov. Z razširitvijo pravic je osrednji de- lavski svet dobil enajst samostoj- nih organov. Vsekakor so posa- mezni ODratl ai-cvnu 'J""» proizvodnji že tako veliki, da bi lahko bile t© samostojne tovarne s samostojnim obratovanjem. Po večmesečnem proučevanju so raz- delili podjetje na tri ločene to- varne: na tovarno konfekcije, to- varno tekstila in na tovarno za druge proizvode in storitve. Vsaka teh tovarn ima svoj delavski svet. Naloge in pravice, ki jih ima osrednji delavski svet, delavski sveti tovarn in obratni delavski sveti nam je predsednik sindi- kalne podružnice pojasnil, da: Podjetje vodita osrednji delav- ski svet in upravni odbor. Vsak 70. član kolektiva se voli v osred- nji delavski svet. Naloga osred- njega delavskega sveta je skrb za enotno politiko podjetja, združe- vati delo vseh treh tovarn in nji- hovih obrato^'. Delavski sveti v svojih tovarnah razpravljajo o po- sameznih sklepih in sprejemajo samostojne sklepe v okviru načr- ta celotnega podjetja, delijo svoj del čistega dohodka, imajo svoja posebna pravila, pravilnike o nor- mah, higiensko tehnični zaščiti itd. Obratni delavski sveti spreje- majo samostojno sklepe o letnih in časovnih načrtih obratov, ukre- pih za izboljšanje delovne discipli- ne, razen tega pa dajejo osrednje- mu delavskemu svetu svoje pred- loge in pripi^íOília. Obratnih delav- skih svetov je 18, to j» ßo vseh ekonomskih enotah. Tek način de- lavskega samoupravljanja je ugod- no vplival ne dvig proizvodnje, prav tako pa tudi na povečanje osebnih prejemkov delavcev. O delu sindikalne podružnice je govoril njen predsednik. V podjetju je ena sindikalna po- družnica in 16 odborov. Odbori so organizirani pe pogonih in šteje- jo 3—13 članov. Nadalje je v vsa- ki proizvodni grupi še sindikal- ni poverjenik. Taka ot^anizacijska ureditev omogoča uspešno dele in seznanjanje članov delovnega ko- lektiva z vsemi vprašanji. Sestan- ki so po proizvodnih grupah, ki jih vodijo sindikalni poverjeniki, prav tako pa so tudi p» odborih, ki jih vodijo predsedniki odborov in člani izvršnega odbora. O skrbi sindikalne podružnice za delovne ljudi je predsednik podružnice de- jal, da je to ena najvažnejših njenih nalog. V podjetju obstoja poseben sektor za družbeni stan- dard. V okviru tega sektorja je irienza družbene prehrane, v kateri »i vsak delavec lahko po želji iz- bere obrok hrane, cene obroka pa so različne. Nadal.je imajo lastno ekonomijo, počitniški dom s ka- paciteto 80 postelj, vinograd, pralnico itd. FB-bz Kovačevi mami v spomin Ob stari prevozniški »sti, ki se vije od Herpelj proti Kopru, se je pri »Kranjčevih« št. 23, dne 19. avgusta 1885, rodila malemu kme- tu Katarina Albreht. Njena roj- stna vas Klanec leži v prijazni liraški dolini, v okrilju mogočnega Slavnika. Življenje v kraškem sve- tu je bilo trdo, aeto so si pri Kranjčevih pomagali s kuhanjem priznanega brinjevca, ki je okrep- čal marsikaterega voznika. Zapustiti je bilo treba rodni krov, kajti življenskega druga .si je Katina — tako so jo klicali njeni domači — poiskala iz vrst orožniškega stanu. In tako se je začelo mučno preseljevanje iz kra- ja v kraj po siromašni Istri od Pi- rana pre^o Buzeta pa tja do Mar- čane pri Pulju. Delo je bilo njena strast, ki jo je prepletala velika skrb za njeno družino. Ob njej je preživela tež- ke dneve prve ivetovne vojne, saj je v bližini Klanca potekala ob Soci italijanska fronta. Takrat se je Katina z družino zatekla na dom. mož pa je služboval še na- dalje pri Pulju. Po prvi svetovni vojni se je bilo treba umakniti pred Italijani, ki se zasedli našo sončne Primorsko. V jeseni 1919 se je odpeljal tran- sport beguncev s Primorske v Ju- goslavijo, med njimi tudi Kovače- va družina. Oče je edšel naprej in dobil službo na Jesenicah. Vedno neumorna se je Katarina s svojo kraševsko iznajdljivostjo slej ko prej znašla in znala pravilno ukre- pati v težkih trenutkih. Življenjska pot jo je preko Oplotnice pri Konjicah končno pri- peljala v »tarodavni Ptuj, ki je postal njena druga domovina. Sonce in zemlja sta ji pomenila /ivijsnie, zato pač ni v»drža- la v mestu, temveč se je preselila na kmetijo v Rogoznici, kjer živi- ta njen sin in snaha z družino. Prišel je usodni 12. julij 1941. Zopet je bilo treba na pot, tokrat najbolj žalostno v njenem živ- ljenju. Ponoči so odpeljali gesta- povci vso družino s skromno prtljago. Številni izseljenci iz Ptu- ja se je dobro spominjajo, s kakš- no iznajdljivostjo je organizirala menzo v izseljenskem taborišču v Sanskem mostu v Bosni, kjer so se odigravali krvavi ustaški poko- li nad nedolžnim pravoslavnim prebivalstvom. Konec leta 1941 je našla Kovačeva družina zatočišče v Varaždinu, kjer je dočakala težko pričakovano osvc^x>jenje, nakar se je vrnila v osvobojeni Ptuj. Katarina je bila v resnici vzor slovenske maiere, ki ji je življe- nje izgorevalo v skrbi za drugç. Še v svoji kratki, a težki bolezni je pozabila nase in mislila bolj na svojega bolnega moža. Njeno do- bro srce je prenehalo utripati rav- no na obletnico pregnanstva, 12. julija 1960. Naj se spočije po tru- da polnem življenju na rogozni- škem pokopališču, ki si ga je iz- brala za poslednji dom. Sam proti krdelu gestapovcev (Nadaljevanje s 2. strani) Nemci so začeli metati v klet ročne bombe. Janko jih je vračal pred eksplozijo, kolikor je mogel. V klet je padlo že 11 bomb. Gospodinja, ki se je zatekla v hlev, je poslušala pesem brzo- strelk in detonacijo bomb. Strašno se je bala za mladega Janka. V kleti je postajalo nev/držno. Plini od bomb so pričeli dušiti mladega borca. Odloči! se je za umik. Zapustil je klet. preskočil prag hiše ter pričel teči po dvori- šču proti skednju, kjer je upal, da bo najlaže prebil obroč sovražni- ka. Toda nastala je nova ovira' Ta stran je bila namreč zaplankana. Ko je odtrgal desko ga je zapa- zila straža Nemec je rt-peril nanj brzostrelko 1er ga prerešetal s kroglami. Mladi junak se je zrušil in izkrvavel. Mrtvega Janka so Nemci zape- ljali na dvorišče pošte v Ljutome- ru, kjer je ležal ves naslednji dan Nacistični suroveži in domači iz- dajalci so ga brcali ter vzklikali. »Prekleti bandit, prav ti je tako!« Truplo so skrivaj odpeljali v Ptuj, kjer je bilo naročeno grobar- ju, naj izkoplje izredno globok grob, seveda izven pokopališča. Bali so se menda da jim ne bi še iz groba ušel ... Naši aktivisti pa so vendarle zvedeli, kje je Janko pokopan. Vsa Slovenska Prlekija je obču- dovala .junaštvo mladog« Janka saj je pokazal, kako se je treba boriti in žrtvovati za ideale Osvo- bodilne fronte. S svojim zgledom je mnogim kmečkim fantom po- kazat pot v boj /a svobodo. A tudi nekateri nemški oficiri' niso bili ravnodušni, ko so videli, da ima Prlekija neustrašne borce za svobodo. Nekdo izmed njih je spričo junaštva Janka Ribića de- jal- »Take fante bi morftli imet' mi, in ves svet bi bil naš.