ŽENSKI SVET jyyj 1927. 7. VSEBINA 7. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE, — ZOFKA KVEDER - DEMETROVIĆEVA. — Konec. — fMinka Govžkarrsva.) , . . .........Str. 193 V SAMOTI. _ Pesem. — (Karlo Kocjančič)..........198 JUNAKINJA ZVESTOBE, _ Nadaljevanje. — (Lea Faturjeva)......199 ESFIRA, — (Angelo Cerkvenik)............206 KO STOPAM ZARANA V JUTRO pomladno, — Pesem, — (Dora Grudno.va) „ 211 RUDEČE KAMELIJE, — Pesem. — (Dora Grudnova)........212 SREČKO KOSOVEL: PESMI. _ (Vladimirova).......„212 ŽENSKI TISK NA ČEHOSLOVASKEM. — (Marija Omeljčenkova) . . . „ 214 O SVEŽEM IN POKVARJENEM ZRAKU, - (Müller - Eržen)......215 POLETJE, — Pesem, — (Poldi Leskovčeva).........218 NAJ NAM BODO VEČERI... — Pesem. — (Miran Jare).....„218 NAŠA DECA. — TONČEK. — Pesem. — (Miran Jarc) . , r , . „ 219 IZVESTJA: Po ženskem svetu, — Higijena. —^Kuhinja, — Gospodinjstvo, — O lepem vedenju, , . .......Str, 220, 221, 222, 223, 224 ROČNA DELA. -^- UREDNICA: PA VLA HOČEVARJE VA. -- „ŽENSKI SVET" Izhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. — Naročila in naroCnino je nasloviti na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20. Uredništvo in uprava; V Trstu, ul. Torre bianca 39/1 Poštne pošiljatve naslovi« na: „Ženski Svet", Trst (Trieste), posta centrale, Casella postale 384. — Izdaja „Žensko dobrodelno udruženje" v Trstu. — Tiska Tiskarna „Edinost" v Trstu, Via S. Francesco 20. ■ena e«ahbb obomb« Stroji za šivanje, vezenje in pletenje, za dom in vsako obrtnijo. Potrebščine TßST, Via Muda vecchia s Napeljave 2 motor, pogo- 577 nom. Popravila. - za magistratom -Brezplačen ponit vvezonja ss «sffiiaaas ^^orae 8 J KNJlOARNA-PAPIRNICA-KNjlGOVEZNICA €1 vm Mimmo stev. 37 ima v zalo0i na debelo In drobno vso plsafniäke potrebSEine za Sole, obEin-ske, župne in odveliiiäke urade, kakor Judi vsakovrstne slovenske knjige, muzlkslSje, raolitvanike itd. — IzvrSuJe vsakovrstna knjlgoi^e^nlSka dela. Izvfšnje TsaUovrstne pečate in tlslcovine. P. n. aodnijiim naznanja, da sprejema In izvršuje vezanje zemljeknjižnLh in banf-nlh I(n]i3 tadl v uradniških prostorih v mestu in na deželi. — DELO SOLIDNO, Obrazi in duše. XL. Zofka Kueder -Demetrouićeva. (Kane:.) Prekipevajoče nanovo oživljene nade, po-m odvažnosti je zksti drugo njeno pismo z dne 26. avgusta: «Äic na srcu, da bi bilo vredno besed. .Glambol, težave s srcem i t d so samo znaki tuberkuloze. Pljuča načeta na obeh straneh, komplikacije ob začetku sapnika. Najmanje 3mesečno zdravljenje v zdravilišču za bolne na pljučih, potem bom popolnoma zdrava. Živčni sistem je docela v redu' — luko so aefali zdravräki... Draga Minka, draga sestra, dobrega moža imaš pJememtega m močnega. S svojim pismom me je iztrgal iz letargije in šla sem kakor pod sugestijo v Graz. Rešil mi je življenje. Do Božiča moram Š2 nekam. Pišita mi na doml Kjerkoli bom, pisati bom smela. Knjiga se tiska Ce se mi posreći, da bo v par mesecih razprodana, - bom moralno rešena- vero vase dobim nazaj. In to tudi vpliva na telo, kaj ne? —» . P"®"™- i® ^'■■^šna melan- hohia, m težke m crne so bile njene misli. Že v naslednjem pismu z dne 31 avgusta ,e zapisala; «O Božicu zdrava ali mrtva, tako mi nekaj govori » ^aktor! Tukaj sedim v sobi, ki je pravzaprav dvorana. v drugem nadstropju, in balkon ima. Od gora mi veter šumi. — In čisto druga sem. Kako je lepo živeti, živeti, živeti! — Kako sem bila neumna! — Nič temperature nimam, nič me srce ne boli! Vso pot sem se smejala; kar iskre so letele od mene. — Kaj sem res zopet jaiz, tista naivna Zofka, ki bi bila ves svet objemala od življenjske radosti?! Tista črna očala sem snela in sent se šla pogledat v zrcalo. — Smejem se, gospod doktar! v Kranju sem kupila papir, tinto, peresa! — Odpustite — morala sem! Gozdovi šumijo.-: Moj Bog, kako je lepo! — In tišina prekrasna! Kaj ste čudotvorec? «Vstani in pojdi!» — Ubogala sem Vas, ali me je strah, kako bo. Da izgubim prtljago, in kaj sem, kaj vse sem mislila. In da mi bo slabo, da omedlim... A nič! V tretjem razredu sem se vozila in strašno sem bila vesela vseh ljudi. — In kako so bili dobri, ljubeznivi, imenitni! — Pa vožnja iz Kranja! Tako so bile moje oči vesele planin, in ljudi na cesti, in dreves in zelenih travnikov. Tako sem hvaležna! Taka lepo in globoko. — To je tisto — niste samo zdravnik, človek, najprej človek, blagoroden in dober. ®) Osmrtnico je prinesel «Ženski Svet» v svoji 12. št. 1. 1926. LETNIK V. . ŽENSKI SVET št. 6. STRAN 195. Prosim Yas lepo, sprejmite me med svoje prijatelje, — zdaj še ne morem stati in hoditi sama. Imenujete se Tone. Imela sem zvestega, dobrega prijatelja, drja. Toneta Dermcto. Boter je moje Maše. Z njegovo prvo zaročenko sva si bili prijateljici. Tudi ona je umrla.*] Napišem knjigo: Pisma liječniku. To se bo samo od sebe pisalo... Glava ■ mi je lahka in bistra. Duša je zopet dobila krila. — Kar strmim in se čudim: kaj je mogoče? Kaj je resnica? Ali ostane tako? Silna, bogata sreča je v meni. Oh, še živeti, živeti, pto Isvoje, in pisati, pisati! Dvajset, trideset knjig! Neopisljivo sem Vam hvaležna! Zofka Kveder Demetrovič, Zunaj fantje pojo. In mesec je in zvezd polno nebo. Tci so bili poslednji solnčni žarki, ki so posijali v Zofkino tužno življenje. Kako smo se jih veselili! Kako nam je odleglo! Tudi mi, njeni prijatelji, zdravnik, vsi smo verovali nekaj dni v njeno ozdravljenje. Toda varali smo se. Od dolgotrajne bcilezni ter od udarcev usode oslabljeno Zofko je na Gorenjskem zeblo, da se ni mogla ogreti niti v postelji. Prehladila se je bila, kar jo je bilo telesno in duševno povsem zlomilo. Pisala je domov obupna pisma, zahtevala toplo zimsko obleko, a še preden je prispelo vse to, je dne 16. septembra že brzojavila, da se odpelje v Topolščico. Ali kakor jo je v Ljubljani silno motila mrtvašnica nasproti daleč preko ceste, kakor ji je pogled na težke bolnice trgal srce, tako je tudi v Topolščici videla v vsaki bolni ženi sebe, v vsaki tuberkulozni mladenki svoji zdravi in cvetoči hčerki. Zopet je nosila svoja črna očala in videla vse črne... črno. Vse življenje je Zofka potrebovala toplote, ljubezni, razumevanja in pa veselja prav tako nujno kakor zraka Na tisoče pisem je bila napisala tekom let; v pismih se je razgovarjala, v n,ih je debatirala in filozofirala, izražala svojo radost in bolest onim, ki so nash pot do njenega srca. Sedaj pa tudi pisati ni več mogla. Šele 11. oktcbra se .je zopet oglasila iz Zagreba: «Doma sem. V neopisljivi, grozni apatiji. Tam sem se prehladila in oglasil se je revmatizem iz davnih dni, že izlečen... Samsl tisto popoldne, ko sem pobegnila iz Ljubljane, je bilo zame blagoslovjeno. To so bile zadnje ure mojega življenja, polna sreče, nore vere, nove na,de...Pa se mi je maščevalo še isto noč... Zdravi ljudje so srečni, gramoz bi kopala, da sem zdrava. — Ne verujem v nič več! Ne vem, če se še kdaj dotaknem peresa. Knjige me je strah — nisem je pogledala. Vsega me je strah...v> In Zofkina posestrima je nadaljevala: «Evo, nadaljevati moram jaz, ker Zofka ni sposobna pisati. Odkar se je vrnila, je duševno in telesno slabša, nego ko je odšla. Prišla je vsa pobita in veliko skrb ji prizadeva zdravje dehiet, ker je videla ondi mnogo devojk, kako bolujejo na tuberkulozi. Saj deca je zdrava, ali majka se hoji zanjo. To jo tako strašno ubija in mori. K vsemu temu še ne sme nikamor, ležati mora, ničesar ne sme delati; obletavajo jo črne misli, ena hujša od druge. Izgubila je vsako nado, da še kdaj ozdravi; ne veruje v srečo svojih otrok, ničesar ne verjame več in živi grozno ■ življenje, saj gleda svojo in svoje deca bodočnost v najtemnejših barvah. Preden *) Mila Vdovičeva. — Op. ur. STBAN 222. 