« Na junake kakršen je bil Jan ko, smo zares ponosni. Rado Pusenjak SINDIKALNI koledar v petek, 15. julija 1960. je bila na Občinskem sindikalnem svetu tretja redna seja predsedstva Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj. ki se je je udeleži! tudi član Cen- tralnega sveta ZSJ in podpredsed- nik Okrajnega sindikalnega sveta Maribor Stjepan Saubert. Predsed- stvo je razpravljalo o priporočilih Zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ptuj gospodar- skim organizacijam ter v zvezi s tem sprejelo vrsto sklepov za čim uspešnejše izvajanje priporočil v sindikalnih podružnicah. O za- ključkih seje bomo poročali v prihodnji številki. V prihodnjem lednu bodo sejp izvršnih odborov sindikalnih po- dnjžnic v gospodarskih organiza- cijah. Na sejah bo razprava o pro- gramu Občinskega sindikalnega sveta in v priporočilih Zbora proiz- vajalcev Občinskega ljudskega od- bora Ptuj gospodarskim organiza- cijam. Izvršni odbori bodo izdelali programe dela in zaključke za čim uspešnejše izvajanje priporoči' Zbora proizvajalcev in programa Občinskega sindikalnega sveta, v katerem so z^Lane naloge sindi- katov v letu I960. Sej se bodo udeležili člani Občinskega sindi- kalnega sveta. Po sejah bodo se- stanki članstva sindikalnih po- družnic, na katerih bo članstvo seznanjeno s programom dela Ob- činskega sind, svela Ptuj in s priporočili Zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora. Na teh sestankih bodo sprejeti tudi konkretni zaključki in smernice za nadaljnje delo sindikalnih podruž- nic. ★ V prihodnjem tednu bo seja ko- misije za tarifno politiko in na- grajevanje po delovnem učinku pr- Občinskem sindikalnem svetu. Ko misija bo razpravljala o naloga! v zvezi s proučevanjem nagraje vanja v gospodarskih organizaci iah. Komisija ima nalogo izdelat podrobnejšo analizo o nagrajeva- nju po delovnem učinku v indu- striji. trgovini, obrti, gostinstvij in kmetijstvu ter o tem poročati na plenumu Občinskega sindikal- nega sveta Ptui. * V sredo. 27 julija 1960 ob If-" uri bo v sejni dvorani na Magi- stratu posvetovanje s tajniki sin ;1ikalnih podružnic, ki se niso ude ležili posvetovanja v četrtek. l'I julija 1960 iz programa ObSS Ptuj Slike tedisa V delovni akciji pri graditvi ptu.iske kanalizacije in širitve vo- dovodnega omrežja ▼ Ptuju dose- ga študentska mladinska delovna brigada presenetljive uspehe. Žu- lji so prenehaU boleti, izkušenj / lo'pate .je vedno več in tudi dnev- no več novih udarnikov. ТЧа sliki: Mladinska brigada pr del«! na Ljutomerski oeeti v Ptuju pri kopanju kanal«. (r«to; J. Vratol) Zgodnje breskve s sadjai'skega obrata KG »Ptujsko polje« v Štu- kih ptri Ptuju dnevno obirajo in jih pošiljajo v Maribor in Ptuj za (potrošnike, ki jih radi kupujejo. Letos bo dal ta obrat nad 15 va- gonov zgodnjih in poznih breskev ter nekaj ostalega sadja. Na sfiki: Debele breskve iz Štu- tkov pred odpremo na trg. Z obrata Sobetind, ki je v se- stavu KG »Ptujske polje«, eo te dni na postaji Moškanjci z vagoni odpremljaii semensiko pšenico Semenarni v Ljubljani, pšenic» za mletje pa mlinu v Maribor. Velik del letošnjega pridelka italijanske pŠ4Wiice je prvovrstno semensko blago. Na sliki: Natovarjanje vreč s pšenico na postaji v Moškanjcih. Združenje Šoferjev in avtome- hanikov Ptuj je 17. julija 1960 uspešno izvedlo pcogram za »Dan šoferjev« in s tem doseglo nova priznanja navzočih predstavnikov iz Ljubljane, Maribora in Ptuja. To združenje si bo še dalje pri- zadevalo strokovno izpopolnjevati svoje članstvo. Ña sliki: Ob slovesnosti na Ti- tovem trgu zbrana voziila in mno- žica tec predstavniki na tribuni. (Foto: S. Kosi) Švedski .študentje iz Alnarpa so na Turnišču pri Ptuju s po- sebnim zanimanjem gledali čredo in trening kasaških konj in ko- bil ter naraščaja te kobilarne in se zanimali za njene -vzrejne in tekmovalne uspehe. Na sliki; Mladi Švedi na ogiraji dirkališča na Turmšču. (Foto: I. Vrabl) Zadnj. pcžar 19. t. m. v Za- bovcih je povzrcči; zelo velko škode pri 5 gospodarjih. Požar je izbruhnil ravno v času, ko so b.li ljudje iz vasi na polju. K sreči je me-i samim požarom prenehal verer, sicer bi bila nesreča nepri- merno večja, 12 gasilskih enot iz okciice va&i, Ptuja in Maribora ter Kidrčevega je zaščitilo ostal; del vasi pred nadaljnjo nesrečo, \a sliki: Pogled na del pogorišča pa zadušenem požaru. STR AM 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. D?^ 22 JLXlJ.í^ 1360 Ivan Cimerman: Kresnice Vdihajoc šepe't noči »e vtaplja žarek dveh žafečih senc, letečih čez pozabljen jarek; spokojno vsa poljana spi. Kot drobna misel Ö ljubezni znova prebujeni fcreen'Čni par hiteči v sklenitvi vseh temačnih senc «e гА\. Za hup dojamem, da »em le siv, negiben pramen, Џ ptjčevine prek oci. vee "prikevtn. omamen — m brair meči. V s«nic* vtòxm roeo srtlt uđ«r«nih. dt rib deblih starih breetw zdt»ne k zemlji «j eči steWenih. N«to »C «klone noč n^ttwft — vdano kot drevó in' v ëudniii mislih begaj6č, za гагјс se o®re v nebé. . Mladina v Rogoznící On« -15. јцИја 1960 ob 14.S0 зв penesno za vihra le zastave pred radntenim demem v Rogozniei. VIlaidina u Regozniee in okoliških viui je odhajala na svojo prvo «evodn^vno lokalno delovno akcijo — JU kanabzaci.to na Ljutomer- ako cesto. » Kaiko lepo je biío videti 20 mla- dih nasmejanih obrazov, ki so z zanosom mladih ljudi zas upava Ji jareik na kanalizaciji. Tako skrbi tudi mladina za napredek in olep- ševanje našega zgodovinskega — étarega Ptuja. Člani mladinskega aktiva Franca Krambergerja se bedo v bodoče prikazovali v naij- različnejšiih oblikah dela, prav take tudi v lokalnih delovnih ak- cijah. Skr4>eli bodo za ureditev dnwièìh vasi, s prostovoljnim de- lom »i bedo urejali svoje igrišče, ârtrtljiëe itd. V zimskem čaeu pa hode prirejali najrazličnejša pre- davanja v seetavu delavske uni- verze; »kratka, skrbeU bodo za icultume, politično in ideološko teofepaževtnje «vojih Članov. RegomlSka m'ladina pa si bo anala zraven dela prirediti tudi prijetne in vesele ure. Skupno se bode tudi poveselili in za uro dve pozalbiili na skrbi in probleme, ki se atavljaijo na pot mlademu, predvfem kmečkemu človeku. Ta ml»din* želi utrditi predvsem za- upanje pri starejših, da bodo tudi tejeme, ki še kritično g^ledajo na delo mladinskega aktiva, klonile glave in morale priznati, da zna naia mlaidina pravilno živeti, da etni »lato svobodo in d« s svojim <»Jem nanehno izkazuje hvaJež- ne*t preživelim in padlim borrem ter deprinaša in gradi blagostanje sa v»e člcfveštvo. Taki mladina je lahko tríen »taber domovine, ki stoji na zem- l.ii, prepojeni s krvjo žrtev HOV. Taka mladina je lahko zgled osta- Ит mladinskim aktiwn. L. Z. Domislice Mlada drevesa rastejo v vami senci starejših — in se kasneje v teti senci zadušijo, ce se stare.|ša drevesa ne umaknfejo. ■¿r Vsak naravoslovec ve: bilka, ki še ra*te, je nežna in krhka. •¿r Življenje brez srečne mladosti je kakor hiša brez trdnega te- LUNINE SPREMEMBE ÎN VREMENSKA NAPOVED 2« eas od 23. do 29. jeiija IflfiO. И1ај dne 23. julija I960 «h 19.31. Močno spreminjajoče se vreme: lepo, dež, vroče in hladno, ntimo in vetrovno. CA Krei pri otroeiti Pri nekaterih otrocih v drug-»m in tretjem letu starosti se često pojavi„o krči. Ti napadi navdaja- jo starše teh otrok s strahom in nemirom. Napadi krčev imajo več vzro- kov. Najpogostejši vzi'ok je zviša- na telesna temperatura, ki je po- steljico. tako da leži na strani. Napad pride naglo. Otrokov po- gled ostekleni, 73tem pa nekaj casa obrača oči, dokler se le-te ne ustavijo na levi ali desni strani očesne dupline. Izpod gornje ve- ke je videti samo bi'ločnico. Hkra- ti se mišice na obrazu krčijo, ko- tički ustnic pa kdaj pa kdaj razpotegnejo proti ušesom. Zgor- nja ustnica je povlečena navzgor, spodnja čeljust pa kdaj pa kdaj škriplje ali pa nastane krč v če- ljusti, ki privede do škrtanja z zobmi. Glava visi nazaj, prsti so zviti in skrčeni v pest. Zatem gor- nji in spodnji udje otrde. Prsni koš je tog. Med napadom je otrok v nezavesti in neobčutljiv za zu- nanje dražljaje. Sprva prebledi, zatem pa posinji. Cesto pride med napadom do nehotne male ali ve- like potrebe. Čez nekaj minut kr- či uplahnejo, otrok postane za- span k\ malo drhti. Med takšnimi napadi otrok je družina preplašena in zmedena. Običajno prihite sosedje In svetu- jejo najrazličnejše stvari. Pohite pa tudi po zdravnika, )«' običajno pride, kadar je napad že minil. Zato je pBtMieiK da mati ve, kaj mora nI r—m v primeru napada. Otroka J» treba položiti v po- steljico tako da lezi na strani, da ne bi slina in pena zašli v sapnik, marveč da lahko stečeta iz ust. Zatem je treba otroku od- preti obleko in mu položiti mokro krpo na glavo in okoli srca. Če napad traja dalje, je treba nalah- no masirati področje srca. Če otrok ni opravil velike potrebe, mu je treba v danko vbrizgati en do dva del. mlačne vode. Nadalj- nje ravnanje in zdravljenje bo do- ločil zdravnik. teh napndev pri syÜer! telesni temperaturi poznamo še dr\ige napade: krče hlipanja. Na- pad je podoben prvemu. Otrok hi- treje diha, zatem pa ne vdihuje vpč, izgubi zavest. Čez nekaj tre- nutkov se spet osvesti. Taki napadi se pojavljajo pri togotnih in trmastih otrocih. Takšen napad sledi izbruhu jeze ali hudemu razburjenju. Obe vrsti krčev sta skoraj vse- lej brez slehernih trenutnih ali kasnejših posledic, lahko pa se ponove, če otroka primerno ne zdravimo. VZROKI HUJŠANJA človek hujša iz različnih vzro- kov. Mednje prištevamo bolezen prenizko vrednost kalorij v hra- ni in njeno enoličnost. Hujšanje je pogosto znak obolenja, ki ga v začetku še lahko ozdravimo, zato moramo ob vsaki prehitri spre- membi telesne teže takoj oditi k zdravniku. Hitro hujšajo predvsem ljudje, ki zbolijo za sladkorno boleznijo, pljučno tuberkulozo, za rakom in pa živčno bolni. Pri hitrem hujša- nju se najprej potrošijo rezerve masti. Koža postane zaradi tega tanka in mlahava. Oslabijo tudi mišice, zmanjša se fizična moč in človek občuti splošno slabost. Možgani in živčni sistem pri t*«,niso prizadeti in dokazano je celo, da so izredno slabotni bol- niki ustvarili velika dela. Nadaljnji vzroki hujšanja so tu- di: slaba prebava, povešen želo- dec, bolezni ledvic, pa tudi vse bolezni, ki so združene z visoko temperaturo. Takrat se namreč poveča proces izgorevanja hrane v človeškem organizmu Če shujša dojenček, ki mora vsak, dan pridobivati na teži, je to znak obolenja in najbolje je takoj poklicati zdravnika. Hujšanje preprečimo s kuro za zreditev, z uživanjem visoko ka- lorične hrane in zadostnim počit- kom. To je obenem važno tudi za zdravljenje bolezni, ki so povzro- čile hujšanje, n. pr. tuberkuloza in nevrastenija. Združenje šoferjev in avtome- hanikov - najboljša šola za iz- popolnjevanje vozačev v nedeljo, 17. julija 1960, si je pridobilo Z^uženje šoferjev In avtomehanikov v Ptuju več novih priznanj k številnim prejšnjim. Na letošnji dan šoferjev — 17. Ju- li,ja — jim je uspel dobro orga- niziran program s povorko vozil po Ptuju, z govori na tribuni na Titovem trgu, z razdelitvijo zla- tih značk, z nagraditvijo najlepše okrašenih vozil ter z razdelitvijo nagrad, ki so jih prispevala za šoferje sama pođ.|etja in ustanove. Pohvalno so se izrazili o samem združenju in njihovem prazno- vanju navzoči predstavniki ohla- ,sti, združen.la in ostalih organi- zacij iz Ljubljane, Maribora in Ptuja. V dopoldnevni povorki vozil 17. julija t. 1. po Ptuju je sode- lovalo okrog 100 osebnih in tovor- nih vozil, motorjev in traktorjev, ki so jih vozih šoferji iz gospo- darskih organizacij in u.«;tanov iz Majsperka. Kidričevega, Ptuja in ostalih predelov okolice. Z okra- sitvijo vozil pa so vsi po- udarili 17. julij kot praznik, važ- nost prometa in varnost ter red na cesti. Ljudje so stali po uli- cah, kjer se je pomiikala povor'ka, zlasrtí pa na Trpu mladinskih de- lovnih brigaid in so občudovali veliko število okusno okrašenih vozil in njihove nasmejsne vo- zač«. Komisija za oeenÉÍev okra- sitve je imela r»zmep®me težko stališče, ko je odloóala, komu pripada sedem nagrad v 'jredinoati od lOOn do ЗООО' din. Na tribuni na Titovem trgu s« bili predstavniki raznih združenj, sekretar Ohč. kom. ZKS Janko Vo- grinec in predsednica Obč. ljud- skega odbora Lojzka Stropnilfova ter podpredsednik Franc Prime, ki sosi o samem združenju in n.iegovi aktivnosti, ргодгами tega dne ter usDphih pohvaltio izrađrill. Govor- niki Ludvik Pšajd, (predsednik združenja, Rudi Celar, podpred- sedrlk republiškega odbora zdru- ženja Ј7. Ljubljane, Aleksander Trappèar, predsednik Г)кга,јпеда ndbora adruienje Maribor, zastop- «ik združenja iz TAM Maribor Šestina in predsednik Obč. odbora SZDL Ptuj Ivan Kranjčič »o v svojih govorih in osebno po («»o- slavi poudarili važnost strokov- nega in političnega ter vzgoj- nega dela med vozači in mehaniki ter *o želeli združenju v Ptuju tudi v bodoče mnogo uspehov. Predsednik Ludvik Pšajd je v svojem nagovoru poudaril, da je združenje v Ptuju zato lahko na- predovalo in doseglo uspehe, ker je bilo deležno vsega razumeva- nja in opore lokalnih faktorjev ter članstva, ki se je oklenilo svojega združenja glede na nje- gov v sebinsko bogat program dela. »Nujnost združenja šoferjev in avtomehanikov potrjuje že dej- stvo, da želi naša .skupnost poli- tično in strokowo zelo zavedne ter sposobne in disciplinirane ka- dre šoferjev in avtomehanikov ter vseh kori.stnikov vozil in naših ce.st!« Tako je v .svojem nago- voru podčrtal tov. Celar iz Ljub- ljane ter je še dodal, da izpol- njuje združenje v Jugoslaviji od 1950. leta dalje uspešno svoje na- lorje zla.sti glede vzgoje promet- nih kadrov. Organizacija v Jugo- slaviji šteje .sedaj nad '31.ПП0 čla- nov. Vsi repubH.ški odbori .so opravili doslej ogromno delo s prirejanjem seminarjev in teča- jev za sigurnost prometa. Tov. Trapečar je ob koncu svo- jega nagovora in čestitk za praz- nik pozvel navzoče k še bolj in- tenzivnemu delu in na medseboj- no sodelovan.ie .s .sorodnimi in z družbenimi ornanizacijami v гм*1 republiki ter širom Jugoslavije. Tov. Ivan Kt-anjčič .je čeetitaT združenju k zrn doseženim uspe- hom. Šoferji so v naši socialistični domovini čuvarji in upravl.i»lai velikih vrednosti družbenega pre- moženja. inštruktorji in sveto- valci miajšili kori.stnikov 1n tačpv vozil ter tovariši med .so- vrstniki s 'široko .strokovno spo- sobnostjo in družbeno razoleda- nnst.io. .4o pa ћJdi branitelji so- ei»ii.stične .skupnosti. Po končanih nagovorih so hfle ra/dpHptiP tri zlate značke Dragu Klobtjčar.lu. Stanku P<»troviču in VtariatiM Rprlirii kot nainožrtvo- »eJnejšim pionirlpm т rdrnioniu. Z nanrsdami nd 1ПП0 do ЗППП din bilo nagraienih гд nailepšn rkrSKitPv ÍPSt vozil ir rtn.lp. Z4H- n.io. t. j. spdnio nagrado пч orelel mali Šešerko /д iidplpîho v novorki 7 malim otroškim av- tniDobilrkom, ki lo hil .snloïne r>o7f>rnnsti. zlasti mpd otroH, Končno jv. гд7Н|»1П prprf- l^pdnik Piald ŠP fiRd 70 rtonamih in materialnih nsnrad ki co lih svolim Sofprioni 7Ц ргч^шк 5o- fprla nHnravilp nocpodarsk» r>r- nanizadj«. In »stanove. Po programu je še dejal tov. Celar iz Ljubljane, da ga je pre- senetila letošnja uspela povoarka glede na stevijnost vozil, na di- scipliniranost v vožnji, število predstavnikov oblasti in organi- zacij ter društev ter ljudstva sa- mega. Presenetilo oa ie tudi ve- liko razumevanje podjetij za na- graditev šoferjev ob n,iihovem prazniku z nagradami od 5000 do 10.000 din vrednosti. Tov. Trape- čar iz Maribora pa je še poudaril, da bo vključitev združenja v Ptu- ju v Okrajno združenje v Mari- boru ostailim združenjem glede na uspehe in izkušnje Ptuja v veliko priznanje in pomoč. Tako agilen odbor kot je ptujski bo tudi znat- no okrepil okrajni odbor. Odbor- nik republiškega združenja Ivan Hočevar iz Ljubljane je priznal, da pomeni.jo združenja šoferjev in avtomehanikov v Sloveniji naj- boljšo in najcenejšo obliko izpo- polnjevanja vozačev vseh vozil, sicer bi Sloveniji primanjkovalo šoferjev. Seme Šola vozačev mo- tornih voal na Ježici .jih ne bi mogla letno toliko usposobiti, ko- likor jih je potrebnih vsem or- ganizacijam in ustanovam. Tako prihajajo v vrste vozačev vedno novi kadri. Ko je šola pozvala združenje LR S k izvenšolski teh- nični dejavnosti, se je ta tudi odzvala in se .skupno z združenji po občinah resno lotila nalog. Uspehi so danes vidni in vec k^ zadovoljivi. Popoldne tega dne .so še imeli šoferji in avtomehaniki pri Roziki uspelo družabno prireditev s sre- čolovom in plesom. VJ NA PTU.TSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, DNE 2П. JULIJA ISfiO POVRTNINA: krompir 2.5-30. čebu:a 60, česen 100, rdeča pesa 50, korenček ôO, peteršilj 100, lu- Sčerri iizoi 60, fižol v stročju 60, špinača 100, solata v glavah fW), kumare 60—70, zelje v glavah 50, cveta«éa 60, ohrovt fiO. flra^h 60. solata endivija 40—60. koleraba 30. paprika 200 SADJE IN SADEŽI: jabolka 40 éo 60, domaći kis 30, hruške 70, ¡«sičke 160, 200—500, maline 160, breskve 120, borovn ce 140, marelice 140, ringlo 30. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: ajdova kaša 100, pšenica 40, koruza 40, proso 50. koruzni zdrob 50, e.idova mcka 60. koruzna mo- ka 40. prosena kaša 80, repno se- me 300 din ;iter. MLEKO TN MLEČNI IZDELKI: mleko 30—35. smetana 160, sir 30 do 40, surovo maslo 500. PERUTNINA IN JA.TCA: kokoš; 400—600, piscancj 600—ROO, jajca 15 din komad, MASČORE: zaseka 300 d;n kg. Zanimiv pojav 18. .iulija ob 20.34 so videli v Vičavi z balkona hiše št 9 žare- če letečp telo. ki je na .jugozapa- du letelo s precejšn.jo hitrostjo vodoravno v smeri vzhod-zahod. Pojav so opazovali oRrog 6 sekund. Verjetno je to bila kozmična ra- keta. katere svetloba se je ob ?a- šlem .soncu odbijala. "Videti le bi- la kot žareča leteča perjanica badmintona. Kdor je še videl ta zammivi pojav, naj javi \iredništvu Ptujskega tednika. ^^ Prebrisani Peter . (BolgardM UÊÊ9àm) Ko je bil zviti Peter se otrok, ga je nekega dne bolel zob. De- narja ni imel, da bi šel k zobarju in si ga dal izdreti. Hodil je po ulicah, da bi pozabil nanj. Usta- vil se je pred pekarno, v kateri ,so pravkar vzeli preste iz peči. Poleg pekarne je bil zobar. Deč- ku so se oči svetile, ko je gledal preste. Pek mu je v šali rekel: »Kaj gledaš deček?« »Nič!« »Bi .jedel preste?« »Bi. a nimam, denarja^« »Pa bi lahko vse po,ied6l?« »Bi.« »In če jih ne poješ, kaj na." storim?« »Zob mi izi-uj!'< »Prav. ne boš zbežal? Počakaj, pokličem še zdra\'nika. da si pri- pravi klešče.« Pek je poklical zobarja in mu dejal : »Če tale deček .ne bo pojedel vseh prest, mu boš izruval zob. Srednjega, zadnjega, kateregakoli bo izbral. Jaz pa plačam!« Mali zviti Peter je začel jesti tople preste. Jedel je, jedel in se najedel. Nehal je in dejal: »Ne morem pojesti vsega. Iz- rujte mi zob!« Zobar .ie zob pregledal, videl, da je bolan, in ga izruval. Mali navihanec si je splaknrl usta in rekel: »Ostani živ in zdrav, pek! S prestami si me nahranil m bol- nega zoba si me rešil!« Izgubljeni nož Prišel je po planini mož do pastirske koče. ^ajde tu pastirčeka, da se bridko joče. Zakaj tako se žalostih, ga vpraša mladi mož. Kaj bi ne jokal, siromak, saj sem izgubil nož. v Ne jokaj, našel sem tvoj noš, poseže v žep takoj in pastirju dragocen nož ponudi svoj. Oh, to ni moj noi, fant žalostno odkima, čeprav bogato je okrašen, za me vrednosti mma. Jot. sem imel navaden nož, pastirček je potožil, kupil sem ga za prvi groš, kl sem ga zaslužil. Mož ga prime za roke: poslušaj, jantič mlad, čeprav pa stanu reven si., vendar si bogat. Jokaš ker si izgubil nož, edino premoženje, ali kar najdražje je; ostalo je poštenje. Če ostaneš naprej pošten, boš imel še marsikaj, a poštetije izgubljeno ne vrne se nazaj. U6ANKE Dolgs kača v svet prodira, tu in tam ljudi pobira; piska, ko jih vse požre, a nobenega ne sne. (>t^lA) Čudna riba v morju plav«, se ne površju poribava, tuli. žvižga m pipo kadi; rukdar več ne vzplava, ce se enkrat potop:, (вГр«1) Jezike zemlje znam. učim. nikdar se ne baham molčim m vendar mnogo vem; molčim in vse povem marljivim, pridnim, vsem IjudMn. (ебтСим) DOMISLICE Pogosto nas mora ponos, da smo spoznali kakšno resnico, to- lažiti za njeno klavrno vsebine. tV Dnigega človeka popolnoma spoznati, se pravi: predati se mu sam. т!г Nobena umetnost ni povedati nič neumnega, če ti sploh ničesar ne pade v glavo. -¿r Največja nevarnost je strah pred nevamostio. ' -è- Kdor hoče biti zvest svoji misli, mora postati nezvest mnogim lju- dem. Peroti dvoj«, nog dvojica m kljun in rep ket repatica; letim eez plan m gnč m vendar ni*em ptič. (ojasaçi^ PTUJ. DNE 22. JUUJA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 Od tistega dne, kar je vlada v Tel Avivu prejela kratek kablo- gram, ki se je glasil »Zver je v verigah«, je poteklo toliko časa, da za svetovne časopise ne po- meni več senzacije. Stvar je pre- šla v »delovno oMobje«. Izraelske oblasti pripravljajo proces, advo- kati pa obrambo; ta ne bo lahka. V obširni zbirki dokumentov niirnberškega procesa je precej aktov, ki zadevajo Eichmanna in njegove podvige. Eno od pričevanj, ki mu bodo Eichmannovi advokati le težko ugovarjali, je pričevanje SS-generala Wislicenyja. Obtožba: »Ali poznate Adolpha Eichmanna?« Wisliceny: »Poznam ga od leta 1934 ...« »Kakšen je bil njegov položaj?« »Eichmann je bil pri RSHA (Reichssicheritshauptafnt); bil je šef oddelka urada IV pri Gestapu. Vodil je sekcijo IV-A-4. Ta služba je obsegala dva pododdelka: ver- ska vprašanja in židovske zadeve.« »Kakšna je bila posebna naloga sekcije IV-A-4 pri RSHA?« »Ta sekcija je skrbela za ži- dovsko vprašanje po nalogu RSHA. Eichmann je imel posebna poobla- stila od šefa sekcije in poveljnika Varnostne policije (SA). Bil je od- govoren za reševanje židovskega vprašanja v Nemčiji in vseh oku- piranih deželah. V tem okviru je bilo več faz. Do leta 1940 je ve- ljala fplošna politika, da je treba urediti židovsko vprašanje z orga- niziranim izseljevanjem. Druga faza po letu 1940 je določala kon- centracijo vseh Židov na Poljskem in drugih zasedenih vzhodnih de- želah. To obdobje je trajalo pri- bližno do začetka leta 1942. Tret- ja faza je bila faza »dokončne re- šitve« židovskega vprašanja; to je bilo uničenje in organizirano po- bijanje Zidov: trajalo je do okto- bra 1944, ko je Himmler ukazal ustaviti pomor 2»dov ...« »Poglejmo zdaj dežele in ob- močja, v katerih so veljali proti- židovski ukrepi. Ali nam hočete naSteti dežele, o katerih veste, da JBo ▼ njih izvajali take ukrepe?« »Slovaška, Grčija, predvsem Madžarska. Potem Bolgarija in Hrvaška ... Seveda sem slišal tu- di za druge dežele, kjer so izva- jali pretižidovske ukrepe, vendar jih nlaem poznal neposredno. Iz Slovaške je bilo izseljenih 17.000 židovskih delavcev, 35.000 članov njihovih družin. Odpeljali so jih na prisilno delo v Auschwitz ...« »Kaj se je pripetilo 35.000 čla- nom njihovih družin?« »Z njimi so ravnali v skladu z ukazom, ki mi ga je Eichmann po- kazal leta 1942 (ukaz o »dokončni rišitvi« židovskega vprašanja). Del tistih, ki so bili sposobni za delo, so pustili žive. Preostali so bili ustreljeni.« »Kako ste to zvedeli?« »Od Eichmanna in Hössa (po- Teljnik Auschwitza).« »Kakšen je odstotek preživelih?« »Mavzoč sem bil pri pogovoru, v katerem je Höss povedal Eich- mannu, da je med židovskimi de- lavci ostalo živih 25-30 "/o ljudi. Januarja 1943 rrie je Eichmann poklical v Berlin in mi povedal, da bom moral potovati v Solun. S sodelovanjem nemške vojaške vla- de v Makedoniji naj bi rešil židov- sko vprašanje v Solunu ... V Solunu so Žide koncentrirali v določene dele mesta. Tu je bilo okoli 50.000 Židov španskega po- rekla. Potem ko je bila opravljena koncentracija, nam je Eichmann Človek - zver po teleprinterju sporočil, naj poš- ljemo vse Žide v Auschwitz. Celo operacijo je vodil Brunner ... Po- iskal sem zvezo z Eichmannom in mu sporočil, da je izbruhnila epi- demija tifusa. Ni upošteval mojih ugovorov in zaukazal, naj se tran- sporti takoj nadaljujejo...