2ENSKI SVET št. 6. ' _LETNIK V. /e odšla, je rekel dr. Thaler, da pride čas, ko se bo počutila strašno, kakor da: mora v kiaunico, in res je tako. Zlomljena je, da tudi mi sami ne verujemo več Ü njeno ozdravljenje. Ne jezite še, da Vam Zofka iz Preddvora in iz Topolščice ni pisala: nikomur-ni, celo nam se je javljala samo s par besedami...» Z Zofko je šlo naglo navzdol, V domišljiji, da je jetična, se je bala, da ne-ckuži svoje okolice, zlasti svojih otrok. Posestrimo in dekleti je pošiljala k; zdravniku, da jih pregleda, ali niso že inficirane, jih podila od svoje postelje, a. jih zopet klicala, Živčno je bila na koncu in trpela je neznosno. Ugasnila ji je-zadnja iskrica nade, da ozdravi še kdaj. Niti spali ni mogla. Vse noči je hodila. poi spalnici in pisarni semintja, sedala za pisalno mizo, pregledovala pisma in rokopise, napisala tupatam par opazk, zopet legla, a ker ni našla pokoja, je nanovo begala po stanovanju. V svojem jadu je napisala neke take noči z drhtečo roko in z jedva čitljivimij črkami sledečem molitev: «Soig, Bog, koliko Te iščem, koliko Te kličem! Kje si? Mar sem v tako globokem hrezdnu, da Te ne doseza moj glas? Samo hrepenim za Teboj in Tvojo milostjo. O milostivi, verujem v Tebe! Si! Ali zakaj ne more najti moja duša miru v Tebi? Ako moram izpiti čašo grenkosti, oh, usmili se in pomiri me! Vzemi ljubezen iz mojega srca, Bog! Daj, da ga ne bom več ljubila, da ne bom več nanj mislila! Pozabljenje, o Bog, pozabljenje mi daj!v> Ponoči ni marala nikogar poleg sebe. V svojem obupu je hotela biti sama. Podnevi, ko so pcnehale silne bolečine v glavi, se je včasih še nekoliko opomogla in je celo narekovala Božičkovičevi črtice polne najtrpkejše bolesti. Izšle so kcincem, septembra m. 1. pod naslovom «Po putevima života». Iz vseh teh štirinajstih črtic zveni vedno isti akord: bridka tuga ponižane žene. V imenu tisočerih je govorila pisateljica, ž njimi je žalovala in obtoževala... Zofka je ustvarjala prav do konca svojega življenja. Zadnja njena črtica, narekovana teden dni pred 'njeno smrtjo, ima naslov «Pismo». V tej črtici pripoveduje Zofka o nesrečni bolni gospe, ki je govorila svoji deci; «Ko umrjem, nikari ne tugujte za menoj! Nikari ne nosite črnine! V bele obleke se oblecite, s cvetjem se okitite, da Vam odleže. Ker z menoj' odide iz hiše velika tuga in velika nesreča, ki lomi vse okoli sebe. Moje srce je kakor pri gobavcih izobčeno iz življenja že davno, davno. Vi tega ne vidite in čudite se, da ne živim rada. A ko hi mogla iztrgati svoje srce, pokazati Vam svojo dušo, padli bi z menoj na kolena, in s povzdignjenimi rokami in s solzami v očeh bi prosili dobrega Boga, naj se me usmili in me vzame k sebi. Ko umrjem, pojte, pojte tudi vi ono staro pesem: ,Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi,..' Bila je tako nesrečna ta gospa, da vse noči ni mogla spati, in neizmerno-je zavidala mrtve, ker oni nepopisno mirno in svečano pokojno spavajo glo~ boki sen večnosti...» Ta bolna nesrečna gospa je bila Zofka sama. Na vrhu črtice je zapisala, lastnoročno s svinčnikom: «Užasno mi je zlo, možda se več bliža kraj...» LETNIK V.___ŽENKI SVET št. 7. STRAN ,197. V nedeljo, 21. nov, m, 1„ se je, kakor že več let, zbralo proti večeru pri nas vse blizje sorodstvo, da proslavimo domač praznik, moj god. Veselo smo kram-^ali, mala vnučka se je s svojima tetkama podila okrog mize, v gramofonu je pel Titta Ruffo: «Figaro la, Figaro qua...» Pa je pozvonilo. Vstopil je pismonoša z -brzojavko. Nisem plašna in sem vajena brzojavnih obvestil. Ali to pot se mi je v strahu skrčilo srce Tedaj pa je že padlo kakcr bomba med nas: «Naša mama Zofka danas umrla. Dodjite! Maša in Mira.» Onemeli smo... Tega ni nihče pričakoval. Sicer nam je v petek pisala: ^ «Z menoj je — amen... Tako sem žahsina, čutim bližin:} smrti in želim ■večnega sna- Ne morem niti pisati več, — niti čitati.» ...Ali vzlic temu... smrti nikakor nismo pričakovali. V nedeljo zjutraj sem se odpeljala v Zagreb. Našla sem Zofko še na njenem ljubljenem Pantovčku. V belo in črno svilo odeta — saj belo in črno ie bilo tUdI njeno življenje — pokrita s svežim cvetjem, je ležala lepa in spokojna v okrilju veličastne smrti. In njene reke! Nikoli jih ne pozabim! Mirne, pobožne in plemenite,, kakor ,dla jih je bil umetnik izklesal iz mramorja. Gospa Boižičkovičeva mi je pripovedovala: , .. soboto na večer je imela Zofka hude srčne napade: kakor da jo hoče zadušiti. 1 okicah smo zdravnika, ki je konstatiral veliko slabost srca. Srčno aorto je ime!.i zelo razširjeno. Tok krvi zaradi zavapnjenja žil ni bil normalen. A zopet se je pomirila m kazalo je, da noč ne bo, preveč huda. Hotela sem spati poleg nje v sosednji sobi, a ni mi dovolila. Rekla sem ji. da v nedeljo zjutraj ob svoji KrZ SovUi. ' " ''' P" '""^'äa bi se utegnil napad .več^lnj^prižgir'' " «P^ - Ponesi «Po .njeni volji-smo Zofko puščali zjutraj na miru, saj je navadno šele ob odšla v cerkev. Res sem prižgala svečo zanjo in zase, a pri opravilu nisem ostala fpredTofci T" "M' g- «Kako je mami?, sem vprašala deklic z'e Ležala je vznak s sklenjenimi rokami, ovitimi z molkom... Mrtva , » .. ^dravnik je izjavil, da je izdihnila proti jutru. Kap! Menda je čutila, da se H bliza smrt in sprejela jo je v molitvi... Ob njenem o^dprtem grobu so govorile žene: Hrvatica, Slovenka in Srbkinja. Ni se pa našel jugcslovenski mož, pisatelj ali novinar, ki bi bil dal prijazno besedo Izredni JTT novinarki, naši Zofki Kveder-Demetrovičevi! ženi ^ašatl, , in uspešno delala, budila, učila in vzgajala ter za- lole l"Žoslovenskega pesmškega genija tudi med največje narode ev- sWenski lisM t^ '' njeno hteraturno delo po zasluženju nekateri hrvatski in S in n fb • vsa, po njeni smrti vfeliko mnetniško potenco. Hrv. «V življenju ji je bilo v javnosti storjeno mnogo krivice. Njene iskrena težn-e' prav pogosto niso našle nikakega razumevanja, nego si je njena okolica prizadevala da s SVOJO zJobo in s posmehovanjem uniči vse, zares idealne pokrete njene ■duše. Ker na idealizmu je bila pokojnica bogata, in ni ga niti enega čina, ki bi ga STRAN 198. 2ENSKI SVET št. 7._LETNIK V. ne bila storila prožeta z najplemenitejšim čustvom, z resničnim hrepenenjem po dobrem ter z brezmejno vere v napredek družbe in človeštva. Njen idealizem jo je branil, da ne klone pred ciničnim zasmehovanjem in poleg vsega in kljub vsemu, je nadaljevala svoje plemenitoi delo prav dotlej, dokler je ni težka bolezen srca. prikovala v sobo in na postelj,., Tudi takrat še se je vdajala književnim razmišljanjem, socijalnim in moralnim, — in njim gre hvala za njeno poslednjo knjigo pretresljivih lirskih izpovedi ženskega srca...» Telesno krepka pojava, originalna v svoji nc-ši in v nastopu, je že s tem obra- . čala pažnjo nase. Razkošna njena zgovornost, poteza zaupanja v njenem izrazu,, neizčrpno odkrivanje neprestano novih argumentov za stvar, ki te je v njej hotela, prepričati, — so delali iz nje jako aktivno silo cndi, kjer je delovala. Bila je dostopna vsem dojmom rahločuteče duše ter inteligentna, da je lahko razločevala bistveno od nebistvenega... Njena opažanja niso bila običajna,,. Ono, kar se imenuje talent, je imela pokojnica v obiim meri. Samo, da se je — v miljeju, kjer-je delb tako slabo organizirano in niti najmanje razdeljeno — mcrala baviti še z najrazličnejšimi posli — (ker taka agilna osebnost je povsod potrebna!)... Morala se je toliko drobiti in ni prišla do tega, da obdela svoj slog, da izpopolni svoj jezik, način izražanja, da oplemeni svojo frazeologijo. Vse tci je bilo seved.i na. škodo umetniškega efekta njenega književnega dela,.. Ali niti to ni moglo zakriti vrenja: plime in oseke bogatega srca in razkošne duše... Ta duševno bogastvo je prodiralo, lomilo vse ograde in je sugestivno prehajalo na čitatelja, ki je znal izluščiti jedro iz liipine... Danes, ko je mrtva, se morda tudi njeni nasprotniki dvignejo, nad vse malenkostne dnevne ljubosumnosti ter ji bodo priznali ono, kar je bila; bila je zaslužna kulturna edinica, inteligentna, jako nadarjena, z veliko sposobnostjo za opazovanje; bila je žena, ki zaradi na.še družbe, — katera samo jemlje pogum, — ni dal'a na književnem polju onega in toliko, kolikor bi bila po svojih zmožnostih lahko dala... Toda tudi to, kar je dala, zadošča kot dokaz, da pokojnica ni živela zaman in da po klasičnem rimskem izreku ni umrla vsa: ostaja njeno delo, a to je vse, za kar je vredno živeti,» Minka Govekarjeva. V samoti. (Karto Kocjančič.) Monotono kakor kaplje, Pojdemo jaz, ti in burja nebrzdanka pršeče na porumenelo listje, preko poljane do svetlih razgledov, štiri in dvajseta ura Preko poljane zveni koprneča pesem.. ob moje okno bije: Pridi! Noč je odprla črne dvore, Noč je odprla črne dvore, burja pomela bele ceste, burja žvižgajoč na križpotju čaka, bele ceste v neskončnost. valja po tleh se, na glas se krohoče. Pridi! Ćuješ? In monotono kakor kaplje, pršeče na porumenelo listje, štiri in dvajseta ura oh moje okno bije. LETNIK V._2ENSKI SVET št. 199._STRAN 1-1-9. Junakinja zvestobe. (Lea Faturjeua.) Povest iz turških časov. iXadaljevanje. VII. Tomaž govori čislo resnico. ) alostno so stali gabrški otroci pred kolono Krumpče-Vega dvorišča. Kajti trd in neizprosen je ležal na pragu Soliman in renčal; «Izgubite se!» Bili so pritekli za možem s sulico, za stricem Zaharjem, za teto Mando vsi, ki so se bili dvignili, ko so slišali ime «Tomaž». In Marinka s:3: je pri.