« »Koliko vlakov ste rabili za pre- voz Židov iz Soluna?« »25-30.« »Koliko ljudi je bilo na vsakem rlaku?« »Najmanj 2000 do 2500.« »Kakšne vagorie ste uporablja- li?« »Zaprte živinske vagone .Židje so dobili za deset dni suhe hrane; dajali smo jim tudi vodo in po- skrbeli za sanitarije...« »Kam so bili namenjeni ti tran- sporti Zidov iz Grčije?« »V vseh primerih v Auschwitz.« »In kakšna je bila usoda Židov, poslanih iz Grčije v Auschwitz?« »Brez izjeme »dokončna reši- tev« ...« Na Madžarskom je Eichmann sam vodil »dokončno rešitev«. Re- zultat: 500.000 pobitih Židov. »Koliko Židov je obsegala »do- končna rešitev«, to se pravi, ko- liko je bilo umorjenih?« »Zelo težko je povedati točno številko...« »Na vaših srečanjih z drugimi strokovnjaki ïa židovsko vpraša- nje in Eichmanpom niste nikoli slišali za število Židov ki so bili pomorjeni v okviru tega progra- ma?« »Sam Elchmann je vedno govo- ril o štirih ali petih milijonih Ži- dov. Po moji oceni jih je v okviru »dokončne rešitve« izgubilo živ- ljenje najmanj štiri milijone. Ne morem povedati, koliko se jih je rešilo.« »Kdaj ste zadnjič videli Eich- manna?« »Konec februarja 1945 v Berli- nu. Dejal je, da je vojna izgublje- na in da se bo ubil.« »Ali je povedal kaj posebnega glede števila pomor jenih Židov?« »Da, govoril je na posebno cini- čen način. Povedal je, da bo smeje skočil v grob, češ da mu je misel, da ima na vesti pet milijonov Židov, vir neizmernega zadovoljstva.« Raketna pošta Ako se bo uresničilo to, kar je za sedaj šele velika zamisel itali- janskega raketnega strokovnjaka in direktorja raketne družbe inž. Glanca Partelle, potem bo Evropa prva med celinami, ki bo dobila redno — raketno pošto. Zamisel, ki jo je inž. Partella že docela resno razvil in je podpri s kopico predračunov, skic in idejnih osnutkov, je vzbudila tolikšno za- nimanje med strokovnjaki, da sta se zanjo ogreli italijanska In za- hodnonemška vlada, pa tudi fran- cosko ministrstvo za poštni pro- met, ki j» Ì9 začele razpravljati o finančni plati tega načrta. Za kaj gre? Že pred vojno so se nekateri strokovnjaki ukvarjali z vpraša- njem, kako bi bilo z raketami mo- goče pospešiti poštni promet — predvsem promet s pisemskimi in manjšimi paketnimi pošiljkami — pa tudi po vojni so se poskusi v tej smeri nadaljevali, saj se je po- kazalo, da je sodobni poštni pro- met, pa čeprav skrbijo zanj hitra reakcijska letala, vendarle že kar prepočasen. Zadnje poskuse s po- štnimi raketami so naredili lani v severni Nemčiji, ko so več raket s poštnimi pošiljkami z uspehom izstrelili v 5 kilometrov oddaljeno mesto, mimo tega pa so Američani z ene svojih podmornic izstrelili raketo »Regulus«. ki je imela v svoji notranjosti 3000 pisem. Rake- ta je po nekaj minutah res srečno pristala na 150 km oddaljenem letališču Mayport pri mestu Jak- sonville na Floridi. Vsi ti uspehi torej kažejo, da zamisel o raketni pošti nikakor ni utopija, ampak da je povsem ures- ničljiva stvar. Kajpak pa bi se bilo treba lotiti organizirano in z združenimi močmi več držav, saj hitra raketna pošta za eno samo državo ne bi imela pravega smisla. Ka] pravi ing. Partella Po zamisli inž. Partelle bi naj- prej ustanovili redne raketne po- štne linije med mesti Genova- Hamburg, Hamburg-PariZ in Pa- riz-Genova. Francoska prestolnica naj bi torej — v končni fazi na- črta — postala glavno evropsko središče za raketni poštni promet, od koder bi potem »potegnili« še nove raketne poštne linije: v Ma- drid, Rim, London, na Dunaj in v Stockholm. V Parizu bi vzletela ali pristajala vsake tri minute po ena poštna raketa, v drugih mestih pa bi si rakete sledile v četrturnih presledkih. Predračuni o stroških za takšen raketni poštni promet kažejo, da poštnina za »raketna« pisma ne bi bila bistveno višja od poštnine za letalski promet, toda pod pogo- jem, da bo za raketno pošto vsaj toliko »dela«, da bo iz Pariza vsa- ko uro vzletela najmanj po ena poštna raketa v vseh omenjenih smereh. In kakšne so bil« rakete? Ing. Partella je že Ixdelal îoznajo. Ni redek primer, da stanuje v stanovanjski zgradbi, ki ima 250 stanovanj, veö kot 80 Andersonov. Kako bi med temi našli pravega? Z veliko mu- ko! Zaradi tega so osnovali po- seben urad, ki razpolaga s karto- teko sto tisoč različnih Imen. Kdorkoli noče biti več Anderson, lahko napravi to brez posebnih težav in formalnosti. Država mu jamči ekskluzivno pravico do no- vega priimka in mu v najkrajšem času registrira priimek v vseh važnejših ustanovah. Od novih priimkov pričakuje dižava velike- ga prihranka, saj bo lahko tako administracija delala laže in hi- treje. USTREŽLJIVA URA Fridolin jo primaha nasekan domov. Žena se je zbudila, pa vpraša: »Koliko je pa ura?« »I takole krog ene. ljuba Kopr- nela.« Zdajci pa udari ura In odbije štiri. »Tak nehaj no ponavljati,« rev- sne Fridolin na uro, »saj vem, da je ena, kaj ti je treba štirikrat povedati!« SLAVNI PREŠEREN v razred pride nov profesor. Hoteč se seznaniti z dijaki, vpraša vsakega za ime. j. »Prešeren!« odgovori dijak v„ tretji klopi. »O, to je pa dobro znano in slavno ime,« pravi profesor. »Jasno!« se pobaha dijak. »Saj že pol leta igram v drugem mo- štvu.« AVTOMATIZIRANI AVTOMAT v Ameriki so se pojavili „novi izpopolnjeni avtomati, če vrže kdo v avtomat namesto pravega centa gumb. okrogel kos železa aH nepravi denar, takoj zatuli si- rena in globok, preteč moški glas zakriči: »Tat!« OK, TA ZAMERA »Naš direktor napačno dela, ker se noče zameriti ljudem Jaz bi mu to najraje povedal, vendar se mu nočem zameriti.« PISATELJ — Mojemu krojaču pišem, da bom dobil veliko denarja in mu plačal račun za obleko. — — Res. Kakšno pa? — — Kaj pišeš? — — Pravljico! — Nekaj vtisov s poti po Grčiji (Nadaljeva^nje) Slikovito se cdpirajo pod nami in pred nami gorske dcJine, na ju- gu pa nam z&pre pogled visoko gorovje, ki sega s snežnimi vršaci v popoldan.ski s'nčni zrak: Oita s Parnascm v ozadju. Tudi na teh bregovfb so v bajeskvju Gr*l\'Tii homerski junak — neranljivi Ahi!. Na desni pa odsekani gorski gre- beni padajo do ravnine ob vznož- ju. Pred več kot 2000 leti je tu pljuskalo morje in pod skalami je vedila pot iz severne v srednjo Grčijo, ki jo je v bcjih s Per- žani do zadnjega diha bramla pe- ščica Grkov s Špartancem Leonido na čelu. Še danes so lepi verz: z njiihovega nagrcbnika: Tujec, povej Lakedemoncem, da tukaj ležimo, ker smo ubogaii u>kaz domovine. Vlak hiti daije. Vzpenja se sko- % predore, nad prepadi, preko via^ duktov v slikovit visokogorski svet. V ozračju, zdaj popolnoma jasnem, se utrmjajo večerne bar- ve in pred nami se pckažejo široki snežni vrhovi Pamasa, gcre, kjer je b-rg svet'obe in glasbe Apolon vodil zaščitnice umetnosti — Mu- ze. V ušesih mi pozvanjajo verzi iz Sofcklejevoga Kralja 0;d;pa, kjer starci govore o A{>o!o(nu in Parnasu. Zal se je že stemnilo, ko smo se vozili skcizi nekoč slavne Tebe ■Atiki nasproti. Vodno več iuči, si- gnaili letelišča, nato obst-cjrmo na ne pcsebno" moderni atenski po- staji. Ko so nas z avtobusi prepe- Ijaili do hotelov, smo videli samo še to, da so Atene v?'!iko mesto. Za vse drugo smo b;li preveč utrujeni. Zgodaj zjutraj nisem mv^a ver- jeti svojim očem. da v resnici vi- dim skozi okno Akropolo — zgor- nji sveti de! starega atenskega mesta. Ob tej zavesti je bi^o ne- m:goče vzdržati v postelji. Dopol- dne sem pcrabiia za prvi orienta- eijs'ki sorehod po mestu, seveda z načrtom mesta v roki. Sodobne Atene se širijo ртчЈ« severu od Akropole, proti jugu pa se stap-- Ijajo s Pirejam, prietaniščtm. Obe mesti skupaj imata poldrug mili- j'cn prebivalcev. N- stavljemi na giavo. Za ribarnico in tržnico zatrjujejo, da sta sliko- vite jši cd onih v Neaplju. Ribe, jastog;, raki, pod električnimi žar- nicami. cementna tla so vsa mo- kra, cd vsepovsod vas pehajo ljudje, vsak nekaj кири.је in pro- daja. Tržnica je vrsta hišic in bra- njarij ped milim nebom, vrste se gore pomaranč, banan, graha, ar- tičok, paradižnika in še česa. Pro- dajalci kriče in kriče, kupovalci prebiraj-c in barsntajo. Med njimi pa srečate stairčka, ki wodaja po Silno nizki ceni svoj pridelek: drobne limone. Otroci kričč ponu- ja.io glavnike in papirne vrečke Atene sc velemesto z neverjetnim razkošjem in veliko bedo. Popo'.dne smo se prvič srečali s starogrškimi Atenami. Na vrhu svoje moči je bila atenska država nekako 500 let pr. n. št. Iz te do- be »o najlepše stavbe Akropole, osnove Dicnizovega gledališča, stavbe na trgu Agori. Vse to sodi med vrhunce človeške ustvarjal- nosti. V Dioniizovem gledališču so pred 2000 in več leti igra'li drame ki jih še dafies občudujemo. Na tem odru so zvenele žalostinke Antigone, tu je tožil oslepljeni Oidipus in besne'la Medeja. Z avtobusi smo se vzpeli na grič poleg AkroiX)le, Filopapov grič Kot vsepovsod na poti skozi me- sto, bleste pred nami kakor ures- ničene sanje, kak';T ckamnela pe- sem, beli stebri Akrooole. Pod Akropolo pa šumi moderno me- •sto. Veliki mgleški pesnik, ki je ljubil Grčijo in tudi umr: v boju za njeno osvoboditev izpod tur- škega jarma lord Byron, je de- jal, da v Atenah niso ruševine zgoraj, na .^krotX)li, ampak spodaj, v sodobnem mestu. Potem smo šli na Akropolo sa- mo. Zapustila sem skupino in raz- lago vodiča, sama sem uživaila le- poto. Fo veličastnem stopnišču, ki ga kronajo stebrišča, se je k sve- tiščem vzpela sveta cesta iz me^ sta. Tu so vsako leto prinašali Ateni, boginji modrosti in vojne, zaščitnici mesta, Atenci dari'.a, med njimi posebno dragoceno da- rilo atenskih deklic, obleko za bc- ginjln kip. Po aikrop>olski ploščadi je šla procesija k svetišču deviške Atene — Partenonu. Danes je del štorov sv^išča razrušen, stfeiw so mu uničile granatte v 17. sto^ letju. Vendar svetišče ni izgubilo svoje božanske skladnosti oblik m lepote. Utihnile so tudi obredne pesmi, kipa boginje ni več. Osta- la pa je procesija. Okrog in okrog svetišča, nad stebri pod napu- ščem. je d eto velikega Fidije vklesalo v beli marmor bogove, ki sprejemajo procesi io in darove Atencev. ^Nadaljevanje siedi) ATENE — PARTENON STRAN § PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 22. JULIJA 1960 Občinski ljudski odbor Ptuj ODLOKI IN OBVESTILA Po 2. točki 50. č ena zakcna o obònskih ljudskih odborih (Urad list LRS st 19-88 52), 24. tcčk- odloka C finans;ranju m p-.slova- nju zdravstvenih zavodov (Uradn: list FLRJ št. 14-85/53) in 11. čle- nu zakona o zdravstvenem zava- rovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS št. 38-191'59) je Objin-ki ljudski cdbor Ptuj na seji občinskega zbcra in sej zbora proizvajalcev dne 25. junija 1960 sprejel ODLOK o zdravstvenem varstvu gmotno nepreskrbljenih oseb in kmetij- skih proizvajalcev na območju ob- čine Ptuj 1. ZDRAVSTVENO VARSTVO GMOTNO NEPRESKRBLJENIH OSEB 1. člen Gmotno nepreskrbljene osebe, ki nimajo pra-vice do zdravstvenega zavarovanja po zakonu o zdrav- stvenem zavarovanju de.avcev in uslužbencev in njihovih družin (Uradni iist FLRJ št. 51-613/54), zakcnu o zdravstvenem zavarova- nju kmet'jskih proizvajalcev (Ur. list LRS št. 38-191/59) in po dru- gih predp'sih, so ob pogojih tega odloka v cekti ali deloma opro- ščene plačila stroškov za zdrav- stvene storitve. 2. člen Gmotno nepreskrbljene osebe po 1. č'.enu tega odlcka so osebe, ki imajo same ali člani njihovih družinskih skupnosti dohcdke iz kmetijstva, na katere je predpi- I sanega letno manj kot 800 dinar- jev davka na družinskega člana, ali druge dohodke do 2500 dinar- jev mesečno na družinskega čla- na, če so zaradi bolezni, starosti, onemoglosti, telesnih ali duševnih napak trajno nesposobne za samo- stojno pridobivanje in nimajo svojcev, ki so .j'h po zakonu, po- gcdbi, oporcki ali drugem prav- nem naslovu dolžni preživljati ali zanje skrbeti. Za gmotno nepreskrbljene se štejejo otroci (zakonski, nezakon- ski, posvojeni, pastorki in vnuki; rejenci in otroci brez staršev pa ie. če jih gmotno nepreskrbljena oseba preživlja in nimajo pravice do zdravstvenega varstva po dru- gih predpisih) oseb iz prvega od- stavka tega člena najdalje do do- polnjenega 15. leta starosti; učen- ci, dijaki in študentje pa, dokler se redno šolajo. 3. člen Upravičenci iz 1. in 2. člena tega odioka so upravičeni do brez- plačnega zdravljenja, kadar ^ gre za pr mere, navedene v 6. členu cdredbe o obračunavanju oskrb- nine v državnih zdravstvenih ustanovah (Uradni ist FLRJ, št. 56-448/48), poleg tega pa še, če zbolijo za nalezljivo zlatenico (he- patitis epidemica). 4. člen Zdravstveno varstvo oseb iz 1. in 2. člena obsega: 1. zdravniško pomoč in drugo pomoč v ambulantah in na bol- nikovem domu, vključno pomoč pri porodu; 2. zdravljenje v sfilošn.h in spe- cialnih bolnišnicah; 3. izdiranje zob; 4. konzervir. zdravljenje (plom- biranje) zob učencem, dijakom in študentom, dckler se redno šo- la,io; 5. sprejemanje zdravil in sani- tetnega materiala; 6. cepljenja, ki niso po poseb- nih predpisih obvezna; 7. prevozi z rešilnimi vozili sa- mo v bolnišnico, če tak prevoz odredi zdravnik in nujnost pre- veza potrdi. II. Zdravstveno varstvo kmeti.jskih proizvajalcev 5. ČJen Kmetijski proizvajalci, ki imajo pravico do zdravstvenega zavaro- vanja po zakonu o zavarovanju kmeti.iskih proizvajalcev, so po tem odloku oproščeni plačila ti- stega dela zdravstvenih storitev, ki bi jih sicer morali plačati po zakcnu neposredno sami, in to: 100 cdst., če imajo letno na družinskega člana do lOOO dinar- jev davka; 75 odst., če imajo letno na dru- žinskega člana do 1500 dinarjev davka ; 50 odst., če imajo letno na dru- žinskega člana do-1800 dinarjev davka ; 25 cdst., če imajo letno na dru- žinskega člana do 2000 dinarjev davka. 6. člen Upravičenci do zdravstvenega varstva po 4. členu tega odloka so vsi otroci kmetijskih proizva- jalcev do 2 let starosti, ki nimajo letno na družinskega člana več kot 3000 dinarjev davka. III. Posebne dolpčbe 7. člen Ortopedske pripomočke in kli- za zdravstvo po predhodnem mne- nju sveta za sccialno varstvo Ob- «^ nskega ljudskega odbora. 8. čien Oprostitvi in olajšave plačila zdravstvenih storitev se pnzna- va.io kmetijskim proizvajalcem po 5. členu tega odloka le za liste zdravstvene storitve, ki so nave- dene v 9. in 10. členu zakcna o zdravstvenem zavarovanju kmetij- skih proizvajalcev. 9. člen Tistim, ki so bili zaradi trenut- nih težkih socialnih razmer, pri- dobitne nesfxieobncsfci, številne družine ali drugih nesreč gosp<^- darsko ogrožen zaradi plačila zdravstvenih storitev se lahko prizna večja olajšava cd olajšave po tem odloku ali popolna olaj- šava. Odločbo o večji ali popolni olaj- šavi izda oddelek za družbene službe občinskega ljudskega od- bora. Proti odločbi cddelka za družbene službe je dovoljena pri- tožba fia svet za socialno varstvo, ki odloči v soglasju s svetem za družbeni plan in f.nance občin- skega ljudskega odbora. 