-štulila Lojzku, ker ji je rekla teta Jerneja; «Poslušaj, kaj bo rekel vojak Srebrni.» Da! Poslušaj I Tudi oni bi poslušali — poslušal bi tudi Balant — kaj ko ne pusti mrcina solimanska naprej... Pa so se utaborili pred zidom, vtaknili prst v usla in si domišljevali, kaka čuda se gode tam na dvorišču. In so čakali, da zaspi ali da odide pasji grdavs, ki gleda z levim okom nanje in z desnim na kure in na ljudi. Za zidom sta si izkopali pepelka in grahasta udobno jamo in sta viži-vali življenje v opazovanju svojega zaroda in ljudi okoli mize in v pogovora s Sciiinanom, Pepelka je zagrkljala; «Ročka na mizi z majolčicami okoli nje je kakor koklja. In kozliček, ki ima vino v sebi! In kruh in sir, in maslo in med! Ded se je pomladil, naliva iz ročke, Tomaž nataka iz kozlička. Za deda je, pravi, pa gleda Srebrno. A oni s sulico pije in pije, Matija in Srebrna sta bolj kratka vi fce-sedi, gospodinja se smeji Tomažu. Vse bodo požrli, ša drobtinice ne privoščijo sirotkam malim. Pa povej mi, Soliman, ki si že dolgo pri hiši in si poznal našo prababico, zakaj so tako veseli tega Tomaža- Jaz — saj veš — vod'm prvič otročičke,,,» Ko se je tako sramežljivo ponesla s svojo mladostjo, je nagnila pe-pellia. glavo ljubko na desno in trenila z očmi. Važno je odgovoril dolgoletni varuh Krumpčeve hiše: «Tvojo prababico sem res poznal, bila je gosposka kckoš. Srebrna jo je prinesla iz gradu, Eh! Pa še koliko kokošnjih rodov pomnim! Kaj je s Tomažem? Star prijatelj je te hiše. Dober, pošten človek je, marsikatero kokošje bedro mi je vrgel,,, drugače pa je Tomaž eden tistih, ki nareke, da ponore ljudi. Dosti Sii'm tega videl, ko potujem z mladim po shodih in sejmih. Človek Tomaž ima pleča, ki ne moreš vgrizniti vanje, po njem so razpeta raztrgana čreva. Kadar drgne s palico pc tistih črevih, ti cvili to tako kakor ovčarjev, če ga zagrabim za vrat. Ta glas je tako strašen, da se vrtijo ljudje kakor metljave ovce in pojejo huje kakor Mohorjev petelin, tako strašen je ta glaa, da moram tuliti in tuliti...» STUAN 200. 2E^:SK^ SVET,- St.. 7:.. LETSNIK UT. «Seveda,» je nagibala pepelka gfavo, «ttako■ 6ii m^a^ ćlo vsk peti tako lepo kakor me kure ali kakor vi psi'S» Grahasta, ki je poslušala ne'vtoščljivio p^elkiiio^modtest, j e Iresla sv») veli greben: «Joj in prejoj, sestrica maja! ZtJäj; se: sposnaiiinv d a mi je pravila rajna stara mati, da pomeni pdhoid taga. Toireaža» žal Dst v-našem rodu.-.» «Prav praviš, .grahasta,» se je obiiäaii hadöbns; Söiäraam, « Tomaž inia rad mlade piške, mogoče mn pc®ireže gpfijjoditrja z siajinitni' otro ki...» «Groza!» sta kriknili kuri in «glk! glk! gi-K!» sta. poklsal: 1 p%ioe. A ono, rmeno in črno, se je skrilo le za lap potf peniti laaiejre, '1 kaj ti; že sc kukale iz perja glavice in so se ozirali o-sfei- Tinko-je. zagigfalo : «Zmotila si se, mamica! Ni jastreba, ni kragulj^'»- , Soliman je zazijal, kokljam je zaprlo prvi top saige,. En,. Je priđk- grahasta do nje, je oštela predrzni mladi rod; «Govorite, kadar vas kdo vpraša! Iz lupine: zleze; koMiaj] rlez 2, pravira, pa lioče že učiti izkušene stare. Ka j mislšte, smrkarci, sfe jjiii laša-. siaiag jastreb smrt? Dobrikala se vam bo gospodinja:— pa.odremla:- gtai 'O,,.;» «Pa kako bomo brez glave?» so se čadile: gipicei-pes, in kol d ji pa so S3 užalostili v mislih na nevarnosti, ki prete: od; vseH,- sttaai te m jabo^m nevednim iitjem. "Pustimo to,» se je otresia pepelka vsa. solina; «posaji mi d -aje;, Soliman, kaj je z možem, ki nosi prekio? Stara znanca sticS pfcčetčt rjem Veš, kaj mu je rekel: «Lihard, večno žejna duša! KaSo. pa. priSaš ti tt Gafece:?;» — «Opravki!» mu je odgovoril preklar in pokazali s. BoiBEesn okj 1 na; naš:] mlado. Tomaž ga je zavrnil: «Pazi! To je poštena Hiša.». In preklar: «Ka.j pa misliš? Samo pozdrave umirajočega prina-šknr— dkl sem besedis,-,» «A!» je rekel plečetar, «Torej to je EamiBergair,, Üi je miir[l? HBaig^ Srebrna! Saj je kar slutila.» Soliman je zmajal otožno glavo: «Uboga,iSi-rfocnaiS Grahasta in pmpdiss:, ko bi vedeli, kar jaz vem...» , Tačas je raztegnil Tomaž obe roki na široko,, đai fis ndarii -z fevoipeštjjK v prsa Matijo, in z desno Liharda, je pomežikaJ in sa zakrohotal: «To sem se jih nabral, ljudje božji! Po BSTKaškem:, Srbskem in gEjT.issr-škem. Za deset let imam dovolj.» «Ali tistega, kar leze?» ■ Rahlo porogljiva ]3 zvenelo iz gospodinjmilii ®st. Ded je pr&taviü 'z ravno takim poudarkom: «Ali cvenka, Tomaž?». ( Ogorčeno je odgovarjal Tomaž gospodmiž: «Saj ves;te, da nsc gee us name. Zapanal sem jih.» ! «Mar jih znaš tudi narediti?» se je od'melciMl vojak. Tomaž se je zakrohotal: «Vam iz mjske jih pač ni treba; naaarjati-Denarja sem pa imel, ded moj, kolikor vojaic uši: .lurških pžjastjua v in LETNIK V. . ŽENSKI SVET št. 6. STRAN 201. asprov, benečaoskih in ogrskih zlatov, bozjakoy, rsparjev, kopjo, dinarjev — vseh vrst cvenka... Pa so me oropali vragi roparski za moj zaslužek in prihranek.» «Aha!» je pomežiknil ded, «Denar si imel... Česa si se pa nabasal potem?» Resno je povdaril Tomaž; «Tega mi ne more vzeti ropar: Nabral sem si pravljic, pesmi, prigodb. Oh! Pa kakšnih!,..» In je namežiknil vojaku. Strogo ja branila gospodinja: «Pri nas ne boš kvantal.» — «Svete stvari nam povej,» je zahtevala Manda. Tomaž je pogledal dobrovoljno ženske in menil: «Ko smo ravno pri ušeh... Tudi na Turškem verujejo v uši in poznajo ono strašno bolezen, ko požro uši človeka. Pravili so mi ob meji, kako je šel Skender paša, ko j s bilo pred šestdesetimi leti sveto leto, noter do Italije, da bi si nalovil svetoletnih romarjev. Veliko množind jih je ulovil, pri Talja-mentu pa je poklal vse staro in slabotno in odgnal samo, kar je bilo krepkega, na Turško. Pa so ga napadle uši in umrl je v velikih mukah,»*) «Bog ga je kaznoval,» je prikimala Manda. «Bili so ubogi božji potniki in za te se poteguje Bog. Uši pa lahko naredi vsak berač, laže jih je narediti kakor pa pregnati,» «Tomaža se pa ne primejo. Bolj je čeden kakor kak vitez, ki nima srajce, da bi se preoblekel,» je pohvalila gospodinja godca. Lihard je prišel pri pogovoru o srajcah nekam v zadrego. Rešila ga je Srebrna z vprašanjem: «Si bil res na Turškem?» «Še danes bi bil tam, da me ni vleklo V Senožeče,» se je priklonil Tomaž. «Dobro se mi. je godilo pri Mohamedu. Vi mislite tukaj, da drži Turek kar nož v roki in samo mesari. Pa poje rad in pleše in posluša povesti. Za lepo pesem vam da Turek mošnjo cekinov in Asan paša, ki piše pesmi, je samo zato v časti pri sultanu,» «Asan paša?» se je zganila Srebrna, In se je nasmehnila: «Naplahtal nas bo...» «Tako je zdrav!» se je pridušil Tomaž. «Resnico govorim. Nisem šel kar tako na Turško. Gospa, ki ima mcža že več let V deželi Nevesekje in M se rada možila, me je poslala, da podzvem. Šal sem lepo po naših trdnjavah, kjer sva se tudi seznanila z Lihardom...» «V Orožniku,» se je vtaknila Manda, «V Kaniži,» je popravil Tomaž, Osuplo je pogledala ženska vojaka, ki je zvrnil majoliko in pogledal prazno dno ter odgovoril: «Drožnik ali Kaniža, to je vse eno. Vse trdnjave so ali pred Drožnikom ali za njim.» «Tako modisr kakor ti ni nobeden,» je zamešal hitro Tomaž. «Bili smo povsod, dokler je bilo kaj, tako sem prišel le počasi naprej — ustaVljal *) Valvazor, knjiga XV., str. 394. STRAN 202. 2ENSK.I SVET St. 7._LETNIK V. sem se tudi po turških trdnjavah in pil, kjer so kaj imeli. Saj veste, da pije Turek rad, če pride do vina, če mu tudi prepov(eduje njegova vera. Imajo sVoje kavarne in krčme, kjier^ pijejo skrivaj, da se ne pohujšujejo pravoverni. Sultani sami so med pijanci. Mladi sultan Selim, Solimanov siäi, ga pije kakor kak nemški plemič. Najbrž ga je naučil pijančevanja njegov prijatelj Sokolović, ki se pa ne opije nikdar. Pravijo celo, da je bil sultan Bajezid tak pijanec, da so ga ubili uporni vojaki na smrt pijanega.» «Res je Selimi pijanec,» je pritrdil Lihard. «Zato bo bolja za nas, ko odide stari Soliman k Mohamedu.» «Vsak pijanec ljubi mir, kaj ne, Lihard?» «Mar sem jaz;pijanec?» se je užalil vojak in izpraznil majolčico, Tomaž je pogledal v ročko in rekel Matiji: Odnesi vendar mešiček, sicer izgine ves kosmat v Lihardovem grlu.» «Eh veste,» je začel Tomaž važno in resne, «godec pride povsod zraven in pri vinu se izve marsikaj. Na Turškem je pa vse po turško. Sultan ima Več žen in vsaka gleda, da pride njen sin na vrh. Sultan ima več hčera in sinov. Hčere oddaja velikašem in til drže potem z: brati svoje žene. Tako ima veliki vezir Rustem-paša Solimanovol hčer Mirmajlo za ženo, ta je tako bistre glave in ima svojega cčeta in brata Selima tako v komandi, da ji sploh pravijo samo sultana. Selim ima zopet več ž.3na in hčera in pravijo, da bö dal eno Sokoloviču za ženo.» «Ubogi Sokolović!» je miloval Lihard mogočnega pašo, «če ukroti tudi uporne dežele, žene iz sultanove hiše ne bo mogel ukrotiti.» «In jo mera vzeti), če je tudi ne mara, in vse druge so na izgubi, kadar pridi? ona,» je razlagal Tomaž. «In ta Sokolović bo gotCVo sultanov zet, saj je potlačil upor in razbil spletke princa Bajezida, ki bi prišel rad na prestol. To so vam strašno zapletene stvari. In vsi ti Turki pijejo, da morejo sploh razumeti, kako so v sorodu. Stari sultan ima mlade žene, mladi sultan ima stare žene, eni otroci so pod Vrhom, drugji v; zibelki, ipa se čisto lahko zgodi, da postaneš zst svojega očeta.» «Beži noi, Tomaž, tako zmedeno pa tudi tam ni,» je ugovorila gospodinja, «povej, ali si kaj slišaJ, kaj se godi V Planini?» «Od nore Maruše Medudke?» «Ki pravi, da se ji prikazuje Kristus in da bo rešila svet pogube,» je vzdihnil Zahar. «In si slišal ö gospodu Erazu v Planini?» «Vem. Hodil je za lepo mlinarico in jo je hotel ugrabiti. Pa ko se je sklonil, da jo Vzame na konja, se mu je izpodmaknilo sedlo, padal je in se zabodel na svoj lastni nož.» «Kazen božja, ker ne spoštuje prevzetna gospoda kmetove žene,» je rekla ostro gospodinja in ošvignila vojaka s pogledom, ki je rekel; Ti si tudi kak tak... LETNIK V. ._ŽENSKI SVET št. 6._STRAN 203. «Pa si slišal od osrkve na Štajerskem? Kako ni hotel verjeti škof ljudem, ki so pravili, da hoče Marijai cerkev na tistem griču? Pa so škcfu zatekle noge in uplaknile, ko so ga naložili na osla in vlekli na grič. Nova Štifta pravijo cerkvi in velUio čudežev se že godi tam.» Vneto je pripovedovala Manda in rezko se je zasmejal Lihard; «Si bila gotovo Ž3 tam?,..» «V Planini se zbira letos kranjski deželni zbor,»*) je cmenil ded, «sklepal bo, kaj naj se ukrene radi prevelike stiske, ki nas mori z \1seh strani.» «In bo dovolil cesarju še več kakor predlanskim,» je mrmrala Manda. Matija je pO'jasnil Tomažu: «Naše dalžele. so oddale cesarju upravo vojaških obmejnih zadev, a vendar se niso zmanjšala s tem naša bremena, ne, skoraj da nas pritiska še bolj. Naš deželni zbcr je dovolil, da bo dajala Kranjska skozi štiri leta letno po 60.000 gl. za vzdrževanje vojaštva v deželi in na hrvaški .meji. Poleg tega damo s® vsak šesti vinar ■za oipremo 600 konj. In namesto da bi dajali vsakega tridesetega moškega, ■dajismo 29 krajcarjev od grimta. Iz tega bicdo plačevpji 600 strelcev na lok,» «Huda je ta, huda!», se je popraskal Tomaž za ušesom, «kaj pa cesar?» «Pride mu tudi po vieč tisočev na mesec,» je zagotavljal vojak. «In ima zmiraj prazne blagajne,» je rekel prezirno Tomaž, «sultan se pa valja v zlatu.» «Si ga videl?» se je obregnil Lihard. «Videl. In čutil. Ah Carigrad! In nore Turkinje, zaljubljene! Ej bratci, tam vam je življenje, samo glava vam cinca zmiraj na ramah in ne waste, če se ne boste zbudili zjutraj brez nje » «Zakaj pa nisi tam ostal? Kaj ti je toliko za svojci glavo?» se je smejala Manda. «Samo to imam,» je gledal Tomaž Srebrno'. Potem je mežikal: «Ne boste mi verjeli, v kaki nevarniGisti sem bil in kakih časti sem bil deležen. Igral sem po carigrajskih trgih. Hodila je zahaljena mimo. Postala mi je sužnja. Pridem naj k njej v službo. Igral bom in pel pred odlično gospodo. Gospoda je bila res odlična; . Selim, Sckolovič, Rustem paša, pesnik Azan-paša, pesnik Mola Hussein, Rustemov sin in še več drugih paš. Tu so pili vino, peli in govorili o državnih stvareh.» «Kdo ve — mogoče ja kaj na tem,» je ugibal ded. Srebrna se je nasmehnila; «Tcmaž, da veš — najhujše je pri tebi to, da človek ne ve, kdaj lažeš,» tTakrai ne, kadar rečem, da bi umrl zate.» Rekel je to s takim čuvstvom, da je zardela Srebrna rahlo, da je dvignila Manda nos in sta sc pogledala mati in sin, Krepak sunek Lihardovega komolca je opozoril Tomaža, ki je brisal utis sVojih besed: 1"') Dimitz: Geschichte Krains, II. Lic!, 2, Theil, Seile 191. STRAN 204._ŽENSKI SVET St. 6. _LETNIK V. «Sem jim poivedal, pasjeveram turškimi, da jim ne cvete v njihovih hramih cvet, kakor ga hrani kranjska dežela. Tudi v .sultanovem ne, če jih ima tudi štiristo in štiri...» Tomaž je mežikal moškim, Matija je vzdihnil: «Ubogi sultan, še ena. sama nam dela skrhd,» «Saj še ms pozna vseh. To vam je taka turška navada: kdor se hcfCe prikupiti sultanu, mu pošlje kako lepo sužnjo. Ta pride najprej v roke glavnega eunuha, ki jo predstavi sultanovi materi. Če se jim zdi, jo pokažejo sultanu, če ne, jo porabijo za dvorkinjo in pošljejo o prilild kakemu ljubljencu v dar. Te sužnje so pa dostikrat podkupljene in zato gleda Mir-raajla, da dobi ona vsako novio' sužnjo v roko, da je ns bi poslal kak Baje-zidov privrženec, da bi spletkarila proti Selimu.» Ded se je čudil: «Govori, kakor da bi bil zraven.» «Ne samo zraven, dragi ded! Käkor me vidite tu — kuhal sem sul-tanam žgance, prave kranjske žgance,» «Ne natvezuj nam predebelih,» se je upirala gospodinja v smehu. Tomaž je udaril po mizi in poudaril: «Žganci, ta preljuba domača jed, so postali moje hrepenenje pri mastnih koštnmih in sladkih šerbetih. Skuhal sem si jih, pokusila je hiša in-dala pokusiti svojim visokim gostom-.. Pa sta pozabila Selim in Sokololvič na Bajezidove spletke, na trdnjave, ki jih ne morejo pokloniti Solimanu, na upore v Perziji, na kugo v Anatoli j i in na vse druge težave. Selim, drugače bolj medel od pijače, se je redil, je postajal bolj pogumen in odločen. Doma je pokušal komaj jedi, To je skrbelo njegovo, ženo in govorila je z Mirmajlo. Ta je uganila, da se redi Selim od kake močne jedi in bala se je, da bi ne vžival Selim prepovedanega svinjskega mesa, kar bi bilo Bajezidu prav prišlo, da ga spravi s poti. Konec tega je bilo, da sem moral z oboroženimi možmi, hočeš nočeš v sultanovo palačo, kjer se me je polastila Mirmajla, Povabila je Solimana na vsčerjoi, Žganci, kuhani na mleku in zabel j eni z maslom, so se kar tresli. Bit sem poklican pred sultana, ki si je gladil želodec in mi pomolil roko v poljub. Vrgel sem se na trebuh, poljubil prah pred sultanovimi nogami in vzkliknil: «Živel veliki .gospodar sveta!» Navdušeni Selim pa je zapel: ■ ■ «O žganci, najljubša mi jed, boljša ko pilav in med; ko žgancev se naložim, sovražnike vse ugonobim,» LETNIK V. . ŽENSKI SVET št. 6. STRAN 205. Ginjen je objel Soliman svojega sina in ponavljal: «Vse sovražnike! Da! Ta je prava! Ti si moj pravi sin! Zaman dela Bajezid! Vse sovražnike! Zdaj vem, zakaj se branijo džavri tako uspešna in nisem mogel dobiti Dunaja. Psi pasji! Vsak dan jedo žgance! Tudi pri nas! Vsak dan odslej žgance — pa pojdemo zopet na Siget-grad in Dunaj!» «Vstani!» mi je velel. «Prvi mojih kuharjev je moj prijatelj,» Sokoloviću je rekel: «Močni steber mojega cesarstva, svetli biser v mcijem turbanu, Sokoloviće! Daj — zapiši in razglasi! «Žganci naj bodo odslej narodna in vsakdanja jjd po vsem mojem carstvu!» «Dovoli, svetla krona,» je opozcoril Sokolović, «ne po vsem — če bodo jedli džavri vsak dan to jed —■ se bodo uprli.,.» Sultan se je razveselil: «Že vidim, da je treba poleg žgancev tudi modrih svetovalcev — gotovo nima car na Dunaju takih,,.» Utaknil sem se: «Dolvoli, carska milost, svetovalci na Dunaju so Nemci in uživajo nekak šterc.» Pa mi ni zameril sultan, njegova hči je pa pristavila: «In žganci bodo premagali šterc.» Tako sem postal prvi Solimanov ljubljenec. Skoraj da bolj vpliven kakcr Mirmajla, To se je kmalu izvedelo in Vse in vsi so se pritegovali za mojo naklonjenost. .Kar cele karavane so prihajale z darili daljnih knezov. Ko rem jezdil na izprehod, so nosili pred menoj tri konjske repe in klicar je klical: «Prostor ljubimcu velikega Solimana! Prostor hranitelju turškega carstva!» Imel sem seveda tudi scivažnike, ki so mi stregli po življenju. Nisem se upal, da bi jedel, kar nisem sam skuhal. Bajezidova stranka je raznesla po Carigradu vest, da kuham sultanu prašičjo pečenko... Šlo mi je od vseh strani za življenje, pa to me ne bi pognalo v beg — ali!... Pomislite! Sultan mi ja hotel poslati najstarejšo njegovih žena! Meni... Godcu, ki ve, kaj je lepo. Tega nisem mdgel prenesti in vest me je začela peči, ker se je mladil stari sultan ob naši kranjski jedi...» Smeh in solze so dušila vse. Gospodinja je udarila Tomaža po rami: «Ta je prava godčevska! Zaslužil si dobro večerjo, Tomaž!» Godec je vstal in se poklonil resno. Z roko je ustavljal smeh in dostavil slovesno; «Soliman je pisal cesarju na Dunaj, da naj mu pošlje takoj njegovegi kuharja nazaj, zanj zameni najboljšega ujetega viteza. Trije kuharji, ki niso znali pripraviti pristnih žganceV, so) se seznanili z vislicami. Soliman in Selim sta zbrala prei^eliko vojsko, da me poiščeta. Toda Selim se je opijanil od žalosti, Bajezid je začel šariti — pa je moral ostati stari dcma. STRAN 206. 