10. člen Pravico do olajšave po 1., 2. in 5. členu tega odloka izkažejo upravičenci s potrdilom o delni, ali popolni pravici do brezplačne- ga zdravljenja, ki ga izdajo pri^ stojni krajevni uradi, za območje matičnega urada Ptuj pa oddelek za družbene službe. Učenci, dijaki in študentje mo- rajo predložiti še potrdilo o red- nem šolanju. Olajšave po 9. členu tega odloka se lahko dovolijo samo 'po posebni vlogi prizadete osebe, ki ji mora biti priloženo potrdilo o premo- žen.iskem stanju, potrdilo o dru- žimski skupnosti ter dokazila, ki opravičuje.jo olajšavo in dckazu- je.io, da so nastopili pogoji iz 9. člena tega odloka. IV. Končne določbe 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta od- lok, neha veljati odlok o oprostit- vah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve v zdrav- stvenih zavodih na območju obči- ne Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 10-117/59). 12. člen Navcdiila za izvajanje tega od- loka izda fK) potrebi Svet za zdravstvo ObLO Ptuj. 13. člen Ta cdilok vetja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ma- ribor«. Številka: 06/1-4-52/1-60 Ptuj, dne 25. junija 1960 Predsednik občinskega ljudskega cdbora: Lojzka StrcpnÜk TERENSKA SLU2BA ZDRAVNIKOV Hisne obiske vršijo zdravniK Zdravstvenega dr.ma Ptuj po sle- dečem razporedu: 22. 7. dr. Franc Kristcfelc, dr. Ladislav Pire; 23. 7. dr. Emil Btagovič, dr. Lju- bo Tcš; 24. 7. dt. Emil Blagovič, dr. Lju- bo Toš; 25. 7. dt. Nada Pavličev, dr. La- disia^/ Pire; 26. 7. dr. Em.l B'agovič, dr. Lju- bo Toš; 27. 7. dr. Ljubo Toš, dr. Emil Blagovič; 28. 7. dr. Ladislav Pire, dr. Fr. Kr stofelc. Pomožne ombuiante Pomožna ambulanta Juršinci po- sluje vsako sredo in sobcto od 14 ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Otroške 26. julija v Podiehniku in dne 28. julija v Vitomarcih od 13.30 dalje. Informacije in hišni obiski Vse informacije in naročila hiš- nih obiskov sprejema dežurni cen- ter Zdravstvenega doma Ptuj, šte- vilka telefona 80. H sne 0'hiske naročajte v dopol- danskih urah. Pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v res nujnih primenh. Protituberkulozni dispanzer Prct/ituberkul. dispanzer zdrav- stvenega doma Ptuj posluje do nadaljnjega vsak dan razen ob torkih od' 7. do 13, ure Rentgen- ski pregledi pl.iuč, bolnih na TBC, n zdravljenje se vrši ob torkih od 13. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Ob sredah od 7. do 13. ure so rentgenski pregledi pljuč za vse druge osebe. Specialistične ambulante poslujejo: internistična dnevno ra- zen srede in sobote od 12. do 14. ure; očesna specialistična am- bulanta ob torkih od 17.30 dalje; ob sredah in sobotah od 13. ure dalje; specialistična ambulanta za, ušesa, nos in grlo v juliju ob so- botah od 13. ure dalje; neurološka ambulanta ob ponedeljkih od 13. ure dalje. UPRAVA ZD PTUJ Krvodajalci na območju Gorišnice V tednu od 5. do 9, julija I960 je bila ekipa Republiške transfu- zijske postaje iz Ljubljane v ak- ciji na območju organizacije RK Gorišnica in na območju občine Ptuj, Kakor vsako leto je odsto- pil RK tudi letos tej ekipi del ob- močja občine I'tuj, in sicer Goriš- nico, Cirkulane in Majšperk. Iz Ljubljane odhajajo po kri na ob- močje vseh občin v Sloveniji, saj mora mnogo ljudi na zdravljenje v Ljubljano. Odvzem krvi v Gorienici je bil 8. julija t. I. Darovalci krvi so pravočasno prihajali na odvzem že od 7. ure dalje ne glede na obilico sedanjega poletnega dela, ki ga imajo na polju. Pripravlje- nih je bilo 150 darovalcev, samih odvzemov pa je bilo 128. Zahvalo za uspehe ob tej priliki in drugače zasluži organizacija RK Gorišnica s predsednikom in tajnikom RK na čelu. pa tudi eki- pa Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana, ki je delo požrtvovalno opravila. Po končanem odvzemu je prire- dila osnovna organizacija RK Go- rišnica proslavo za darovalce krvi. Udeležila se je je tudi celotna ekipa transfuzij.r.ke postaje iz Ljubljane m predsednix obč.nske komisijf? za prostovoljno krvoda- jalstva. Valter Kolarič iz Ptuja. Predsednik osnovne organi/aci- ip RK Franc \asko je začel pro- slavo. Prikazal je delo osnovne organizacije RK in prečital imena darovalcev krvi, ki so d:irovali kri že več kot 5-krat ter pozdravil qoste iz Ljubljane in predsednika Občinske komisije. Zahvalil se je za dobro delo ekipi iz Ljubljane. V imenu tp se je zahvalila osnovni organizaciji RK Gorišnica za vse razumevanje in pomor v akciji dr. Aškerčeva iz I.iubljanp. Predsednik občinsko komisije V. Kolarič je p<"dčrtal velik po- men človekoljubne organizacije RK, posebej pa krvodajalstva. Geslo organizaci.je RK je: »Vsak član RK naj bo tudi krvodaja- 'ec!«. Končno se je v imenu ob- činske komisije zahvalil za uspe- he, ki so bili doseženi na območju organizacije RK Ctorišnica v le- tošnjem letu ter še želel mnono uspehov tud; v bodoče. Kč. Sesreča ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici nasledn.il ponesrečenci: Habjanič Marjeta, Zakl 19 — kra- va .jo je podrla in .ji poškodovala desno nogo; Vogrinec Jožeta, Strajna 32 — padla je s ko.esa in si poškodovala glavo; Tekmec An- ton, Sp. Velovlak 12 — padel je s češnje in si poškodoval levo roko; Mere Rudolf, Sp. Hajdina 40 — pri padcu si je poškodoval levo roko; Sagadin Matilda, Podlože 97 — pri padcu si je poškodovala desno roko; Borak Lovrenc, Lo- vrečan 80 — pri padcu si je po- škodoval desno nogo; Gajzer Te- rezija, Mihove 21 — padia je z voza in si poškodovala levo nogo; Mahorič Marija, Drstelja 43 — pa- dla je s kolesa in si poškodovala glavo; Remih Franc, Nova vas 35 — padel je s kolesa in si poško- doval glavo in levo roko; Vidovič Anton, Sedlašek 22 — nekdo ga je napadel .n mu poškodoval gla- vo; Liber Maks, Ptuj, Zadružni trg 10 — pri padcu si je poško- doval glavo; Strok Ivan, Dolič 7 — padel je z drevesa in si poško- doval glavo; Koletnik Neža, Ptuj, Ormoška cesta 5 — nekdo ji je poškodoval levo nogo; Bratuša Te- rezija, Goričak 19 — .z nožem si je poškodovala trebuh; Golob Tere- zija, Nova vas 45 — padla je in si poškodovala levo nogo; Pintarič Ana, Turški vrh 8 — s srpom se je vrezaJa v levo roko; Markež Janez. Podvinci 130 — padel je s kolesa In si pcškodovai desno no- go; Zorčič Terez-.ja, Ptuj, Trste- njakova 1 — padla je in si poško- dovala desno roko; Arbajter Av- gust, Staii grad 9 — poškodbe po telesu; P ntarič Angela. Bukovci št. 181 — padla je s črešnje m si poškodovala desno nogo; Kckl Marija, Moravci 27 — padla je s podstrešja in se poškodovala po telesu; Bombek Franc, Velika Ne- delja 10 — pri delu si je poško- doval levo roko; Vršič Martin, Gabernsk 35 — padel je s črešnje in si poškodoval hrbtenico; Luk- man Danica, Kog 39 — z juho se je popekla po telesu; Žirovnik Ma- rija, Ptuj, Vošnjakova 1 — padla je in si poškodovala levo nogo; Emeršič Andrej. Skorošnjak 33 — padel je in si poškodoval levo ro- ko; Žuran Mirko, Cirkulane 23 — na žagi si je pcškodovai levo ro- ko; Maučec Albert, Ptuj, Ljuto- merska 23 — padel je z balkona in se pcškodovai po glav:; Kise- ljak Slavilca, Orehovec 15 — padla je s skednja in si poškodovala hrbtenico; Kekec Anton, Kicar 45 — padel je s kolesa in si poško- doval nlavo; M'akar Franc, Lo- vrenc 42 — s koso se je vrezal v levo roko; Brglez Neža, M hovci 57 — pri padcu si je poškodovala le- vo nogo; Škrobar Alojz, Hajdoše št. 64 — padel je .s kolesa in si poškodoval glavo; Sipevan Stanko, Jurovci 11 — s kcso se je vrezal v desno nogo. Ptujski kajakaši pred narodnim srečanjem Ko vse ostale športne panoge več ali manj počivajo, ptujski ka- jakaši in kanuisti vsak dan na mrzli in deroči Drav. preizkušajo svoje moči ter si pridobivajo kon- dicijo, kl jim je potrebna. Štiričlanska ekipa ptujskega brodarskega društva »S-plavar« se je pred kratkim vrnr.a iz držav- nega prvenstva, kjer je v ekip- nem plasmanu zasedla četrto me- sto v državi. Med posamezniki se je zopec odlikoval Vidovič Franc in na filmskem platnu smo v pred- filmu lahko opazovali smelo vož- n.1o drugega člana ptujskega »Šplavarja« Fajt Slavka. Štiri- članska ekipa se bo konec tega meseca udeleži',a velikega medna- rodnega tekmovanja v Novi Go- rici, kjer bodo sodelovali pred- stavniki Nemčije, Češkoslovaške, .Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije. Nogometaši Branika pred odločilno tekmo v nedeljo je bila odigrana v Karlovcu prva finalna nogometna tekma za vstop v drugo zvezno ligo med Branikom Iz Maribora in domačim Karlovcem. Ekipi sta se temeljito pripravljali. V prvem srečanju so Imeli doma&ni mno- go več sreče in odpravili Brani- kovce z rezultatom 2:0. To sre- čanje je bilo zelo zanimóvo in verjetno odločilno, kdo bo nasto- pal -v drugi ligi. Med simpatizerji Branika smo opazili nekoliko Ptuj- čanov, ki so pravtako pričakovali dober izid tekme v Karlovcu. V nedel,jo bo v Mariboru povratno srečanje. To nogometno srečanje bo za Mariborčane eno najvažnej- ših, saj imajo edino in zadnjo priložnost, da postanejo član druge zvezne lige. Tudi Ptujčani si bodo v nede- l.jo v polnem številu ogledali to odločilno srečanje. Kolikor zmaga domače moštvo z rezultatom 3:0. si pribori vstop v višjo ligo. Pa. Brigadirji so se izkazali v torek, 19. julija, je bila n» stadionu ob Ormoški cesti pri- jateljska nogometna tekma med brigadirji, ki gradijo ptujski vodovod, in najboljšim moštvom Brežanov. Za tekmo je bilo med brigadirji veliko zanimanje, kaj- ti mnogo brigadirjev je aktivnih nogometašev. Kljub temu da so prvič igrali skupaj, so zaigrali za oko zelo lepo in hitro. iMogoče ne bi bila pretirana trditev, da se posameznih trenutkov med tekmo ne bi bilo treba sramo- vati tudi prvemu moštvu Dra- ve. Brigadirji so se odlikovali po izredno hitri in tehnično pre- cej izdelani igri. medtem ko so bili Brežani nekoliko počasnej- ši. Za oboje pa lahko rečemo, da so bili izredno požrtvovalni. H lepi igri je pripomoglo tudi le- po vreme, ki je privabilo na sta- dion nekaj gledalcev, ki so z burnimi aplavzi pozdravljali uspešne akcije brigadirjev. Z zelo dobro igro so se odliko- vali Praznik Rajko, ki je s teh- l nično, požrtvovalno in premiš- ljeno igro povsem zbegal Breža- ne, Karatal Halid, ki je izredno streljal in sam dosegel tri gole, ter Buto-len Franc, ki je odlično zaigral desno krilo. Pri Brežanih ni nihče posebej izstopal, bili pa so bol.i homogena celota, ki je vzbujala vtis dobrega moštva. S srečanjem so bili vsi zadovolj- ni, dogovorili pa so se tudi za pirvratno srečanje, ki bo v pe- tek zvečer ob 18.30 na stadionu ob Ormožki cesti. -tf NJIVO, 33 a, prodam v Turnišč'j pri Ptuju. J. Perse, Maribor- Studenci, Limbuška cesta 63. AVTO fiat 600 s 23.000 prevo- ženimi k.lometr. nujno prodam. Naslov v upravti, JABOLCniK predam. Vprašajte v Grajeni 29. Stanovanjska? hišo s 60 ari njive ob glavni cesti prodam. Vprašajte Spuhlja 6. RDEČO PERESNICO sem zgubil. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v upravi lista. NAJDITELJA SVETLORJAVEGA NATIKAČA prosim, da ga prot. nagradi vrne pn vratarju v Zdravstvenem domu Ptuj. Obvestilo Za promocijo dr. Geč Marti na stomatološki fakulteti iskreno če- stitajo znanci in prijatelji. Preklic Preklicujem, kar sem neresnič- nega govoril o Ilovšek Bebi iz Vidma ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pre- gona. Skuk Franc. Lancova vas 5. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi naše dra- ge žene, mame in none KATARINE KOVAČ se iskreno zahvaljujemo za mnoga sožalja. številne vence in lepo spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala požrtvovalnemu zdravniku Blagoviču kakor tudi duhovščini za vodstvo pogreba. Žalujoči mož Andrej, družine Kovač, Zavadlal. Korenjak in so- rodstvo. Ptuj, Rogoznica, Hrastnik, Kla- nec pri Kozini. NA MESTNEM PODROČJU PTUJ ROJSTVA — dečke so rodile: Martina Jus, Ljubljana — Mirana; Marija Uplazmik, Velika Nedelja št. 24 — Marjana; Barbara Her- ccg, Založje 37 — Draga; Angela Nabermk, Zg, Hajdina 26 — Slav- ka; Katarina Skrbiš, Dežno 81; Marta Kokot, Babinec 57 — Ivana; Marija Fakin, Sveča 29 — Janeza; Angela Tašner, Janežovski vrh 35 — Frančeka; Kristina Arnuš, Hla- ponci 13; Terezija Fišer, Mihovct št. 38 — Maksimilijana; Marija Letnik, Ločk vrh 38 — Stanislava; Ivanka Ivanuša, Mihovci 52 — Mi- rana; Olga Gradečak, Rogoznica št. 36 — Ivana; Štefanija Cervečki, Krapina; Silva Lubec, Ptuj — Lju- bcm'ra; Julijana Simonič, Pobrež- je 78 — Jožefa; Cecilija Korže. Stoperce 76; Ana Emeršič. Nova vas 93 pri Markovcih — Milana; Otilija Rakuša, Cvetkovci 35; Sta- nislava Huzjan, Kidričevo 15 — Ljubomira. — Deklice so rodle: Marija Pesek, Starošinoi 26 — Jerico; Anica Petrovič, Dolane 20 — Dragico; Ivanka Sok, Mihovci št. 19; Ana Rajh, Mihalovci 10 — Heleno; Roza Korošec, Placar 52 — Lidi.io; Kristina Zoreč, Vinta- rovci 48 — Kristino; Kristina Ko- štomaj, Ptuj — Vlasto. SMRTI: Jože Nemec, Žetale 113, roj. 1896, umrl 13. julija 1960; Hinko Čermelj, Stanošina 37 — roj. 1902. umrl 14. julija 1960; .-Xna Roič, Ptuj, Bezjakova 8, roj. 1874, umrla 15. julija 1960. POROK ni bilo IZ ŠOLSKE NALOGE V neki šolski nalogi iz prirodo- pisa smo prebrali tale domiseln opis: »Kenguru ima na trebuhu velik žep, v katerega se skrije pred preganjalci.« RADIO Dn*vni sperad za nedeli«, 24. Juliia 1960. 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremen- ska napoved in dnevni koledar. 6.30— 6.40 Reklame. 6.40 Prireditve dneva. 6.45 W. F. Morbisrath: Romania. (Igra pihalni orkester Ljudske milice p. v. Ru- dolfa Starica). 7.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in radijski ko- ledar. 7.15 Izlelnikom na pot. 8.00 Mla- dinska radij&ka igra — MUivoj Matočec: Po sledi ladijskega dnevnika. 8.37 Iz albume otroških pesmi. 8.50 Z vedro glas- bo v novi teden. 9.45 Zoltan Kodaly: Plesi iz Galante. (Londonski filharmonič- ni orkester dirigira Georg Solti). '10.00 Se pomnite, tovariši... Vasja Ocvirk: Za vozom boginje Talije. 10.30 Iz narod- ne skrinje. (Ponovitev javne oddaje z dne 27. decembra 1959). 11.30 Stefan Kuhar: Vojvodinski mozaik (reportaža). 12.00 Kaši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — 1. 13.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — И. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Za priietno popoldne. 16.00 Zvočni mozaik. 17.00 Stodvajset minut športa in glasbe. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.05 Glasbeni varieté. 21.00 Športna poročila. 21.10 „Intermezzo". (Prgišče šaljivih zgodb o glasbenikih, vmes nekai glasbe). 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radiiskem spreiemniku, 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Koktail pred polnočjo. 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Mestni kino Ptuj predvaja, od 22. do 24. julija 1.1. jugoslovansko-italijanski film »BELI ZLODEJ«, od 26. do 28. ju- lija 1.1. italijanski film »BRANIM SVOJO L,TUBEZEN«. KINO MURETINCI predvaja 23. in 24. julija 1.1. ita- lijanski film »DEKLETA Z 04«. KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 23. in 24. julija 1.1. ame- riški barvni film »VIDIMO SE V LAS VEGASU«; 27. in 28. julija 1.1. madžarski film »NEDELJSKA ROMANCA«. KINO MAJŠPERK predvaja 23. in 24. julija 1.1, fran- coski barvni film »HELENA IN vlOŽJE«. KINO ZA VRČ predvaja 24. julija 1.1. ameriški barvni film »DIRKA ZA SONCEM«.