2ENSKI SVET št. 7.__LETNIK V. Kako sem prišel iz Carigrada in med roparje, tö povem zvečer, ko bodo. gospodar in vsa družina doma, da ne bo zamere, kajti samo v mlinu sa pove dvakrat in na žagi trikrat.» Kdo se ne bi smejal godcu Ijubeznjivemu? In prevzelo ga. je veselje, da je tu med dragimi davnimi znanci, pa je zamignil vojaku: «Zaplešiva graničarsko». Lihard je skočil, uprl roki v.pas, izbočil kolena, da je bil kakor štsvMka osmica, in začel poskakovlati, Tomaž se je postavil njemu nasproti, vzrav-navala sta se in zvijala, poskakovala in tolkla z nogami po tleh in zavriskala. «Vino pleše,» je rekel ded. Gospodinja je pripomnila mokäro: «Dandanes sta resi samo godec in vojak lahko vesela, Gcidec, ker prebrska gospodinji zadnji kotiček skrinje, da najde kaj — vojak, ker si vzame kjer je,» «O devojka jujuju!-.,» je pel Tiomaž, V smeh, ki je spremljal njegovo-petje, pa je padlo kakor senca... Srebrna je prebledela, Tomaž in Lihard sla se ustavila sunkoma, «Zona me je preletela,» se ja, stresla Srebrna. «Smrt je šla mimo tebe,» jo je tolažil ded, (Dalje prih ) Esfir^. Povest o votlih očeh. - (Angelo Cerkvenih.) I, Prepis iz mojega dnevnika. Kovno, 1. septembra 1918. Že tri dni sem tukaj. Stanovanje so mi preskrbeli v vili «Esfira, vj (hiši tovarnarja Goldsteina. Gospa Goldsteinova me je zelo prijazno sprejela. V velikem salonu je büo tiho, mrzlid in neprijazna. V desnem kotu je stal klavir, na sredi dvorane večja miza, pri izhodu na balkon pa majhna mizica in poleg te dVa foteljčka. Zazdelo se mi je, da sem v mrtvašnici. Odkod ta mrzli, mrvaški vtis? Gospa je bila oblečena v črno- «Dober Večer, gcspod poročnik, zelo me veseli!» Nekaj bi ji bil moral odgovoriti, a vse besede so mi obtičale nekje .globoko v možganih, v gosto meglo piavite. Skušal sem jih odkriti, pogledati jim v oči... Zaman! Videl sem le žalostne oči gospe GoldsteinoVe in spoznal sem, da so jokale za solzami, ki so bile že vse izplakane. «Veste,» mi je dejala, «saj mi bi ne oddali sajbe,.» «Vem, gospa, prisilili so vas. Vojna je!» «Da, vojna!» J «Neprijetno vam je imeti tujca v hiši.» LETNIK V. ŽENKI SVET št. 7. STRAN ,207. «Ne vem, kako bi rekla... vsi smo tujci-» «Razumem, gospa! Saj dobro vem.,.» «Motite se! Le zavciljo miru nam je. Imami bolno hčerko, ki ljubi le mir. Včasih pai so nam poslali sem oficirje, ki so razbijali, kričali, klisli, se pretepali... Zgodilo se ja nekdaj celo, da je neki madžarski stotnik trkal ponoči na duri njene izbe. «Gospa,» sem' ji rekel, «vem, da vam je neprijetno, ker sem tukaj, a če želite, si bom skušal poiskati kaj primernega drugod.» «Ne, ne,» mi je hitro padla v besedo, «poslali bi nam koga drugega in kaj bi imeli od tega? Zdi se mi, da ste dobri, da boste marsikaj razumeli, kar je bilo drugim popolnoma nedoumljivtoi.» Priklonil sem se, ji poljubil roko in odšel. Zvečer mi je predstavila svojo hčerko. Pogledal sem jol: Nepopisna lepa ženska. Netelesna lepota, sveta lepota. Proti volji mi je pogled ušel na moje roke. Kako bi se mogel takšne lepote dotakniti s temile umazanimi rokami? Pačasi je stopala proti meni. Previdno. Ali se ni mladost ustavila v neki davni, pradavni dobi v tej čudoviti ženski? Ali ni neka čudežna sila obvaro\«ala to telo pred časom? Leta so tekla, leta so sivela — njen obraz pai je oistal otroški, zlati lasje, nebeška oči. Nebeške oči- Takšnih oči nisem videl nikdar preje. Bog ve, ali jih bom videl še kdaj v svojem življenju? Skoraj ne morem verjeti. Zagledale so se vame. Izbruhnil bi bil v jok, a jok mi je osvinčanel. Prestrašen sem zrl vase in vse v meni je bil le svinec, težak kakor zemlja. Misli so mi svinčenele pod vplivom tega pogleda. Moj Bog, kaj je v teh očeh? Obraz se je smehljal, oči pa so mrtvo, spokojno zrle v daljnoi neiz-mernost. Nisem vedel, da je zrla v brezdanjo temo, v večno temo. Počasi je stopala. Umaknil semi se in zaječi j ai: «Gospodična...» Pomolila je svojo ročico prolti meni. Previsoko jo je dvignila. Poljubil sem ji roko. «Ne,» je rekla, «nisem hotela.» Šele v tem trenutku sem opazil materin poigled. Toliko brezsolznega joka je bilo v njih, da se je moj krik samj izruval iz srca: STRAN 208._2ENSKI SVET št. 7._LETNIK V. «Povejte, govorite!» Gcspa je mdčala, deklica se je stresla, «Paviajte, prosim, govorite!» sem še enkrat rekel. «Ali je ta hiša zakleta» sem se zdrznil. «Nič ni,» je odgovorila hčerka, «nič ni strašnega, le moji materi se do^ zdeva, da je to nekaj tako zelo žalostnega,.-, slepa sem od rojstva...» «Slepa?» sem krikrLil in krik je padel med nas kakor raztopljen svinec v mrzlo vodo. Težko je ležal med nami... Potem pa je premagala bolest, s katerd je moj krik napolnil širno dvorano, in je tako ljubeznivo, tako sladko šepetala: «Slepa sem za vas, za mamo, za očeta in za vse, ki pravijo, da vidijo. Nikdar nisem videla in niti od daleč ne morem doumeti, v čem loibstoji sladkost gleidanja. In zato je vam Vsem mnogo strašneje poraiisliti na to dejstvo nego meni.» «Gospodična, vem le, da je ckrutna kiivica, kar se je zgodilo z vami.» Nasmehnila se je. O, ta nasmeh mrtvih oči! «Kaj se je zgodilo z menoj? Mar mi ni dobro? Slepa sem in kljub temu imam vsega v izoblju. Lepot ne vidim, a strahot tudi ne. Koliko jih je, ki niso slepi, pa umiraj:o!, ker so lačni in nimajo, kamor bi položili svojo glava» Nisem verjel njeni besedi. Zame je bila laž. Verjel sem le v kruto krivico, ki ni dala lepoti, živi lepoti, da bi se spoznala, da bi se videla. Svoj vid bi bil v tistem trenutku dal, če bi' bila mogla ona spregledati. Razumel sem vse; razumel sem, zakaj nista gospod in goSpa v teh treh dnevih spregovorila niti ene same besedice, razumel sem, zalcaj je gospa Vsa v črnem, zakaj sO, njene ustnice zašepetale, da smoi 31 viii tujci, razumel sem, zakaj se je smrt naselila v tej tihi, mrzli dvorani, zakaj mi je predvčerajšnjim kri oledenela, ko sem se dotaknil gospejne roke. Razumel sem naposled, zakaj je tujec v tej hiši kakor žebelj, ki so ga zabili v roko in v nogo Križanega. Razumel sem vse. In zato'sem se zvečer, kol sem bil sam s sviojo mislijo, ves vdal joku. 10. septembra 1918. Esfira ji je ime. Dansis avečer mi je povedala, Bil je nenavadno topel večer. Vrhovi visokih, belih brez so se dotikali svetlih zvezd. Daleč spodaj pod gričkom, je mrgolelo na tisoče lučk: mesto v daljavi, nekje daleč je zatulila lokomotiva. Potem pa je bilo vse tiho, mirno. Le bela debla visokih brez so motila temni mir, «Tiho je,» je dejala. LETNIK V. . ŽENSKI SVET št. 6._STRAN 235. «In lepo,» sem dodal. «In lepo,» je ponovila. «Ali je lepše nego pri vas doma?» «Mislim, da nisem videl in občutil nikjer in nikdar nič lepšega, nego je to današnje, v tej noči.» Ali nisem, povedal nekaj nezn&n&ko neumnega, nekaj takšnega, kar je zvenelo talco vsakdanje, skorajda kakor mlatenje prazne slame? In vendar sem v globini, vprav na dnu zavesti občutil, da sem povedal, česar je bilo moje bitje prepolno.. Zasmejala se je. Kakor sladak strup se je vtihotapil ta smeh skozi možgane v sleherno žilico krvi in me mamil, mamil, da sem gubil vero vase in jel verjeti v — Boga.., O sladkocpojni smeh! In mrtve oči! In vtendar sem moral jokati! Kaj je z menoj? Ali sem. zblaznel? Esfira me tako gleda s svojimi mrtvimi očmi, tako ma boža s svojim neizmerno širokim pogledom, tako me opaja s svojim sladkim smehom. «Dobri ste in rada vas imam!» Zakaj sem dober? Mar zato, ker jO imam rad? Ali j'Oi imam. res rad? Ali ni to le užitek, ki je izključno le moj užitek? Rad jo imam. Samo to vem. Bil je lep večer, večer, ki so ga motila le bela stebla visokih brez, po-Ijubljajočih svetle zvezde. In ctaa — ni videla... Ne more biti, da bi ne videla. Vse, prav! vse je videla,.. 11. septembra 1918- Njeni beli prstki so se dotikali črnih tipk klavirja. Ali igra še katera tako? Mnogokatera igra bolje, a tako — nobena. Nobena ne more tako igrati. Ona vidi vi klavlirju. Pela je tiho pesem in jaz sem jo pojjubil. Pda je pesem brez besed. Ni ;se prestrašila, ni nehala peti in igrati, ko sem jo poljubil- Ko je pozneje položila svoje bele roke v naročje in me je objela mrzla tema široke dvcrane, me je sitresel mraz, «Oprostite, gospodična Esfira..... bilo mi je tako... tako, veste... ne vem, zakaj sem moral.. » STHAN 210. ŽENSKI SVET «t. 6. IMETNIK V. «Gospod, prijatelj moj, tudi meni je bilo tako... tako, da sem vedela; ne miare in ne sme biti drugače,» «Ne more biti drugače,» sem ponovil. «Kaj naj vam op-rostim?» In zopet je zaigrala. Počasii, tiho, žalostno, o, prežalostno! Pesem o brezmsjni, brezčasni temi. Nisem razumel. Pesem je pela, ki je bila čudežna, kakar je čudežna lepota njenih oči. Hotel sem bežati, a noge so mi odrevenele. Poleg nja bom umrl. Ko>vlel, 15. septembra 1918. Na potu sem. Vodil sem transport nemških ujetnikov, ki so se vračali iz Rusije, v neko taborišče. «AJi bo še vojna?» so me spraševali. «Seveda bo, še dol^o bo!» «Strela jih ubij!» In vendar — tako sem pomisli — si želim, da bi vojna še trajala, da bi mogel ostati poleg Esfira, vendar mi ni žal, da je voijna nastala. Prestrašil sem se pred to mislijo. Sam sebe nisem Več poznal. Odkrižati sem se hotel svoje zavesti kakor nadležnega tujca. Kaj bi rekla Esfira, če bi le od dalteč zaslutila mojo umazano misel? Zadnje dneve sva pr-asedela po dolge ure skupaj. Poljubil pa je nisem več. Pogovarjava se o najnepomembnejših stvareh in vendar jo ljubim za vsako besedo, ki jic( izpregovori, bolj. «Jaz vas imam rada, a vi boste šli in nikdar več vas ne bo nazaj!» «Vrnil se bom.» Njen cbraz se je zresnil. Obrnila je glavico proti meni in rekla: «Zakaj niste premislili, kar site izustili? Nikdar se ne bostei vrnili; to se ne more zgoditi. Predlobri ste, da bi se vrnili...» «Predober?» Nasmehnil sem £ie, ker je nisem mogel razumeti. «Zakaj se smejete? Saj ste res predobri! Prepričana sem, da boste v svojem življenju srečali marsikatero bitje, ki bo bedno in usmiljenja potrebno, ki bo pTosilb tolažbe... in ne morem verjeti, da bi vi ne mogli dati ljubezen za ljubezen. Samo' trdosrčruaž bi mo:gel iti mimo in ne videti in ne imeti srca.» Srarn me je bilo, da sem se bi! zasmejal.' Ko bi mogel ostati pri njej! «Res» je po kratkem molku dejalai, «niti trohico bi vas ne mogla imeti rada, če bi ne mogla verjeti, da ste dobri,» Spomnil sem se svoje male Zoše. LETNIK V. ._ŽENSKI SVET št. 6._STRAN 211. Poročiti sem se hotel ž njo kar takoj. Tako je bila lepa in tako bedna! Zakaj ? AH so bedni vrednejši od drugih, ki niso bedni'? To je bolezen! O kako silno težko čakam na vlak! Kdaj bom zopet pri njej? (Dalje prih.) Ko stopam zarana v jutro pomladno, oora Grudnova.) Kdo bolj je bogat od mene, ko stopam zarana v jutro pomladno: v svetišču brezkončnem majke narave, po travi orošeni — med samimi briljanti bredejo.moje noge; na milijone je briljantov — in moji so vsi: ker jih z ljubeznijo vsrkuje oko. Sebi se zdim kraljica mogočna, ko stopam zarana v jutro pomladno: ia polja in livade — dežele so moje, in reka med njimi — cesta je duši k daljnim obzorjem; ta daljna obzorja — moja so vsa: ker mojih so sanj kraljestva brezmejna. Jih čujem — pomladi vse strune najtišje, ko stopam zarana v jutro pomladno; na nebu čarobni dragulj — kot božji smehljaj podžiga mi solnce ljubezen do stvarstva: do cvetke in bilke poslednje cb mojih nogah — ki moje so vse: ker ž njimi trepečem k tajnam stvarjenja. Še jaz sem nevesta med tisoči, ko stopam zarana v jutro pomladno: ah, kaj je ljubezen pod solncem jutranjim, pojoče, brenčeče, prepestro cvetoče: himna mogočna življenju! Ta svatovska pesem — meni se poje: ker poje mi ž njo bolno hrepenenje ., STRAN 212. ŽENSKI SVET .št. 6. LETNIK V. ob morju pokojnem pod nebom ažurnim. Rudeče kamelije. (Dora Grudnova.) (Pomladnega dne v Opatiji.) Cvetoči grm kameli j rudečih — rubini žareči u smaragdni zavesi, poljubi goreči iz usten pomladnih stoterokrat dahnjeni v grm cvetoči — pod nebrKm ažurnim v parku zamreženi... Kamelije, kamelije rudeče, oči so pijane od uas, roke hrepenijo po vas, in duša, kot ve, v sanji najtišji zajeta je v tajne brezdanje morja šepetanja... Kamelije rudeče: kaplje krvave iz srca vesoljne ljubezni; utrinki goreči razodetja Lepote — harmonije večne! Besedo Boga mi šepečeš, cvetoči grm kamelij rudečih; pesem vsemirja izdrhtevaš, večno nerazrešno: od nje mi bolna je duša v tem vzdušju pomladnem — Pod grmom pa škrlat ospelih cvetov, ko topla kri široko razlit po žametno mehki, zeleni tapeti; da morem do njih: opustošila, oropala bi grm za kamelije rudeče; brezsrčno, okrutna zmesarila bi mlado vejevje; in bi legla v škrlat in zakopala se u ruhine in zaprla oči--- Ah, med kamelijami rudečimi mogla bi umreti... In da mi je srce kamelija rudeča, ospelo hi se, ko izživelo iz dna je do viška svoj sen, življenja skrivnost — kot kamelija rudeča v visoki pomladi... Srečko Kosovel: Pesmi. *) Minulo je Uto, kar je Srečko Kosovel umrl in je bilo s smrtjo ,dopoTfij^eno njegovo življensko delo, čigar najbujnejši sadovi leže v pričujoči sliki pred nami. Vzporedno s svetovno, revolucijo, s pohodom nove miseinosti o človeško življenje je šla velika umetnostna revolucija. Našla je odmev v kulturah vseh narodov, našla je suoj odmev tudi pri nas, kjer je pognala prve kali v <^Klubu mladih» in v družini ', z vremenskimi nezgodami, ne z nesrečo pri dosedanjih femini- aparatu; zaupal ;e vare, v besede svoje stit:nih udružen) vsebuje pač vse panoge matere in dosegel je cilj, ženskega dela in omogoča ženi vsestransko ----' „dni,v .....^^^^ ^ Makedoniji. Kot žena je Makedonka popolnoma podložna možu v vsakem pogledu. Kot ' m a t i je visoko spoštovana in ljubljena, kot hišna gospodinja je pridna, delavna, čista in vztrajna, kar posebno odlikuje ma- ... . ------------------kedonsko ljudstvo. Skrbna in požrtvovalna lino pravico» — Frve dni ,uni|a pa ,e bila vzgojiteljica mnogobrojnih otrok je, vendar konferenca «Male ženske antante». O obćh opravlja poleg hišnih del tudi poljsko. V zborovanjih objavimo poročilo v prihodnji družini je žena razen možu podložna tudi številki. ^ ^ t^jjjj in. tašči. V hišnem gospodinjstvu ima Občni zbor ljubljanskega Kola ;sS, sester P''vo besedo taščaj. v gospodarstvu tast, kaje bil maja meseca. Iz poročil je razvidno leri je do svoje smrti absoluten poveljnik prav uspešno delovanje, posebno v člove- vsemu v hiši. On vodi vse izdatke, kupuje koljubnem pogledu. Društvo šteje s podruž- iri. prodaja, le počasi, ped za pedjo, odstopa nico vred nad 70CO članic. Lani in letos je sinu svojo oblast. Če je tašča dobra, se ši-priredilo «Materinski dan». Posebno skrb nahi godi razmeroma dobro, ker jo le-ta je posvečalo počitniški koloniji v Omišlju, uvede v vse gospodinjske prilike v hiši. To kjer namerava zgraditi poseben dom za se vidi po tem, če tašča dovoli, da mcsi deco iz slovenskih mest. Po svojih močeh kruh mlada isnaha. Drugače je mlada žena je skušalo društvo omiliti bedo ob popla- prava sužnja vsem v hiši. Ona le dela, r.c-vah, za božične praznike je obdarovalo k^ie in rodi otroke, a nikdar ne sme uka-ubožno deco. Društvo je v stalni zvezi z zovati. Makedonka nima one široke svobo-drugimi ženskimi organizacijami. Zboro- de, kakor je pri nas v običaju. Po solnčneir. valke so tudi proslavile spomin pokojne zahodu ne sme,sama iz hiše, ako je ne sprcm-Zofke Kvedrove. Z odobravanjem ie bil Ija brat, mati ali mož. Ako prekrši to za-sprejet predlog, da si Kolo zgradi svoj poved, četudi je popolnoma nedolžna, javno «Ženski dom», kjer bi imela streho vsa žen- govore o njej in jo zasramujejo. Žena mora služiti svojemu možu vedno in povsod, moževa volja je njej zakon, katerega izpolnjuje ravnodušno in brez uporne misli. Če se n. pr. mož vrne iz sejma, ga žena ska društva in bi bila tudi stanovanja za uradnice. Za predsednico društva je b:la ponovno izvoljena ga, Franja Tavčarjeva. «Ženski klub» se imenuje elegantno in udobno urejeni hotel za ženske goste v Beogradu. Stanovanje z dobro hrano stane na pričakuje s "svetilko v roki in' ga lepo p"o-mesec Dm 1200, na dan pa Din 50. Pripo- zdravi. Sezuje mu opanke, umije noge, poročajo ga posebno omm žemskam, ki so na streže z večerjo, pripravi ležišče in ga še potovan-u same m se ustavijo v prestolnici, dobro odene, potem še sama leže. Moža LETNIK V. . ŽENSKI SVET št. 6. STRAN 221. Makedonka iz bitoljske okolice. imenuje_ svojega «gospodarja» ali «moj gospod», Žena je moževa lastnina v popolnem smislu te besede. Po mestih in po večjih se-lih se Makedonka sicer nosi po modi, ali odnos med njo in možem ni nič boljši kot pri kmetih. V m&stih vodi mož svojo ženo v kino, v kavarno ali gledališče, to pa naiveč radi sebe. Ako se hoče žena izogniti zlobnim jezikom, ne sme pri posetih ali na javnem mestu sedeti poleg tujega moža ali fanta, v kolu ne sme rajati poleg drugega; to bi namreč takoj smatrali kot javno nezvestobo. V rodbinskih zadevah se posvetujejo moški isami med seboj, Makedonec pravi, da ženska glava ni ustvarjena za pametne in odločilne misli. Ves ta absolutizem koreni šc v starem zadrugarstvu in pa v železni tradiciji, ki se strogo čuva po Makedoniji. Žena ima veljavo samo kot mati in gospodinja.' Žensko, ki si saira služi svoj kruh, gleda. Makedonec, intcligent in seljak, postrani in ne misli o njej nič dobrega. Žena je ustvarjena samo za ognjišče, deco in motiko. Čim več otrok porodi žena, tem večja je njena vrednost in ponos, četudi ni v družini kaj ;esti in slabo negovana deca umira v najnežne;ši starosti aii pa je nerazvita in bokhna. Kakor je žena v privatnem življenju brezpravna delavka, tako {e tudi v javnem življenju popolnoma prezrta. Po turškem zakonu žena ne sme imeti sama posestva, obrti ali trgovine, nima prava podpisovati, jamčiti ali prodajati. To samo v imenu moža ali varuha. V nasledstvenem pravu je imela žena pravo na deseti del moževega imetja, ako je imela otroke, imela je praVo na četrtino posestva skupno z otroki in ostalimi člani rodbine. To je bilo tako kot nič, a poleg tega so jo lahko bratje po možu pahnili preko praga z otroki vred, ako so ji prej dali oni borni četrti del; tako je bila na cesti in če je imela stariše, je zopet odšla domov. L. 1870. so se začeli pojavljati v Makedoniji sami od sebe ženski prosvetni krožki: v Ohridu, Strugi, Bitolju, Prilepu, Štipu ter po vseh večjih krajih. Krožke so osnovale žene in dekleta uglednih in bogatih Makedoncev, katere so študirale večinoma na Bolgarskem. Nič čudnega ni, ako so ti krožki delovali v bolgarskem narodnem duhu. Predavanja in razgovori so bili v domačem makedonskem narečju. Glavni namen xeh krožkov je bil, da se zanese v široke sloje čim več kulture, posebno v ženske vrste. Ženam so priskočili na pomoč tudi narodni učitelji in duhovniki, le-ti so' uvedli v klube staroslovenski jezik mešan z domačim narečjem, zbirali go narodno blago, vezenine, slike, lesoreze, preproge in take stvari. Polagoma se je iz teh krožkov razvila strokovna in sistematična šola za stari narodni vez. Bogate članice so žrtvovale velike vsote in ves rsvoj svobodni čas. Po dobrih dveh letih so ti ženski klubi beležili ogromen uspeh na svojem polju; vsak krožek je imel tudi svojo knjižnico in je pošiljal knjige v najmanjša sela. Po ženskem vzorcu so tudi moški začeli organizirati svoje nedeljske «prosvetitelne krožke». Od 1. 1900 dalje se' je po vsem Bal-, kanu začelo revolucijonarno vrenje, katero je bilo naperjeno proti gnili turški državi. Plemena, žejna svobode bolj kot zraka in solnca, so se začela organizirati za splošni ustanek. Gozdovi in gore so odmevali STRAN 222. ŽENSKI SVET .št. 6. LETNIK V. od junaških pesmi. Kakor gobe po dežju so iznikle tajne revolucijonarne organizacije, takozvani «desetorski krožki», po vzorcu moškili klubov so osnovale tudi ženske «de-setorske jcdinice». Vsak klub je štel le deset članov, desetor je bil duševni vodja in poveljnik te tajne četice, devetor tajnik in namestnik. Tako «o tudi ženske imele svoje Makedonka iz okolice Dibra. desetorke in devetorke. Ti klubi so bili prve kali velikih narodnih čet, katere so ße iz planin in gozdov borile za svobodo in boljše čase. V tej dobi so vsi ženski deve-torski klubi stopili takoj v aktivno službo. Vedno s samokresi v žepu in po potrebi tudi s puško so opravljale svojo nelahko nalogo, pomagale svojim moškim drugom s perilom, obleko, jestvinami, pa tudi z municijo. Po potrebi so vodile in opravljale informativno službo, preko turških mej v sosednje slovanske države in tudi v mesto. Turki so bili pred žensko desetonsko družino veliko bolj v strahu nego pred moško-Moške so lahko ubijali na ulici brez sodbe in preiskave ter jih obešali po mili volji. Težje je bilo z ženami,, katerih niso mogli nikdar izislediti pri taki misiji, dasiravno so zato vsi dobro znali. Po stari turški navadi in tudi po zakonu ne sme na slabo in neoboroženo žensko bitje časten junak nikdar položiti roke. Zato so lahko ženski dersetorski krogi raznesli ogenj revolucije v vse kraje makedonske zemlje. Ideja svobode je zašla v najširše plasti naroda. Ti krožki so marljivo delali do 1912. leta, ko so združene balkanske države napovedale vojno evropski Turčiji. Makedonska žena je bila enakovreden drug četniku za i&vobodo. Njej se imajo zahvaliti vsa revolucijonama in prosvetna društva, ker je ona bila njih duša in neomajna volja. Evropska vojna je šla preko Makedonije nekolikokrat z vsemi grozotami, begom in vračanjem. Knjižnice so prazne, tolpe soldateske vseh narodov in ver so raznesle knjige na vse vetrove. Ista usoda je zadela zbirke preprog in vezov po klubih, samo z razliko, da so te po večini romale v Nemčijo, bivšo Avstrijo in Madžarsko. Po tolikih naporih stvorjeno delo je bilo uničeno do temelja. Domagini so se zopet začeli vračati v svoje zapuščene, izpraznjene domove. Po težkih letih in do smrti izmučeni in izmozgani narod ise je vrnil k plugu in mo-tiki. Makedonska žena je po prvem elementarnem zaletu zopet stopila k ognjišču igli in preslici, društveno življenje, tako brzo in lepo razvito, je popolnoma prenehalo. Polagoma so se sedaj počela oživljali društva «kolašic». __ Mara Husova. HIGÖeNA. Gledanje navzkriž. Mali otroci prav radi gledajo navzkriž in povzročajo materi mnogo skrbi in strahu, Pa vendar je to prav nedolžna napaka. Največkrat so vzrok slabi živci in slabokrvnost; često pa se je že dogodilo, da je otrok začel gledati navzkriž, ker je večkrat gledal kakega odraslega s to napako. Takega otroka je treba okrepiti z zadostno hrano in z dolgim spanjem. Varovati ga moramo pred zgodnjim čitanjem, šivanjem in drugimi drobnimi deli, ki napenjajo oko. Vsekakor je dobro, da ^a pre- LE'TN'IK V. ŽENSKI SVET U. 7. STRAN. 223. gleda zdravnik. Nekateremu predpiše naočnike ali pa celo operacijo, to pa nikakor ne pred 14. letom. Navadno pa preide ta napaka sama od sebe in se ni treba materi razburjati ob takih pojavih. Ni dobro, da otroka preveč opozarjaš, naj gleda narav-no>jt. Čim manj se bo zavedal, pr«j bo nehal. Če moreš, ga v takem trenotku vzemi k sebi in uspavaj; na vsak nagin pa ga odtegni od prizora, katerega gleda, in ga nenadoma opozori kam drugam, ne da bi otrok čutil vzrok. Moderček. Sedanja ohlapna moda je odpravila modere ali korzet, ki je vklepal naše matere kakor "srednjeveški oklep in jim kvaril organe v drobovju. Danes ne trpe ženske več toliko na želodcu, ledicah in bližnjih delih, opažamo pa zato, da ima marsikatera ohlapna prsa in viseče potegnjeno kožo od vratu navzdol. To je zato, ker nimajo prsa nikjier opore. Dobro je nositi mali moderček, narejen iz navadnega blaga kakor za perilo in brez «pušpana» seveda. Vsaka si ga lahko napravi sama, vzorec dobi po vseh modnih listih. Tak moderček -sega samo do prsi, želodec in ves drob sta prosta. Nositi naj ga začno že mlada dekleta, da se jim prsa lepo in močno razvijejo. Ker se moderčki najtesneje prilegajo koži, se najhitreje zamažejo in jih je treba zato Več komadov nego vsakega drugega perila. Smrčanje ponoči. Nekateri smrče neprestano, drugi le takrat, kadar nerodno leže. Zato je treba človeka opazovati, katera lega mu je neugodna in ga navaditi, da leži na tisti i^trani, ki mu ne povzroče smrčanja. Nekateri smrče le, " če leže na hrbtu,' ker pade jezik preveč nazaj in ovira prosti zračni prehod pri dihanju. Marsikomu pomaga visoko vzglavje. Večkrat je tej nepri-liki vzrok kronično vnetje v nosu ali pa polipi, posebno pri otrocih, ki imajo preveč razvite mandelne v grlu. Zato peljite otroke, ki smrče, k zdravniku. Mala operacija jih izlahka reši ismrčanja, ki bi bilo vse življenje v nadlego njim samim in okolici. Kurja očesa so marsikomu velika nadloga in ovira pri hoji, 5ama na sebi so neznatna, ali če se vnamejo, povzročajo velike bolečine, Največkrat je potrebna operacija. Kurje oko je roženo odebelela koža na nogi, v sredi je «oko» mehko in luska-sto. Nastane samo radi preozkega in nehijsije-ničnega obuvala, ki neprestano tišči prste. Najbolj nevarni so špičasLi čevjji, ker v njih nimajo prsti dovolj prostosti. Kdor ima kurja očesa, naj nosi ohlapne, mehke čevlje. Večkrat naj drži nogo v topli vodi, da se rožene plasti omehčajo in odluščijo. Pri tem je treba strogo paziti na snago; marsikdo SI je 2 luščenjem kožice zastrupil rano. KUHINJA. ČreŠnje dalje časa sveže. Moja gospodinja odbere čisto zdrave, pecljaste in popolnoma suhe, zrele črešnje, dene jih v čisto, suho steklenico,, katero zapečati in v zemljo zakoplje. Imeli smo še oktobra sveže črešnje. Čcšplje do spomladi sveže. Pri nekem posestniku sem dobil mcseca svečana svežih češpelj. Mož mi pove to-le: Slive potrgam s peclji vred z drevesa, kadar je dan solnčen in suh. Pri tem iskrbno obiram povsem zrele ali vendar ne mehke slive in jih pustim 24 do 36 ur na suhem prostoru, da se izhlape, Na dno čisto izmitega, popolnoma povoščenega, novega lončenega ionca nasujem nekoliko mekin; potem denem vanje češplje tako, da so peclji obrnjeni proti dnu, da ee nobena češplja lonca ne tišči in tudi češplje se ne smejo druga druge dotikati. Potem nacujem zopet mekin in na prejšnji način zopet vrsto češpelj itd. {Namesto mekin se lahko vzame tudi stolčeno ogljej. Ko je lonec poln, pokrijem povrhne češplje z mekinami, zavežem lonec s pergamentnim papirjem ali z mehurjem. Lonec postavim v suho, hladno shrambb, toda ne v tako, v kateri bi zmrzovalo. Predno češplje rabim, jih denem v Gito in jih držim nekoliko časa nad vrelo vodo. Sopara osveži češplje, kakor bi bile še le pred kratkim nabrane, Plesniv kruh je zelo škodljiv. Ljudje ga nikakor ne smejo jesti. Če ga damo živalim, ga moramo prej prekuhati. Pene v juhi. Ko kutlamo meso, se napravijo na površini oene. Gospodinie mislijo, da so nepotrebne in nečiste ter jih zato pobirajo iS penarico. Ali tega bi ne smele storili. V penah je beljakovina, ki se raztaplja v tekočini in se pri večji vročini izloča. Če pristavimo meso k ognju v mrzli vodi, se pena dviga in se je nabere mnogo. Potem je ne pobiraj, nego mešaj toliko časa, da izgine v juhi. Taka juha ne bo sicer popolnoma čista, a je izdatnejša. GOSPODINJSTVO. Krompiijevo cvetje. Nekje sem čitala, da je najboljša ona vrsta krompirja, ki nič ne cvete ali le prav malo. Če pa krompir vendar cvete, je dobro, potrgati cvete in krompir bo debelejši. Da kokoši bolje neso, jim daj semena od solnčnic. Dobro je tudi, ako pomešaš med otrobe ali moko malo mleka. Mravlje. Pravijo, da jih preženemo s kreda, Okoli omare ali kamor pač prihajajo .mravlje, napravimo velik kolobar s kredo in nadležne živalice bodo izginile v par dneh. STRAN mi. ŽENSKI SVET "št. 7. " LETNIK V. " O LEPEM VEDENJU. Sopek je okrašen s Irakom, na katerem ie CNadalievanie ) vtisnjen datum zaroke, S seboj prinese za- 7 , ' ročenec zaročni prstan v škatljici, katero „ . , , izroči zaročenki, tudi ona mu da v zameno Ir'reden se moski odloči, da bo pro3iI za prstan in si ga drug drugemu natakneta Iz roi® neveste, je dobro, da prej po prija- šopka vzame zaročenka dve cvetki, zatakne teljih poizve, ali bi bil pri njenih domačih 3ebi eno, drugo da zaročencu, da si jo sarn dobrodošel kot snubač, da se po nepotreb- zatakne v gumbnico. nem ne blamira. ..Košarica» je za vsakega Zaročni prstan je prvi dragoceni dar ki mrtćUorfa _____1----- C____t_ _ _ ___ . ■ .. „ ... - ' -- 1----------> — --- 1"------— VCU11W liuaiLti zaročni popolnoma zdrava, da nima veselja do za- prstan. , , , P" zaroki sedita zaročenec in zaročenka U doti se vprvic, ko se snubec oglasi, še v «redi za mizo na častnem prostoru. Zarone govori, Pozneje prične o doli govoriii čenki na desno sedi zaročenec. Zaročenkini hčerkin oce, nikdar snubec. Najbolje je, da stariši sede na desni, zaročenčevi pa na se pomenijo o doti notarji kot zastopniki levi sirani obeh zaročencev. Napilnice in obeh strank. Ce je bil snubec odklonjen, se čestitke so namenjene obema družinama o lem nikjer ne pripoveduje. Obed naj bo preprost ali vsaj v razmerju z V ugodnem slučaju ali če je prišla snu- doto in ne bahav, ker bi napravil slab vti-bitcv nepričakovana, se je treba v odgo- .sek na zaročenčeve stariše. voru zahvaliti in prositi nekoliko dni odloga Zaročenka je v svetli obleki, zaročenec v m šele čez nekaj časa se pošlje definitiven smokingu, dame v večerni toaleti- če je odfovor. Oficielno. se vpraša nato pri sla- zbran le ožji krog sorodnikov, so dame v risih za roko hčerke. To slon snubač sam, promenadnih obleki. njegov zaupnik, slariši ali dober prijatelj. Po osmih dneh povabijo zaročenčevi sta-Wevesta ne sme bih navzoča. Ob tej priliki riši zaročenko z njenimi stariši na večerjo, omeni oče doto in balo. Ko je vse dogovor- Pri tej večerji sedi zaročencu na desni za-jeno z zaupniki, pride drugi ali tretji dan ročenka. Zaročencev: roditelji sede sedaj ženin sam, da se predstavi in pokloni svo- na desni in zaročenkini na levi strani obeh lemu bodočemu tastu in tašči! — Ženin se zaročencev. mora vesti spoštljivo in nedomišljavo. To Drugi dan po zaroki obvestita zaročenca pot je tudi nevesta navzoča. Vsakokrat, ko svoje sorodnike in ožje prijatelje, ki niso pride ženin na obisk, prinese cvetic, vča- bili pri zaroki, pismeno o važnem dogodku, sih kako bombomero ali kako nepredrago- Ostalim znancem se pošljejo tiskana obve-ceno darilce, kakor knjigo, nole itd. Za god slila: n. pr. Dr. Ivan in Amalija Pretnar sme bill darilce dragocenejše, vendar ne vljudno naznanjata, da se je njih hči Majda sme prekašati običajnih navad. zaročila z g. Anton Breskvarjem, notarjem Ce se zenin ali nevesta skesa, naj se razi- v Celju. Na obveslilo se v osmih dneh če-deta prijateljsko in taktno, najboljše da slila. V časopisih se zaroka ne objavlja eden ah drugi za nekaj časa odpotuje in Zaročenca posetita skupaj znane družine ljudem ne pnpoveduje vzroka. in se predstavita kot zaročenca. "'cjf®--" ■ ■ 'i Z^sdavo izpraševati zaročenca o poroki, r„ „ P.wavnati se ne spodobi, dovolj je, da se jima iskreno m pregovoriti, če je posredovanje brez čestita in obisk v osmih dneh vrne usceha, si zarocenca vrneta slike, pisma in Stariši zaročencev naj se varujejo opazk, danla^ Kadar se skesa zarocenec, mia za- ki se tičejo gmotnih razmer zaročencev na rocenkin oce pravico zah evati od zaro- pr.: «Naš sin ima bogato nevesto!» ali .Do"e cenca pojasnil m vzrok njegovega rama- ne bo imela bogvekaj!» ali da bodoča snaha IM,,,«,!' • . ■-• • - . . . "i''' okusu. Takšne opombe imajo no- ^eveslini .starisi vrnejo ženinov obisk navadi slabe posledice za oba njegovim stanšjm m jih povabijo na zaroko. Bodoča tašča predstavi zaročenko z be- Ce je gospod ze prej znan z gospodično, sedami: .Predstavim Vam gospodično Pret- XIIV" "T""' .k .nienim narjevo, mojo bodočo snaho.,'^ Odgovori se ^tarisem prosit, za roko. Ka^a, je hčerka s pokloni za snaho, taščo in sina. cr?akni'odliK nadaljnega snub- Po zaroki zaročenka ne hodi na javne nln L r^ f • - , . . prireditve brez scvojega zaročenca, če je za- Dan zaroke določijo zaročenkini stariši, ročenec zadržan, tudi zaročenka ne dre. V NltiT; t"?' se vedeta zaročenca resno in do- W,. J -I- J ----. r aü veuKLa zarocenca resn Na zaročni dan posije dve uri pred zaroko stojno. Kadar govori zaročenka o svojem Uh Zf.V 'Tr"'"- "" P'-avi .gospod Breskvar! ir'na" kih cvetlic, katere ima ona posebno rada, sprotno, (Dalje prih ) Pletenine, posebno nogavice, tkanine svilene in volnene perem najlepše z Poštnina plaCana v gotovini. LEKARNA CASTELLANO¥ICH Lastnik F. BOLAFFIO TRST, Via Giuliani 42 CSv. Jakob) |»lizu slov. Sole OdllKouane Mmm speclnlitete zn MinsHo uporaäo » Uellka aloga «Ing. iganla in »keriei I Jakob Perliayc ustinovlltna leta 1S73 Trst, uia Xidia^, Telef. 2-36 Vedoo T zalogi in po cenah izven vsatce koD- -knrencc: pmtso iatrski tropiaovec, krailci bri-njevac, in 'kraojaki alivovec. — lastni izdcM: itunei* vina, iampaniec, iumeči istrski ritolk, Ucrima Cristi iu druga. — Spcdalitets: JajSji kcojak iQ Crema marala ter razDorrstni Ukerit. Jt OmCINALNO MAZILO I i7(t |j KI ODPRAVI RADIKALNO^^^^^ DOBIVA SE v VSEH LEKARNAH UNDiRWOOD PORTABLE Neobhodno potreben v vsaki hläl. Najboljši spremljevalec na poto-vsiiju, zelo pra'^tičen v vlaku In ua parniku. Opremljen s tipkami za slovensko pisavo. Tehla četrtino I,T sfane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko iz-vršiile isto delo. — Zahtevajte ponudbo s ceniki. Plačilne olajäive C. A. HOKOVtCH, Trst Vlfi MAZZINI t7 Ivan Kerze - Trst Piazza San Giovaeiiii štev. 1 ima v zalogi najraznovrstnejše hahinishe in dmse hilns poM!čine Iz alaminija, stekla, lesa in emajlirane prsti. =aaM u zolosi domačeso vino na viale XX Settembre štv. 94 dobite po zmernih cenah sledeča vina: vipavsko, istrsko in kraSki teran. Stara vina: rafošk, moSkat in pinot v iiutiljkah. — Od 5 litrov dalje se dostavi na dom, Najuljudnej'e se priporoča udani STRANCAR FRAN. El: