* Mercator Mercator center Novo mesto na Cikavi obvešča, da bomo v ponedeljek, 10. januarja, zaradi inventure šele ob 12. uri odprli hipermarket, Intersport in M-tehniko. Prosimo vas za razumevanje! * I 1 St. 1 (2628), leto LI »Novo mesto, četrtek, 6. januarja 2000 »Cena: 220 tolarjev m Za lepšo podobo jedra Novega mesta Pobuda svetnika Toneta Škerlja novomeškemu županu - Staro mestno jedro je brez vsebine in propada - Zapora za tranzitni promet - Bomo končno dobili mestnega arhitekta? NOVO MESTO - Prizadevanje za izboljšanje podobe mesta je ena od poglavitnih nalog Društva Novo mesto. Ta podoba je prejkone nelepa, moteča in kazeča, večkrat mesto onečaščujoča, da ne rečemo kar sramotna za dolenjsko metropolo. Na to Društvo Novo mesto opozarja od začetka svojega delovanja, nazadnje pa je opozorilo na odmevnem pogovornem večeru na temo "Podoba našega mesta", ki ga je pripravilo lani jeseni, a se ga ni udeležil noben predstavnik občinske oblasti ali strokovnih služb. Predsednik društva Tone Škerlj kot občinski svetnik na to večkrat opozarja tudi v občinskem svetu, najvišjem organu občine. Na zadnji seji je svojo pobudo za pripravo strategije nadaljnjega razvoja in odnosa do starega mestnega jedra naslovil naravnost na župana. “Staro jedro Novega mesta je vsebinsko že tako in tako skrajno osiromašeno, grozi pa mu tudi fizični propad,” zgrožen opozarja Škerlj. “Mesto je treba očistiti navlake, ga urediti, mu dati ali povrniti primerno vsebino in organizirati trženje njegovih zgodovinskih in drugih vrednot in naravnih danosti.” Nadalje opozarja, da zgodovinskemu jedru Novega mesta grozi popolno razvrednotenje. Prazne stavbe propadajo, občina pa nima nobene usmeritve niti ne kaže volje, da bi opredelila namembnost prostora v strogem mestnem središču. “Če že rastejo potrošniška in poslovna središča na mestnem obrobju, kar ni ne slabo ne narobe, je treba poiskati nadomestne dejavnosti za mestno jedro in jih Polnočna trgatev pri Brcarjevih Žametovka pozna trgatev, laški rizling izbor HOM NAD ŠENTRUPERTOM - Na polnočni trgatvi v vinogradu družine Brcar v Nebesih na prelomu tisočletja se je zbrala vesela družba 30 bračev. Poleg domačih so bili med brači tudi sosedje in celo cvičkova princesa Lea Marija Colarič. Opolnoči so si, kot se druščini in slovenskemu posebnežu cvičku spodobi, najprej nazdravili s cvičkom, potem pa še s penino. Brcarjev vinski butik je postregel izbranim gostom z najboljšo kapljico, tudi z renskim rizlingom, letnikom 1962, in .ledenim vinom, letnikom 1985, iz metliške kleti, prvim ledenim vinom, pridelanim na območju bivše Jugoslavije. Pa še to: polnočna trgatev 700 kg grozdja žametne črnine bo postregla s.predikatom pozna trgatev, 800 kg laškega rizlinga pa z izborom z datumom 1. januar 2000. Enolog inž. Darko Marjetič iz Krškega, pooblaščenec Kmetijskega inštituta v Ljubljani, je namreč pri žametovki nameril 93, pri rizlingu pa kar 110 Oechsle-jev! R P. Tone Škerlj tam spodbujati.” Sedaj pa je v mestnem jedru dovolj in preveč le avtomobilske pločevine, reda in dobrega okusa pa nič. Uvedbi javnega mestnega prometa bi morala slediti ureditev parkirišč ob mestnih vpadnicah ter zapora mestnega jedra za tranzitni promet. Tu RAZŠIRJEN VRTEC V ŠENTRUPERTU ŠENTRUPERT - V petek, 7. januarja, ob 15. uri bodo pri šentruperški osnovni šoli dr. Pavla Lunačka odprli razširjen vrtec. V kulturnem programu bo sodeloval pisatelj Primož Suhodolčan, v zabavnem pa Romana Krajnčan. _ ŠTIRJE MRTVI NA DOLENJKI Krvav mčetek Praznovanje novega leta 2000 je bilo po pričakovanjih veselo in bučno, a tudi žalostno. Praznike so vsi praznovali, ne pa tudi preživeli. V treh dneh so na Slovenskem ugasnila kar štiri človeška življenja in prav vsa na liitri cesti št. 1. Dolenjka, ki je v preteklosti slovela kot cesta smrti, beleži zadnjo lansko smrtno žrtev na Silvestrovo v predoru pod Debelim hribom, letošnjo prvo blizu Trebnjega, v nedeljo pa sta se v silovitem trčenju na klancu Medvedjek smrtno ponesrečila še dva tuja državljana. Dolenjka je torej spet kr\’ava kljub nenehnim in v teh dneh še večkrat ponovljenim opozorilom policije in drugih, naj vozniki vendarle vozijo pametno: počasi, previdno. Med razlogi za omenjene nesreče pa so znova prevelika hitrost, prehitevanje v “škarje”, ena od žrtev ni bila privezana z varnostnim pasom in njen avto je bil (sredi zime!) obut v letne gume. Novo leto seje za mnoge začelo hudo tudi zaradi pokanja petard in streljanja z raketami: 18-letniku je doma narejena petarda eksplodirala v roki in mu odtrgala štiri prste, 12-let-niku je eksplozija raztrgala dlan in tri prste, mnogi so bili ranjeni in so jo odnesli z opeklinami. So vsa opozorila in akcije policije zaman? Zakaj jih ljudje ne jemljejo resno? Včasih je treba kaj enostavno samo verjeti in ne vsega preizkusiti na lastni koži, kajti mnogokrat je potem že prepozno. Sicer se bo število žrtev prometnih nesreč še povečevalo: predlani so slovenske ceste zahtevale 308, letos pa po neuradnih podatkih po kar 334 življenj! LIDIJA MURN I naj bi bila dovoljena le dostava blaga in promet vozil prebivalcev tega dela mesta. Takoj pa je treba poostriti izvajanje reda, kar zahteva tudi strožje in doslednejše kaznovanje. “Za to imamo predpise, komunalne redarje in policijo, žal pa je odnos med občino in policijo očitno tak, da ne vzdrži kritike!” je kritičen Škerlj. “Takoj je treba ukrepati tudi proti tistim, ki ne odstranjujejo snega s pločnikov pred svojimi stavbami!” Pobudo svetnika Škerlja je ob- -ravnaval tudi odbor za okolje in prostor pri občinskem syetu in jo tako rekoč v celoti podprl. Tako naj bi občinska uprava pripravila analizo izvajanja predpisov o urejanju mestnega jedra in poseganju vanj, pripravila morebitne spremembe in dopolnitve ter s strožjim nadzorom poskrbela za njihovo dosledno izvajanje, odbor pa predlaga tudi ustanovitev instu-ticije za urejanje mestnega prostora, npr. urad mestnega arhitekta. A. BARTELJ V novo tisočletje z optimizmom h novoletne poslanice predsednika vlade dr. J. Drnovška Ponosen sem, da vas bom kot predsednik vlade vodil v novo tisočletje, v samostojni državi, ki je prav v zadnjem desetletju znala izkoristiti zgodovinsko priložnost in se je v zelo kratkem času uveljavila kot stabilna in gospodarsko uspešna država ter kot zanesljiva partnerica v mednarodni skupnosti. Po začetnih osamosvojitvenih in tranzicijskih pretresih smo uspeli zmanjšati razkorak med nami in najbolj razvitimi državami v Evropi tako, da danes že.dosegamo evropsko primerljivo kvaliteto življenja -odleta 1993 imamo stabilno gospodarsko rast 4 odstotke družbnega proizvoda letno, kar je dvakrat več od povprečja držav članic Evropske unije. Po velikih prizadevanjih smo zmanjšali nezaposlenost in veseli nas, da ustvarjamo nova delovna mesta. Ob vse večjih pritiskih globalizacije in hudi tekmi za preživetje na svetovnih trgih se trudimo ostati socialna, pravična in solidarna država. Trudimo se tudi. da bi bila naša država dostopna, prijazna in odzivna ter bi učinkovito reševala najbolj žgoča, vsakodnevna vprašanja posameznikov. V zadnjih desetih letih smo dokazali, da lahko v najtežjih okoliščinah nastopimo enotno, borbeno in samozavestno, a hkrati z občutkom za realnost, strpnost in dialog. V svoji edinstveni izkušnji, kot majhen narod na križišču številnih interesov in na poti do tolerantne demokracije, smo dejavno sodelovali v prizadevanjih za trajen mir in varnost v svetu, kot bodoča članica Evropske unije pa soustvarjamo skupno Evropo priložnosti, kjer napetosti, konflikti in vojne ne bodo več mogoče. Pogled na naše zadnje leto in desetletje je zato zadovoljiv in celo spodbuden, čeprav je bilo zadnje tisočletje v celoti in tudi še prav na koncu zelo pretresljivo in krvavo. Zato stopamo v novo tisočletje z realnim optimiznom, z iskreno željo, da bi bilo v svetu manj vojn in več strpnosti, da bi imeli ljudje več posluha drug za drugega ter da bi živeli svobodno, mirno in polno življenje. fr VREM E Nadaljevalo se bo suho vreme, topleje bo v višjih legah, po nižinah pa bo megla, ponekod večji del dneva. Z OGNJEMETOM V LETO 2000 - Ljudje po celem svetu so v magično leto 2000 vstopili ob največjih ognjemetih doslej, največjega pa so pripravili v avstralskem Sydneyju. Z ognjemeti nismo skoparili niti Slovenci, takasmo veličasten ognjemet doživeli tudi v Novem mestu (*** p^-mrtKu). Čarobna privlačnost tisočletne noči pa je na davni trg privabila bolj malo ljudi, ki so nazdravili novemu letu s prijatelji in znanci. Prav posebej pa so v novem letu nazdravili vsi tisti, ki se jim je kmalu po polnoči rodil otrok. V Sloveniji se je kot prvi slovenski novorojenček v letu 2000 v ljubljanski porodnišnici rodila Ana, ki jo je kot tretjega otroka povila Dolenjka Jožica Vrščaj z Dolenjega Kronovega. O prvih novorojenčkih v novomeški in brežiški porodnišnici pa pišemo na zadnji strani. (Tekst: J. D., foto: Marko Klinc) Rudnik zapirajo po načrtih Lani so zasuli rove v kanižarskem rudniku rjavega premoga, letos pa bodo zaključili še z dokumentacijo ter odprli muzej KANIŽARICA - V Rudniku Kanižarica v zapiranju, d.o.o., so, tako kot so načrtovali, do 31. decembra lani zaprli rudniško jamo, čeprav kakšne posebne slovesnosti ob tem niso imeli. Kot je povedal direktor Rudnika Kanižarica v zapiranju Silvo Grdešič, načrtujejo, da bodo na nekdanjem vhodu v rudniško jamo zalili betonsko ploščo marca, ko naj bi na površini rudnika odprli rudniški muzej. Sedaj morajo namreč še nadzorovati posedanje materiala, s katerim so zasuli rudniške rove in uhajanje plinov in vode iz jame. Sicer pa tudi vsa ostala zapiralna dela v Kanižarici opravljajo po načrtih. “Letošnje leto je prehodno, zaključiti pa moramo še knjigovodstvo in arhive. Letos bo morala pasti tudi dokončna odločitev, kakšna bo usoda industrijsko-obrtne cone na površini nekdanjega rudnika. Verjetno pa bo skrb nad tem prevzel trboveljski rudnik,” je povedal direktor Grdešič. V kanižarskem rudniku v zapiranju so do konca preteklega leta rešili tudi vprašanje presežnih delavcev, ki sojih bodisi prezapos- DVA MRTVA NA MEDVEDJEKU MEDVEDJEK - V silovitem trčenju na klancu Medvedjek na hitri cesti št. 1, med Novim mestom in Ljubljano sta se 2. januarja ob 16.33,smrtno ponesrečila dva človeka, štirje pa so bili ranjeni. Nesrečo naj bi povzročil 43-letni državljan BiH B. N., ki je trčil v avto 50-letnega hrvaškega voznika M. E. - oba nesreče nista preživela. ČELNO TRČENJE ŠTRIT PRI KRŠKEM-32-letni bosanski državljan Š. H. je 28. decembra vozil osebni avto po hitri cesti št. 1 iz smeri Ljubljana proti Obrežju. Izven naselja Štrit je zapeljal na levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik tovornega vozila T D. Prišlo je do čelnega trčenja. Voznik in 3-letna potnica N. K. v osebnem avtu sta dobila hude telesne poškodbe in se zdravita v novomeški bolnišnici. marles hiše maribor d.o.o. Berite danes stran 2: • Trgovina cvete, trgovci pa venejo stran 3: •Svetniki zabredli v kapitalizem stran 4: •Ko si ne upamo več piti vode stran 5: • Ribnico bodo ogrevali iz Inlesa stran 6: •Minister Rop prisluhnil Jutranjki stran 24: •Janja prišla pred jutrom, Neža komaj čakala popoldne lili ali pa so se upokojili, nihče pa ni ostal na cesti. “Od 36 težkih invalidov nam jih je uspelo 21 prezaposliti, 15 pa jih je še vedno na čakanju. Vendar se pogajamo s semiško Iskro, da bi nekaj delovnih mest v bodoči Iskrini invalidski delavnici priredili za rudniške invalide, medtem ko naj bi drugi počakali na upokojitev na Zavodu za zaposlovanje,” je pojasnil Grdešič. Sicer pa je sedaj v Rudniku Kanižarica v zapiranju zaposlenih še 7 delavcev, ki bodo tudi zaključili z zapiranjem. M. B.-J. IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA KOČEVJE - V minulem decembru je Okrožno sodišče v Ljubljani začelo zaradi dolga stečajni postopek zoper Medobčinski računalniški center, p.o., Ko-čevje-Ribnica. Hkrati ie odločilo, da se ta dolžnik po zaključku postopka izbriše iz sodnejta raiistra jz,,,5,...r jim kljub temu novomeško šopir- b jenje s tujim, torej semiškim per- •< jem, ni najbolj všeč. Upajo pa, da (< jim Novomeščani sedaj ne bode) poslali še računa za objavljene fo-tografije iz semiške občine. k Drobne iz Kočevja SILVESTROVANJE - Silvestrovanje na mestni ploščadi, ki so ga v pričakovanju leta 2000 v Kočevju organizirali prvič, se je po nekaterih podatkih udeležilo tisoč, po drugih pa celo do 3 tisoč ljudi. Ne glede na pravo število, ki je lahko zaradi odhajanja in prihajanja udeležencev slovesnosti na mestno pološčad v obeh primerih točno, pa je pomembno, da je bilo vzdušje na mestni ploščadi primerno posebnosti pričakovanega dogodka. Nesporno je tudi, da je bilo največ ljudi na ploščadi v trenutku, ko so združno odštevali zadnjh 10 sekund sedaj že minulega tisočletja. Tisti, ki se ne strinjajo, da se je novo tisočletje že začelo, ga bodo na mestni plošča® v Kočevju lahko dočakali ob letu. Tako silvestro-yanjc na prostem kot celotna prireditev “Veseli december” v Kočevju naj bi namreč postala tradicionalna. MM* IZ MAŠIM OBČIN Ribniški zobotrebci i MfNlSTER NA SANEH - V Ribnici so običajno zelo pridni glede pluženja cest, saj ne čakajo na obveznih 10 centimetrov snega. Pogosto začnejo ceste plužiti že, ko ga zapade 8, včasih pa celo že pri samo 5 centimetrih novozapadle-ga snega. Zato še toliko bolj preseneča, da je bila Ribnica v zadnjem tednu minulega leta izredno slabo splužena. Tako je bilo tudi v torek, ko je prišel v Ribnico na otvoritev nove policijske postaje minister za notranje zadeve Borut Suklje. Ko-munalci imajo za to vrsto opravičil in pojasnil, od tega, da obstaja upravičen strah, da jim bo za pluženje zmanjkalo denarja, do tega, da so ljudi preveč razvadili. Zanimiva je tudi razlaga, daje celo Prav, če pred ministrovim obiskom ceste niso splužili. Predstavnikom vlade se namreč ni dobro vedno kazati samo v dobri luči, če je ministra to motilo, pa. naj bi prišel v Ribnico s sanmi! Če bo tudi letošnja zima dolga in snežna, se jih bodo namreč morali začeti posluževati tudi Ribničani! “CIGANSKI” OBJEKT OB KULTURNEM - Na tako poseben dogodek, kot je bilo pričakovanje letošnjega leta, so se tudi v Ribnici želeli kar najbolje pripraviti. Kar zadeva okrasitve mesta bi jim to tudi uspelo, če bi bila občina nekoliko bolj radodarna in bi, kot menijo nekateri lastniki hiš na glavni ribniški ulici, namesto za 10-minutni ognjemet kakšen tolar namenila tudi okrasitev zasebnih hiš - če so že hoteli imeti mesto okrašeno po enotnem konceptu, za kar so ne nazadnje dali tudi izdelati projekt! Bolje, kot jim je, pa bi jim tudi uspelo polepšati videz mesta, če na parkirišče ob Miklovi hiši ne bi postavili šotora. Tak “ciganski objekt”, kot je šotor, ob tako ugledni kulturni ustanovi, kot je Miklova hiša, je šel namreč mnogim močno v nos. Čeprav jih večina pozdravlja idejo postavitve Šotora, pa so mnogi mnenja, da bi bil primernejši prostor zanj na Marofu, kjer bi bil sicer nekoliko bolj od rok, a zato tudi dlje od oči. Kostelski rižni Oti Suje PAMETNI V NOVO TISOČ-ie LETJE - Turistično-športno dru-ije- štvo Kostel je v pripravah na novo tisočletje že predlani organiziralo seminar o turizmu na podeželju, lani pa teden vseživljenjskega učenja (oboje je izvajala Vitra iz Cerknice). Sodelovalo je tudi na se;j. tečaju za vodnike čolnov na divjih tjj( vodah v Bovcu, v soboto, 15.janu-i je arJa, Pa se bo začel tečaj za vod-ito- n'ke P° domači občini in bližnji 'bei °R°l'ci, ki bo trajal 10 dni, zanj pa da- se jefirijavilo 16 udeležencev, žav ?ako gredo Kostelci turistično ■ , izobraženi v novo tisočletje, jv NAJLEPŠE JE DOMA - Veči-g_a ta Kostelcev z županom na čelu in j ob asistenci večine svetnikov je v ' J strahu pred hroščem silvestrovala od- doma' mladi so se zbrali v gostišču .j Ruuh (bivši Papež), najpogumnejši pa so krenili do Kočevja, tam so sil-en* yestrovali na mestni ploščadi, kjer Pa j je pokalo kot v Čečeniji, šamna-tzni njcc je prjj| j,0( v0(ja na gasj|skjh P°' vajah, za nameček je bil se ognie-:k 9 met. Silvestrski program pa je bil rdl1 gotovo boljši kot na domačih in s| v svetovnih televizijah. ž‘n' ŽIVAHNO PRI ZDRAVNIKU laJ0 - Pri dr. Stanku Nikoliču se je novo voj1 leto povečalo število obiskov kar na 40 dnevno, a to niso bili bolni-i ne ki (zdravnik je upokojen), ampak li bi le sorodniki, prijatelji in znanci, ki ma- so mu prišli čestitat in želeti zdrav-:tni je tudi naslednjih tisoč let. reta SKROMNA PRIZNANJA est- NAJLEPŠIM - Turistično-šport-treh no društvo Kostel je povabilo izvir krajane, naj za praznike okrase ifija svoje domove, vikende in poslovne- ne prostore. Prebivalci so upošte-itno vab poziv in lepo okrasili in osvet-ni bi bli hiše, vasi in križišča. Pohvale ili, a 'n skromne nagrade za najleše so ipir- bili deležni družina Šimec iz Poper-; *oka, družina Cvitkovič iz Brige i, da (°ba sta prejela enako oceno) in odd 'ustniki ter stanovalci stanovanj-, f0. sko-poslovne stavbe Potok 1 a, v kateri sta tudi pošta in banka. Pristojbina v proračunu izgubi “barvo” Del denarja, ki jim ga je država namenila za vzdrževanje gozdnih cest, so v Kočevju porabili za lokalne ceste - S pristojbino dodatno obremenjeni KOČEVJE - Z rebalansom proračuna so lani v kočevski občini za vzdrževanje gozdnih cest namenili 32 milijonov tolarjev. To je precej več kot v letu poprej, vendar še vedno za 9 milijonov manj, kot bi morali, oziroma manj, kot jim je za vzdrževanje gozdnih cest nakazala v občinski proračun država. V letu 1998 je država za vzdrževanje gozdnih cest na Kočevskem namenila 9.850.000 tolarjev in toliko so jih v Kočevju v ta namen tudi porabili. Vse pa se je spremenilo, ko seje zamenjal na- čin financiranja občin. “Po sistemu zagotovljene porabe država ni nakazovala pristojbin iz državnih gozdov v občinski proračun, tako da smo imeli samo prihodek iz privatnih gozdov, sedaj ko imamo Ko je sram k ti Peščeve zagate v Kočevju KOČEVJE - V Kočevju je nekaj težav, ki pešce mučijo že nekaj let ali celo desetletij. Gre predvsem za težave s prehodi za pešce preko cest in ulic pa tudi za pešpoti, ki so neprehodne oz. težko prehodne v lepem ali v slabem vremenu. Še najmanjša težava je s prehodom čez cesto pri Parku herojev, ki pa je zanimiv zato, ker je pri policijski postaji. Tu nastaja zaplet le občasno, in to samo ob obilnejšem sneženju. Takrat je prehod tudi po več tednov neprehoden, ker naplužijo sneg tako, da prehoda ni moč uporabljati, dokler sneg ne izgine ali ga ne skidajo. Hujši je zaplet pri garažah ob Tomšičevi cesti. Tu dejansko ne moreš peš do garaž ali od njih domov, ker sploh ni zarisanega prehoda za pešce. Dva prehoda sicer sta, eden pri "nebotičniku", drugi pri predoru pri Elektru, vendar ju .ni možno uporabljati, ker bi moral do garaž preko vrtičkov ali preskakovati ograje. Zadevo bi lahko rešili le tako, da bi prehod zarisali pri izvozu z avtom iz garaž na Tomšičevo cesto. Podobno bi kazalo zebro zarisati pri nekdanji upravni stavbi ZKGP (ki je sicer ni več), kjer je * izvoz od hiš. Zdaj je zebra pri parkirišču ob gostišču Marjetka (bivša Kolodvorska restavracija). vendar jo je nevarno uporabljati. Prav pri zebri so namreč vedno parkirani avtomobili gostov (tudi tovorni oziroma poltovorni) in ovirajo dostop do zebre, razen tega zakrivajo pogled proti križišču (gradbena trgovina), še posebno zato, ker je tu oster ovinek in se cesta spušča, tako, da ne moreš videti avtomobila, ki prihaja iz te smeri. Ob topljenju snega inv dežju je težko prehodna zebra pri hotelu Valentin. Voda tu ne odteka in lahko se zgodi, da zajameš v čevelj vodo ali da te pokropi avto. Tudi nadaljevanje poti mimo hotela do Name je nevarno, ker je pešpot delno makadamska, delno pa so betonske plošče zveri-žene in izven prvotnega ležišča. Tistih nekaj stopnic pa je posebno nevarnih ob poledici. Podobno velja za pešpot od tržnice do Kidričeve ulice, ki je ob taljenju snega ali v dežju neprehodna, tako da si ljudje delajo druge poti preko zelenice. Razen tega tu parkirajo avtomobili, da prehod tudi zaradi njih (in ne le zaradi vode in blata) ni uporaben. V mrazu pa se voda spremeni v led, da marsikatera gospa prav nič gosposko pristane na hrbtu ali na njegovem podaljšku in je potem sram njo, namesto da bi bilo tiste, ki so dolžni pot vzdrževati. P-c Šest let Vitre Štiri leta časopisa CERKNICA - Šest let mineva, odkar je Vitra, center za uravnotežen razvoj podeželja, zaorala prve, negotove brazde. Ni naključje, daje bil že v začetku velik del programa usmerjen v večji del Dolenjske, predvsem pa v občine Loški Potok, Osilnica, Kočevje, Ribnica in Velike Lašče, torej nekako na predele, ki meje na Notranjsko in imajo zaradi zgodovinskih in gospodarskih tokov preteklosti mnogo skupnega. Prvi znani program, ki ga je Vitra usmerila v te predele, je bil program Dežela suhe robe. Seveda je Vitra zgradila svoj ugled še na nizu dejavnosti, kot so, npr. prostovoljni delovni tabori, samogradnja sončnih sprejemnikov, programi turizma na podeželju, obnavljanje energetskih objektov, toplotna zaščita stanovanj, in še bi lahko naštevali. Tudi sodelovanje Vitre na mednarodnem področju in na področju povezovanja s podobnimi tujimi partnerji je prineslo določeno kvaliteto dela in prenos znanja na tiste, ki so se želeli vključiti v program. Nič manj pomembno področje Vitre pa ni izdajanje priložnostnih publikaciji, vključno z Vitrino, ki letos praznuje četrto obletnico izhajanja v nakladi 3000 izvodov. Direktor Vitre inž. Bojan Žnidaršič pravi, da so si zadnja leta 20. stoletja nabirali kondicijo in jemali zalet za kakovosten preskok v tretje tisočletje. Pove, daje bilo preteklo leto izredno uspešno in pri tem ne pozabi poudariti izjemne razvejanosti projekta Rutar, ki ga Vitra pelje v občini Velike Lašče. 6. decembra je Vitra priredila zaključno srečanje svojih zvestih sodelavcev v gostilni Ku-kelj v Velikih Laščah, na katerem so damači predstavili svoje videnje razvoja kraja, ki že in naj bi v bodoče še bolj temeljilo na razvoju turizma in oživljanju tradicionalnih domačih dejavnosti. A. KOŠMERL RAJE SE JE ODLOČIL ZA PREVOZNIŠTVO VELIKE LAŠČE - Na zadnji seji občinskega sveta v Velikih Laščah so potrdili nov mandat Igorju Severu iz vrst Združene liste socialnih demokratov. Dosedanjemu članu sveta Alojzu Žužku (ZLSD) je mandat prenehal zaradi nezdružljivosti opravljanja osnovnošolskih prevozov, ki jih financira občina, s funkcijo člana občinskega sveta Velike Lašče. To je prvi primer na območju osmih občin zahodne Dolenjske, da je bil kdo zaradi nezdružljivosti funkcij razrešen nadaljnjega dela v občinskem svetu. Zupan Anton Zakrajšek je povedal, da bi Žužek lahko v prihodnje opravljal funkcijo svetnika, a bi se moral odpovedati prevozništvu. Kot kaže, seje raje odločil za donosnejše delo. primerno porabo, pa so začeli nakazovati pristojbino,” pojasnjuje državni poslanec in kočevski župan Janko Veber. Dodaja, da je težava za občine in še osebno kočevsko, ki ima veliko državnih gozdov in gozdnih cest, da pristojbina, za katero je zavezanec za plačilo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, “pade” v primerno porabo. “V interesu države je, da v občinski proračun nakazuje čimveč državnih pristojbin ker potem občini namenja manjši znesek finančne izravnave,” pravi Veber. Po tej logiki je tako država lani “nenadoma ugotovila”, kot pravi, da kočevski občini pripada za vzdrževanje gozdnih cest 41 milijonov tolarjev. Ker pa je občinski proračun integralen in se vsak prihodek, ki pride v proračun, razporeja glede na odločitev občinskega sveta, so se po “neuradnem namigu z države”, naj se dogovorijo, kako bodo za vzdrževanje gozdnih cest namenjeni denar porabili, v Kočevju odločili, da bodo del denarja prelili v lokalne ceste. “Če bi bili dosledni in bi za vzdrževanje gozdnih cest namenili ves za to namenjen denar, bi se v Kočevju lani morali odpovedati investicijam kot so bile Koprivnik, Briga, Mačkovec in pokopališče Cvišler-ji,” pravi Veber. Kljub temu pa v kočevski občini, ki je zaradi državne lastnine gozdov in kmetijskih zemljišč med vsemi občinami v Sloveniji najbolj prizadeta, s takšnim načinom financiranja vzdrževanja gozdnih cest niso zadovoljni. Žavzemajo se, da bi država zanje sama skrbela. Zaradi pristojbine, ki sicer, ko pride v občinski proračun, izgubi “barvo”, je namreč Kočevska samo še dodatno obremenjena, saj se pristojbina šteje kol prihodek občine.M. LESKOVŠEK-SVETE DENAR DRUŠTVU SOŽITJE - V dobrodelni tekmi v malem nogometu sta se ob koncu leta pomerili ekipi Območne obrtne zbornice Kočevje in občinskega sveta Kočevje. Srečanje sta popestrili tudi ženski ekipi ter tombola, od katere so ves izkupiček (216 tisoč tolarjev) namenili članom društva Sožitje. Društvo je bilo na pobudo staršev ustanovljeno leta 1986,-Ta čas ima 141 članov, med njimi 46 oseb z razmeroma težjo motnjo v duševnem razvoju. Otroci so vključeni v razne ustanove, delno tudi v oddelek vzgoje in izobraževanja v OŠ Ljuba Šercerja, nekaj jih obiskuje Varstveno-delovni center Ribnica. Drugi člani so varovanci raznih zavodov v Sloveniji. Na posnetku: predstavnika območne obrtne zbornice, članice društva Šožitje in kočevski župan Janko Veber. (Foto: M. Glavonjič) DOČAKALI LETO 2000 - Udeležencem letos prvič v Kočevju organiziranega silvestrovanja na prostem in vsem ostalim občanom kočevske občine, ki so lahko spremljali dogajanje na mestni ploščadi preko lokalnega radia Univox,je prvi zaželel obilo sreče v novem tisočletju kočevski župan Janko Veber (na posnetku s soprogo Sonjo). Silvestrovanje seje začelo že ob 19 uri in kljub precejšnjemu mrazu so nekateri na mesna ploščadi vztrajali kar nekaj ur. Vendar so zaradi mraza ljudje razšli še pred jutranjimi urami prvega dne letošnjega leta kljub dobremu razpoloženju, prej kot denimo v sosednji Ribnici, kjer so silvestrovali pod šotorom. (M. L.-S.) BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT LOŠKI POTOK - Božično-novo-letni koncert 26. decembra je privabil toliko poslušalcev in občudovalcev petja, da vseh ni mogla sprejeti velika telovadnica osnovne šole dr. Antona Debeljaka. Nastopili so: otroški in mladinski pevski zbor Ave verum in mešani zbor Planinskega društva. Pohvale in spontanega aplavza pa so bili deležni tudi recitatorji pesmi Minattija in Grafena-urja, pa seveda solisti s kitaro, violino in na klavirju. Pri vsem tem ni moč prezreti pedagoškega znanja in truda Jožeta Lovka, ki se trudi z najmlajšimi, Marije Montanič, ki vodi mladinski zbor in Ave verum, in Štefke Debeljak, ki vlaga veliko truda v cerkveni in planinski zbor. Pod njeno taktirko so združeni zbori tudi zaključili koncert, ki je navdušil nekaj sto gostov. Ribnico bodo ogrevali iz Inlesa Čeprav v začetku dražja, se Ribničanom zdi toplarna na lesne ostanke dolgoročno sprejemljivejša - Možnosti za pridobitev tudi do 50 odstotkov nepovratnih sredstev RIBNICA - Na podlagi do sedaj že dveh opravljenih študij in več razgovorov o možnostih sofinanciranja vzpostavitve enotne oskrbe mestnega jedra Ribnice s toplotno energijo, so v ribniški občini prišli do ugotovitve, da bi bilo za Ribnico najprimernejše ogrevanje i/. kotlovnice Inles. Gre za sicer dražjo od obeh možnosti, vendar pa v Ribnici ocenjujejo, da je dolgoročno sprejemljivejša. Da bi pridobili izhodišča za na- študijo “Energetske zasnove oskr- črtovanje razvoja oskrbe mestnega jedra s toplotno energijo, so v ribniški občini že leta 1996 izdelali Proračun za leto 2000 že sprejet Rezerva za primer nesreč OSILNICA - V decembru minulega leta je občinski svet Osilnice sprejel Odlok o spremembi odloka o proračunu za leto 1999. Odločili so, da znašajo proračunski prihodki za to leto nekaj nad 90 milijonov in odhodki nekaj nad 76 milijonov tolarjev. Tako je nastal v proračunu presežek v znesku nekaj nad 14 milijonov tolarjev. Sprejeli so tudi proračun za leto 2000. Čeravno nimajo še točnih podatkov o prihodkih in izdatkih, so se odločili, da načrtujejo prihodke in odhodke v znesku 90 milijonov tolarjev. V primeru sprememb pa bodo odločali med letom. Odločili so, da naj bi znašala obvezna rezerva proračuna 2.000.000 tolarjev. Ta naj bi se uporabljala v primeru naravnih nesreč. V ocene dela za obdobje petih let, odkar deluje v tem kraju občina, ki šteje nekaj nad 400 prebivalcev, je razvidno, da so z njenim delovanjem te vasi in zaselki v zgornji Kolpski dolini dosegli viden napredek. Da bi zagotovili večji prihodek občinskega proračuna, so svetniki odločili, da se bo od 1. januarja letos tudi na območju te občine plačeval prispevek za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. -vd be mestnega jedra”, lani pa še študijo “Možni načini ogrevanja”. Obe sta sledili cilju občine, da bi energetske potrebe vseh večjih obstoječih in načrtovanih potrošnikov toplotne energije, ki jih ocenjujejo ha okoli 10 MGW toplotne moči, pokrivali iz ene kot-lovske enote: Inlesove, kar bi pomenilo odločitev za ogrevanje Ribnice iz kotlovnice na lesne ostanke, ali kotlovnice na Prijateljevem trgu, ali nove kotlovnice na kakšni drugi lokaciji, ki bi za Ribnico predstavljali centralno kotlovnico na kurilno olje. Odločitev za katerokoli od možnosti bi pomenila nadomestitev sedanjega večjega števila samostojnih kot-lovskih enot v javnih in zasebnih objektih, ki niso polno izkoriščene, in zato tudi odločitev za racionalnejše in varnejše obratovanje. Inlesova kotlovnica sedaj obratuje le z okoli 15-odstotnim izkoristkom in je dovolj zmogljiva za predvidene potrebe, kotlovnico na Prijateljevem trgu pa bi morali razširiti. Čeprav je investicijska vrednost toplarne na lesne ostanke precej večja od potrebnih vlaganj za ureditev centralne kurilnice na kurilno olje, pa je kar nekaj prednosti, ki na daljši rok opravičujejo dražjo začetno investicijo. Med pomembnejšimi je, da ne bo dodatno obremenjevala okolja, saj bo uporabljala “domačo” surovino, ki sprošča enake substance, kot se sproščajo tudi ob razpadanju lesa. Prednost lesnim virom dajejo tudi pričakovana gibanja cen naftnih derivatov in lesnih ostankov, prav tako pa tudi ni zanemarljivo, da lahko občina za obnovljive vire energije pridobi nepovratna domača in tuja sred- stva, in sicer celo do 50 odst., medtem ko nihče ne sofinancira projektov, ki imajo za energent naftne derivate. M. LESKOVŠEK-SVETE KMETIJSTVU VEČ DENARJA VELIKE LAŠČE - Člani občinskega sveta Velike Lašče so decembra sprejeli letošnji proračun. Na razpolago bodo imeli 342 milijonov tolarjev. Največ denarja bodo namenili za komunalne dejavnosti, saj je v preteklosti za obnovo cest, vodovoda in druge infrastrukture vedno zmanjkovalo denarja. Župan Anton Zakrajšek je povedal, da je tokrat več denarja dobilo tudi kmetijstvo, ki je bilo od države zapostavljeno, čeprav se v občini največ preživljajo prav s to dejavnostjo. Letos bodo v Velikih Laščah proslavili tudi 450-letnico izida prve slovenske knjige. SILVESTROVANJE PRI -20°C LOŠKI POTOK - Letošnje silvestrovanje na prostem, ki ga je pripravilo PGD Retje, bo ostalo v spominu na hud mraz, kanonado raznih petard in vsevrstnih projektilov in seveda na dokaj pičlo udeležbo, predvsem starejših ljudi. Pretekla leta so udeleženci godrnjali nad šotorom, kije delil tiste, ki so našli mesto v njem, in tiste na prostem. Letos šotora ni bilo, temperature pa tako nizke, da so zmrzovali pogumni organizatorji, glasbeniki in seveda vsi, ki so čakali - teh je bilo vsaj polovico manj kot pretekla leta - na novoletno poslanico potoškega župana Janeza Novaka. A. K. M&i IZ M A S I H OBČIM mM Samo pobožne želje niso dovolj Krajevna skupnost Šentlovrenc - Med najpomembnejšimi dosežki zadnjih let nova mrliška vežica • Zdaj na vrsti preplastitve krajevnih cest in dokončanje zadružnega doma ŠENTLOVRENC - Ob izteku starega leta so v krajevni skupnosti Šentlovrenc vendarle dočakali novo mrliško vežico. Predsednik sveta KS Šentlovrenc, 31-letni Rajko (»liha, je povedal, da sega idejna zamisel za gradnjo že v leto 1992, ko so se pričeli dogovarjati, Kje bi lahko stala prepotrebna zgradba. Z župnijskim uradom so sklenili dogovor, da odkupijo del zemljišča, na katerem so lani naposled le zgradili vežico, za katero so v vseh teh letih porabili okrog 18.600.000 tolarjev. Velika Loka 1,4 milijona tolarjev, saj bo služila tudi njihovim kraja- * V preteklih letih so posodobili vse krajevne ceste, takrat še s sa- moprispevkom, po 20 letih pa so S Set “Cenim ljudi, ki spravijo ideje v dejanja. Na sestankih KS sem zadovoljen, če se nekaj zmenimo. Če imaš samo pobožne želje, ne boš še nič naredil,” pravi samostojni podjetnik Gliha, doma z Velikega Vidma in delovodja v šent-lovrenški obrtni zadrugi Hrast, ki predseduje tej krajevni skupnosti šele eno leto. Gliha je povedal, da so eno največjih in najpomembnejših naložb te majhne krajevne skupnosti v zadnjih letih dejansko pričeli v letu 1994 z odkupom zemljišča, in pripravo potrebnih listin za gradnjo. V tem letu so pričeli nabavljati material za gradnjo. Naslednje leto so zgradili stavbo od temeljev do strehe, v letu 1996 pa so mrliško vežico pokrili. Naslednje leto so pričeli urejati notranjščino stavbe. Napeljali so elektriko, vodo, kupili okna in vrata ter končali omete. Predlani so ometali še zunanjost vežice. Najbolj živahno pa je bilo v vežici lani. kajti v vodstvu KS so se zatrdno odločili, da stavbo dokončajo in predajo svojemu namenu. Gliha meni, da so skušali kar največ postoriti z lastnimi močmi, da bi naložbo lažje speljali in pocenili, če jim je to uspelo, pa naj ocenijo drugi. V času gradnje mrliške vežice je Gliha že tretji predsednik sveta KS, kar po svoje zgovorno priča za kakšno “kalvarijo” je šlo, kot poimenuje Gliha dolgoletno gradnjo vežice. Ne pozabi se zahvaliti vsem, ki so pomagali pri gradnji, še posebej občini Trebnje za 10 milijonov tolarjev dotacije. Če ne bi letos dobili z občine 3 milijonov tolarjev, ne bi mogli končati vežice, za pomoč pa so po mnenju Glihe bolj zaslužne desne stranke oz. njihovi občinski svetniki teh iz KS Šentlovrenc, Veliki Gaber in Velika Loka. Za vežico je prispevala KS sc morali v KS Šentlovrenc lotiti preplastitve uničenega asfalta. Vsako leto naj bi preplastili asfalt vsaj skozi eno vas. Tako naj bi v letu 2000 preplastili 1100 m asfalta skozi Dolgo Njivo. V dveh ali treh letih naj bi dokončali zadružni dom v Šentlovrcncu, kjer bodo položili izolacijo in fasado ter zamenjali streho. nom, kajti skoraj celotno območje te KS spada k šentlovrenški fari. E R NAGRADE ZA OKRAŠEVANJE NOVOLETNE JELKE - Župan Ciril Pungartnik je izročil priznanja nastopajočim in šolam, ki so sodelovale na občinskem tekmovanju v okraševanju novoletne jelke. Na posnetku: župan izroča priznanje mirnskim lutkarjem, v ozadju se smeje ravnateljica OŠ Veliki Gaber Marija Mežnaršič, ki je dobila še nagrado za 1-. mesto, 2. mesto je osvojila OS Mirna, tretje pa podružnična šola Šentlovrenc. Posebno nagrado za okraševanje jelke je dobila podružnična šola Dolenja Nemška vas. OS Šentrupert, Mokronog, Trebnje in podružnični šoli Trebelno in Dobrnič pa so prejele tolažilne nagrade. (Foto: Studio Markelj) Tisočero balonov in dobrih želja Trebanjci nazdravili letu 2000 v mestnem parku ob kuhanem vinu in čaju - Tradicionalni koncert godbenikov in mažoretk - Zaključek Veselega decembra - Priznanja in nagrade za okraševanje jelk LUTKOVNA PREDSTAVA “TACA MACA” KASETA SLAVKA ŽNIDARŠIČA MOKRONOG - Pariška harmonika je naslov avdiokasete mokronoškega virtuo- za na harmoniki Slavka Žnidaršiča, ki je izšla na jesen njegovega življenja. Žnidaršič se je navezal in izuril v igranju na harmoniko v Franciji, del njegove duše pa odstirajo tudi plesni ritmi valčka, foxa, swinga in slowa na pričujoči kaseti. TREBNJE - V četrtek, 13. januarja, ob 17. uri bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane v trebanjskem kulturnem domu gostovalo z abonmajsko lutkovno predstavo letošnje Prešernove nagrajenke Svetlane Makarovič - “Taca maca”. TREBNJE - Krajanke in krajani mesta Trebnje so se 1. januarja 2000 ob pol enih zjutraj nazdravili novemu letu oh glasbi občinskega pihalnega orkestra kar v mestnem parku. Greli so se ob kuhanem vinu in toplem čaju, ki gaje delil gostilničar Janez Pavlin kot darilo trebanjske krajevne skupnosti vsem, ki so se zbrali. Svojo voščilnico ob vstopu v novo letuje zbranim izrekel tudi predsednik sveta krajevne skupnosti IVebnje Stane Sitar. Urica izrekanja dobrih želja znancem, prijateljem za novo letuje hitro minila kljub mrazu, kije vse dodobra prežel. kulturnih dejavnosti in T1C Trebnje, povezovala pa Zvonka Falk-ner, so se nastopajoči lutkarji OŠ Mirna predstavili z igrico Volk in sedem kozličkov, učenke OŠ Trebnje s sodobno Pepelko, učen- ci trebanjske glasbene šole in učenec OS Veliki Gaber Simon NOVOLETNI ZIVZAV MOKRONOG - Razne ustvarjalne delavnice, srečelov, čarodej in ansambel Čuki so v telovadnici mokronoške osnovne šole na novoletnem živžavu pričarali tako prijetno razpoloženje, da so otroci uživali in se še bolj razveselili dedka Mraza, ki je pozneje še posebej obiskal mokronoške predšolske otroke. Pevci mokronoške šole z gosti pa so s pesmijo povabili v leto 2(XX). DOBRNIŠKI “KUHARJI" - V podružnični šoli trebanjske “matice”, v Dobrniču so otroci oz. učenci in učitelji tako silno veseli obnovljenih in novih prostorov, da so se pripravljeni naučiti tudi peči slano pecivo, da bi z njim pogostili goste. (Foto: P Perc) Dobesedno do zadnjega kotička pa so napolnili trebanjsko športno dvorano obiskovalci tradicionalnega novoletnega koncerta trebanjskih godbenikov in mažoretk. V prijetno vzdušje so popeljali z glasbo člani mladinskega orkestra Trebnje pod vodstvom dirigenta prof. Igorja Teršarja. Starejše mažorekte, ki jih vodi mentorica Darja Korelec in delujejo v okviru orkestra, so se izkazale na raznih revijah, srečanjih in državnih tekmovanjih, kjer sta mažoreti Nina in Vanja v duo programu postali državni prvakinji, v skupinskem programu pa so se mažoretke dokazale v letu 1999 s 3. mestom na državnem prvenstvu. Številnemu občinstvu so se predstavile še mlajše mažorete, ki delujejo v okviru*trebanjske osnovne šole pod mentorstvom Ksenije Krese in Petre Kek. Koncertu, ki ga je povezovala Nina Šurbek, je dal prepoznaven pečat z izbrano glasbo občinski pihalni orkester Trebnje pod vodstvom Igorja Teršarja. Za prijeten glasbeni predah so poskrbeli tudi člani okteta Lipa iz Trebnjega, ki bodo imeli 15. januarja 2000 svoj celovečerni jubilejni koncert. Nastopajoči so bili počaščeni z navzočnostjo župana Cirila Pungartnika, samostojenga svetovalca za glasbo pri republiškem skladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti Vladimirja Brleka in skladatelja Vinka Štrucla, avtorja skladbe Gremo v kino, ki jo je zaigral trebanjski orkester ob spremljavi mladinskih pevskih zborov z osnovnih šol Mirna, Mokronog, IVebnje, Dolenja Nemška vas, Trebelno in Krmelj. Predsednik orkestra Daniel Metelko se je nastopajočim zahvalil za sodelovanje, med zadnjo skladbo koncerta pa je dirigent Teršar sprostil tisočere balone, ki so se usuli s stropa med nastopajoče in poslušalce s tisoči najlepših želja ob novem letu. Na zaključni prireditvi Veselega decembra 1999, ki so jo pripravili trebanjska občina, območna izpostava sklada ljubiteljskih Ceglar s “frajtonarico”. Dedek Mraz je izzval nekaj pesmi, dekleta KUD Ragle pa so s časom primernimi pesmimi prireditev sklenile. P. P. Minister Rop prisluhnil Jutranjki Ministrstvo za delo bo ponudilo pomoč pri ohranjanju in odpiranju produktivnih delovnih mest, pri vključevanju Jutranjke v razne projekte pa tudi pri kadrovski prenovi ŠPORTNIK LETA RADIA SEVNICA SEVNICA - Scvniški radio je ob zaključku preteklega leta pripravil akcijo Športnik leta 1999. Poslušalci so pisno in po telefonu glasovali za “naj” športnika, športnico, in ekipo iz sevniške občine. Športno uredništvo pa bo po strokovni plati tudi izbralo “naj športnika, športnico in ekipo. Športno-zabavna prireditev, na kateri bodo razglasili rezultate, bo v soboto, 8. januarja, ob 18. uri v športni dvorani v Sevnici. Nastopili bodo plesalci plesnega kluba Lukec iz Krškega, ra-deške mažoretke, ansambel Barnic band, sevniške gimna-stičarke in člani kluba borilnih veščin Ipon Rucanor iz Sevnice. M0KR0N0SKA REKREACIJA IN AEROBIKA MOKRONOG - Pod vodstvom Frančiške Kapus poteka vsak torek od 19. do 20.30 v mokrono-ški šoli ženska rekreacija. Tovrstno druženje, ki traja dobri dve desetletji, bodo spomladi popestrili še s plavanjem v Šmarjeških Toplicah in s planinskim pohodom. Vsak dan od 19. ure do 20.30 pa poteka v šolski telovadnici moška rekreacija pod vodstvom Jožeta Metelka. Ob ponedeljkih in četrtkih med 18. in 19. uro pa se lahko v mokronoški telovadnici pridružite tudi aerobiki pod vodstvom Suzane Kolenc. 315 KRVODAJALCEV V SEVNICI SEVNICA - Na dvodnevni krvodajalski akciji ob izteku starega leta, ki jo je v sevniški osnovni šoli Savo Kladnik pripravilo Območno združenje Rdečega križa Sevnica, so glede na praznični čas zabeležili kar dober odziv krvodajalcev. V sredo, 29. decembra, je prišlo na odvzem krvi 161, v četrtek, 30. decembra, pa 154 krvodajalcev. Vsem krvodajalcem se zahvaljujejo za solidarnost in human odnos do soljudi, zahvala pa velja tudi njihovim delodajalcem, ki so jim omogočili vsaj en prost dan za darovanje krvi. LJUBI JANA, SEVNICA - Na pobudo predsednika nadzornega sveta sevniške Jutranjke Franca Pipana je 28. decembra lani sevniški podžupan Andrej Štricelj organiziral sestanek na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve z ministrom Antonom Kopom in državno sekretarko v tem ministrstvu Zdenko Kovač glede pomoči pri prestrukturiranju sevniške Jutranjke. Sestanka v Ljubljani so se udeležili podžupan Štricelj, Franc Pipan in direktorica Jutranjke Zdenka Marčič. Po Štricljevih besedah so rezultati sestanka obetavni, saj je niinr-ster mag. Rop prisluhnil težavam in je “pripravljen takoj pristopiti k reševanju resnih težav v Jutranjki. Tako bo ministrstvo ponudilo pomoč pri kadrovski prenovi, odpiranju oziroma zadržanju produktivnih delovnih mest ter pomoč pri vključevanju v razne projekte, ki bi Jutranjki omogočili nadaljnji razvoj. Podžupan Štricelj je še povedal, da se bodo lotili reševanja problematike v luči pogovorov na ministrstvu za delo takoj po novem letu. Ministrstvo za delo je verjetno prisluhnilo Jutranjki tudi zato, ker bi morebitni stečaj te delniške družbe povzročil hude socialne pretrese ne le v sevniški, temveč tudi v brežiški in hrastniški občini, kjer ima Jutranjka svoje obrate. Nekdanja Industrija otroške konfekcije Jutranjke je v njenih “zlatih časih” direktorovanja enega od ustanoviteljev te tovarne, Karla Vehovarja, ko je “za med” prodajala svoje izdelke pretežno na jugoslovanskem tržišču, zaposlovala kar okrog 1500 delavcev in je bila največji proizvajalec otroške konfekcije v bivši Jugoslaviji. Ob prihodu direktorja Draga Milino-viča je bilo v Jutranjki še dobrih tisoč zaposlenih, ob izgubi trgov bivše Jugoslavije se je podjetje soočilo z velikimi težavami in se še odločneje preusmerilo na zahodna tržišča, kamor zdaj izvaža že manj kot 800-članski kolektiv več kot 90 odstotkov proizvodnje. “Jutranjka preprosto nima dovolj ustrezno izobraženih oz. strokovno podkovanih ljudi tako na področju trženja, dizajna kot tudi tehnologije. To je eden poglavitnih problemov. Še kako bo pomembna pomoč ministrstva pri izobraževanju delavcev, da lahko računamo na pomoč sklada dela, da ne bi delavci pristali v t.i. odprti brezposelnosti. Pri tem bomo izkoristili že pred leti odobrena sredstva za prestrukturiranje iz t.i. projekta 11. Direktorica Marčiče-va bo v povezavi z-državno sekretarko Kovačevo pri vključevanju Jutranjke tudi v razne projekte Slovenske razvojne družbe. Pripravljenost ministrstva, da prisluhne težavam Jutranjke, je pomembna tudi, ker gre za specifičen kolektiv, kjer so zaposlene pretežno ženske in matere,” je komentiral spodbudni obisk v Ljubljani predsednik nadzornega sveta Jutranjke Franc Pipan. p. PERC fh GOLOB TOLAŽI POSAVCE - Državni minister v ministrstvu za gospodarske dejavnosti dr. Robert Golob je na zadnji seji sveta pokrajine Posavje v starem letu v Sevnici (dogajala seje v poročni dvorani na sevniškem gradu, čeprav so jo za to priložnost preimenovali v konferenčno!) Posavcem obljubil, da spodnjesavsko verigo elektrarn vsekakor bodo gradili. Pozabil je le povedati, kdaj se bo to zgodilo. Morda je to prišepnil vsaj strokovni sodelavki sevniškega občinskega sveta Lidiji Božič med prigrizkom po seji. Vsekakor so brž staknili glave državni poslanec Branko Kelemina ter sosednja župana: krški Franci Bogovič in sevniški Kristijan Janc, da bi se domenili, kako narediti konec praznim tolažbam mladega gospodiča, ki izpuhitjo brž, ko prifrči v belo Ljubljano. (Foto: P P) Trebanjske iveri ] ŠE O KRAJEVNIH GLASILIH - Po oblikovalski, grafični! podobi od glasil oz. informatorjev krajevnih skupnosti, kot se pač različno imenujejo, izstopata Mokronajzar in Šentrupert. Pri Mokronajzarju, kije v štirih letih izšel 11-krat, zadnjič v decembru lani v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Trebnje, je prepoznavna sodobna oblikovalska nota Boru; j ta Dvornika poleg za tak medij kar razkošnih barvnih strani,! odlične naslovnice, zanimivih reportaž zapisov urednika Staneta; Pečka in posrečene “blic” fotoan- kete želja za novo tisočletje pri-; infor-t naša Mokronajzar obilo macij o defli sveta KS, društev in o knjižnem prvencu, zbornikuj mokronoške župnije. Za glasilo! KS Šentrupert z istim imenom je značilna preglcdnsot in sistema-; tičnost grafične, oblikovalske podobe, ki za arhitekta Ruperta Goleta pomeni tudi izziv, kako naj s to se poudari vsebino teht-1 nejših prispevkov. Praviloma izstopata prva in zadnja stran: prva resnobna, z aktualnim uvodnikom (kar ni lahko glasilu, ki izhaja štirikrat letno), zadnja pai Liske' z zanimivim branjem iz ljudsk skrinje. Zanimiva sta tudi intervjuja Jožeta Zupana s stoletnico, učiteljico Slavico Lunaček, in; tematski zapis urednice Zvonke Krištof o mlinih nekoč in danes. Zgledno za mnoge... PIANIST ZOLTAN - Profesor trebanjske glasbene šole Peteri Zoltan kljub svojini poklicnim obveznostim in željam po koncertiranju najde vedno čas za sodelovanje z mladimi na raznih prireditvah. Ob 700-letnici Šentjanža je pomagal pri izvedbi kulturnega programa tudi tam. Pri tem pa ostaja skromen in pravi profesionalec... (Foto: P. P.) Sevniški paberki BRAVO DAMJANA! - Novinarka Damjana Krošelj z Loga pri Boštanju, pred leti med študijem sodelavka otroškega uredništva nacionalnega radia, brežiške in še nekaterih lokalnih radijskih postaj, se lepo uveljavlja na najbolj priljubljenem in poslušanem radiu v tej državi - Valu 202. Kot občasna moderatorka nočnega programa na radiu Slovenija, je Damjana objavila odlično reportažo o slovenski vasi v Dja-kovici, po pogovoru z Danico Simšič in Juretom Pengovom pa je spraševala poslušalce o tem, kaj so dobrega storili drugim ali kaj je dobrega storil kdo zanje.. Damjana ima lepo lastnost, da zna sobesednika poslušati, mu ne skače v besedo in se ne dela preveč pametna, zato se ji sobesednik odpre kot dobra neprebrana knjiga. Poslušalka iz Radeč e hvalila radeškega župnika in krat predstavljajo tehnične novosti, od traktorja, kosilnice do nakladalne prikolice, še posebno po-zornost pa so namenili krmilki, na-Pravi za avtomatsko doziranje krmil v hlevih s privezi. Sledi še za-Pis o knjigovodstvu na kmetijah, Pravici do pavšalnega nadomestila. Podrobno pa predstavljajo tudi zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici. OBČNI ZBOR GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA TREBNJE ČATEŽ - Govedorejsko društvo Trebnje vabi v soboto, 8. januarja, ob 19. uri v gostilno Ravnikar na Čatežu na redni letni občni zbor. Po zboru bo večerja in družabno srečanje. jeseni 1996, ko so se v veliki tajnosti odločili za penino, načrtovali, dajo bodo začeli prodajati pred vstopom v leto 2000. Tudi zato je bilo povpraševanje po njej večje. Ne nazadnje pa gre za prvo penino v Beli krajini z vrhunsko kakovostjo, a tudi sicer se ob koncu leta prodaja vina v Vinski kleti zelo poveča. Tudi letos pripravljajo v Vinski kleti penino za prehod v tretje tisočletje, le da so tokrat belemu in modremu pinotu dodali še Sardone. Proti koncu leta bodo na trg poslali okrog 6.000 steklenic penine. Tone Pezdirc, vodja metliške Vinske kleti, pravi, daje bil lanski pridelek grozdja sicer manjši kot leto poprej, kakovost pa je bila odlična. “Sedaj lahko že z gotovostjo trdim, da bodo vina celo boljša kot leta 1997, ker je boljše kislinsko razmerje. Predvsem pa sem zadovoljen, ker je vrhunska metliška črnina odlična, a tudi kvaliteta belokranjca je vse boljša,” ne skriva zadovoljstva Pezdirc ter prizna, da so bili v prejšnjih letih pač prisiljeni dati v belokranjca grozdje, ki so jim ga pripeljali vsem mešano belo grozdje, kraljevina in nekaj laškega rizlinga. Sedaj je v belokranjcu skoraj polovica laškega rizlinga, 35 odst. kraljevine, ostalo pa so zeleni silvanec, beli pinot, Sardone, sovi-njon, renski rizling. Ker priprav- • Metliška Kmetijska zadruga je v svojih vinogradih v Vidošičih pustila za posebne trgatve sovi-njon. rumeni muškat in laški rizling. Sovii^jon, iz katerega so stisnili 650 litrov mošta, iz njega pa bodo donegovali izbor, so trgali sredi novembra. 1. decembra so trgali rumeni muškat, stisnili pa so 170 litrov mošta, kije imel 160 Oe. stopinj, donegovali pa bodo vino suhega jagodnega izbora, ki je prvo tovrstno vino v metliški Vinski kleti. 23. decembra so pri 15° pod ničlo potrgali še laški rizling za ledeno vino in stisnili 450 litrov mošta. ljajo zaščito belokranjca, se bo vino lanskega letnika že na prvi pogled razlikovalo od prejšnjih letnikov. Zamenjali so namreč etiketo, na kateri bo slika slikarja Maksima Gasparija. Tone Pezdirc Pezdirc pa opozarja, da bi morali spodbujati belokranjske vinogradnike, da bi sadili več portu-galke, ki v Sloveniji raste v glavnem le v Beli krajini, kjer zelo dobro uspeva. “Vendar je je premalo. Približno polovico portu-galke, ki jo pripeljejo v Vinsko klet, odberemo za mlado vino, ki jc naprodaj v začetku novembra. Čeprav bi portugalko-mlado vino lahko prodajali do konca januarja, smo ga letos prodali že sredi decembra in sicer v glavnem po Beli krajini in v Ljubljani,” pravi Pezdirc. M. BEZEK-JAKŠE fNOVOMESKE tržnice Sovlaganje države v zasebne gozdove Prvi ponedeljek v letošnjem ^ jetu je bilo na novomeški tržnici kar nekaj branjevk. Kljub pre-v hodu v novo leto in tisočletje so cene v glavnem ostale nespremenjene. Korenje in kolerabo je bilo mogoče dobiti po 200 do 250 tolarjev kilogram, krompir po 70, _ fižol po 300 do 500, česen po 500, ; čebulo v rešti po 250, zeljnate O spremembah in dopolnitvah odredbe o financiranju gozdove - Sistem, ki je pri nas v veljavi od leta 1994 - in sofinanciranju vlaganj v Izdaten dvig višine dnine Lani oktobra je bila dopolnjena odredba o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove, ki prinaša za lastnike gozdov nekatere pomembne spremembe. Zaradi javnih koristi so namreč lastniki pri gospodarjenju s svojimi gozdovi omejeni, država pa jim ne predpisuje le omejitev in pravil ravnanja v gozdovih, ampak jim tudi pomaga. Javne gozdarske službe pomagajo z brezplačnim svetovanjem, za opravljena - 20(1 v;;,,' P° dcla Stroške v gozdu pa so lastniki upravičeni tudi do subvencij in - KM«tX z2no 300 zeh' d,avfnC "Pr,*s,itve Ur (’laJ5a* V Aveniji je sistem subvencioniranih _ p uu, kisio zelje po 300, ztlj- vlaganj v gozdove v veljavi od leta 1994. glave za sarmo po 300, repo zelen 30 3(1 bolka .e pa 'n kilogram orehovic jedrc po 900 oje po 300, zelj , __J, jabc “ j?° 100, jabolčne krhlje nate glave po 100, olka po 80 a po 800 do 1.100 tolarjev kilogram. Na > yoljo je bilo tudi žganje, liter jc J stal 800 tolarjev, ter domača ajdo-. - va moka, za kilogram je bilo po-i tfebno odšteti 400 tolarjev. Merica majarona je stala 150 tolarjev. Do subvencije pa je lastnik upravičen, če so potrebna dela predvidena v programu vlaganj, ki ga vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. In katere so najpomembnejše novosti spremenjenega in dopolnjenega sistema subvencioniranj v zasebne up kmetijsko svetovanje Pravilna uporaba gnojevke Gnojevka ni odpadek iz živinorejskih kmetij, ampak polnovredno gnojilo, ki vsebuje veliko hranil za rastline. Z dodajanjem gnojevke pzboljšujemo rodovitnost tal in povečujemo količino organske snovi j' tleh. Gnojevka nam tudi nadomešča draga mineralna gnojila. Preko gnojevke se večina snovi, ki smo jih pridelali na kmetijskih 2emljiščih, jih pokrmili živini, zopet vrača v zemljo. Seveda gnojevke ne moremo polivati po kmetijskih površinah v ''sakent času in ob vsakem vremenu. Predpis, ki natančno določa, kako ahko uporabljamo gnojevko, je bil objavljen v Uradnem listu št. 68 v jetu 1996 v obliki uredbe. Ta uredba prepovedujc‘uporabo gnojevke jn gnojnice: na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novem-fa do 15. februarja; na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno °dejo, na velikih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, na zamrznjenih tleh ter na vodnih in stavbnih zemljiščih; na območjih varstvenega pasu za zajem vode, če presega skupni vnos dušika 50 kg na lahkih tleh in 80 kg na srednje težkih in težkih tleh; na gozdnih zemljiščih razen pri sajenju sadik; na območju vodnega zajetja in na razdalji 200 m od objekta za zajem vode. Gnojevka je zelo bogato gnojilo, saj živali izkoristijo le manjši del mineralov. V povprečju živali izločijo kar 95% kalija, 80-90% dušika, |!°0% fosforja in 80-95% kalcija glede na to, koliko teh snovi užijejo s !nrano. Kalij in fosfor iz gnojevke izkoristijo rastline enako dobro kot p mineralnih gnojil. Dušik se izkorišča zelo različno. Da preprečimo |zgubo dušika v zrak, moramo gnojevko na tleh čimprej zadelati v tla. I J? je lažje na njivah, medtem ko so za to na travinju potrebne posebne iCisterne, ki gnojevko pod pritiskom zadelajo v zemljo. Velike količine gnojevke (če na kmetiji redimo preveč živali na ektar kmetijske zemlje) lahko kvarno vpliva na travinje. Travna ruša !sc slabša in pojavijo se pleveli. Prevelika količina gnojevke na njivah 5labo vpliva na strukturo zemlje in slabša rodovitnost tal, posebno še ve ne zaoravamo zadostne količine slame. Vlogo hlevskega gnoja ahko nadomesti gnojevka le, če poleg nje zaorjemo večje količine s|arne ali koruznice in če upoštevamo njivski kolobar. Pri nestrokovni uporabi gnojevke lahko onesnažimo krmo, Površinske vode in podtalnico, zaplevelimo travinje, kulturnim rast-"nam pa povzročimo šok in ožige. Nitrati, ki nastajajo zaradi časovno Nepravilne uporabe, se lahko kopičijo v rastlini ali v zemlji in se spirajo v vodotoke. Oboje je škodljivo za ljudi. Gnojevko moramo uporabljati v skladu z predpisi, ker nam sicer grozijo kazni. Ob nepravilni uporabi si delamo škodo, ker izgubljamo hranila za rastline, ^osebno veliko škodo pa lahko povzročimo vodotokom in podtalni-C| s polivanjem gnojevke v zimskem obdobju po z vodo nasičeni, zamrznjeni ali s snegom pokriti zemlji. STANE BEVC, dipl. inž. kmet. gozdove? Med najpomembnejšimi spremembami je gotovo izdaten dvig višine dnine, kije podlaga za izračun subvencije. Ta odslej znaša 12.600 tolarjev na dan in je kar za 37 odst. višja kot leto poprej, dejstvo pa je, da je bila nespremenjena že od leta 1995. Višja dnina naj bi spodbudila, da bi bili lastniki gozdov bolj pripravljeni delati v svojem gozdu. Spremenjena odredba prinaša tudi nekatere vsebinske spremembe, tako je v sistem sofinanciranja vključena nega drogovnjaka ali t.i. drugo redčenje. Država pri teh delih krije 20 odst. stroškov, vendar ne več kot 50 tisoč tolarjev na hektar. S tem naj bi lastnike gozdov spodbudili k temu pomembnemu gozdnogojitvenemu ukrepu, ki so ga doslej zaradi ekonomskih razlogov povečini zanemarjali. V sofinanciranje so vključena tudi dela, ki pomenijo učinkovitejše vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali, od sajenja plodonosnega drevja, ki je pomembno za prehranjevanje živali, do postavljanja gnezdnic in njihovo vzdrževanje ter osnovanja prasišč. Delež sofinanciranja pri teh delih je tja do 90 odst., razen pri osnovanju prasišč, kjer znaša največ 50 odst. DVE TRGATVI ZA LEDENO VINO BREŽICE - Podjetje Vino Brežice je v četrtek, 23. decembra, v Drenovcu na Bi-.zeljskem trgalo pri minus 14° Celzija grozdje sorte laški rizling. Dan pozneje so Vi-novi trgači na Riglu v Pišecah potrgali modro frankinjo. Glede na vremenske razmere ob trgatvi brežiško vinarsko podjetje pričakuje, da bo pridobilo iz obeh omenjenih sort dobro ledeno vino. Vino Brežice je v dneh pred božičnimi in novoletnimi prazniki napolnilo na posodobljeni opremi več kot 100.000 steklenic penečih vin po tankovski in klasični metodi. Po novem tudi ni več omejitev pri upravičenosti do subvencij, saj so pravico do subvencij doslej imeli le lastniki gozdov, ki so imeli do 100 ha lesnoproizvodnih gozdov, poslej pa bodo do subvencij upravičeni tudi lastniki, ki imajo od 100 do 500 ha gozdov, le da bodo ti prejeli do 75 odst. izračunane subvencije, lastniki z nad 500 ha gozdov pa 50 odst. izračunane subvencije. J. D. O PRAVILNEM KRMLJENJU KRAV MOLZNIC TREBNJE - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba in Govedorejsko društvo vabita v petek, 7. januarja, ob 10. uri v veliko predavalnico CIK-a Trebnje na predavanje inž. Marjana Martinčiča in inž. Matije Misa iz Emone krmil, o pravilnem krmljenju krav molznic. Bogdan Kancler pa bo predstavil različne tipe ležišč v prostih in vezanih rejah. V torek, 11. januarja, ob 10. uri bonaCIK-u predavala mag. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete v Ljubljani o tem, kaj nam povedo rezultati analiz mleka. Po predavanju bo inž. Jože Novak predstavil proizvodni program Inntaler. MLADI ORNITOLOGI Letošnjega že 5. srečanja mladih ornitologov smo se udeležili tudi učenci OŠ Šmarjeta. Letos smo predstavili tri raziskovalne naloge, ki so obravnavale ptice v našem naravnem okolju. Katarina, Jure in Dejan so predstavili nalogo z naslovom Veliki kormoran na Krki. Bila je visoko ocenjena. Alnta in Sabina sta predstavili nalogo bela štorklja. Letos je iz gnezd zletelo 39 mladičev, kar je rekord in pohvala, da se naše okolje do te lepe ptice obnaša prijazno. Naloga je bila lepo dokumentirana in je prava škoda, da je ne moremo še kje predstaviti. Jaz, Helena, in Miha sva predstavila zanimivo nalogo o ogroženosti ptic. Raziskovali smo nevarnost velikih šip na oknih stavb v Novem mestu. V enem letu se je ubilo šest ptic. Naloga je bila slikovno bogato opremljena in je prejela najvišjo oceno in tem prvo mesto in nagrado - obisk ornitološkega centra Isolo v Italiji. HELENA RANGUS, MIHA ŽGAJNAR, 4. b OŠ Šmarjeta N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Kakovost ima prednost Vinska trta, Noetova rožica, vinograd, Noetov vrt - to so sporočila, ki pričajo o daljni tradiciji vina, saj so dokaz, da so vino pridelovali 6000 let pred Kristusom. V svetem pismu piše, da je Bog ustvaril vinsko trto človeku v veselje. Vinogradnik pa se je tako navezal na to sveto rastlino, da jo obdeluje ne samo zaradi kruha, ki mu ga daje, temveč tudi iz veselja, ki ga občuti ob lepi, zdravi trti bodisi pozimi, ko jo obreže, ali ob trgatvi, ki mu je najlepše opravilo, pravi praznik. Čeprav je s trto in žlahtno vinsko kapljo veliko veselja, pa ne gre brež “pelina”. Naša generacija sicer ni doživljala propadanja vinogradov zaradi trtne uši, vendar se vinogradnik ob vsaki cepljenki spomni na to nakdanjo katastrofo. Bodimo optimisti in upajmo, da se kaj tako hudega trti ne bo nikoli več zgodilo. Zgodovina nas uči, da imamo v vinski trti kmetijsko kulturo, ki bo dajala tudi v bodoče kruh in zagotavljala veselje umnim vinogradnikom. Umen vinogradnik pa je tisti, ki dolgoročno načrtuje. Trenutno so za vinogradnika zopet težki časi, ne pa brezizgledni. V pogovoru s posamezniki ugotavljam, da mnogi točno vedo, kako naprej, nekateri pa so obupani. Pred desetimi in več leti je veljalo, da je treba predvsem veliko pridelati. Danes je že zc/o malo takih pivcev, ki jim je vseeno, kaj pijejo, jutri pa bo vse več takih, ki bodo zahtevali predvsem kakovost. Kupci vina na kmetijah se ne pogajajo za ceno vina, radi plačajo, če je le kakovost dobra. Vinogradniki se že veselijo dnevov, ko bodo šli obrezovat trto. Spominjam se pregovora, ki so ga od nekdaj ponavljali vinogradniki ob rezi trte: “Trta na Škarjah rodi!” Torej tisti, ki še nimate lastne vizije, ne pozabite ob rezi trte, da se bo dobro prodajalo le sladko grozdje in odlično vino! Imamo pa različne lege, različne sorte, različne gojitvene oblike trte in vso to različnost je potrebno upoštevati pri obdelavi vinograda. V razumevanju vseh naštetetih dejavnikov je mojstrstvo vinogradnika! Poleg visoko kakovostnega vina pa seveda potrebujemo tudi vina namizne kakovosti, za vsakodnevno porabo. Na vseh legah je nemogoče pridelati grozdje za vrhunsko kakovost vina. Zato bi bilo škoda bi bilo pridelovati velike količine namiznega grozdja na najboljših legah. Prihajajo tudi časi, ko se bo zmanjšalo število vinogradnikov, ki bodo nastopali s svojim vinom na trgu. Tudi zadružne kleti in posamezni podjetniki, ki bodo kupovali grozdje, se morajo že sedaj pogovarjati za jesenski odkup grozdja. Na vinskem trgu se bo obdržal tisti vinar, ki bo imel znano ponudbo vin dolgoročno. Samo domače grozdje, iz vinorodnega okoliša, kjer je zadruga, je zanimivo grozdje. Zato ne čakajmo jeseni! Obe strani potrebujeta socialno in cko/iom*lco varnost. Prepričan sem, da bo čez 10 let 80 % vinogradnikov vedelo že v januarju, za koga pridelujejo grozdje. Dr. JULIJ NEMANIČ NOVA ŠTEVILKA REVIJE O KONJIH LJUBLJANA - V letošnji prvi številki Revije o konjih lahko preberete sestavek o folii - hol-štajnski plemenski kobili, potem intervju s predsednikom največjega slovenskega kasaškega kluba Ljutomer Jankom Slavičem, zanimiv prispevek o ureditvi jasli v konjskem hlevu, na strani, kjer ima besedo veterinar, pa prispevek o koliki. Za mnoge bo zanimiv še zapis o izkazovanju prijateljstva, pripadnosti in ljubezni med konji. 4. ŠTEVILKA DROBNICE SLOVENJ GRADEC - V tokratni številki Drobnice sta doc. dr. Polona Juntes in prof. dr. Milan Pogačnik z Veterinarske fakultete v Ljubljani pripravila sestavek o bolezni maedi - visna pri ovcah in virusnem encefalitisu koz, doc. dr. Kosec pa piše o umetnem osemenjevanju ovac. V reviji boste našli tudi reportaži s strokovnih ekskurzij rejcev drobnice na Nizozemsko in na Češko ter s tečaja striženja ovac v Knežji Lipi pri Kočevju. helena mrzlikar gospodinjski kotiček Okusne jedi s porom Por je bil priljubljena zelenjava že starim Egipčanom. Kasneje ga je visoko cenil rimski cesar Neron in ga užival v velikih količinah zaradi lepšega glasu. Por se je počasi širil po Evropi. V Anglijo so ga prinesli Rimljani in postal je valižanski emblem. Simbolizira tudi zmago in zaščito pred ranami. Pri nas ga precej gojimo in ga uporabljamo kot svežo zelenjavo in posušenega skupaj z začimbami. Jeseni porova stebla visoko zagrnemo z zemljo in pokrijemo s smrekovimi vejami, ki ščitijo pred mrazom in snegom. Tudi zamrznemo ga brez predhodnega blanširanja. S svojo prijetno aromo dopolni okus zelenjavnim juham, rižotam in mesnim omakam. Za pripravo ZLOŽENKE S POROM IN KROMPIRJEM za 4 osebe potrebujemo 600 g pora, 600 g krompirja, 500 g skute, 8 žlic olja, 2 dl mleka, 4 jajca, 20 g moke, poper, sol in 20 dag sira. Por operemo pod tekočo vodo, narežemo na koščke in dušimo na olju v pokriti posodi, da se zmehča. Krompir skuhamo v oblicah, ga olupimo in narežemo na rezine. V namazan pekač polagamo izmenoma plast pora in plast krompirja. Po vsaki plasti potresemo skuto in prelijemo z mešanico ostalih sestavin. Zloženko pečemo 40 minut pri 200° C. Za prilogo so primerni POROVI ZVITKI; za 4 osebe potrebujemo 4 debela porova stebla, 8 rezin šunke, 1 žlico margarine, 15 dag moke, muškatov orešek, 2 žlici smetane, 15 dag ementalca in sol. Por temeljito očistimo, steblo prerežemo na dva dela in ga v vreli vodi kuhamo 10 minut. Zmehčan in ohlajen por zavijemo v šunkine rezine. V posodi zmehčamo margarino, ji dodamo moko in zalijemo z vročo vodo ali juho. Med vrenjem omaki dodamo dišave, smetano in sir. Porove zvitke položimo v pomaščen pekač, jih prelijemo z omako in pečemo 30 minut pri 200° C. Por lahko pripravimo tudi v solati na več načinov, kot je KUHAN POR S KISLIMI KUMARICAMI. Potrebujemo 8 porov, 4 kisle kumarice, 1 rdečo papriko, 15 dag ovčjega mehkega sira, 2 žlici olja, kis, poper, peteršilj in sol. Očiščene pore skuhamo, narežemo na kolobarje in dodamo sesekljane kumarice, narezan sir, papriko in ostale sestavine ter rahlo premešamo. Namesto sira lahko dodamo v trdo kuhano jajce in namesto navadnega olja bučno olje. Surov por pa s svojo hranilno vrednostjo obogati krompirjevo in fižolovo solato. V eter ne samo z zabavo Studio D l novim odgovornim urednikom Rastkom Božičem - Več pozornosti namenjene kulturi Lepo ni nujno tudi drago Nova prodajna galerija v Novem mestu - Grafike, unikatna keramika in drugi drobni estetski izdelki NOVO MESTO - Studio D je sredi lanskega decembra dopolnil dvanajst let delovanja kot prvi dolenjski in belokranjski radio. Občine ustanoviteljice so ga zasnovale kot javno glasilo informativno-zabavnega značaja. Rastko Božič, ki je v radiu že od samega začetka glasbeni urednik, od lanskega septembra pa je tudi v. d. odgovornega urednika, meni, da je Studio D upravičil in potrdil svoje poslanstvo. Ob številnih radijskih postajah, ki so nastale na tem območju, je ostal pravzaprav edini radio informativnega značaja, ostali so krenili po izrazito komercialnih poteh. “Naša usmeritev v informa-tivnost je jasno razvidna v programski shemi, kjer je kar 40 odstotkov govornih oddaj. Ko sem prevzel vodenje uredništva, sem se zavezal, da ohranim takšno shemo in informativnost še okrepim,” pravi Rastko Božič, ki se zaveda, da dober radio ni samo glasba in ekonomska propaganda. Verjame, da je pravi namen radia obveščanje in šele potem ali ob tem sta na vrsti razvedrilo in zabava, ki pa morata biti na dostojni ravni in ne smeta streči najnižjim okusom. “Uvedli smo nekaj novih oddaj, kot sta denimo oddaja o planinstvu in odmevna Županova torta, v kateri gostimo župane desetih občin našega območja. Precej poudarka smo dali tudi kulturi, saj imamo posebne oddaje o filmu, kulturni pregled, predstavljanje domačih knjižnih novosti, pogovore z ustvarjalci in podobno. Radi bi naredili še več za obveščanje o kulturnem dogajanju, vendar nas kulturne organizacije in organizatorji različnih Večer ob svečah v krškem kulturnem domu - Slovo od starega leta z domačimi pesniki in glasbeniki KRŠKO - Z romantično zasanjano melodijo o silvestrskem poljubu so s prižganimi svečami in iskrečimi se paličicami v rokah pevke zbora Švit s solistom Jankom Bizjakom zaključile prijeten literarno-glasbeni večer, ki ga je za konec leta v sredo, 29. decembra, zvečer pripravila v avli kulturnega doma Zveza kulturnih organizacij Krško. To je bila deveta v nizu najrazličnejših prireditev, s katerimi so se Krčani poslovili od starega leta in nazdravili novemu, med vsemi pa je bila najbrž ubrana najbolj kulturno in komorno. Verzi domačih besednih ustvarjalcev, ki so ali sami brali svoje pesmi ali pa so jim jih prebrali drugi, so se povezovali z verzi drugih pesnikov, pesniška sporočila pa je v prijeten večerni šopek povezala glasba. Za glasbene predahe med recitacijami so poskrbeli pianist Janko Avsenak, kitarist Milan Amer-šek, saksofonist Lovro Ravbar ob klavirski spremljavi Line Ravbar in pevka Stanka Macur, ki je zapela več lastnih izvirnih uglasbitev pesniških verzov, eno pesem skupaj s hčerko Sanjo. Kar številno občinstvo je slišalo izbrane pesmi Vide Kuselj, Aste Malavašič, Line Ravbar, Barbare Pungerčič, Tamare Vonta, Ane Rostohar,Tatjane Lapuh in Maje Divjak Malavašič, za popotnico v leto 2000 pa so slišali še nekaj misli Vide Kuselj in Barbare Pungerčič. MiM PESTER VEČER - Za prijeten večer so poskrbeli Kamniški koledniki (desno) ter (levo) Tone Jakše in Tone Pust, ki sta predstavila svoji naj novejši knjigi. (Foto: L. M.) Veselo na tepežni dan Prisren kulturni veer v Mirni Pei - Navdušili Kamniški koledniki - Predstavitev knjig T. Pusta in T. Jakšeta MIRNA PEČ - Presenetljivo veliko Mirnopeanov se je v torek, 27. decembra, odzvalo vabilu domaega kulturnega društva in prišlo zveer v gostišč Novljan na božino - novoletni kulturni veer. Gotovo jim ni bilo žal, saj so po zaslugi marljivih organizatorjev - predvsem Lojzke Krevs in Vide Progar - preživeli prijetne urice, namenjene petju, lepi besedi in obujanju spominov. Osrednji gostje veera, ki ga je povezoval Rudi Skof, so bili mednarodno znani Kamniški koledniki - baritonist Janez Majcenovi, basist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik, ki so s prepevanjem starih božinih in domoljubnih pesmi resnino znali ogreti polno dvorano gostiša Novljan, da jim je marsikdo rad pritegnil. Prav gostje so si z zanimanjem ogledali prikaz Gorenjcem žal neznanega obiaja na tepežni dan -otroci so s palicami tepeškali vse po vrsti, celo svoje starše, lovili so poseben obredni kruh poprtnik, in še posebej zanimivo je bilo, ko sta se zanj “borila” mirnopeški župan Zvone Lah in poslanec v DZ RS Janez Mežan. Mirnopeški kulturniki so pripravili še božino - novoletni recital, k prijetnemu vzdušju pa so s pesmijo o ajdovem kruhu pripomogli tudi lani mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Marije Parkelj. Nekateri obiskovalci so radi povedali, kako so doživljali te stare obiaje, ki žal izginjajo iz naše družbe. Drugi del veera je bil poleg glasbe namenjem predstavitvi dveh knjig, ki vsaka na svoj nain opisujeta zgodovino tega stoletja: Da bi sc jih spominjali domaina Toneta Pusta in Iz takih korenin Toneta Jakšeta. G. Pust je o svoji tretji knjigi o zgodovini mirnopeške župnije dejal, da je njen prvenstveni namen na kratko predstaviti vse farane, ki so morali v drugi svetovni vojni umreti nasilne smrti, predvsem pa naj nas delo opominja, da se kaj takega ne bi nikoli ve zgodilo. Tone Jakše je med reportažnimi prispevki, ki v njegovih treh knjigah (še Dolenjski obrazi in Naše korenine) govorijo o življenjskih zgodbah starih ljudi s podroja širše Dolenjske, izpostavil predvsem tiste, ki prihajajo iz mirnopeške doline. Kar nekaj jih je in posebej zanimivo je bilo v živo prisluhniti delku posnetega pogovora na magnetofonskem traku z že eno od pokojnih “korenin”, s Francem Krevsom iz Biške vasi. L. MURN PESNIKI IN PEVCI NOVO MESTO - V velikem šotoru na Glavnem trgu je bila v vrsti zgolj zabavnih prireditev v predprazničnih in prazničnih dneh tudi kulturna prireditev. V sredo, 29. decembra, so se predstavili pevski zbori iz novomeške občine in člani novomeškega Literarnega kluba Dragotina Ketteja. tovljeno kakovostjo, vendar po ceni zelo različne. V pestri izbiri je mogoče najti za manjše darilo primerno unikatno keramiko za tisoč tolarjev in manj, mogoče pa je kupiti, denimo, tudi sliko za več kot sto tisoč tolarjev. Kičastih predmetov v galeriji ni in ne bo, kot zagotavljata lastnici, saj je njuno osnovno vodilo, naj galerijo Avalon odlikujeta kakovost in preverljivo avtorstvo izdelkov. Lastnici tudi pravita, da jima izkušenj ne manjka, čeprav je to prva galerija, ki jo vodita. Obe sta že več let navdušeni zbirateljici, osebno poznata vrsto likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije, še posebej blizu pa jima je krog ustvarjalcev iz Grožnja-na, istrske vasice, kjer prebiva in ustvarja več likovnih umetnikov. Njihovi izdelki tako prihajajo v novomeško galerijo brez posrednikov, kar zagotavlja tako nesporno avtorstvo kot tudi primerno ceno. Ob umetniških izdelkih so v galeriji naprodaj tudi estetske voščilnice, posterji z reprodukcijami svetovnih umetnin, poskrbijo pa tudi za okvirjanje. Ta čas je v galeriji Avalon na ogled prodajna razstava grafik in drugih likovnih del Karla Zelenka in članov njegove družine. V načrtu pa so še druge občasne razstave, komorni literarni večeri in srečanja z ustvarjalci. MiM prireditev ne obveščajo redno.” Informativna usmerjenost radia zahteva ustrezno kadrovsko zasedbo. V Studiu D je osem redno zaposlenih delavcev (trije novinarji, trije tržniki, tehnik, direktor, računovodja in odgovorni urednik), veliko pa je honorarnih sodelavcev, ki nosijo precejšen del bremena na svojih plečih. Ni odveč pripomniti, da se je v Studiu D prekalil prenekateri radijski napovedovalec, tehnik ali voditelj oddaj, ki zdaj dela pri drugih radijskih hišah. “Upam, da bo Studio D še naprej verodostojen glas Dolenjske in Bele krajine. Več let že sodelujemo z radiom Slovenski poslovni kanal, ki prek oddajnika na Krvavcu prenaša del našega programa v širše območje Sloveniji, kar pomeni, da gre glas o Dolenjski in Beli krajini tudi v širši slovenski porstor,” pravi Rastko Božič. MiM Stihi in glasba ob svečah NOVO MESTO - Ob kar precejšnjem številu stalnih in občasnih likovnih razstaviščih sta bili v Novem mestu kupcem umetniških izdelkov na voljo le dve prodajni galeriji: Gospodična v Blagovnem transportnem centru in galerija Kralj v starem mestnem jedru. Sredi lanskega decembra se jima je pridružila še ena: v stavbnem kompleksu na Novem trgu deluje prodajna galerija Avalon. Irena Fridl in njena sestra Jadranka sta jo zasnovali kot dopolnilo zdajšnji tovrstni ponudbi v Novem mestu. V prijet-pem manjšem prostoru ob Corning centru si ljubitelji likovne umetnosti in izdelkov umetnostne obrti lahko izbirajo izvirne slike, grafike, keramične in druge unikatne izdelke z zago- GALER1STKI - Irena Fridl (na sliki desno) s sestro Jadranko v novi galeriji Avalon. Rastko Božič, v. d. odgovornega urednika Studia D. Zaokroženih tisoč Nova Doklova knjižica Pozdravljen, smeh NOVO MESTO - Upokojeni novinar Slavko Dokl je izpolnil obljubo, ko je ob izdaji prvih knjižic z izborom anekdot in prigod dolenjskih ljudi napovedal, da bo število vseh natisnjenih anekdot doseglo tisoč. S šesto knjigo, ki nosi naslov POZDRAVLJEN, SMEH in je konec lanskega leta izšla pri založbi Erro iz Novega mesta, se je število humornih drobcev o znanih in manj znanih Dolenjcih preteklih in sedanjih časov zares zaokrožilo na cel tisoč. Pravzaprav bi morali zapisati, da je izšla sedma knjiga, saj med šesterico po svoji vsebini sodi tudi knjižica o dolenjskih posebnežih KORL, KOLIKO JE URA?, ki je prav tako izšla proti koncu lanskega leta. Knjižica prinaša več kot 190 novih anekdot in humornih prigod, opremljenih s črno-belimi izvirnimi ilustracijami Bogdana Breznika. Njihovi akterji so že stari znanci iz prejšnjih knjižic, med njimi pa je tudi kakšno novo ime. Kot velja za druge Doklove knjižice, tudi v tej prigode niso razvrščene ne po osebah ne kronološko ali po krajih, ampak se vrste brez prepoznavnega reda ena za drugo, namenjene pač zgolj prijetnemu branju in razvedrilu. Osnovni namen je s tem dosežen. Dokl za opravljeno delo vsekakor zasluži pohvalo oziroma zasluži, kot piše v uvodni besedi humorist Evgen Jurič, “da bi mu ploskali. Kajti: DOKLer bo DOKL, se bomo smejali njegovim knjigam”. Vendar pa se ob izidu tudi te knjižice vseeno zastavlja vprašanje, zakaj ni vse anekdotsko gradivo, ki gaje Dokl doslej zbral in natisnil, bolje in pregledneje urejeno, zakaj ponovno niso navedeni informatorji, zakaj ni seznama omenjenih oseb ipd. Skratka, da ni vsega tistega, kar bi dalo piko na i zanimivemu in dragocenemu Doklovemu prispevku. M. MARKELJ MOGOČNOST ORKESTRA IN TOPLINA GLASU - Sopranistka Marjetka Podgoršek Horžen in mezzosopranistka Mojca Saje sta popestrili koncert Krkinih pihalcev s toplino in lepoto človeškega glasu. Znamenito Sveto noč sta zapeli v duetu. Bogato glasbeno novoletno darilo Tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča v športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu s pevkama in plesalci NOVO MESTO - I)a imamu v Novem mestu oziroma Straži zares izvrsten pihalni orkester, so se številni ljubitelji glasbe lahko na svoja ušesa prepričali v torek, 28. decembra, zvečer v športni dvorani Leona Štuklja, Kjer je pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta pripravil tradicionalni in zelo dobro obiskan novoletni koncert. Na sporedu je bilo več zahtevnih skladb, kot je denimo David Ste-phena Melilla, za katerega pravijo, daje za pihalni orkester enako zahtevna skladba, kot so Beethovnove simfonije za simfonični orkester. Ob sodobnih skladbah Jamesa Barnesa, Johna Williamsa in Anderssona Ulvaensa je orkester izvedel tudi za uho lahkotnejše skladbe Johanna Straussa, Giuseppeja Verdija, Counta Basiea in C. M. Schoenberga ter izbor južnoameriških tradicionalnih melodij. Kot solistki sta posamič in skupaj nastopili sopranistka Marjetka Podgoršek Horžen in Mojca Saje, južnoameriške in zaključni Straussovi skladbi pa so obogatili z nastopom plesalci Plesnega centra Dolenjske. Prireditev, ki je trajala dobro poltretjo uro, je povezovala Jerica Pezdič, v imenu gostitelja in pokrovitelja koncerta, Mestne občine Novo mesto, pa je številno občinstvo pozdravil in mu zaželel srečno novo leto podžupan Boris Dular. Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže si je pod vodstvom Mira Sajeta, ko je ta pred šestimi leti prevzel Straško godbo, zadal ambiciozne cilje, med katerimi so na prvem mestu kakovostna rast, kadrovsko izpopolnjevanje in mednarodno uveljavljanje. Vse zastavljeno več kot sedemdeset-članski orkester uspešno uresničuje, kakovostno raste, kadrovsko je vse močnejši z dobrimi glasbeniki, v mednarodnih tekmovalnih arenah pa iz leta v leto sega po najvišjih mestih. Lani je tako dosegel doslej največji uspeh v svojem več kot štiridesetletnem delovanju in sploh največji uspeh, kar jih beležijo dolenjski pihalni orkestri. Na 5. mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v ita- VURBERK 2000 VURBERK - Turistično društvo Vurberk razpisuje natečaj za 9. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Vurberk 2000 vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko in petjem. Na festivalu, ki bo junija, lahko sodelujejo ansambli iz Slovenije in zamejstva s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. Poslati jih je treba z vsemi potrebnimi podatki o ansamblu in avtorjih na kaseti, lahko pa pošljete tudi notne zapise v treh izvodih na naslov: TD VurbtnJc, 2241 Spodnji Duplek, Vurberk 45, s pripisom ZA FESTIVAL. Rok za prijave je 25. februar. lijanskem mestu Riva del Garda, kjer se vsako leto zbere cvet evropskih nepoklicnih pihalnih orkestrov, je osvojil tri nagrade zlati rog, in sicer za absolutno prvo mesto med 40 nastopajočimi orkestri, za prvo mesto v umetniški skupini in za najbolje izvedeno obvezno skladbo na tekmovanju, dirigent Miro Saje pa je bil ponovno izbran za najboljšega izmed vseh sodelujočih dirigentov. MiM JETNIK DRUGE AVENIJE NOVO MESTO - V ponedeljek, 10. januarja, bo ob 19.30 v Domu kulture gledališka predstava Neila Simona Jetnik druge avenije v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice za abonma A in izven, v torek, 11. januarja, ob isti uri pa za abonma B in izven. POTUJOČA KNJIŽNICA MIRUJE NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca obvešča vse uporabnike potujoče knjižnice, da v mesecu januarju bibliobus ne bo obiskoval izposojevališč. V tem času si lahko uporabniki z izkaznico potujoče knjižnice izposojajo in vračajo knjige na katerem koli oddelku Knjižnice Mirana Jarca. UGLASBENA POEZIJA - Stanka Macur je s hčerko Sanjo zapela uglasbeno pesem Ptičja hišica Aste Malavašič. Na sliki ob njima je Janko Avsenak. ALKOTEST JE POKAZAL PREVEČ NOVO MESTO - Policisti so 3. januarja med kontrolo prometa na Ljubljanski cesti v Novem mestu ustavili 40-letnega voznika osebnega avta B. B., ki mu je alkotest v izdihanem zraku pokazal 2,19 promila alkohola. Naslednji dan pa so na Seidlovi cesti v Novem mestu z alkotestom preizkusili še 60-let-nega G. B. iz Novega mesta -pokazal je 1,32 promila alkohola. Obema so policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje in prepovcdalf nadaljnjo vožnjo, toda ker tega nista upoštevala, so ju ob ponovnem srečanju pridržali. Zagovarjati se bosta morala pred sodnikom za prekrške. Ribniški policisti dobili nove prostore Sodobno opremljeno novo policijsko postajo v Ribnici je odprl minister za notranje zadeve Borut Suklje - Pridobitev pomembna tudi za izvajanje šengenskega sporazuma RIBNICA - Po 36 letih domovanja v utesnjenih prostorih policijske postaje na Škrabčevem trgu so se ribniški policisti v zadnjih dneh pred iztekom minulega leta preselili v nove prostore na Gorenjski cesti. Sodobno opremljeno stavbo, na kateri bodo ureditvena dela v celoti zaključili v letošnjem letu z namestitvijo zunanjega video nadzora, je ob navzočnosti generalnega direktorja policije Andreja Podvršiča, vodje policijske uprave Ljubljana Branka Slaka in drugih prejšnji torek svečano odprl minister za notranje zadeve Borut Suklje. dežurni poročajo UDARJAL PO AVTU - 29. decembra jc 44-letni S. F. iz okolice bebnjega zvečer na Selih pri Šum-berku na parkirnem prostoru pred gostinskim lokalom z lesenim kolom večkrat udaril po pokrovu motorja in maski osebnega avta znamke BMW, last Š. O. Škoda znaša 200 tisoč tolarjev. ZASEG PIŠTOLE - Policist je pri mejni kontroli na MMP Obrežje v avtu Ljubljančana A. K. 1. januarja našel pištolo kal. 9 mm in sedem pripadajočih nabojev. Sledi predlog pri sodniku za prekrške. NI IMEL DELOVNEGA DOVOLJENJA - 40-letni bosanski državljan M. S. se je 2. januarja pri mejni kontroli na Obrežju izkazal s ponarejenim italijanskim delovnim dovoljenjem. Bil je zavrnjen v Hrvaško, zoper njega je podana kazenska ovadba. VINO BO IMEL V CISTERNI - 35-letni M. S. iz okolice Podbočja pri Krškem je 1. januarja zvečer izpred vhoda Mini marketa v Bušeči vasi ukradel 35-litrsko cisterno za vino in s tem lastnico oškodoval za skoraj devet tisoč tolarjev. Sledi kazenska ovadba. VLOMIL IN KRADEL - V nenaseljeno stanovanjsko hišo v Križah pri Brežicah je neznanec vlomil in odnesel kar nekaj predmetov v vrednosti okrog 60 tisoč tolarjev: lakscrico Stihi, orodje in drobno gospodinjsko opremo. PUŠKA IN NABOJI - 2. januarja popoldne je Rom iz Kerinovega grma na krški policijski postaji izročil avtomatsko puško M70 in 21 nabojev kal. 762 mm, kar so Romi odvzeli 47-letnemu Romu D. B. iz okolice Novega mesta, ker jim je z orožjem grozil. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba. Policijska postaja (PP) Ribnica pokriva področje občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok, in kot je povedal Podvršič, s tem zahtevno območje velikega dela naše južne meje. Tudi zato je prenovljen objekt nekdanjega zdravstvenega doma, ki je sedaj v zasebnih rokah in zagotavlja policistom trajnejše domovanje, pomemben, saj bo, i NOVA POLICIJSKA POSTAJA - Prostore nove policijske postaje v Ribnici je odprl minister Borut Šuklje, poleg njega in komandirja PP Ribnica Mirka Ješelnika pa sta zbrane nagovorila tudi generalni direktor policije Andrej Podvršič in vodja PU Ljubljana Branko Slak (oba na posnetku levo od ministra). (Foto: M. L.-S.) kot je dejal vodja ljubljanske policijske uprave, pod katero spada tudi ribniška PP, Branko Slak, 42 ribniških policistov in administrativnih delavcev končno razbremenil prostorske stiske in slabih pogojev za delo. Dodal je še, da ne gre le za prostoren in sodobno opremljen objekt, ki bo policistom omogočal normalne pogoje za delo, marveč da je 750 kv. metrov velika stavba pomembna tudi zato, ker se nahaja v središču mesta, in zaradi velikega parkirnega prostora, kar bo omogočilo, da bo PP poslej dostopnejša občanom in vsem drugim. Minister Šuklje je povedal, da so si lani zadali nekaj pomembnih ciljev, med katerimi je bila tudi zagotovitev večjih sredstev za tehnično in materialno posodobitev policije. “Nova PP Ribnica je le ena v nizu pridobitev, vendar je izredno pomembna za varovanje južne državne meje,” je dejal. Dodal je, da bodo normalni pogoji za delo ribniškim policistom omogočili tudi izvajanje dodatnih nalog, ki jih bo v prihodnjih letih zahteval šengenski sporazum, saj bo Slovenija prevzela varovanje južne meje Evrope. M. LESKOVŠEK-SVETE IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM SEVNICA - 18-letni voznik motornega kolesa je 28. decembra vozil iz smeri Glavnega trga proti Trgu svobode. Zaradi prevelike hitrosti je v bližini gasilskega doma izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprotno stran, ko je po pravi strani pravilno pripeljal 19-letni voznik osebnega avta M. G. Prišlo je do hudega bočnega trčenja. Motorist je dobil hude telesne poškodbe in se zdravi v celjski bolnišnici. DESETKRAT NAD KRŠITELJE KRŠKO - V času praznikov so policisti na območju PU Krško zaradi kršitev javnega reda in miru posredovali desetkrat. V štirih primerih je šlo za posredovanje v zasebnih prostorih (prepiri med zakonci), sicer pa na javnih mestih. ZAGORELA VIKEND HIŠICA VRHJE - 1. januarja je prišlo do požara v vikend hišici v naselju Vrhje v okolici Brežic, in sicer zaradi samovžiga v dimniku. Vžgali so se leseni deli ob kaminu. Požarje zajel celotno leseno konstrukcijo strehe in podstrešno sobo, lokalizirali pa so ga gasilei iz PGD Kapele in Župelevec. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša milijon tolarjev. ZAGORELA VIKEND HIŠICA VRHJE - 1. januarja je prišlo do požara v vikend hišici v naselju Vrhje v okolici Brežic, in sicer zaradi samovžiga v dimniku. Vžgali so se leseni deli ob kaminu. Požarje zajel celotno leseno konstrukcijo strehe in podstrešno sobo, lokalizirali pa so ga gasilci iz PGD Kapele in Župelevec. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša milijon tolarjev. Po rojstvu otroka v smrt V novomeški porodnišnici si je v ponedeljek vzela življenje 26-letna mamica - Pred dnevi rodila zdravo hčerko NOVO MESTO - V Splošni bolnišnici Novo mesto se jc v ponedeljek, 3. januarja, zgodil tragičen dogodek. 26-letna mamica iz okolice Novega mesta sije ponoči med 1. in 5. uro v bolniški sobi vzela življenje. Obesila seje na aparature nad posteljo. Mlada mamica, ki je nekaj dni pred iztekom starega leta v novomeški porodnišnici rodila zdravo deklico - gre za njenega prvega otroka - je usodne noči ob I. uri še zadnjič podojila hčerko, nato pa poklicala sestro, naj otroka za nekaj časa odnese, saj bi se rada v miru naspala. Ob 5. uri jo je sestra našla mrtvo. O dogodku je bila obveščena novomeška policija in kriminalisti so povedali, da je tuja krivda izključena. Po besedah direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto Mire Retelj, univ. dipl. org., in v.d. strokovnega vodje Jožeta Smodeja, dr. med., je bil porod 28. decembra lani dokončan s carskim rezom, med posegom in po pjem pa ni bilo nobenih zapletov. Mati in otrok sta se dobro počutila, matije otroka ves čas dojila. Dejanju matere ni botrovala poporodna depresija. Zdravstveno osebje pri pjej ni zaznalo posebnosti v obnašanju, ki bi kazala na samomorilska nagpjenja. Menda naj bi se mlada mamica že prej zdravila pri psihiatru. L. M. Prazniki - zlati čas tatov Letos so novo leto mnogi praznovali na javnih prireditvah, kjer so se “poskrili” tudi dolgoprstneži - Previdnost! Čeprav so predpraznični dnevi vedno dobrodošli, še posebej, če so dela prosti, pa prinašajo tudi nevarnosti. Ne nujno, toda vse prerado se zgodi, da po krasni zabavi s kolegi na javni prireditvi ugotoviš, da ne najdeš več svoje denarnice, ki si jo kot vedno imel v žepu suknjiča. Kje je denar, ali še huje, vsi dokumenti? Ali pa prideš na parkirišče, kjer si pustil svoj avto: z zadnjega sedeža je izginila torba, v avtu pa ne moreš več poslušati radia, ker ga je nekdo ukradel. Prazniki in predvsem množične prireditve, na primer letošnja praznovanja novega leta na prostem, so prava priložnost za dolgoprstneže. Tega seje treba zavedati pravočasno. Pa se? VINKO REPŠE, upokojenec iz Novega mesta: “Sam sem vedno pripravljen na vse, tudi na to, da me kdo okrade, kar se sicer še ni zgodilo, čeprav sem bil zelo veliko tudi po svetu. Na tatove pa sem pripravljen tako, da pri sebi nikoli ne nosim prav veliko gotovine, ker je tudi nimam. Kdor bi se me že “lotil”, bi bil razočaran, saj zaradi mene ne bo obogatel. Se mi pa zdi opozorilo notranjega ministra, naj bodo ljudje v teh dneh še posebej previdni, umestna.” VIDA PROGAR, zaposlena na Inšpektoratu za delo Novo mesto, s Postaje pri Mirni Peči: “Tatov se bojim, saj imam za sabo že slabo izkušnjo. Pred dvema letoma so me v službi okradli, in to celo v pisarni. Nekdo mi je odnesel denarnico s čekovno kartico in drugimi dokumenti, bila sem ob okrog 35 tisoč tolarjev. Od takrat sem veliko bolj pazljiva in to priporočam tudi drugim, še posebej na javnih mestih med prazniki.” m JOŽE GAZVODA, upokojenec iz Novega mesta: “Dolgo časa, kar 36 let, sem živel v Kanadi in tam je res veliko kraj in sploh kaznivih dejanj. Seveda je Slovenija nekaj drugega, toda vseeno se kriminal hitro širi. V Kanadi so me okradli v hiši, tu še ne, toda zelo pazim. Denarnico in sploh vse vredne stvari imam vedno pri sebi pod jakno, da ne gledajo ven in ne morejo nikogar zamikati. Tudi zdajle, ko sem prišel pogledat, kaj se dogaja v tem šotoru na Glavnem trgu.” L. M. it METALCI PETARD SO GA PRETEPLI ČATEŠKE TOPLICE - 25-letni G. G. z Jesenic je silvestroval v kampu. 1. januarja okrog 3. ure se je odpravil k nočnemu počitku, motili pa so ga trije mladeniči iz okolice Kranja s pokanjem petard. Niso ga upoštevali, in ko je stopil k njim, so ga pretepli, zbili na tla in ga obrcali. Dobil je lahke telesne poškodbe in je iskal pomoč v brežiški bolnišnici. Zoper osumljence dba, per sledi kazenska ovadba, podan je predlog sodniku za prekrške SAMOMORI MED PRAZNIKI ŠE POGOSTEJŠI Pozabljamo, da je največja vrednota življenje Za nami so prazniki, ki pa jih mnogi niso preživeli v veselem in radostnem vzdušju v krogu svojih najbližjih, pač pa osamljeni in žalostni. Žal si mnogi prav v stiskah in pod težo raznih bremen, ko ne vid(jo izhoda iz težav, vzamejo življenje. Za Slovence je znano, da smo po samomorilnosti žal v samem svetovnem vrhu. Razmišljanja ob tem so spodbudila k pogovoru z Milanko Ždrale, dr. med., psihiatrinjo v Zdravstvenem domu Novo mesto. PRAZNOVANJE S SMETMI? - Medtem ko so bila skorajda vsa večja me/ita te dni praznično okrašena, pa so nekatera poskrbela za prav posebno "okrasje”. Tako se je na novomeškem Glavnem trgu v četrtkovem dopoldnevu 30. decembra, še v letu 1999, ob šotoru, v katerem so tudi takrat potekale prireditve, bohotil kup najrazličnejših smeti in odpadkov, v glavnem ostankov zabave pretekle noči. Najbolj nerazumljivo je, da se je zraven nahajal prazen kontejner (na levi), toda očitno marsikdo ne ve, čemu je namenjen. Mimoidoči so se začudeno ozirali, kako je kaj takega mogoče doživeti sredi belega dne sredi dolenjske prestolnice. Res pa so smeti potem kmalu pospravili. Menda ni šlo za svojevrstno napoved, da bo drugo tisočletje bogato prav s tako navlako?! (Foto: L. Murn) V razvojni ambulanti dela sedem let in glede na izkušnje meni, daje samomorilnost v naši družbi še vedno tabu tema. “Ljudje z lahkoto sprejmejo, daje z nekom nekaj telesno narobe, če pa ima drugačne težave, na primer psihične, se s tem težko soočijo. Prav na področju samomorilnosti žal še vedno vlada veliko predsodkov,” pravi Ždraletova. Razmišljanja o vzrokih za tako odločitev seje treba lotiti celostno: gledati na osebnostne lastnosti človeka, njegove življenjske okoliščine, širše okolje itd. “Pri samomorilcu je osnovna miselnost in pristop do življenja obarvan črno-belo. Neka drastična težava pa v določenem trenutku pripelje do takšnega konca. Samomor je vedno splet notranjih in zunanjih okoliščin.” Kot je povedala Ždraletova, pa vsi samomori še zdaleč niso neka kombinacija osebnostnih lastnosti in življenjskih okoliščin, ampak so lahko povezani tudi z duševno boleznijo. Vsak poskus jemljimo resno Še več kot samomorov pa je poskusov samomora. Kako prepoznati človeka s takimi mislimi in mu pravočasno pomagati? To vprašanje si ponavadi zastavimo, ko takšen način smrti izbere kdo od naših bližnjih. “Resno je treba jemati vsakega, ki grozi s samo- morom, čeprav gre včasih za manipulacijo. To je izraz njegove stiske, drugače se pač ne zna izražati. Seveda lahko kdo s tem drugega izsiljuje, toda lahko mu uspe,” pravi Ždraletova. Najpogostejši način tovrstnega samouničenja je pri nas obešanje. Pri starejših je pogost skok z višine, pri mladih razne zastrupitve. Glede izbire po spolu ni pravila, čeprav pri moških prevladuje obešanje, pri ženskah pa zastrupljanje. “Težko je razumeti, kaj si človek predstavlja, ko si vzame življenje. Vse so samo ugibanja. Verjetno ima predstavo, da bo s tem kora-icom stopil iz življenja, polnega težav, v neko boljše življenje. Samomor doživi kot rešitev, zato ga ne smemo ne odobravati ne obsojati,” pravi psihiatrinja Ždraletova, ki sicer pravi, da je samomor gotovo nekaj nenaravnega, saj jc v naravi človeka, da teži k življenju, se zanj bori. “Življenje in smrt se prepletata, toda smrt naj bi prišla po naravni poti in človek naj bi jo sprejel. Ob samomoru sem vedno znova brez besed. Vedeti je treba, da ko si vzameš življenje, si vzameš čisto vse možnosti. Za tistega, ki je to storil, se ne da nič več popraviti. Lahko pa ponudimo pomoč bližnjim umrlega, ki ob izgubi “svojega” človeka zagotovo doživljajo težke trenutke.” Biti in ne le imeti Kako si razložiti, da se ta pojav v Sloveniji veča? Zakaj ljudje izgubljajo smisel življenja? “Če je človek navajen, da je obrnjen navzven - v materialnost, dobrine, status, zase pa si ne vzame časa in se sam sebi ne posvetj, potem pogosto ne zna biti sam. S problemom samote pa se pogosto sreča prav ob praznikih oz. ob koncu tedna, ko je vsakodnevnih obveznosti manj, in takrat je tudi največ samomorov,” je povedala Ždraletova. Prav gotovo pa se problem skriva v vrednotah, oz. v sistemu vrednot. “Napačno je mnenje, da je kriva družba. To so izgovori. Primarno je tisto znotraj človeka, kar je v njegovem srcu. Ali je pomemb- Milanka Ždrale, dr. med., psihiatrinja neje imeti ali biti? Ljudje pozabljamo, da je golo življenje največja vrednota. S sabo nosi upanje. Brez življenja ni ničesar. Je še več kot ljubezen. In če človek nima tega osnovnega občutka, potem se zatika.” Ljubiti življenje Mnogi menijo, da smo Slovenci, ker smo majhen in od nekdaj ogrožen narod, zato bolj nagnjeni k samomorilnosti. Nekateri narodi bodo usodno roko prej položili na koga drugega kakor nase, so bolj napadalni navzven. Toda, Ždraletova ne razmišlja tako. “Kako pa potem razložiti, zakaj imajo Japonci, ki še zdaleč niso majhen narod, zelo veliko samomorov? Majhen narod je že ogrožen od zunaj, toda sariiomor je navznoter obrnjen gon napadalnosti.” Velik problem naše družbe je tudi alkoholizem, ki je nekakšen kroničen samomor. V novomeškem zdravstvenem domu delajo tudi na tem področju, obstajajo klubi in združenja anonimnih alkoholikov. Vse izhaja iz ljubezni do življenja, pa tudi do sebe. “Zavedati se moramo, da živimo le enkrat, ne glede na versko prepričanje. V življenju moramo narediti nekaj dobrega sebi in drugim, biti moramo prijazni. Človek naj bo vedno v središču pozornosti!” Naj nas torej velika stopnja samomorilnosti pri nas strezni in pripomore do tega, da bomo več pozornosti posvečali sočloveku, dokler je živ. LIDIJA MURN SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, šmartinska 152G TRAJNO UGODNA PONUDBA PREKO 200 IZDELKOV! Sledite oznakam “NAŠA NAJNIŽJA CENA” in v trenutku vam bo uspelo prihraniti čas in denar! NASA NAJNIŽJA CENAl ir v blagovni skupini NIŽJA Rjavi fižol La Palma, 400 g I® Pomarančni nektar 11 V' ipspa® ALP ŠPORT, d.o.o. TRGOVINA ALP ŠPORT V Brezov log 3 BTC - Ljubljanska c. 27 8000 Novo mesto Novo mesto POSEZONSKO ZNIZANJE zimske konfekcije od 10. do 22. januarja 2000 bunde in smučarske hlače znamk: GIERRE in RAI-SKI in puhovke DOLOMITE bunde znamk: THINK PINK, M&M, TRESPASS, BAILO in ANZI BESSON 4 ■ U M ■ J *• VVV 35% 25% 5 POPUSTA ZA GOTOVINSKA PLAČILA NAD 15.000 SIT % ALI DVA OBROKA BREZ OBRESTI. pROTEKr NOVO MESTO Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305 Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto razpisuje delovno mesto 1. računovodja, ekonomist nedoločen čas Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. februarja 2000 dalje. Od kandidata pričakujemo vsaj pet let delovnih izkušenj. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. to pomeni, da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. Kaj vam ponujamo? • zanimivo delo - svetovanje in trženje zavarovanj; • redno zaposlitev; • strokovno usposabljanje; • možnost dobrega zaslužka; • ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo ? • vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B-kategorije; • sposobnost dobrega komuniciranja. Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih: Trebnjega\, Novega mesta, Krškega, Sevnice, Brežic in Črnomlja. življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d. PE Novo mesto Novi trg 1 8000 Novo mesto Delovno razmerje bomo sklenili zc določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri. Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš, ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE £e najboljše je dovolj <*° dobro za zdravjel • ROČNE MASAŽE • BISERNE IN ZELIŠČNE KOPELI • SAVNA • NOTRANJI TERMALNI BAZENI • FITNES Vsadi dan, tudi ob nedeljafil Informacije in rezervacije 068/65-230, 66-012 I KRKkZDRAVI LIŠČf\ Ob nakupu petih celih ročnih masaž vam podarimo vstopnico za bazen! Ob pomoči Volkswagna je toledo stopil stopnico višje. Seat toledo 1.9 Tdi Jabolko ne pade daleč od drevesa Novi toledo je po mehaniki čistokrven NemeCj po obliki Italijan, po pedigreju pa Spanec, da pa bo zadeva še bolj komplicirana, potrjuje dejstvo, da se ta simpatični mešanček izdeluje v Belgiji. Po osmih letih so se v španski podružnici koncerna V.A.G. odločili, da popolnoma obnovijo svoj največji model. Za razliko od predhodnika iz leta 1991 se novi model lahko pohvali predvsem z izzivalnimi linijami in limuzinskim karakterjem. Zaradi močnega nemškega vpliva seje sedaj toledo pridružil moštvu, ki je nastalo na enaki platformi: audi A3, golf in bora, škoda octavia, audiTT in VW beetlc. Kljub enaki osnovi pa je toledo povsem samosvoj, saj je kar za 30 cm daljši od golfa in audija A3 in za 7 cm krajši od škode, tako da meri v dolžino 4.439 mm, v širino 1.742 in v višino 1.436. Že po pravilu so ga narisali v italijanski dizajnerski hiši Ital-design. Spretno izdelani sprednji del je postal osnova za obnovitev cordobe in ibize, s čimer žele doseči družinsko prepoznavnost. Ozka in raztegnjena sprednja žarometa in reže za dovod zraka delujejo sveže in dajejo vozilu nekoliko agresivnosti. Tudi zadek zaokrožujeta vzdolžni luči, ki sta nad tablico povezani z mačjim očesom, v katero je tretja zavorna luč. Če je zunanjost samosvoja, je notranjost prevzeta iz družinskih modelov. Rdeče osvetljena armaturna plošča je pripotovala iz audija, prav tako tudi stikala za električni pomik stekel in nastavitev vzvratnih ogledal. Trikraki volanski obroč je odet v us- nje, v sredino pa je postavljen veliki S kot simbol porekla. Na sredinski konzoli kraljuje soliden hi-fi in klimatska naprava, ki je v toplih jesenskih dnevih odlično opravljala svoje delo. Sprednja sedeža sta udobna, na zadnjih pa naj bi, kljub temu da je vozilo registrirano za pet oseb, sedela samo dva. Limuzinski karakter tole-da je razviden tudi iz prtljažnika, katerega prostornina meri kar 500 litrov, ko pa poderetc tretjinsko deljivo zadnjo klop, se ta poveča na 830 litrov. Motor v našem testirancu je še en element, ki je prevzet iz koncerna VAG. Odličen in zmogljiv 1,9-litrski turbo dizelaš s hladilnikom stisnjenega zraka razvija 110 konjskih sil pri 4.100 vrt. in 235 Nm navora, ki je na voljo že pri 1.900 vrt. To zadostuje za skoraj 200 km najvišje hitrosti in pospešek od 0 do 100 km/h 11 s, ob tem pa vozilo v povprečju ne porabi več kot 6,5 (šest!) litrov goriva. Tudi podvozje je nemškega porekla; vendar je za službovanje v toledu nastavljeno nekoliko mehkeje, a zaradi tega ni vozilo nič manj stabilno na cesti. Toledo je odlična zamenjava za vse, ki so leta vozili volksvvagne, sedaj pa bi želeli podobno, vendar malo drugačno vozilo. Razlogov za skeptičnost ni. Toledo ima 12-letno jamstvo na prerjavenje, saj je pločevina pocinkana, tehnika in motorizacija pa je ponovno enaka kot v VW-jih. Izdelujejo ga v isti tovarni kot boro (golf z ritko) a je vseeno cenejši. Razlike so le v izgledu, ugledu in seveda simbolu na nosu. Potniški avto, na katerega lahko naložite I tono tovora. Mazda B-2500 AVTO TIMES PREDSTAVLJA Ureja Borut Štajnaher Približevanje evropskemu okusu Very British Roverjeva sedanjost ni najbolj rožnata, saj seje podjetje znašlo v nepričakovanih finančnih težavah. Ravno zaradi tega je novi rover dobil ime 75 (seventy-five, kot ga kličejo Angleži) po predhodniku iz uspešnejšega obdobja, ker upajo, da jih bo prav ta avto potegnil iz krize. Uspehu petinsedemdesetkeje v veliki meri zaznamovala nemška pomoč. Lastnik Roverja, nemški BMW, je v novi model vložil denar, tehnološke rešitve in lastno znanje. To je prvi angleški avto z dizelskim motorjem, katerega polni common rail, in prvi Anglež s petstopenjsko avtomatiko... Tako so Nemci vsaj malo poplačali svoj dolg, saj so prvi BMW-ji, ki so se imenovali dixi, bili popolna kopija Austina, Rover pa je pravni naslednik Austina. Po končanem Hondinem obdobju je Rover končno izdelal povsem domač angleški avto, saj bi se z njegovega boka dalo opaziti tudi nekaj potez znanih iz rollsroycea. Kakor koli že, limuzina je zelo britanska, skladna, markantna in elegantna. Skladne linije in veliko kromiranih okraskov nas nehote spominjajo na limuzine z otoka. Prvo presenečenje nas čaka v notranjosti. Če so Italijani v alfi 156 posodobljeni retro dizajn, so jih Angleži v roverju 75 še prekosili. Ovalni merilniki z belo podlago, v okviru iz usnja in lesa, delujejo elegantno, starodobno, pa vendar moderno in razkošno. Vozniški sedež je električno nastavljiv po višini, globini in nagibu, ravno tako volan. V 4750 mm dolgi limuzini je dovolj prostora, tako da se tudi potniki na zadnji klopi ne bodo pritoževali. Podvozje je zelo sorodno BMW-jevi seriji pet. Predvsem je podrejeno udobju, kar pa ne pomeni, da ima težave pri hitrem vijuganju. Celoten avtomobil tako daje sliko odličnega izdelka, narejenega po strogih nemških standardih. V prihodnjem letu pa bo osamljeni lastovki v vzletu pripomogel še novi mini. Maksi V10 dizelaš Volkswagnov petlitrski desetvaljni dizelaš je svojevrsten odgovor na osemvaljnike, ki sta jih predstavila Mercedes in BMW Meje zmožnosti so tokrat postavljene tako visoko da konkurenca še nekaj časa ne bo našla odgovora. VW-jevi konstruktorji so iz razmeroma kompaktnega motorja izvlekli 315 konjskih moči pri 4000 vrtljajih na minuto, še bolj neverjeten pa je navor, katerega je pri 2000 vrtljajih kar 750 Nm. Ti parametri bolj ustrezajo kakšnemu težkemu vlačilcu kot osebnemu avtomobilu, zato bo Dl (konceptni naziv za Volkswagnovo vozilo v višjem razredu), katerega bodo opremljali s tem motorjem, prava dizelska raketa. Za vbrizg goriva skrbi sistem “pumpe-diise”, ki omogoča pritiske vbrizgavanja tudi preko 2000 barov. Za pred-pritisk pa skrbita dva turbo polnilnika in hladilnik stisnjenega zraka z elektronsko kontrolo pritiska. Nova škoda se imenuje fabia Čeprav je fabija deset centimetrov krajša od golfa (3,96 m), je v notranjosti skoraj enako prostorna. Glede na zunanji izgled so Čehi ostali verni tradiciji. Fabia je že na prvi pogled škoda, vendar moderno zaobljena in atrak-tivnejša. Notranjost je enostavna in praktična. Večina elementov je prevzetih iz VW modelov, Zato pa fabia, ki bo počasi zamenjala fe-lieijo, najbolj navdušuje z bogato opremo. Na voljo so trije osnovni paketi opreme, med katerimi si lahko zaželite tudi vse elektronske dodatke (ABS, ESP ASR, BAS...), tem-pomat, potovalni računalnik, park distance, navigacijski sistem, usnje... Za pogon skrbijo že znani motorji iz VW. Bencinci razvijajo 68 do 120 konjev, medtem ko 1,9-litrski SDI razvije 64 konjev, močnejši TDI pa 90. Servisni intervali za vse motorje so dvignjeni na 15.000 kilometrov, kupci pa bodo veseli tudi 10 letne garancije na prerjavenje. Keramične zavore Porche in Mercedes sta v sodelovanju predstavila keramične zavore ojačane z ogljikovimi vlakni. Prednosti keramičnih zavor pred železnimi je veliko, predvsem pa prenesejo veliko večje temperature (do 1600° C), zato se ne pregrevajo. Njihova obraba je enakomernejša kot pri železnih. Zaradi nepravilne obrabe prihaja pri vozilih do podrhtevanja zavorne stopalke in tudi do daljše zavorne poti. BMW-jev terenec X5 Po letošnji premieri v Detroitu in predstavitvah na drugih svetovnih salonih je BMW X5 pripravljen za prihod na tržišče. Najprej se bodo lahko z novim BMW-jem zapeljali Američani še pred iztekom tisočletja. Prvi modeli bodo pod motornim pokrovom skrivali visoko zmogljiv 4,4 litrski osemvaljnik z največjo močjo 285 KM in povprečno porabo okoli 14 litrov. Najvišja hitrost bo 230 km/h, od 0 km do 100 km/h pa bo X5 pospešil v manj kot osmih sekundah. Časi, ko so pick up vozila veljala za slabša tovorna vozila z odprtim kesonom in omejeno prostornostjo potniške kabine, so mimo. Pick upi, ki so nekakšni mešanci med avtomobili in manjšimi tovornjački, so tudi pri nas osvojili srca kupcev, predvsem s svojo uporabnostjo. Ob močni konkurenci je mazdin model B 2500 med najbolj prodajanimi v Sloveniji. Oblika karoserije je povsem podrejena namembnosti: spredaj kabina, zadaj tovorni prostor. Kljub velikem tovornemu prostoru so novi mazdi namenili prostornejšo kabino s četvero vrati, kar močno olajša vstop potnikom, ki sc bodo vozili zadaj. Notranjost ne nudi razkošja, ponuja pa vse, kar voznik potrebuje: servo volan, merilnike goriva, hitrosti, obratov, temperature motorja, klima napravo, dve zračni vreči, električen dvig bočnih stekel, centralno zaklepanje... Potniki na sedežih sedijo dokaj udobno, čeprav je vožnja z vozilom manj udobna. Podvozje je trdo, prirejeno obremenitvam in tudi vožnji po terenu, kjer sta v pomoč pogon na vsa štiri kolesa ip elektronska blokada diferenciala. Zaradi velikega medosnega razmika (3 m) se vožnja po brezpotjih izkaže za pravi užitek, česar včasih ne moremo trditi za vse terence, ki se pojavljajo pri nas. Za pogon je v našem primeru skrbel močan turbo dizelaš prostornine 2.500 ccm, ki ob pomoči hladilnika polnilne- ga zraka in triventilske tehnike zmore 109 KM. Najbolj navdušujoč je navor, ki z 266 Nm pri 2.000 vrt. zagotavlja odlične zmogljivosti tudi pri polni obremenitvi. Ker vozilo ni namenjeno dirkanju, je končna hitrost 165 km/h povsem zadovoljiva, le poraba vam bo takrat presegla 15 1, ob zmerni vožnji pa boste v povprečju porabili 11 litrov na 100 km, kar za 1.700 kg težko vozilo ni pretirano. Težaškemu delu je prirejen tudi menjalnik, ki tudi v najbolj ekstremnih razmerah ob pomoči reduciranega prenosa naredi vozilo neustavljivo. Mazda ima nosilnost točno 1 tone, 2,5 kv. metra nakladalne površine in 1,07 kubičnega metra prtljažnega prostora. V kabini se lahko pelje do pet oseb, vse skupaj pa je na voljo od 2,850.000 tolarjev naprej (odvisno od opremljenosti in motorja). Mazda B-2500 je na voljo s tremi paketi opreme: 'športni paket vsebuje zaščitni lok in okvir, stopnice, razširjene blatnike, 16-palčne široke pnevmatike; lovski paket vsebuje korito za keson, zaščitni okvir, vitel in posebno ploščo za lažje natovarjanje divjadi; obrtniška različica pa vsebuje korito za keson, trdo streho za keson in zaščito za žaromete. Model B-2500 je zanimiv in pristopen pick up. Dovolj uglajen in uporaben, a hkrati robusten, kar mu zagotavlja dolgotrajnost. Na prvi pogled le povišana astra karavan. Peugeot 406 3.0 V6 in 2.0 HDi Opel zafira 1.6 16V Umetnost preobrazbe Največji Peugeot Če odmislimo model 806 (607 pride letos) je model 406 trenutno največji peugeot, katerega lahko kupite. In čeprav so jih v zadnjih štirih letih prodali 745.000, so tudi peugeotovci morali slediti logiki modernih trendov. Danes je povsem normalno, da po petih letih morajo vozila na pomlajevanje, in temu se ni mogel izogniti niti 406. Za novi 406 bi lahko rekli, daje bila le na krajšanju las in ne na klasični frizuri, saj ima malo vidnih sprememb. Najbolj padeta v oko večji in bolj pravokotni lučki. Linije na njiju so sedaj ostrejše in clegantnejše. Luč tvori celoto, kjer se poa ravnim steklom skrivajo vse potrebne žarnice za označevanje smeri in osvetljevanje cestišča. Zadnji lučki sta po sredini presekani z dolgo linijo v barvi karoserije, tisti z ostrejšim čutom za opazovanje pa bodo opazili tudi nekoliko povečana odbijača. Notranjost je razen novih tkanin na sedežih, novih oblog stranic, mehkejših sedežev in različnih odlagalnih površin dobila predvsem veliko več standardne opreme, saj se že v najslabšc opremljenem modelu SR znajdeta dve zračni blazini, električni pomik sprednjih stekel, daljinsko centralno zaklepanje, multi funkcionalni displej, ABS, 15-palčne pnevmatike, model 3,0 pa vsebuje tudi usnje na sedežih, potovalni računalnik, stranski zračni vreči... Modela 406 3,0 V6 in 2,0 HDi se predvsem razlikujeta po pogonskih agregatih. V prvem je zmogljiv trilitraš s šestimi valji postavljenimi pod kotom 60°. Motor ob pomoči 24 ventilov razvija 194 KM. Vžig motorja opazite predvsem zato ker so se ugasnile vse lučke na armaturni plošči, drugače pa ga skorajda ne čujete. Ko se obrati dvignejo nad 3.500, se pojavi rezek zvok, specifičen za šestvaljnike, ki ti na usta vabi nasmeh, saj veš, da imaš pod sabo nekaj res močnega. Vozilo pospeši do 100 km/h v 7,5 sekunde, kazalec hitrosti pa sc ustavi pri 238 km/h, če vas prej ne ustavi kakšen radar! Motor ima sesalne kanale z izmenjujočo geometrijo, zato se krivulja moči visoko dviga že pri nizkih obratih. To v praksi pomeni, da vozilo izredno pospešuje že iz nizkih vrtljajev, v peti prestavi pa lahko vozite od 50 do 230 km/h. Za še Borba v razredu “midi vanov “je vse večja. Tam, kjer je dve leti sam kraljeval scenic, je sedaj nova pravila postavila oplova zafira. Z razporeditvijo notranjosti sorodnik astre rine nasprotnike v obup. Inovativna zafira je pravi umetnik v preobrazbi: pod zadnjimi sedeži, kjer imajo konkurenti različne odlagalne predalčke, zafira skriva še dva praktično in enostavno zložljiva sedeža. S tem se 4,32 m dolga zafira spremeni v minibus s sedmimi sedeži. Zahvaljujoč sistemu flex 7, se preobraža izvede hitro in brez težav, celo mati z otrokom v naročju lahko z eno roko izvleče ali pospravi sedeže. V tretji vrsti se sicer ne sedi tako razkošno kot spredaj, ni pa neudobno. V tem primeru imate na voljo še 140 litrov prtljažnega prostora. S postavljenimi petimi sedeži se prtljažnik poveča na 600 litrov, s preklopljeno srednjo vrsto in sovozniškim sedežem pa dobite neverjetnih 1.700 litrov uporabnega prostora, kjer lahko prevažate predmete, dolge tudi do 3,2 metra. Zaradi povečanja prostora v notranjosti je voznikov položaj nekoliko bolj pokončen, predvsem pa višji, kar ob velikih steklenih površinah povečuje pregled- nost. Armaturna plošča je prilagojena arhitekturi zafire, vendar se takoj vidi, da je oplova. Klasične linije, enostavnost in uporabnost so njene največje odlike. Za udobnejšo in varnejšo vožnjo pa v paketu elegance skrbijo še: solidna klima naprava, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik prednjih stekel, radijski sprejemnik z displejem v armaturni plošči, dve zračni blazini in zmogljiv zavorni sistem, podkrepljen s sistemom ABS, ki v normalnih pogojih ustavi vozilo pri hitrosti 100 km/h v 40,5 metra. 1,6-litrski šestnajstventilec s 101 konjem je star znanec iz drugih oplovih modelov in odlično streže ne obremenjenemu vozilu. Od 0-100 km/h pospeši v 13 sekundah, vozilo pa doseže 170 km/h končne hitrosti. Pri tem pa v povprečju porabi 8,5 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov. Zafira je znotraj dovolj velika, da ponudi največ prostora v razredu, in odzu-naj dovolj majhna, da je lahko izrednq okretna med mestno vožnjo, velik adut je tudi njena udobnost, funkcionalnost in dinamičnost. Preverjena mehanizacija in solidna izdelava pa le zaokrožujeta popis pozitivnih občutkov. večje zadovoljstvo med vožnjo, motornim zmogljivostim odlično sledijo tudi podvozje in zavore, podvozje je nekoliko trše in dovoljuje hitrejšo vožnjo skozi zavoje, zavore pa so tako učinkovite, da ob ostrejšem zaviranju hitro občutite na varnostnem pasu vso težo telesa. Pri takšnem načinu vožnje vas bo mogoče streznil potovalni računalnik, ki vam bo izračunal povprečno porabo tudi čez 16 litrov, če pa vaša noga ni pretežka, bo poraba padla pod 10 litrov. Povsem druga zgodba je dvolitrski dizelaš s sistemom direktnega vbrizga goriva pod visokim pritiskom. Motor iztiska 109 konjev pri 4.000 vrt./min. Največji navor 250 Nm pa je na voljo že pri 1.750 vrtljajih. Peugeot s tem motorjem je sposoben poskočiti tudi preko 190 km/n in pospešiti do 100 km/h v 12 sekundah, ob tem pa ne porabi več kot 6,5 litra goriva. Vozilo lahko v drugi prestavi vozite tudi z obrati, nižjimi od številke 1.000, a že pri 1.500 vrtljajih se pojavijo prvi znaki poletnega karakterja motorja. Pri 1.750 vrtljajih pa moč motorja že doseže vrhunec, kar pomeni, da je HDI v vsakdanjem prometu zelo enostavno voziti. Ravno zaradi tega lahko prehitevanja, ki ne gredo ravno v “škarje”, opravite tudi v četrti prestavi in si pri tem ne belite glave, ali bo dizel poskočil ali ne. O udobnosti, katero vam ta avto nudi, je bilo izrečenih že veliko hesed, med tem ko je novi HDi motor trenutno največjemu peugeotu ob podaljšanem servisnem intervalu (20.000 km) podaril smešno nizko porabo, veliko okretnost in nizko emisijo izpušnih plinov. Vse to lahko v bližnji prihodnosti pričakujete tudi v manjših modelih iz Peugeotove hiše. Model 406 je znan že iz leta 1995, sedaj pa so ga z redizajnorn pripravili na vstop v novo tisočletje. Črnomelj drugi in Leskovec šesti v državi V malem nogometu na specialni olimpiadi ČRNOMELJ, LESKOVEC - Na državnem prvenstvu v malem nogometu specialne olimpiadc Slovenije, kjer nastopajo osebe z motnjami v duševnem razvoju, sta se dolenjsko in belokranjsko moštvo spet izkazali. V predtekmovanju je v zahodni skupini Črnomelj osvojil prvo mesto, Leskovec pri Krškem pa je bil v isti skupini tretji, tako da sta se obe ekipi uvrstili na finalni turnir v Zagorju. Črnomaljci so se s prvakom vzhodne skupine pomerili za naslov državnega prvaka in z oslabljenim moštvo s Črno na Koroškem izgubili z 0:8 ter tako osvojili skupno drugo mesto. Moštvo iz Leskovca pri Krškem seje ekipi Murske Sobote precej bolje upiralo in tekmo za peto mesto s 4:5 izgubilo šele po streljanju prostih strelov. Izidi tekem finalnega turnirja: Črna : Črnomelj 8:0, Maribor : Koper 3:1, Murska Sobota : Leskovec pri Krškem 5:4, Zagorje : Dornava 4:3. Končni vrstni red: 1. Črna na Koroškem, 2. Črnomelj, 3. Maribor, 4. Koper, 5. Murska Sobota, 6. Leskovec pri Krškem, 7. Zagorje, 8. Dornava, 9. Ljubljana itd. M. B. / MIKCU IHfS Nestrpno čaka prvo tekmo Novi center Krke Telekoma Spličan Zoran Viskovič je v Novo mesto prišel iz Poljske - Študiral v Ameriki Zoran Viskovič NOVO MESTO - Potem ko so se v novomeškem košarkarskem klubu zahvalili Američanu Darrenu De-schryverju, ki s svojo igro ni upravičil zaupanja klubskega vodstva in trenerja niti si ni priboril naklonjenosti publike, se je ta teden moštvu priključil nov center. Gre za 24-letnega, 210 cm visokega Spličana Zorana Viskoviča, ki je svojo športno pot začel v domačem Splitu, enem izmed košarkarsko najuspešnejših mest v Evropi. Po končani srednji šoli je v Združenih državah Amerike vpisal študij tržne ekonomije in vsa štiri leta študija nastopal v prvi postavi moštva univerze Val Pariso, ki je igralo v prvi diviziji. Tokrat je Zagotje hitro padlo Na zadnji tekmi lanskega leta je Krka Telekom zlahka ugnala Zagorje ■ Prvi koš Sama Majerleta NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma so tekmo 15. kroga lige Kolinska z Zagorjem odigrali nadvse •resno, saj je Zagorje pred kratkim presenetilo drugouvrščeno Pivovarno Laško, precej težav pa je imela Krka SMUČARSKI TEČAJI ŠE TEČEJO ČRMOŠNJICE - Rogova šola smučanja bo v soboto, 8. januarja, ob 10. uri začela s tako imenovanimi vikend tečaji smučanja, deskanja na snegu in carvinga. prijavite se lahko pred začetkom v pisarni Rogove šole smučanja na smučišču ali pa prej po telefonu (041) 694 603. KRKINI PLANINCI NA KRIM NOVO MESTO - Planinska skupina Krka bo v soboto, 15. januarja, pripravila izlet na Krim. Odhod svtobusa bo ob 6. uri izpred Krke v Ločni, izlet bosta vodila Uroš Jan-tolek in Tomaž Mikec, prijave pa zbira Oddelek za oddih in rekreacijo po telefonu 312 537. Z VLAKOM IN PEŠ NA SMUK NOVO MESTO - Mladinski odsek planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 15. januarja, pripravil izlet na Smuk nad Semičem. Zbor planicev bo ob 8.20 na železniški postaji Kandija, z vlakom pa se bodo peljali do Rožnega dola. Prijave sprejema Igor Sladič po telefonu 324 530 do 13. januarja. "Klekom z njimi tudi na prvi tekmi v Zagorju, ko so Novomeščani zmagali šele po podaljških. Tokrat takšnih težav niso imeli, saj so neugodne nasprotnike premagali kar z 90:61. Da Zagorje to sezono ni slabo pripravljeno, so košarkarji Krke Telekoma skusili že na tekmi v Zagorju, zato nasprotnikov tokrat ni nihče podcenjeval. Že na začetku srečanja so novomeški košarkarji pokazali, kdo je gospodar na parketu športne dvorane Marof. S tremi zadetki Gruma so povedli s 6:0. Zagorjani so bili na začetku precej nemočni, in čeprav so v nadaljevanju poskusili vse, da bi ustavili Novomeščane, jim ni uspelo. Ko se je s prvo trojko v igro pri izidu 22:13 vključil še Ivo Nakič, so bili upi gostov pokopani, razlika pa jc naraščala vse do konca prvega polčasa, enako pa se je dogajalo tudi v nadaljevanju. Pred koncem tekme je trener Sunara na parket poslal kar 210 cm visokega 17-ietnega Novo- Odbojkarski sodniki znajo tudi sami igrati Končana rekreativna liga v odbojki NOVO MESTO - Pred novoletnimi prazniki so s 5. in 6. kolom svoje tekmovanje končali tudi novomeški rekreativni odbojkarji. V ligaškem tekmovanju je nastopalo sedem moštev, ki so odigrala vsako po 12 tekem. V končnem vrstnem redu je zmagalo Društvo odbojkarskih sodnikov Dolenjske, ki je na zadnjem turnirju z 2:1 premagalo Modrase in s 3:0 Krko. Sodniki so tako dokazali, da se na odbojkarsko igro vsestransko dobro spoznajo: v 12 tekmah so dobili 32 nizov, v štirih nizih pa so morali priznati premoč nasprotnikom. "Končni vrstni red: 1. Društvo odbojkarskih sodnikov Dolenjske 32, 2. Pizzerija Novljan 28, 3. Me-tropolis Media 21,4. Modrasi 20,5. Krka 18, 6. Zgage 8, 7. Dolenjska Banka-1 (1). V nedeljo, 9. januarja, bodo rekreativne odbojkarje v športni dvorani Marof zamenjali košarkarji, za naslov rekreativnih prvakov pa se bo pod koši merilo kar 30 moštev. mm mmmmi KOŠARKA Liga Kolinska, 15. kolo - KRKA TELEKOM : ZAGORJE 90:61 (43:27) KRKA TELEKOM: Dražovič 2 (100 odst.), Jevtovič 9 (3:5), Petrov 8 (40 odst., prosti meti 2:2), Smodiš 20 (50 odst., 12 skokov, 6 asistenc, 7:10), Grum 12 (87 odst., Drobnjak 6, Stakič 2, Majerle 2, Ščekič 8 (12 skokov, 2:4), Nakič 21 (44 odst., 2:2). ~ ZAGORJE: Juvan 1 (1:2), Peterlin 12 (4:5), Rituper 2, Japič 11 (4:4), Leban 9 (1:2), Javoršek 1 (1:2), Čop 4 (0:2), Koren 5 (1:1), Primorac 13 (3:4), Bassin 3 (1:2). Prosti meti: Krka Telekom 16:23, Zagorje 16:24. Met za tri točke: Krka Telekom 8:18 (Nakič 5, Petrov 2, Smodiš), Zagorje 1:14 (Japič). Skoki: Krka Telekom 42, Zagorje 28. Osebne napake: Krka Telekom 26, Zagorje 22. Pet osebnih: Koren (32. minuta), Drobnjak (38. minuta). OSTALI IZIDI: Loka kava : Triglav 73:57 (29:32), ZM Maribor : Slovan 58:87 (35:41), Kraški zidar : Pivovarna Laško 69:98 (35:47), Savinjski Hopsi : Helios 99:88 (45:47), Union Olimpija : Rogla Atras 93:62 (44:25). LESTVICA: 1. Union Olimpija 30,2. Pivovarna Laško 28,3. Krka Telekom 27, 4. Slovan 24, 5. Triglav 23,6. Zagorje 23,7. Savinjski Hopsi 22, 8. Loka kava 19, 9. Rogla Atras 19, 10. ZM Mari-bor'19, 11. Helios 18, 12. Kraški zidar 15. V 16. kolu bo Krka v soboto, 8. januarja, igrala v gosteh s Slovanom. meščana Sama Majerleta, kije izkoristil prost prostor pod košem in dosegel svoj prvi prvoligaški koš, kar je spravilo na noge več kot 500 gledalcev na tribuni. V soboto čaka Novomeščane tekma na Kodeljevem s četrtouvrščenim Slovanom, ki, čeprav je na lestvici le eno mesto za Novomeščani, ne bi smel predstavljati večjega problema. Kljub temu Ljubljančanov ne gre podcenjevati, saj si vsako moštvo v ligi Kolinska nadvse želi zmage nad ekipami velike trojke. Po drugi strani je Slovan zelo primeren tekmec za pripravo na pomembno tekmo v pokalu Saporta v Milanu, na Kodeljevem pa bo prvič v dresu Krke Telekoma nastopil novinec v moštvu, hrvaški center Zoran Vickovič. I. V. ČRNOMELJSKEMU RUDARJU DVA NASLOVA PRVAKOV ČRNOMELJ - Na državnem prvenstvu v kegljanju za dečke in deklice sta mladi kegljačici črnomeljskega Rudarja Nina Modrinjak in Jožica Birkelbach na kegljišču Golovec v Celju osvojili tri medalje. Med posameznicami sta v I. kategoriji Nina in Jožica dosegli dvojno zmago, naslov prvakinje pa je pripadel Nini, prav tako pa sta bili nepremagljivi v igri parov. Na prvenstvu je nastopilo 10 ekip. Najuspešnejši je bil domači Miroteks z 9 medaljami, Rudar pa je bil z dvema zlatima in eno srebrno medaljo četrti najuspešnejši klub na prvenstvu. (N. G.) V četrtem letniku študija je bil Zoran Viskovič izbran celo v vse-ameriško študentsko moštvo. Po končanem študiju je za Cleveland odigral letno ligo, potem pa se je vrnil v Evropo, natančneje na Poljsko, kjer je skupaj z nekdanjinima igralcema Olimpije Jako Danevom in Johnom Taylorjem poskušal srečo v moštvu Slupsk, a tam ni bil zadovoljen. Ko je pred sezono izbiral moštvo, je želel priti nekam, kjer se ddbro trenira, hotel je nastopati v enem izmed evropskih pokalov in se na ta način dokazati tudi v Evropi, seveda pa jc želel tudi zaslužiti, a te želje se mu v Slupsku niso izpolnile, zato je od svoje menedžerke agencije zahteval, naj mu najdejo nov klub. Po prvih treningih v Novem mestu je dejal: “O prihodu v Novo mesto sem se dogovarjal že pred sezono, a nismo prišli skupaj, zdaj pa sem zelo zadovoljen, da sem postal član Krke Telekoma. Komaj čakam, da bom začel igrati. Za Krko Telekom sem se odločil, ker je to moštvo, ki jc na dosedanjih tekmah v pokalu Saporta igralo odlično in ima odličnega trenerja. Več se v košarki ne da želeti.” Spregovoril je tudi o razliki med ameriško študentsko in evropsko košarko. Po njegovem mnenju je razlika ogromna. Za ameriško študentsko košarko je značilen poudarek na moči in hitrosti, ne toliko na tehniki. Evropski košarkarji so tehnično in taktično mnogo bolje podkovani, so igralsko pametnejši od ameriških. Viskovič meni, da je ameriška študentska košarka zelo primerna za napredovanje mladega košarkarja. Tam se naučiš skrbeti sam zase kot osebnost in sam skrbiš za lastno telesno pripravljenost, saj so skupni treningi le enkrat na dan, vse ostalo je prepuščeno vsakemu posamezniku. Poleg tega tam študiraš in veliko časa posvetiš špudi-ju. V Ameriki je napredoval predvsem v hitrosti in moči, kar mu je najbolj manjkalo, ko je odšel iz Splita. I. V. VEBROVA OSMIČ KLUBSKA PRVAKINJA NOVO MESTO - Na 21. klubskem prvenstvu kegljaškega kluba Trebnje je na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu Z 1220 podrtimi keglji zmagala Milena Veber in tako osvojila že svoj osmi naslov prvakinje, s tem pa je tudi daleč najuspešnejša kegljavka tega tradicionalnega tekmovanja. Izidi: 1. Milena Veber 1220, 2. Alenka Miklavčič 1202,3. Andreja Rifelj 1170, 4. Slavka Prosenik 1161,5. Angelca Dalmacija 1149, 6. Slavka Okoren 1111 itd. (N. G.) V LETO 2000 NA VRHU SLOVENIJE - Novomeška alpinista Pavle Radež in Tomaž Zalokar sta novo leto 2000 dočakala na vrhu Triglava. Pred dvema letoma sta prav tako poskusila dočakati novo leto na vrhu Slovenije, a jima zaradi slabega vremena in veliko novega snega ni uspelo priti na vrh do polnoči. Letos je bilo vreme nekoliko boljše, alpinista pa sta si lahko ogledala celo koprski in tržaški ognjemet in pol Slovenije razen Dolenjske, ki so jo prekrivali oblaki. Meteorologi s Kredarice so povedali, da takega vremena za novo leto verjetno ne bo več. Na vrhu Triglava je pred Aljaževim stolpom dočakalo polnoč 13 drznih Slovencev, na Kredarici pa je silvestrovalo okoli 100 planincev. SLAPSAKOVA 16. NA SVETU KRŠKO - Slovensko plavanje je v lanskem letu naredilo nov velik napredek, del te zgodbe pa\je tudi Krčanka Urška Slapšak. Dober obet za sezono 2000 je tudi minulo evropsko prvenstvo v kratkih bazenih v Lizboni, kjer so.naši plavalci dosegli odlične rezultate, in so na svetovni jakostni lestvici za kratke bazene z njimi tudi zelo visoko uvrščeni. Med slovenskimi plavalci sta najvišje uvrščena Peter Mankoč in Nataša Kejžar na 100 m mešano, ki sta v tej disciplini na evropskem prvenstvu v Lizboni osvojila medalji. Mankoč je iz izidom 54,27 drugi na svetu, Kejžarjeva pa je peta. Urša Slapšak je na 50 m hrbtno s časom 28,83 šestnajsta na svetu, na 50 m delfin s časom 27,71 triindvajseta in na 50 m prostos časom 25,55 petindvajseta. OBE ZMAGI V ČRNOMELJ NOVO MESTO - Na tradicionalni novoletni reviji kegljačev sta na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu zmagala člana črnomeljskega Rudarja Martina Žvab in Sandi Mržljak. Izidi: ženske -1. Žvab (Rudar) 418,2. Veber 412,3. Kožar (obe Trebnje) 410 itd.; moški - 1. Mržljak (Rudar) 905,2. Mišura 903,3. Blažič (oba Novo mesto) itd. (N. G.) CEZ TRSKO GORO IN HMELJNIK NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 8. januarja, pripravilo planinski pohod po delu Trdinove poti od Otočca čez Trško goro in Hmeljnik nazaj v Novo mesto. Izlet bo vodila Marica Praznik, ki vsak dan po 18. uri po telefonu (068) 22 948 zbira prijave in daje dodatna pojasnila. Odhod popotnikov iz Novega mesta do Otočca bo ob 8.30 z novomeške avtobusne postaje z rednim avtobusom. TURNIR V ŠNOPSU V VELIKEM PODLOGU VELIKI PODLOG - Krajevna ekipa Velikega Podloga bo v soboto, 8. januarja, ob 17. uri v baru Arh v Velikem Podlogu pripravila turnir v šnopsu, za katerega se lahko prijavite po telefonu (041) 795 831 ali (041) 328 164. Zmagovalcu je organizator namenil pokal in nagrado 30.000 tolarjev. MALONOGOMETNI TURNIR V TREBNJEM TREBNJE - Športna zveza Heb-nje in sekcija nogometnih sodnikov Dolenjske bosta v soboto in nedeljo, 15. in 16. januarja, v športni dvorani v Tlcbnjem pripravili tradicionalni turnir v malem nogometu. Prijave zbira do 13. januarja, ko bo ob 19. uri v gostilni Kolenc žrebanje, Boško Vujasin po telefonih (068) 47 237 in (041) 757 030. Finalna tekma bo predvidoma v nedeljo ob 16. uri. POGOVOR S SAMOM PLANTANOM Samo Plantan: “Jaz bi si to upaLJ Predsednik košarkarskega kluba Krka Telekom je spregovoril o letošnjem moštvu, o šablonski in na oko manj lepi igri ključnih igralcev, o menjavi centra in o tožbi v zvezi s klubsko himno So izidi košarkarjev Krke Telekoma v prvem delu sezone v skladu z vašimi pričakovanju? Izidi košarkarjev Krke Telekoma v prvem delu sezone so v skladu z realnimi pričakovanji, čeprav smo potihem pričakovali več glede na to, da se je uprava kluba ves čas trudila, da bi sestavila boljše moštvo od lanskega. Kljub temu da nam to ni uspelo v taki meri, kot smo si želeli, smu upali, da si bomo ta čas po točkah s Pivovarno Laško delili drugo mesto v ligi Kolinska, kar pomeni, da bi morali na domačem igrišču tekmo z Laščani dobiti mi. Ko smo sestavljali ekipo in poskušali zadovoljiti zahtevam trenerja Sunare in ko smo se dogovorili s Smodišem, da ostane doma, smo le mislili, da bomo v domačem prvenstvu osvojili drugo mesto. Vendar je moštvo ne glede na položaj na lestvici boljše od lanskega? No, uprava kluba vseeno ocenjuje, da letošnja ekipa je boljša od lanske. Predvsem zaradi daljše klopi, to je precej močnejše druge postave. Fantje imajo leto dni več izkušenj, saj so lani v pokalu Radi-voja Korača igrali nekaj zelo težkih tekem. Oba novinca, Dražovič in Drobnjak, sta bila reprezentanta. Problem je bila poškodba Nakiča oziroma njegova nepripravljenost po poškodbi, saj ni dal toliko od sebe kot lani in še vedno ni popolnoma pripravljen. Imam vtis, da je letošnje moštvo bolj disciplinirano glede izpolnjevanja nalog, igra pa je manj ustvarjalna, v njej je manj poleta. Res, ta igra na oko ni lepa, tudi nam v upravi taka igra ni bila všeč. Trener Sunara nam zatrjuje, da bo boljše, saj moštvo zelo veliko trenira in je taka igra tudi posledica tega. Res pa je, da je igra bolj stabilna, da manj niha. Po mojemu osebnem okusu bi bilo, če bi posamezni igralci več improvizirali, saj so sposobni narediti marsikaj, ne pa da dosledno sledijo neki šabloni. Pa jim je to tudi dovoljeno? Trener zagotavlja, da jim je to dovoljeno, kaj pa pravijo igralci, vprašajte njih. Jaz bi si to upal narediti. Vsak igralec s tem prevzema odgovornost nase. Če bo poskusil igrati košarko tako, da bo izrabljal osnovne košarkarske elemente z osnovnimi pravili, mu noben trener ne bo očital, če mu bo uspelo. A mora mu uspeti. Tretje mesto po prvem krogu imate zagotovljeno, višje ne morete, da bi zdrsnili nižje, pa tudi ni bojazni. Najbrž ste z mislimi usmerjeni predvsem v pokal Saporta. Kako je zdaj z Milanom? Kar se tiče Milana, vem le to, kar je pisalo v časopisih. S tem se ne smemo obremenjevati. Mislim, da niso boljši od nas, čeprav je bilo to v preteklosti eno največjih in najuspešnejših evropskih moštev. Že lani smo dokazali, da z Italijani lah- Podpis: Samo Plantan Samo Plantan ko dobro igramo in jih lahko tudi premagamo. Rimljani so bili lani bistveno močnejši od Milana, a smo jih doma vseeno ugnali. V pokalu Saporta smo že dosegli osnovni cilj. S tem zdaj ne bi smeli biti zadovoljni? Glede na to, da smo bili prvi v skupini in da imamo lepo možnost, da se prebijemo še više, bomo to poskušali izkoristiti, saj bomo imeli v šestnajstini in osmini finala prednost druge tekme na domačem igrišču. Smo edini slovenski klub, ki je bil v tej sezoni v katerem izmed evropskih tekmovanj v svoji skupini prvi. Končno so v časopisih pohvalili tudi nas poleg Uniona Olimpije. To je lep občutek. Kako bo na moštvo vplivala zi menjava centra? Mislim, da bo menjava centra r ostale igralce psihološko dobro vpli' ala. Trudimo se najti najboljše, vs v okviru možnosti, ki jih lahko igra cem nudimo. Ne moremo ponudi veliko, tako da lahko izbiramo med bolj poprečnimi centri, pri tei pa moramo imeti tudi veliko sreč Glede na to, da menjamo sredi si zone, moramo imeti še več sreče, c najdemo nekoga, ki nekje drugod i zadovoljen in je pripravljen priti nam tudi za manjši denar. Po prvi treningih je trener Sunara novej centra Zorana Viskoviča zelo pohv; lil. Upam da občutki ne varajo, v< pa bomo vedeli po sobotni tekmi Slovanom. Pred začetkom sezor smo se z njim že pogovarjali, a je t tedaj za nas bistveno predrag. Kaj pa se dogaja s sporno klul sko himno? Zadeva zaenkrat stoji pri miri Tožba je bila vložena, odškodnins zahtevek Tomaža Domicelja znai 12 milijonov tolarjev, odgovora r tožbo pa še nisem napisal, saj r želim pospešiti razpisa obravnav Ko sem bil sam sodnik, sem zadev ki so bile jasne, hitro razpisal, tar kjer pa je bilo premalo podatkov, c bi sc zadevo rešilo, sem odlaša Odgovor na tožbo bom napisal, 1 bo prvič razpisana obravnava, vsakem primeru mislim, da je Di micljev zahtevek pretiran. POGOVOR Z IGORJEM PRIMCEM V Ze dva dni živim za olimpijske igre Novomeški atlet Igor Primc je bil lani športnik Novega mesta in tretji atlet v državi - 15. mesto na svetovnem prvenstvu in državni rekordi - Kljub letom ne misli odnehati - Precej časa je posvetil glasbi Lanska se/ona je bila zate najuspešnejša, čeprav si se nanjo pripravljal poškodovan. Glede na to, da sem bil poškodovan, nisem pričakoval tako dobrih izidov in uvrstitve na svetovnem prvenstvu. Poprečje recimo dvajsetih najdaljših metov sicer ni najboljše, a mi je uspelo doseči največ takrat, ko je bilo to potrebno. Na lansko sezono si se pripravljal drugače kot poprej. Priprave so bile prirejene poškodbam, predvsem pa sem se osredotočil na eno samo oziroma dve tekmi, to je svetovno prvenstvo v Sevilli in svetovno vojaško v Zagrebu nekaj dni pred tem. Se ti lani ni bilo treba ubadati z normo za svetovno prvenstvo? Prejšnja leta je bil moj prvi cilj izpolniti normo in se na velika tekmovanja, kot recimo olimpijske igre in svetovno prvenstvo, sploh uvrstiti. Lani se z normo nismo ubadali, ampak smo se osredotočili na to, da na tem tekmovanju vržem čim dlje, sicer je bolje, da tam sploh ne nastopim. Treniral sem postopoma, zaradi poškodb pa sem začel kasneje in v formo nisem prišel tako zgodaj kot prejšnja leta. Letos bomo delali enako kot lani. Ves čas omenjaš poškodbo. Kaj je bilo narobe? Narobe je bilo, da sem v preteklih letih treniral preveč. Da bi vsako leto izboljšal izid iz prejšnjega leta, sem ves čas stopnjeval trening. Ce bi tak tempo zdržal do konca in se ne bi poškodoval, bi lani vrgel 66 ali celo 67 metrov. Žal telo ni zdržalo. Pokazalo se je, da sem si v preteklih letih vzel premalo odmora med sezonami, da se nisem nikoli dobro odpočil. Kaj si si pravzaprav poškodoval? Imel se več različnih poškodb, najhuje pa sem si poškodoval dime- NA SVOJ NAČIN-Takole si je Igor Primc, ko je bil poškodovan, pomagal s posebnimi vajami. Ker ni mogel metati stoje, je metal sede, za sedež pa je izkoristil zmagovalne stopničke - sedel je na najvišjo, bo tudi stopil nanjo? (Foto: /. V) Ijsko vez. Zaradi te poškodbe nisem mogel opraviti toliko metov, kot smo načrtovali, poleg tega pa nisem mogel dvigati uteži in sem opravil le okoli 70 odst. predvidenega treninga. Da bi nadomestil izgubljeno, smo si izmislili nekaj posebnih vaj, tako da sem se z njimi vseeno spodobno pripravil. Na svetovnem prvenstvu v Lizboni si prvič na velikem tekmovanju krepko presegel 60 m. Te je tako dober nastop presenetil? Na koncu sem bil res presenečen. Vendar to je bil moj edini cilj in če cilj imaš, če verjameš vanj. Prepričal sem se, da je zame pomembna le ta tekma in da ni pomembno nič drugega. No kljub.temu sta mi tudi državna rekorda na začetku in ob koncu sezone pomenila veliko, saj je bil to dokaz, da sem sposoben vreči daleč. Vseeno se mi zdi dosežek v kvalifikacijah na svetovnem prvenstvu 62,35 metra več kot kasnejši državni rekord 64,79 m, saj sem imel na svetovnem prvenstvu na voljo le tri mete, tekmovali smo dopoldne in tudi vremsnke razmere niso bile tako ugodne kot takrat, ko sem na domačem stadionu postavil zadnji rekordni dosežek. Včasih je veljalo pravilo, da večina tekmovalcev na največjih tekmovanjih vrže kar nekaj metrov manj od svojih najboljših dosežkov, letos pa je kopica tekmovalcev vključno s tabo na svetovnem prvenstvu dosegla svoj njboljši izid v sezoni ali pa se je temu zelo približala. To velja predvsem za finaliste, ki so nastopili popoldne in so imeli na razpolago šest metov. Če bi mi uspelo uvrstiti se v finale, bi vrgel vsaj še meter ali celo dva več. V kvalifikacijah le redko komu uspe vreči osebni rekord. To, da je kar precej tekmovalcev na prvenstvu dosegalo svoje najboljše izide, je dokaz, da so bili na nastop dobro psihično pripravljeni in zelo motivirani. Vendar lansko sezono nisi posvetil Iv disku, ampak si precej časa posvetil glasbi, izdal si celo zgoščenko in tudi nekaj nastopal. Vse skupaj se je začelo že pred dvema letoma, ko sem bil na pripravah v Ameriki. Tam sem se srečal z nekdanjim svetovnim rekorderjem v metu diska Johnom Povvellom, ki mi je svetoval, naj si poleg diska najdem še kaj, kar bom počel med treningi. To se mi je zdelo čudno, saj so mi v glavo vcepili, da moram misliti samo na eno stvar, da se moraš povsem posvetiti le uspehu v metu diska. Zdaj vidim, da ni tako. Če si ves čas zaposlen le z eno stvarjo, se s tem zasitiš in učinek treninga je zaradi tega slabši. To velja predvsem za starejše športnike, ki imajo za sabo že več desetletij treninga. Da moram nekaj spremeniti, mi je povedalo telo, ki ni preneslo stalnih naporov. Tisti, ki imajo trenerje, ki jim to pravočasno povejo, sc temu izognejo, če pa se tako kot v najinem primeru tekmovalec in trener ves čas skupaj učita, pride do napake. Ko sem se poškodoval, se mi je posvetilo in spomnil sem se Američanovega nasveta. Glasba zate ni nova stvar, saj si že v srednji šoli igral pri ansamblu. O tem, da bi z mano posneli skladbo, smo resno razmišljali že prej, a za kaj takega nisem našel časa, ob poškodbi pa sem se spomnil tudi na to idejo. Ko smo se lani usedli skupaj, smo se dogovorili, da lahko naredimi nekaj več in s tem tudi nekomu pomagamo. Začeli ste s pesmijo 100 posvečeno Leonu Štuklju, ki jo je zapela večina slovenskih vrhunskih športnikov, kasneje pa ste posneli skladb za celo zgoščenko. Kako to, da ste v projekt vključili tudi športnike invalide? Igor Primc Pesem 100 je bila osnova projekta. Ko je sredi priprav na sezono v Novo mesto na snemanje prišel Jure Košir in s sabo pripeljal skoraj celo reprezentanco, smo vedeli, da je stvar prava. Dokazali smo, da to ne pomeni, da se je Primc nekaj spomnil in se kar nekaj gre, ampak da gre za pravo stvar. Invalide smo v projekt vključili, ko smo ugotovili, da so njihovi vrhunski športni dosežki skoraj zamolčani, da so odrinjeni v stran v medijih in da zanje ne kažejo zanimanja niti pokrovitelji. Športnikom invalidom smo namenili ves izkupiček od našega glasbenega projekta, a tega denarja ni veliko, precej bolj pomembno jc, da smo s svojim projektom javnost opozorili na invalidski šport, o katerem se zadnje čase veliko več govori in piše. Knj pa konkretni rezultati vašega projekta za invalidski šport? Nekaj seje že premaknilo. Uspelo nam je enega športnika invalida zaposliti pa tudi nekaj sponzorjev se je že odzvalo. Kakšen je odmev nekaj mesecev po predstavitvi zgoščenke? Odziv je bil dober, a treba je še delati na tem. Predvsem želimo, da bi naš projekt ustrezno predstavili na nacionalni televiziji. Če se ne pojavljaš v medijih, ne obstajaš. Ni dovolj, da se napiše glasba, da sc vse skupaj posname in izda. Trenutno se dogovarjamo z Mišo Molk, da bi nas predstavili v oddajah Res je ali Zoom. Marsikam sem že poslal faks s prošnjo za predstavitev, a se mi jc tokrat prvič zgodilo, da je nekdo reagiral tako hitro. Miša Molk mi je odgovorila v petih minutah, da želi sodelovati, le da se nanjo nismo obrnili že prej, ji je žal. Imaš v mislih še kakšen nov glasbeni projekt? Zdaj ne, saj je dober nastop na letošnjih olimpijskih igrah najpomembnejša stvar. Kaj si danes počel, si že treniral? Zdaj grem na trening, dopoldne pa sem bil doma s sinom, ki je bolan. Zdaj treniram manj, a bolj pametno. Delam le tisto, kar mi najbolj koristi. V mojih letih ne potrebuješ več toliko treninga. Kako daleč boš letos vrgel disk? Med 65 in 66 metrov. Kaj to pomeni? S tem se v drugi jakostni skupini metalcev diska, kjer so razlike med tekmovalci zelo majhne, prebijem za recimo deset mest naprej, torej na rob najboljše deseterice. S tem pridem na spisek tekmovalcev, ki redno nastopajo na mitingih Grand Prix. Način treninga vrhunskih športnikov seje v zadnjem času precej spremenil. Predvsem seje skrajšala pripravljalna doba, športniki pa veliko več in daljši čas nastopajo na tekmovanjih. Se tudi ti tako pripravljaš? Seveda tudi sam precej drugače treniram kot pred leti. Predvsem starejši tekmovalci, med katere spadam, imajo včasih dovolj tudi samo tri mesece priprav, da dosežejo vrhunski izid. Če lahko drugi, lahko tudi jaz. Zdaj delam druge vaje, tudi za nekatere druge mišične skupine, s katerimi lahko hitreje pridem do vrhunske forme. Že leta si kapetan slovenske atletske reprezentance. Te ostali reprezentanti ubogajo? Mislim, da ne bom več kapetan, če so le pravilno razumeli mojo odpoved. Saj je še kdo drug, ki je dovolj izkušen in zaslužen za tako funkcijo. Zdaj živiš samo še za olimpijske igre? Olimpijske igre so letos moj edini cilj in pred dvema dnevoma sem začel živeti samo zanje. 1. januarja sem namreč začel s pripravami na letošnjo sezono. Z normo se ne obremenjujem. Moram vreči daleč, zelo daleč in se uvrstiti dobro. Če ne bom sposoben mimogrede doseči m im z 2Zr I <•»< Vy, Igor Primc norme, potem tudi na igrah rte morem doseči veliko, in jc bolje, da tja ne grem. Pred leti si povedal, da misliš vztrajati do olimpijskih iger leta 2000. Si zdnj spremenil mnenje? Res sem govoril tako, saj nisem vedel, kaj vse se lahko do leta 2000 zgodi. Zdaj vem, da sem imel srečo, da sem ostal v vrhunskem športu do sedaj. Tudi po igrah ne mislim zaključiti kariere. TVeniral in tekmoval bom tako dolgo, dokler bom dovolj daleč metal. Potem pa samo še kakšno leto, tako za “štos”. Z Igorjem Primcem se je pogovarjal Igor Vidmar PO TRDINOVI POTI NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel Servis bo v soboto, 8. januarja, pripravilo planinski pohod po delu Trdinove poti od Novega mesta čez Frato do Soteske, od koder bo pohodnike domov odpeljal avtobus. Pohod bo vodil Dušan Okleščen. Zbor pohodnikov bo ob 7. uri na Novem trgu na pred hotelom Krka, kjer hranijo prvi žig Tbdi-nove poti. Vsi udeleženci pohoda bodo pred začetkom poti dobili tudi izkaznice Trdinove poti, ki jo bodo planinci Intel servisa letos po delih prehodili celo. KEGLJAČA LETA VEBROVA IN MIŠIJRA NOVO MESTO - Strokovna komisija območne kegljaške skupnosti Novo mesto je za kegljača leta 1999 porglasila Mileno Veber iz kegljaškega kluba Trebnje in Gojka Mišu-ro iz kegljaškega kluba Novo mesto. Vebrova je zbrala 76, Mišura pa 61 točk. (N. G.) RADEJEV MEMORIAL NOVAKU IN ŽNIDERŠIČEM BLANCA - Šahovski klub Milun Majcen iz Sevnice je v nedeljo, 26. decembra, v osnovni šoli Blanca pripravil tradicionalni šahovski turnir za 5. Radejev memorial. Na tekmovanju v spomin na šahovskega mentorja na blanški šoli Jožeta Radeja je nastopilo 60 šahistov. Med člani je zmagal Gorazd Novak, med osnovnošolci pa Sanja Žnideršič. Izidi: člani in članice -1. Novak (Tfiglav Krško) 9,2. Bojan Smerdel 8,3. Martin Povše 8,4. Andrej Grilc 7,5,5. Toni Kranjec (vsi Milan Majcen Sevnica) 7 itd.; osnovnošolci 1. Sanja Žnideršič (Triglav Krško) 6,2. Iztok Bogolin 6, 3. Jože Bogolin (oba Koprivnica) 5,5, 4. Samo Štajner 5,5, 5. Mirala Ahmatovič (oba Triglav Krško) itd. (J. B.) DOLENJSKI LIST vaš četrtkou prijatelj ANDREJ MARKOVIČ Z Indijanci med nebom in zemljo (3) Krik črnega granita Dan nama je hitro minil. Ni nama bilo dolgčas, saj sva skoraj ves čas spala. Če si prej nisva belila glave z imenom smeri, nama je ta dan postalo jasno, kako jo bova poimenovala. Mimo v sneg skopane luknje, v kateri sva spala, je presneto blizu najinih glav priletel črn granitni blok in z glasom, kot bi nekdo kriknil, porušil del seraka. Najina smer bo Krik črnega granita, sva sklenila. Nisva se dala motiti in sva spala naprej. Naslednje jutro sta naju pozdravila sonce in mraz. Za zajtrk sva si pripravila veliki porciji pireja. Velike izbire nisva imela, saj sva pire krompir natepala vsak dan. S polnim želodcem sem zaplezal v strm žleb, s katerim se začenja vršna skalna piramida, ki je ni preplezal še nihče. Ko sem se na stojišču ozrl navzdol proti najinemu včerajšnjemu bivališču, kjer sva prespala dan, m' je zledenela kri v žilah. Pa ne zaradi mraza, luknjo, v kateri sva se Počutila popolnoma varna, sva namreč skopala v serak, ki se je prevesil na drugo stran, tako da je najin bivak visel nad prepadom. Če bi kopala še pol metra globlje, bi padla v globino. Nevarnejšega bivališča S| res nisva mogla omisliti. Napredovala sva hitreje kot prejšnje dni, saj sva vso nepotrebno opre- mo pustila v omenjeni snežni luknji, s seboj sva vzela le pijačo in čelni svetilki. Ko sva plezala v snegu in ledu, je bil nahrbtnik tako rekoč prazen, ko pa sva plezala čez skale, sva spet klela težo, ki so jo v nahrbtniku povzročali težki plastični čevlji in oprema za plezanje v ledu. A kletvice so bile le drugačne. Njihovo glasnost in izvirnost je pošteno načela utrujenost. Jokala sva od mraza Preplezala sva raztežaj, ki sva ga že od daleč ocenila, da bo najtežji. Resje bil najtežji. Toda skala je bila tam čudovita, kompaktna, čisti sivi granit in gladka poč. Sonce je začelo zahajati, ko sem Jureta varoval na petem stojišču. Skala ni bila tako topla kot popoldne in začelo naju je zebsti. Plezanje se je iz uživanja spremenilo v trpljenje in v goli boj za vrh, na katerega sva plezala že skoraj cel teden. Prsti so od mraza postajali trdi in neobčutljivi. Ko sva na stojišču krilila z rokami, da bi se kri vrnila v prste in dlani, sva od bolečine jokala. Bila je že tema, ko sva nad sabo zagledala previse, do katerih sva splezala po ledu in krušljivih skalah. Tli sva morala uporabiti vso tehnično opremo. Spravil sem sc na lestve in nabijal kline čez krušljiv previs, ki seje končal z veliko lede- no svečo. Med zabijanjem klinov se mi je za vrat sipal pesek, kot bi plezal v peskokopu. Previsu jc sledilo nekaj metrov ležjega sveta, potem pa sem naletel na še en precej dolg ledeni slap. Juretu sem zaklical, naj mi po vrvi pošlje vijake za led, a jih ni imel, saj sva jih pustila v luknji kot nepotrebno opremo. Slap sem moral preplezati brez varovanja, potem pa sem jaz varoval Jureta. Stal sem na stojišču in bilo mi je hudo kot še nikoli v življenju. Gledal sem proti vzhodu in čakal, da bo vzšla najina zvesta spremljevalka luna ter čakal, kdaj se mi bo od mraza in vetra zmešalo. Nog in rok nisem več čutil, kljub temu da sem z njimi migal in brcal. Cela večnost je minila, preden je Jure zaklical, da varuje in da lahko plezam za njim. Ko sem se mu približal, ga nisem prepoznal. Jure kot prikazen Bil jc kot prikazen, odet v ivje in ledene svečke so mu visele iz nosa. Na ves glas se je drl name, naj vendar pohitim, da je prekleto mrzlo, da piha in da ne Čuti prstov. Hitel sem, kolikor sem mogel in kolikor so mi dala pljuča, v katera sem lovil redki ledeno mrzli zrak. Plezal sem po prhkem snegu, brez vsakega občutka varnosti. Zaradi izčrpanosti mi je bilo že vseeno za vse, želel sem si le na vrh. Vrv seje iztekla, ko sem zlezel na majhen snežni plato. Vrgel sem s? na hrbet, dihal na vsa pljuča in gledal v zvezde. Veter pa je pihal tako močno, da se mi je zdelo, da močneje enostavno ne more. Edino, kar sem bil na vrhu sposoben občutiti, je bil občutek konca. Le počasi mi je v zavest prihajalo, da se je treba še vrniti v dolino. Fotoaparat je že zdavnaj crknil, tako da nisem mogel posneti najinih izčrpanih obrazov na vrhu. Ura je kazala pol enih zjutraj. Ko je na vrh prilezel še Jure, ni bilo zmagoslavja, nisva norela od veselja, celo rok si nisva podala. Le obrnila sva se in se začela kot v transu spuščati. Proti jutru naju je stena po osmih dneh spustila iz svojega ledenega objema. Sneg na ledeniku, ki je ponoči primrznil, sc je zjutraj spremenil v brozgo. Udiralo sc nama je do kolen. Izmučena do skrajnosti sva gazila v dolino. Nisva se menila za padajoči led in kamenje. Ob štirih popoldne sva bila na koncu ledenika, v varnem zavetju skal pa sva se lahko prvič odpočila. Izgubljena v travi Bližala se je tema, ki naju je ujela na travnatem pobočju. Zašla sva in štiri ure sva tavala v temi, čelni svetilki sta osvetljevali le travo in pojma nisva imela, kje sva. Tedaj sem zagledal jeero in sredi jezera lučke, ki so švigale sem ter tja. Pokazal sem jih Juretu, češ: “Poglej, naši so prišli po naju.” Jure je kakšnih pet minut buljil v moje jezero, a ni videl nobenih lučk. Dva pač ne moreta imeti enakih prividov, tako kot jaz nisem slišal ženske, ki naj bi Jureta tedaj za najinim hrbtom ogovarjala v slovenščini. Ni bilo več tako mrzlo kot na gori, a bila sva nazarensko žejna. Cel dan nisva okusila niti kapljice tekočine, ves čas pa sva poslušala žuborenje slapa. Potem sva sredi trave zaspala. Zjutraj sva ugotovila, da sva odtavala predaleč v dolino in da se bova morali spet vzpenjati. Končno sva prišla k enemu izmed treh velikih jezer v bližini najinega baznega tabora. Ustavila sva se in v dveh urah spila vsak šest litrov vode. Najbolj smešno je bilo, da kljub temu še ves naslednji dan nisva šla na vodo. Se nadaljuje I J* KRKkZDRAVI LIŠČK HOTELI OTOČEC ItNIŠKI CENTER OTOČEC ( Odgovori, popravki Dežela projektov Počutim se manjvrednega. Vsi okrog mene izdelujejo projekte, jaz pa... Znanka, ki obvlada dve noti, višaj in violinski ključ, pripravlja projekt. Po novem letu naj bi zagledal luč sveta. Gre za kaseto in zgoščenko. Na prvi bo deset pesmi, na drugi dvanajst. Na razpolago ima dve besedili in napol zapitega komponista. Prijatelj Ferdo Snuje filmski projekt o ličkanju koruze v zgornjem toku reke Kolpe. S kamero bo rokoval Gustelj, ki je že posnel dva projekta: prvo obhajilo svoje hčerke in zadnje slovo tete, ki mu je zapustila vikend. Projekt izkoriščanja kmečkih domačij v turistične namene je izdelala kmetijska svetovalka Valerija, ki je pred tem že obelodanila projekt kolesarjenja okoli starega mestnega jedra. Doslej sta se ga udeležila dva kolesarja, ki sta prejela kolesi na žrebanju kupcev pralnih praškov, učinkovitih že pri 30° Celzija. Meščan Vito je prodal občini projekt o oživljanju starega mestnega jedra. V njem je posebej poudaril uporabnost lokala na osrednjem mestnem trgu, in sicer za prodajo spominkov. Navedel je tudi najemnino: dva tisoč nemških mark mesečno. Seveda na roko! Njemu, kajti omenjeni prostor je v njegovi hiši. Na županovi mizi so še naslednji projekti: projekt za gojenje bezga v sušnih predelih dežele, projekt za vzrejo kuncev, projekt za izkoriščanje močvirja v namene žabjereje, projekt za izdelovanje orehovega olja ter projekt za osvetlitev sakralnih objektov v občini. Projektov torej več kot dovolj... Ob vsem tem sem bil jaz samo enkrat nosilec projekta. Ko sem se vrnil s potrjeno mapo z Elektre, me je šef pohvalil pred vsemi zaposlenimi, češ kako sposoben sem, da nisem med potjo izgubil - projekta. TONI GAŠPERIČ / Tine Žužek z Jakičevega je odstrelil medvedko, ki je hudo poškodovala Staneta Grudna z Zlatega Repa. (Foto: J. Primc) Odstreliti več medvedov To zahtevajo prebivalci občine Velike Lašče ■ 200 podpisov za večji odstrel medvedov - Iznakaženi krajan Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom "Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolpjen, ne objavimo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Novomeška kronika DL št. 52, 30. decembra Pisec članka trdi, da objava v omenjeni rubriki DL št. 50, 16. decembra 1999, ne odraža dejanskega stanja o delu svetnikov v občini Šentjernej. Thkoj na začetku moram povedati, da avtor članka Marjan Dvornik iz Prapreč pri Šentjerneju želi s svojim neargumentiranim razmišljanjem zavesti občane o nepotrebnosti realizacije projekta izgradnje centralne čistilne naprave in kanalskih sistemov v občini Šentjernej. Po mojem globokem prepričanju vse zato, ker se ta projekt ni rodil v vrstah njihove stranke SKD, kar se odraža tudi pri upoštevanju njegovih navodil pri odločanju svetnikov v občinskem svetu. Logično pa je, da je pozicija v večini podprla moj predlog, ker se zaveda, kako pomemben dejavnik je ohranjanje zdrave in čiste narave pri nadaljnjem gospodarskem razvoju in življenju človeka v zdravem naravnem okolju. Pisec navaja, daje projekt, ki smo poimenovali Generalna študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občine Šentjernej, pripravljen oporečno, kar je izključno le njegova ugotovitev. Projekt je bil revizijsko pregledan in ocenjen na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, in sicer v Inštitutu za zdravstveno hidrotehniko od strani doc. dr. Jožeta Panjana, in je dobil zelo dobro oceno z določenimi pripombami, katere pa je izvajalec projekta Generalne študije v celoti upošteval jn dopolnil: Ttko je študija dosegla svoj namen in podala vse zahtevane podatke, saj to je feasiby-lity študija, ne pa projekt za izvedbo in investicijski program. Žal nisem vedel, da imamo všentjernej-ski dolini vrhunskega strokovnjaka za to področje, od katerega bi pričakoval iniciativo in konstruktivne pripombe, ki bi jih lahko podal na demokratičen način, na javni obravnavi, ki je bila 22.11.1999, ali pa pozneje pismeno. Vendar tega ni storil v času priprav na projekt, ampak se je oglasil šele, ko niso bile uveljavljene strankarske težnje in interesi v občinskem svetu. Jaz in občinska uprava, sva se zavedala, katero je tisto ključno vprašanje, na katerega mora študija odgovoriti, kar je v celoti tudi narejeno, saj je na osnovi ekonom-sko-tehničnih dejavnikov podana celovita ocena vseh parametrov, ki do sedaj niso bili znani: kakšno je dejansko stanje, kaj je potrebno zgraditi, koliko bo to stalo in kako bo to plačano. Res je, da je cena čiščenja odplak za kubični meter odvisna od investicijske vrednosti projekta, toda ravno to je tisto, kar smo želeli s študijo pridobiti. Ta študija v ekonomskem delu tudi eksplicitno navaja, da je cena z upoštevanjem samo osnovnih dejavnikov, kot so prispevek za priključek na kanalizacijo, prispevek plačila za komunalno urejeno zemljišče in prispevek od čiščenja odplak za kubični meter, nevzdržna in previsoka za končnega porabnika, kar je nam na občini in vsem, ki so sodelovali v javnih razpravah, jasno. Ttdi nam je zelo znano stališče ministrstva za okolje in prostor, da cene za komunalno storitev ne smejo medsebojno preveč odstopati, vendar vaše primerjave med mestno občino Novo mesto ne želimo upoštevati, kajti preveč poznamo ekonomski vidik čiščenja odpadnih voda v mestni občini Novo mesto oziroma pri izvajalcu komunalnih storitev JP Komunala iz Novega mesta, kjer se že iz letnega poročila vidi dejansko stanje na tem področju. Vaša trditev, da študije ni izdeloval Ilbau, je žaljiva in neupravičena. Občina Šentjernej je preko javnega razpisa, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 42-43/98, pridobila podjetje llbau kot najugodnejšega ponudnika, katere podizvajalce je pridobil on, pa ni več stvar občine, ampak njega samega. Glede ekonomske upravičenosti posameznih faz izgradnje pa bi bili lahko v celoti seznanjeni, če bi hoteli sodelovati v pripravi in javni obravnavi. Nikoli nismo poudarjali, da bomo zgradili celoten sistem naenkrat, vedno poudarjamo, da je treba nujno zgraditi prvo fazo, ki zajema ožji del samega Šentjerneja, kar narekujejo potrebe in nadaljnji razvoj (obrat tovarne zdravil Krka Beta in Obrtne cone), zato bi morale biti urejene že včeraj. Tudi je res, da sem podpisal peticijo slovenski vladi in ministrstvu za okolje in prostor, ki so podpisali tudi vsi ostali župani v dolenjski regiji, zaradi Odloka o operativnem programu odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda na celotnem območju ob vodotoku reke Krke. Povedali pa niste, da je občina Šentjernej poleg skupnega zahtevka za dopolnitev omenjenega odloka dala še dopolnitev, za katero je vsebina črpana ravno iz Generalne študije. Žavedajoč se, da je ravno zaradi takega odnosa države potrebno narediti korak naprej, smo začeli pogovore in iskali finančna sredstva pri tujem partnerju. Svetnikom pa sem vedno govoril, da bo rnožno pričakovati podporo države šele takrat, ko bomo imeli projekt za izvedbo, s katerim bomo lahko kandidirali na javnih razpisih za pridobivanje državnih ali iz drugih fundacijskih skladov določena finančna sredstva. Tudi ta vaša trditev, da jc potrebno soglasje ministrstva za finance, predno se občina lahko zadolži, nam ni tuja. Glede na vašo razlago o velikosti obremenitve posameznega občana s 5000 DEM za pokritje celotne investicije, pa moram vaš matematični izračun korigirati v tej meri, da smo v študiji predvideli le del financiranja projekta s pristojbinami občanov (to je cca 5000 DEM na stanovanjski objekt - pristojbine za priključek na kanal in pristojbine za komunalno opremljenost zemljišča, to je cca 5000 DEM na štiričlansko družino). Ostali del pa se bo sofinanciral iz sredstev občinskega proračuna, takse za obremenjevanje voda, državne pomoči, sredstev iz Evropske unije in kanalščine, katera pa bo določena v socialno sprejemljivih mejah, glede na vsa pridobljena sredstva. Občina bo skupaj s partnerjem Ilbau G.m.b.H. v roku 6 do 8 mesecev pripravila finančno konstrukci- jo za izvedbo celotnega sistema in posebej tudi 1. fazo ter občinskemu svetu predložila v oceno predvideno finančno obremenitev prebivalstva občine Šentjernej, ki bo morala biti socialno in ekonomsko sprejemljiva, ker se tega dobro zavedamo vsi na občini. In na koncu še odgovor, da prizadevanje za reševanje ekoloških problemov ni nikakršen predvolilni slogan, kajti raje bi vas spomnil, da je bivša Krajevna skupnost Šentjernej v okviru obstoječega komunalnega sistema že poskušala najti ustrezno rešitev za omenjeni problem, vendar brez uspeha, in to tudi v času, ko ste bili vi predsednik skupščine bivše Občine Novo mesto, kamor je sodil tudi Šentjernej. Zato raje postavite sami sebi vprašanje, kakšen je bil vaš slogan oziroma ukrep dobrega gospodarja za šentjernejsko občino pa tudi v času, ko ste bili sekretar na državnem ministrstvu. FRANC HUDOKLIN, župan občine Šentjernej Novomeška kronika DL 52, 30. decembra G. Marjan Dvornik v navedenem članku s paleto različnih dezinformacij zavaja prebivalce občine Šentjernej v zvezi z Generalno študijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju občine Šentjernej (v nadaljevanju: generalna študija). S tem obvestilom kot glavni izvajalec te študije (izbran na podlagi javnega razpisa dne 15.9.1998), t.j. ILBAU GmbH- Direkcija 33 - Oddelek za okolje, Spittal/Dravi iz Avstrije, odločno zanikamo izjavo g. Dvornika, kjer navaja (citiramo): “..., da študije ni izdelal Ilbau, ki je bil izbran na razpisu, ampak je to delo Toposa. Očitno je Ilbau le posodil ime enega od svojih strokovnjakov...”. Na ostale navedbe g. Dvornika tu ne odgovarjamo. Z rezultati generalne študije so bili občani občine Šentjernej že seznanjeni v času javne predstavitve, v najkrajšem času pa bo izdana še pisna informacija. Generalno študijo je podjetje ILBAU GmbH izdelalo skupaj s svojimi podizvajalci iz Slovenije in Avstrije; le-ta je razdeljena na tri dele, to je splošni, tehnični ter finančno-komercialni del. Topos, d.o.o., Dolenjske Toplice je skladno s podizvajalsko pogodbo izdelal le prvi, splošni del študije. Če bo Marjan Dvornik nadaljeval s podobnimi neresničnimi informacijami, bomo to smatrali za namerno zavajanje prebivalcev občine Šentjernej in širše javnosti in bomo primorani zaradi zavarovanja naših poslovnih interesov tudi ustrezno ukrepati. PAVLE HAFNER, univ. dipl. inž. gr. Ilbau GmbH DUŠAN GRANDA, univ. dipl. inž. gr. Topos, d.o.o. V spomin na dr. Mikuža DL 51, 23. decembra V Dolenjskem listu št. 51 z dne 23. decembra sem na drugi strani prebral, da so v Ribnici odkrili doprsni kip pokojnemu dr. Metodu Mikužu. Pozdravljam zamisel in izvedbo. Zanima pa me, zakaj novinar ni navedel, da je bil Mikuž znan partizan in tudi znan zgodovinar NOB. FRANC SOMRAK Paderšičeva 16 Novo mesto ZA VESELI DECEMBER Od 27. do 31. decembra so na žiro račun DPM Mojca Novo mesto št. 52100-678-80209 za veseli december prispevali: Krka, Tovarna zdravil, d.d., 2 milijona 30 tisoč tolarjev; Alojz Klobučar, s.p., Straža, 40 tisoč; Kckon, d.o.o., Žužemberk, 10 tisoč; Spina Novo mesto, d.o.o., 30 tisoč; Matkom Novo mesto, d.o.o., 80 tisoč, TPV, d.d., Novo mesto, 50 tisoč; Dolenjski muzej 10 tisoč, Alojz Medle, s.p., Novo mesto, 10 tisoč, Irena Kušljan, s.p., Šentjernej, 2 tisoč; Poreber, s.p., Novo mesto, 5 tisoč; Alkatron Novo mesto, d.o.o., 10 tisoč; Tfins, d.o.o., Novo mesto, 3 tisoč, Pfleidcr Novoterm, d.o.o., Novo mesto, 100 tisoč, Alp stroj Novo mesto, d.o.o., 8 tisoč, Papež, d.o.o., Novo mesto, 5 tisoč; Signal, d.o.o., Novo mesto, 16 tisoč; Dinamič, d.o.o., 30 tisoč; PGD Šmihel Novo mesto 5 tisoč in Zdravstveni dom Novo mesto 30 tisoč tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala! Z baklami za DOBREPOLJE - Vaščani Pod-gore so za dan samostojnosti spet organizirali pohod z baklami na planinsko izletniško točko Kamen vrh. Tokrat se gaje udeležilo nekaj sto pohodnikov, medtem ko se je prvega pred nekaj leti le osem KONCERT V DOMU OSTARELIH Da bi osrečili drug drugega, ne potrebujemo velikih daril. Prijazna beseda, ki jo spremlja še prešeren nasmeh, sta najlepše božično darilo. To smo ponesli v Dom ostarelih občanov v Novem mestu. S kratkim kulturnim programom, v katerem sta nastopila otroški in mladinski pevski zbor, ljubiteljice angleškega in nemškega jezika s pesmima in recitatorke, smo jim malce popestrili zimsko popoldne. Razveselili smo jih z družabnimi igrami, za katere smo učenci zbrali okrog 80 tisoč tolarjev. Angelčki v darilnih vrečkah z voščilom, ki so nastali pri urah tehnične in likovne vzgoje, so v otožnih sivih očeh vžgali iskrico veselja. Veseli smo, da je naša akcija tako lepo uspela. To ni bila ne prva in ne zadnja takšna akcija, ki smo se je učenci OŠ Žužemberk lotili in izpeljali. TANJA MURN, ALENKA MOŽE novinarski vkrožek OŠ Žužemberk OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA - Zakaj so imeli v Kočevju za božične praznike naprodaj le jaslice in ovce, ne pa tudi pastircev, brez katerih ni pravih jaslic? - Ker so pastirji že vsi na raznih odgovornih položajih in pasenje ovc zanje ni več pravi posel. VELIKE LAŠČE - Blizu 200 prebivalcev občine Velike Lašče je podpisalo zahtevo po večjem odstrelu medvedov, ki ogrožajo prebivalce te občine in sosednjih. Podpise so začeli zbirati na zahtevo občanov in po sklepu občinskega sveta. Peticijo s podpisi sta 22. decembra izročila ministru Cirilu Smrkolju župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek in direktor Kmetijske zadruge Velike Lašče Ivan Levstek. V njej je med drugim zapisano, da v Sloveniji posvečamo večjo naklonjenost medvedom kot ljudem, predvsem prebivalcem na podeželju. Pred dobrima dvema letoma je na območju revirja Lovske družine Velike Lašče medvedka hudo poškodovala Staneta Grudna z Zlatega Repa, ga močno iznakazila (potegnila mu je kožo z obraza z uhljem in očesom vred), da še danes ni zdrav in verjetno nikoli ne bo;_med-vedkoje kasneje uplenil Tine Žužek z Jakičevega. Medvede ali medvedje družine so v zadnjem obdobju videli v večih naseljih ali v njihovi neposredni bližini. Ljudi je strah, da nc }ti prišlo do nove nesreče. Zupan Anton Zakrajšek pravi: “Ali se mora res zgoditi nova nesreča, da bo zaradi srečanja z medvedom iznakažen še kakšen človek in da se bo javno mnenje končno obrnilo v prid ljudi in ne pretirane- samostojnost pohodnikov. Za letošnji pohod je Turistično društvo Podgora razposlalo vabila tudi poslanskim skupinam Državnega zbora. Uspeh ni izostal, saj se ga je udeležil tudi prvak socialdemokratov Slovenije Janez Janša. Sicer pa so prišli pohodniki od vsepovsod, tudi iz Ljubljane in raznih krajev Dolenjske. Na pohod so krenili udeleženci tokrat iz štirih smeri, in sicer iz Podgore, Ponikev, Predstrug in Podpeči. Pohod z baklami se je začel ob 18. uri hkrati iz vseh štirih smeri. Iz doline je bilo lepo videti, kako se luči iz različnih smeri bližajo istemu cilju, kar je bil lahko tudi simbol za dogajanje pred devetimi leti. Pri planinski koči na Kamen vrhu so udeležence pohoda pričakali člani planinskega društva s toplimi napitki. Ob povratku v dolino so bili pohodniki povabljeni na večerjo z dobrepoljskimi kolinami v prostore Iskre. Pohodnikov pa je bilo toliko, da so bili prostori premajhni in so jih^organizatorji pohoda porazdelili po dobrepoljskih gostilnah, ki so komaj sprejele toliko obiskovalcev. M. STEKLASA ■ ga števila medvedov? V Ljubljani so videli le enega medveda in ga takoj odstrelili, po naših krajih in v Zahodni Dolenjski pa se jih sprehaja po ocenah strokovnjakov več sto.” Na območju Zahodne Dolenjske so medvedje poškodovali že več ljudi. Najhujsa nesreča pa seje zgodila pred nekaj leti v Strugah, kjer je medved umoril domačinko, ko je nabirala gobe. J. PRIMC GLASBENA SKRINJA Zlata doba Slakov Glasbena založba Nika Records se je odločila za potezo, ki bo razveselila številne ljubitelje legendarnega narodno-zabavnega ansambla Lojzeta Slaka, skupine, ki je s svojim zvokom zaznamovala šestdeseta leta in se nato trajno zasidrala v samem vrhu slovenske narodno-za-bavne glasbe. Samouki glasbenik Lojze Slak, doma z Jordankala pri Mirni Peči, je z združitvijo instrumentalnega tria (diatonična harmonika, kitara in bas) in moške vokalne zasedbe z značilnim fantovskim petjem našel natanko tisto, kar ljudje radi poslušajo in je hkrati zvenelo drugače od prevladujočega sloga Avsenikov, da so Slakove melodije hitro našli pot do src mnogih poslušalcev in postale prave uspešnice. Pri Nika Records so skladbe, ki so nastale v prvih petih letih delovanja ansambla, od 1964. do 1969. leta, izdali v paketu štirih albumov: Domača vasica, Kadar pa mim’ hišžce grem. Deželica sonca in grozdja in Po dekle. Za poslušanje je tako 84 Slakovih viž ali skoraj štiri ure glasbe. Vesna in Vlasta Dvojčici Vesna in Vlasta Kidrič iz Križeče vasi pri Poljčanah, ki ubrano prepevata in igrata na diatonično harmoniko, sta pri glasbeni založbi Zlati zvoki izdali svojo drugo kaseto in zgoščenko z naslovom Kar mislite si. Na nji je deset novih skladb, med njimi so tudi tiste, s katerimi sta navduševali poslušalce na lanskih in letošnjih festivalih, na primer: na Steverjanu 99, kjer sta prejeli prvo nagrado občinstva, na Ptuju 99, kjer sta osvojili srebrno Orfejevo značko, in na Vurbeku 99, kjer sta osvojili prvo nagrado za dvoglasno petje. KR.ALV! * POHOD ZA BAKLAMI - Med pohodniki je bilo tudi veliko mladine iz Dobrepolja, ostale Dolenjske, Ljubljane in od drugod. (Foto: M. Steklasa) Pohod na Kamen vrh iz štirih strani - Pogostitev pohodnikov, med katerimi je bil tudi Janez Janša Rad se slika Slišali boste govoriti, da se nekdo rad slika. Takšne pripombe so največkrat namenjene javnim delavcem, tistim na izpostavljenih delovnih mestih. Po domače povedano, bi to pomenilo, da je nekdo rad v časopisu, da se rad sliši po radijskih valovih ali vidi svojo podobo na televizijskem ekranu. Da je samovšečen in malce zaljubljen vase, seveda na račun davkoplačevalcev, kajti ustvarjanje podobe v medijih kar veliko stane, privede pa do popularnosti, do tega, da te veliko ljudi treplja po ramenih in ti za šankom plačuje priljubljeno pijačo. Toda “slikanje" je lahko koristno za večje število ljudi, če ga posameznik ne uporabi za oblikovanje lastne podobe, ampak za promocijo kraja, občine, dežele, ki jo predstavlja. Takšnega "bliskanja" je, resnici na ljubo, premalo, sicer se ne bi dogajalo, da v tej majhni Sloveniji, ki jo v nekaj urah preleti dobro razpoložen golob, prebivalci ob Dravi ne vedo za ljudi ob Kolpi in ob omembi katerega od mest iz deželice brez in belih noš sprašujejo: “A to je pa tam, kjer raste cviček?” Glede na to dejstvo se demokratično izvoljeni predstavniki deželice s sončne strani Gorjancev še premalo “malajo" po elektronskih medijih. TONI GAŠPERIČ Lokvičani obujajo stare navade Na šentjanževo, na praznik med božičem in novim letom, po skoraj polstoletnem premoru ljudje v cerkev na Gornji Lokvici znova prinašajo blagoslovit svoje najboljše vino PRVEGA NA HRIB NA GOLAŽ - Na novega leta dan so se planinci planinske sekcije Dvor Marjan Zupančič, Jožica in Slavko Fink Ludvik Kocjančič in Andrej Murn prvi povzpeli na 888 m visoki hrib Sveti Peter, kjer so pripravili golaž in z njim pogostili številne pohodnike, ki so se ta dan odločili za izlet na ta hrib. Med njimi so bili tudi člani društva ko-njerejcev Suha krajine na čelu s predsednikom Francem Pucljem. (Foto: S. Mirtič) “LEPO JE BITI DEDEK MRAZ, ” si je zabrundal tale dedek, ko sta se k njemu priželi za spominsko sliko Nina Keber in Manca Simčič, ki sta dedku pred tem na novomeškem Glavnem trgu pomagli razdeliti darila. Preko tristo otrok je prišlo na dobrodelno prireditev za opremo Pediatričnega oddelka novomeške bolnišnice, ki so se po obdaritvi z dedkom Mrazom tudi slikali. Te fotografije je dedek Mraz pustil za otroke v studiu FOTO LIFE, Novi trg 6, in vsi, ki bodo po slike prišli do 15. januarja, bodo-udeleženi tudi v nagradnem žrebanju, prva nagrada pa bo fotoaparat. (Foto: M. K.) KRŠKO PLEŠE Z DUŠANOM VODLANOM - S praznično plesno glasbeno prireditvijo “Krško pleše" 27. decembra zvečer v kulturnem domu Krško so obiskovalcem, ki so povsem napolnili veliko dvorano, ponudili dober izdelek krških in drugih ustvarjalcev. S prireditvijo, ki se je zgledovala tudi po showih onkraj luže, so počastili tudi 25-letnico kulturnega dela Dušana Vodlana, plesalca in organizatorja plesa iz Krškega. Na fotografiji: Dušanu Vodlanu (levo) čestita krški župan Franci Bogovič. V ozadju Miran Resnik, predsednik KS Krško, desno Barbara Drnač, ki je povezovala program. (Foto: M. L.) PLEMENITI LJUDJE - Pred novim letom so se v prostorih novomeškega OZRK srečali aktivisti oz. predsedniki krajevnih organizacija, ki skozi celo leto požrtvovalno skrbijo za pomoč ljudem v stiski. To opravljajo prostovoljno in brezplačno, zato jim največ pomeni, če so z njihovo pomočjo zadovoljni ljudje, ki jim je namenjena. Nekateri se jim zahvalijo z besedo, drugi z nasmehom in solzami v očeh, tretji s stiskom rok. Še dobro, da so na svetu plemeniti ljudje, ki jim ni težko priskočiti sočloveku na pomoč. To so tudi ljudje dobre volje. Na srečanju novomeških aktivistov je zanjo poskrbela predsednica KO RK Gabrje Anica Korasa, ki je veselo zaigrala na harmoniko. (Foto: J. Dorniž) PRAZNIČNI KONCERT ZA DELA VCE UPRA VNE ENOTE IN OBČINE - Učenci trebanjske glasbene in osnovne šole so pod vodstvom svojih učiteljev Tatjane Mihelčič-Gregorčič, Radivoja Spasiča, Ive Vrbanič in Doroteje Cest-nik-Spasič pripravili pester praznični koncert. Na sporedu so bila tudi dela Ježa, Bacha, Brahmsa, Gounoda in Hdndla. Načelnik Upravne enote Trebnje Milan Rman je zaželel sodelavcem in trebanjskemu županu oz. poslancu Čirilu Pungartniku uspešno leto 2000. Ob tej priložnosti je Rman poudaril, da mora biti uprava sposobna izvajati svoje naloge z najboljšim razmerjem med svojo koristnostjo in stroški. Na posnetku: mladinski pevski zbor OŠ Trebnje med nastopom pod taktirko prof. Mihelčičeve. (Foto: P P) POLKOVNIK GRE V POKOJ - 29. decembra je bilo v prostorih 32. PVTP na Jedinščici pri Novem mestu še posebej slovesno. Na novoletnem sprejemu je polkovnik Bogdan Mali pripadnikom enote podelil priznanja, najvišje Priznanje pa je izročil polkovniku Ernestu Breznikarju, ki je izpolnil pogoje za upokojitev in dva tedna pred tem častniško uniformo zamenjal za civilno obleko. Od polkovnika Breznikarja so se ob novoletnem sprejemu poslovili tudi dotedanji sodelavci, ki so mu v spomin na dolgoletno sodelovanje izročili sliko Novega mesta. (Foto: I. V.) Na zadnji lanski seji so svetniki prisluhnili tudi poročilu o razmerah v javnem zavodu Lekarna Kočevje KOČEVJE - Čeprav nekdanjo večnamensko stavbo sredi Kočevja (zgrajena je bila v začetku stoletja in prenovljena leta 1948) po novem imenujejo “objekt (poslovni prostori) na T(rgu) Z(bora) O(dposlancev)” 2, je med domačini ta sveže prepleskana stavba (v tretji fazi obnove) bolj znana kot kavarna in tako bo bržkone ostalo tudi v prihodnje. Boj kot ime pa je pomembna dejavnost. Sprva so manjša prostora v pritličju ob kavarni namenili trgovski dejavnosti, v drugi polovici decembra pa so tudi člani občinskega sveta sprejeli predlog župana, da jih bodo oddali za opravljanje poslovne dejavnosti lekarne. Sedanji prostori lekarne namreč ne ustrezajo zakonskim zahte- vam in tudi nimajo uporabnega dovoljenja. Povrh so inšpekcijske službe ugotovile številne pomanjkljivosti (ni urejenega dostopa za invalide in vetrolova, skladišče kemikalij v kletnih prostorih pomeni nevarnost za zdravje itd. Za odpravljanje pomanjkljivosti pa je potrebno veliko denarja in tudi časa. Skratka, ne izplača se! Denar za preureditev prostorov v lekarno naj ne bi bil samo na grbi občine, prispeval pa botudi Javni zavod Lekarna (financiral bo nabavo opreme). Svetniki so soglašali tudi, da občina čimprej razpiše koncesijo za farmacevta, saj do dosedanja direktorica kmalu šla v okoi, kadrovska zasedba pa je ila doslej zelo šibka M. G. GORNJA LOKVICA - Sv. Janez Evangelist, ki ga ljudje imenujejo tudi Šentjanž in ima svoj praznik 27. decembra, je bil ljudstvom krščanskega sveta vedno zelo ljub svetnik. Ne čudi torej, da ima samo na Slovenskem okrog 40 cerkva. Legenda pripoveduje, daje Grk Aristomed postavil predenj čašo zastrupljenega vina in mu rekel, da sprejme krščansko vero, če ga izpije in ostane živ. Janez Evangelist je vino bla-oslovil in ga izpil, ne da bi imel akršne koli posledice, iz čaše pa se je priplazila strupena kača. Tako danes nosijo verniki ob godu sv. Janeza Evangelista v cerkev svoje vino, da ga duhovnik blagoslovi. To navado so pred štirimi [eti na pobudo takratnega metliškega župnika Albina Žnidariča obudili tudi v cerkvi na Gornji Lokvici pri Metliki. Glavni patron gornjelokviške podružnične cerkve je sicer sv. Janez Krstnik, stranski pa sv. Janez Evangelist. Toda junija, ko goduje glavni gornje-lokviški patron, imajo ljudje veliko dela na polju in m pravega časa za praznovanje. 27. decembra, med božičem in novim letom, pa je ravno prava priložnost za vese- ljačenje in tudi vino takrat že dodobra dozori. Matin Plut z Gornje Lokvice se še dobro spominja, daje bilo pred drugo svetovno vojno, med vojno in še nekaj let po njej pri njih šentjanževo velik soseskin praznik. “Potem je bilo konec s praznovanjem, a spomin je ostal v ljudeh, zato ne čudi, da so pred leti znova obudili to lepo navado. Včasih je bil to predvsem vaški praznik, danes pa prihaja k nam vsako letp več ljudi tudi iz drugih vasi. In prav je tako, saj se na ta način spoznavamo,” je zadovoljen Plut. Dandanes imajo 27. decembra popolde v vaški cerkvi mašo, h kateri prinesejo od vsake hiše, pri kateri imajo vinograd - te pa, tako kot povsod v Beli krajini, prevladujejo - nekaj steklenic najboljšega vina. Postavijo jih na mizo pred oltarjem in med mašo jih duhovnik blagoslovi. “Nekaj steklenic vina odnesemo domov in jih hranimo za svečanosti kot so rojstni dnevi, godovi, morda krst, druge pa v gasilski dom, kjer imamo vaško srečanje s pokušnjo vina ob belokanjskih pogačah in klobasah, ne manjka pa tudi petja, DOBRO BLAGOSLOVLJENO VINO - Po blagoslovu vina vgornjelokviški cerkvi so prebivalci obeh Lokvic ter mnogih sosednjih vasi pokusili, kakšna Je bila lanska vinska letina. Po dobri volji pokuševalcev sodeč, je bila vse prej kot slaba. Sicer pa so vaščani veseli predvsem, da se je navada, da na god sv. Janeza Evangelista blagoslovijo vino, ki so jo obudili iz pozabe pred nekaj leti, dobro prijela. (Foto: M. B.-J.) PREDSTAVITEV ETNOLOŠKE KNJIGE - Na Vinici so predstavili dese-to knjigo iz cikla Slovenska ljudska noša v besedi in podobi, ki sta jo ustvarili etnologinji dr. Marija Makarovič (v sredini) in akademska slikarka Jana Dolenc. Delo obravnava oblačilno kulturo prebivalcev Bele krajine iz KS Adlešiči, Vinica in Sinji Vrh s konca prejšnjega in prve polovice tega stoletja. Odgovorna urednica Meta Benčina (na desni) iz Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Ksenja Khalil (levo) iz Območne izpostave Črnomelj, imata za izid knjige veliko zaslug. Delo je nastalo po pripovedovanju domačinov in je bogato opremljeno z risbami in fotografijami predmetov ter oblačil. Iz knjige je mogoče marsikaj izvedeti še o življenju prebivalcev ob reki Kolpi, tako da ni samo pripomoček za folklorne skupine, gojijo belokranjske plese. Predstavitev knjige so popestrili folkloristi z Vinice in Adlešičev. (Foto: Dušan Frice) Lekarna se bo selila plesa, igranja, klepeta,” je o današnjih navadah pripovedoval Tone Nemanič z Gornje Lokvice. Praznično razpoloženim se ne mudi domov, navadno pa žegna-nje v zgodnjih jutranjih urah zaključijo v kateri izmed okoliških zidanic. M. BEZEK-JAKŠE Ob prehodu^ leto 2000 Obsodimo vse stranpoti iz preteklih naših krutih dni, pa si gradimo boljši svet za prihodnjih mnogo let. Orožje, vse za smrt ljudi, z razumom človek naj zdrobi, da gledali bi si v oči kot pravi bratje, brez skrbi. Okolje čisto naj cveti, za kar smo odgovorni vsi, saj to od nas zahteva čas za zdravo mesto in za vas. Na svetu naj ne bo ovir za svobodo in za mir prav za ves človeški rod na planetu našem vsepovsod. Kdor pa vojno bi začel, pred sodišče naj bi šel, ker pride lahko strašen dan, da bo človek pokončan. Naj bo enoten naš posluh v boju le za boljši kruh, tako da bi imeli vsi prihodnje lepše srečne dni. FRANC KOČEVAR, Bojanja vas POSAVCI ZA CT BOLNIŠNICI BREŽICE SEVNICA - Po besedah direktorja brežiške bolnišnice Toneta Zorka ukinjanje posameznih oddelkov ali celo bolnišnice ne bi bilo več vprašljivo, če bi brežiška bolnišnica lahko oskrbela na posameznem oddelku najmanj 80 do 90 odstotkov vseh zavarovancev iz Posavja. Zdaj se zdravi v brežiški bolnišnici le okrog 52 odstotkov vseh posavskih zavarovancev. Svet je priporočil zdravstenim domovom naj to upoštevajo. Občinam pa je priporočil, naj sofinancirajo nabavo računalniške tomografije (CT) za to bolnišnico. Sarrio letos so morali preko 200 bolnikov prepeljati iz brežiške na CT v druge bolnišnice. Cene CT naprave se gibljejo med 50 in 150 milijoni tolarjev. Frata kliče in nas prosi Prišla zamisel je ta prava rodila se je Frata prava, da bi živ spomin hranila, gozdarjem lovcem kot dom bi bila. Zbirali so se okrog tebe vsako leto ta jesenski čas, da obudijo si spomine na pretekli vojni čas. Med vojno si kot dom služila, logarjem lovcem prvi grob nudila, simbol dolenjskega upora si bila, po vojni dolenjska lovska zibelka. Barvo nisi imela pravo, zato petelin je zapel, vode je primanjkovalo, ostal od tebe Je pepel. Spomin pa se ne da uničit’ saj živijo še ljudje, ki so s trudom in ponosom pred petdesetimi leti zgradili te. Ponovno kličeš nas v sili, ko Abrahama čakaš zdaj; “Pridite in obnovite ta kulturni zgodovinski kraj!” JOŽE KOSMERL Dekleta in ples pa smo blizu nebes Cili patrol, Don Juan * “Don Juan je glasba, obarvana kitarsko, lahkotna, v njej ne moremo preslišati latino ritmov, ki me privlačijo že od nekdaj,” trdi Cili Patrol o svoji novi zgoščenki in kaseti. stveno šolo v Celju, ga je italijanska glasbena agencija Super pass kot pevski talent povabila v Italijo k sodelovanju na izboru miss Italije. M. L.. KRŠKO - Cili Patrol je po izidu zgoščenke in kasete z naslovom Don Juan posnel z ekipo RSL video production videospot z naslovno skladbo Don Juan. Za plesalke, s katerimi je snemal, je pripravila koreografijo plesna šola Lukec iz krškega. “Videospot smo Cili Patrol snemali v Ljubljani in na Otočcu, v naravi. Seveda ni manjkalo lepih deklet, plesalk. Vzdušje je bilo enkratno in to se pozna tudi na posnetkih. 'Latino ritmi, lepa dekleta, zabava in ples, pa smo blizu nebes’,” izjavlja Cili Patrol o nastajanju video posnetka. Cili Patrol, ki prihaja iz Bošta-nja, nastopa kot poklicni glasbenik od leta 1993, leto pozneje je začel delati samostojno. Ko je že pred tem hodil v srednjo zdrav- Št. 1 (2628), 6. januarja 2000 DOLENJSKI LIST 17 • g®Ki0[raiiOw®®GO • ©OBDs® • a V g B > ™ % ■K* 1 vezani na možganske funkcije. Bolniki ga dobro prenašajo, nevšečnosti, kot sta napenjanje in driska, pa so povezane s prevelikim zaužitjem maščob. Če količino zaužitih maščob zmanjšamo, tudi nevšečnosti ponavadi izginejo. Strokovnjaki s področja zdravljenja debelosti pravijo, da zmanjšanje telesne teže za 5 do 10 odst. že zelo pomembno vpliva na zdravje. Vendar tako, kot so zapleteni vzroki, ki pripeljejo do debelosti, je tudi njeno odpravljanje celovit Anton Pust proces, zato so v ljubljanski podružnici Hoffmann - La Roche pripravili večstopenjski motiva- AFOR1ZM1 • “Mlečna afera" dokazuje, da smo v primerjavi z EU še vedno - mlečnozobci. • Slovenci se držimo pravila: Kar imajo sosedje, imejmo tudi mi - izjema je pamet. • Maratonski sodni procesi so rezultat želje po “maratonskem" zaslužku. cijski program za nadzor telesne teže, ki seveda poteka pod nadzorom zdravnika. Toda tudi pri tem zdravilu 'brez potu ne bo medu’. J. D. Posebna skrb za hišne ljubljence Zimski čas Ne le ljudje, tudi živali v mrzlih zimskih mesecih občutijo mraz in jih bolijo otrple okončine feradi artritične tresavice. Z malo skrbi in pozornosti lahko poskrbite za zaščito in udobje svojega hišnega ljubljenca. Topel spalni prostor brez prepiha je pozimi najbolj pomemben. Psi in mačke morajo imeti lastno toplo ležišče, ki je zaščiteno pred vetrom in slabim vremenom. V prodaji so različna ležišča, toda ceneje bo, če si ga sami naredite. Biti pa mora dvignjeno od tal, zaščiteno pred prepihom in imeti dovolj čistih toplih krp, v katere se bo žival lahko udobno namestila. Ležišče mora biti popolnoma zaščiteno pred mrzlim vetrom, za kar je najprimernejša škatla. Da bo ta topla, poskrbite z zadostno količino starih odej, brisač ali krp. Če je vaš kosmati prijatelj že v letih, se pozimi upočasni in giblje okorelo. To je običajen znak artri-tičnih sprememb. Peljite ga na splošni pregled k veterinarju, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje in vam dal še druge nasvete. Društvo za odgovoren odnos do malih živali Ljubljana v stečaj, je skoraj enaka. Stečajni postopki čeprav so bili uvedeni že leta 1990; po podatkih kočevske podružnice agencije za plačili promet, ki pokriva območje šestih občin, torej Kočevja, Ribnice, Sodražice, Loškega Potoka, Kostela in Osilnice, je še dvanajst pravnih oseb s tega območja v stečajnem postopku. Ribniški Riko in kočevski Itas kot paradna konja gospodarstev iz sosednjih občin (skupaj sta zaposlovala nekaj manj kot tri tisoč ljudi) sta na presenečenje delavcev med prvima izgubila tla pod nogami, “saj naj bi bila strukturalno in kadrovsko prešibka, da bi lahko zadovoljila izzive političnih in gospodarskih sprememb”. Pa vendarle, na pogoriščih nekdanjih tovarn so zrasli manjši obrati, ponekod so nadaljevali del stare proizvodnje in delno pripomogli, da se je brezposelnost nekoliko zmanjšala. Drugače je v nekdanjem obratu Eurotrans Ribnica in Tekstilnem podjetju Jurjeviča, v katerih je bil stečaj uveden v začetku oziroma sredi 1995 in seveda še ni zaključen. Stroji so že zdavnaj utihnili, delavci pa skoraj pozabili, da so kdaj služili kruh v prevozniškem podjetju in tekstilni tovarni, žalosten zunanji videz pa kažejo stene mehaničnih delavnic (v Euro-transu) in proizvodnih obrativ (v TP Jurejvica). Na dvoriščih in ob zidovih se je razbohotilo drevje in ščavje (še sreča, daje sneg prekriL to sramoto), lahko pa si mislimo, kaj vse se skriva v zatohlih prostorih nekdanje družbene lastnine. M. G. ZAHVALA V 70. letu je svojo življenjsko pot nenadoma sklenil naš dragi mož, oče in dedek FRANC GABRIJEL iz Kočevja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hčerka Mirica in vnuk Damijan ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Na božično jutro nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi ANTON PILKO iz Viši\je Gore Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodoma župnikoma Simonu Onušiču in Cirilu Plešcu za lepo opravljen obred. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem Kemofarmacije, ZŠAM Dolomiti, PGD Višnja Gora, g. Pavlu Grozniku, g. Rudiju Škofu in g. Smiljanu TTobišu za poslovilne besede. Hvala tudi domačemu cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem Zarja in Sonce iz Šmihela pri Novem mestu, ki so se od njega poslovili s pesmijo. Žalujoči: žena Marica, hčerki Maja in Majda z družinama Višnja Gora, Šempeter pri Gorici DVOBOJ NAJBOIJŠIH - Dvoboj prvouvrščenih novomeških šahistov na letni lestvici klubskih hitropoteznih turnirjev Marjana Kastelca (levo) in Roberta Rudmana (desno) je vedno zanimiv. Tokrat ga je s črnimi figurami dobil Kastelic, Rudmana pa je poraz tako vrgel s tira, da je potem izgubil celo z Marjanom Stokanovičem. (Foto: I. V.) ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mamice, hčere, sestre, tete in prijateljice MARIJE TASIČ iz Novega mesta, Šegova ul. 12 se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nami. Zahvala Avtogalantu iz Novega mesta, župniku za opravljen obred in ganljive poslovilne besede ter pevcem iz Dobrniča za lepo petje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni, ki jo imajo radi JOŽE MLAKAR dipl. inž. arh. 12.12.1934 - 25.12.1999 S hvaležnostjo se spominjamo našega dobrega prijatelja in sodelavca pri prizadevanjih za obnovo žužemberškega gradu. Njegov lik mirnega, dobrohotnega in poštenega človeka ostaja med nami. Pokopali smo ga 28. decembra 1999 v rodnem Žužemberku. Naj mu bo lahka slovenska zemlja! Odbor za obnovo žužemberškega gradu Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec SLAVKO SMREKAR delovodja skupine IV, Črnomelj Vestnega in prizadevnega delavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO ZAHVALA 28.12.1999 smo se na šmihelskem pokopališču poslovili od MARIJE BIČEK 1915 - 1999 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ji v času bolezni in najtežjih trenutkih stali ob strani ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Novem mestu. Vsem še enkrat hvala! Vsi njeni POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE L A ZAHVALA RKS LJUBLJANA - Rdeči križ (RK) Slovenije se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali, nudili podporo in pomoč pri izpolnjevanju humanitarnega poslanstva RK v letu 1999. Tako jim je uspelo realizirati svoje programe, da so pridobili 102 tisoč krvodajalcev, ki so darovali 46 tisoč litrov krvi, preko donatorjev so v akcijah Rt mladosti, Nikoli sum in drugih finančno pomagali 70 tisočim družinam. Organizirali so zdravljenje in letovanje za 12 tisoč otrok, od teh za tisoč iz najbolj socialno ogroženih družin, pripravili so preko 350 srečanj starejših občanov za 22 tisoč udeležencev. Tbdi v letu 1999 so pomagali prizadetim ob potresu v Posočju ob sanaciji hiš in se vključili v mednarodno solidarnost za pomoč zaradi naravnih nesreč in zaradi vojne na Balkanu s 47 konvoji humanitarne pomoči. RKS vsem vošči srečno novo leto z željo, da bi bilo v letu 2000 manj trpljenja in nesreč, več solidarnosti, pripravljenosti za pomoč bolnim in starejšim, invalidom in otrokom ter prizadetim zaradi socialnih stisk ali naravnih nesreč. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta VIKTORIJA KOŠIR Drča 24, Straža Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, in vsem, ki so pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat hvala! Vsi njeni n ZAHVALA V 93. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, stari oče in pradedek JANEZ KOCJAN iz Butoraja 1 pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojniku darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Črnomelj, pogrebni službi Malerič, g. župniku za opravljen obred, govorniku gospodu Viktorju Švajgerju za poslovilne besede, pihalni godbi Črnomelj ter lovskemu pevskemu zboru in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na poti k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi MALE SIVE CELICE V sredo, 27. oktobra, je bilo tekmovanje v malih sivih celicah v Šentjerneju. Bilo je 29 ekip. Mi smo imeli dve ekipi. V prvi smo bili Damjan Bogovič, Tina Bogovič in Jernej Moškon. V drugi so bili Blaž Sotošck, Anja Polšak in Mitja Mirt. Uvrstili smo se kar dobro, dosegli smo 7. in 24. mesto. V oddajo so se uvrstili tudi naši sosedje iz OŠ Senovo in domačini iz Šentjerneja. DAMJAN BOGOVIČ, 6.r. OŠ Koprivnica m, sob. 1 ZAHVALA A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. Težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman. V 83. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica in prababica KAROLINA VRANIČAR iz Slanine vasi 20 pri Metliki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence, cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici ge. Anici, pevkam, trobentaču in g. Piškuriču za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča VALERIJA USENIK -BRANKA Paderšičeva 33, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo MO Novo mesto DVI Slovenije in ZB Novo mesto za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni: mož Ivan, hči Irena, sinova Janez in Borut z družinami Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto tt 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA Le solza in duša ve, kako boli srce. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata MILANA SENIČARJA iz Zapuž se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste našega očeta spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Francu Božiču za besede slovesa, mešanemu pevskemu zboru Ajda, Alešu Pavliču in Francu Kovačiču za žalostinke ter gospodu župniku za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi V 94. letu nas je za vedno zapustila naša draga teta HEMA KOKELJ rojena Skube Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam izrazili sožalje. Pokopali smo jo 29. decembra 1999 na pokopališču Blejska Dobrava pri Jesenicah. Žalujoča Štefka Kadež z družino ZAHVALA Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošte so ti moči in za vedno zaprl si oči. V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi SLAVKO SMREKAR iz Črnomlja Zahvaljujemo se prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se lovcem LD Loka za opravljen obred ter družinama Šterk in Bohte za nesebično pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 94. letu starosti se je iztekla življenjska pot našemu dragemu možu, očetu, bratu, stricu, dedu in pradedu JOŽETU BLAŽIČU iz Šentjernejskc ceste, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih slovesa, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala govorniku, pevcem, trobentaču, pogrebnikom in duhovniku. Zahvala tudi osebju Intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in dr. Steklasi. Pogrešali ga bomo in vedno bo z nami v naših srcih. Za njim žalujejo: žena Ivana, otroci Viktor, Joži, Janez z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ko sem še živel ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več ni, ljubite me v spominu vi. V 63. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil mož, oče, brat, boter, stric in prijatelj ANTON KOŽELJ iz Dobruške vasi 36 pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem prijateljem, ki ste bili ob slovesu z nami, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, svete maše in pokojnega spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku za občutene besede o pokojnem, govornici gospodični Hočevar, pevskemu zboru z Malkovca ter za lepo opravljen obred pogrebnim storitvam P Blatnik. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal. Bolečine težke si prestal, a za nas nisi umrl, v naših srcih boš ostal. V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ MODEC Verdun 15, Stopiče Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Jožici Pepel, Faniki Miklič in Martinu Povšetu, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, ge. Jožici Udovč za poslovilne besede, pogrebni službi Oklešen ter šmihelskim pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi Internemu oddelku Splošne bolnišnice za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Hermina in Fani z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošle so ti moči in za vedno zaprl si oči. V 67. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in stric JANEZ GORENC iz Regrče vasi, Finžgarjeva ul. 16, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in pomoč, vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi osebju Zdravilišča Strunjan in Splošni bolnišnici Izola. Prav tako se zahvaljujemo pogrebni službi Oklešen, JP Komunala Novo mesto, Društvu invalidov Novo mesto,, PGD Šmihel, Krki, d.d., obratoma Specifika in Zelišča, Kovinotehni MKI. Zahvala pevcem iz Šmihela, govorniku gasilcev, trobentaču za Tišino, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi TA Ti DE IM ¥A tedenski m M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI Četrtek, 6. januarja - Gašper Petek, 7. januarja - Zdravko Sobota, 8. januarja - Severin Nedelja, 9. januarja - Julijan Ponedeljek, 10. januarja - Gregor Tbrek, 11. ianuaria - Pavlin 7. jaiiuaijt Ponedeljek, 10. jan _ Torek, 11. januarja - Pavlin Sreda, 12. januarja - Tatjana LUNINE MENE 6. januarja ob 19.15 - mlaj kino BREŽICE: Od 6. do 9.1. (ob 16.30) risani film Tarzan. Od 6. do 9.1. (ob 18. uri) ZF Zbornica. Od 6. do 10.12.'(ob 20. uri) akcijski film 13. bojevnik. 10.1. (ob 18. uri) in 11.1. (ob 18. in 20. uri) komedija Vohun, ki me je nategnil. 12.1. (ob 20. uri) grozljivi film Globoka modrina. ČRNOMELJ: 7.1. (ob 20. uri) in 8.1. (ob 21.30) grozljivi film Hiša strahov. 9.1. (ob 17. in 19. uri) risani film Tarzan. DOBREPOLJE: 9.1. (ob 15. uri in 19.30) komedija Asterix in Obeli*. GROSUPLJE: 7.1. (ob 19. uri) komedija Asterix in Obelix. IVANČNA GORICA: 6.1. (ob 19. uri) komedija Asterix in Obelix. KOČEVJE: 10.1. (ob 18. in 20. uri) komedija Asterix in Obelix. KRŠKO: 7.1. (ob 20. uri) ter 8. in 9.1. (ob 18 uri) komedija Asterix in Obelix. METLIKA: 7. in 8.1. (ob 18. uri) risani film Tarzan. 9.1. (ob 20. uri) grozljivi film Hiša starhov. NOVO MESTO: 6. in 7.1. (ob 18. uri) ter 8. in 9.1. (ob 16. in 18. uri) komedija Vohun, ki meje nategnil. Od 6. do 9.1. (ob 20. uri) ter 12.1. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Šesti čut. RIBNICA: 8.1. (ob 21. uri) komedija Asterix in Obelix. TREBNJE: 7.1. (ob 20. uri) in 9.1. (ob 17. uri) komedija Asterix in Obelix. VELIKE LAŠČE: 8.1. (ob 19. uri) ko-medijaAstcrix in Obelix. film • BOWFlNGER, komedija (1999, ZDA, režija: Frank Oz) Hm, zanimiv film. Po eni strani neumen, po drugi pa se izkaže za malodane inteligentnega. Kajti: če hočeš koga zadeti, naravnost v glavo in še kam, so možgani pač nujno potrebni. Tu pa gre za veliko parodijo, norčevanje iz Hollywooda, njegovih kapri-cioznih zvezd oziroma “farsiran-je” vsakršne absurdnosti, ki jih v tistem okolju, če je verjeti vsaj tretjini zvezdniških tračev, res nikoli ne zmanjka. Bowfinger je španovija Steva Martina in Eddieja Murphyja, dveh vrhunskih komikov, katerih karieri sta v daljnih osemdesetih letih videli že precej boljše čase. Zdi se, da je šlo v devetdesetih Martinu malo bolje, saj se je poizkusil tudi v drugih žanrih, na primer v Mametovi drami Španski zapornik, res pa to niso bile njegovi komedijantski koži najbolj primerne vloge. Eddieja Murphyja, črnega kot noč in s slonokoščenim režečim nasmehom, rigajočega, skratka nekdaj najbolj afnastega tipa na platnu, pa je, kot je vsem dobro znano, popolnoma nadvladala še hujša afna, gumijsati Jim Carev. V zadnjem letu zanju tako porazne dekade sta se nekdanja kralja komedije spravila posneti film maščevanja, o grdem, nehvaležnem holivudskem aparatu, a.k.a. študijskem sistemu, mašini, če hočete, s katero so se včasih tako lepo razumeli in keširali silne novce, potem pa so ju taisti zavrgli kot demodiranca. Res, moda se spreminja in ljudem, lačnim komedijantskega pofla in futra, je treba vsake toliko vreči nove obraze. „ Martin in Murphy mislita drugače, bi se dalo pokomentirati Bovvfinger. Naslov je obenem priimek Bobbyja, igra ga Martin, anonimnega, brezveznega producenta brez poznanstev in denarja. Entuziast je le toliko, kolikor hoče za vsako ceno, torej zastonj, posneti film z idealno, povsem sebi sorodno ekipo luzerjev. Glavni igralec naj bi bil sam Kirn Ramsey, ultrazvezdnik v podobi Murphyja, kar je nemogoče, toda bleferskemu Bobbyju uspe svojo obskurno ekipo “nategniti”, da Ramsey kot prava muhasta zvezda ne mara kamere, ponavljanj, pogovorov s soigralci. In tako ga lovijo po mestu, včasih kaj malega inscenirajo. Morda se samo zdi, toda kaj, če Bowfinger parodira tudi vse tiste trume zasebnih videoentuzi-astov, ki manično filmajo vsa družinska srečanja, vsako žurko ob žaru in vsak začetni korak svojih otrok? In potem te tehnično izmaličene tipe pošiljajo televizijam in čakajo na Warholovih pet minut slave za prav slehernega. Hej, pojdite raje v kino! TOMAŽ BRATOŽ ■*M> OGNJIŠČE fr P p RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz I Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija Uredništvo: Jožica Dorniž (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda MO tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 068/39 30 500, v.d. odgovorne urednice 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: (068) 39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO^TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. Male oglase sprejemamo tudi na telefonsko številko 068/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. Osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 068/39 30 540 MOTORNA VOZILA 1*fc-______ |_________________________ OPEL ASTRO i.4, letnik 1998, prodam. 9 (0608)87-543. - „ 5 GOLF JX D, letnik (989, zelo dobro ohranjen, prodam. 9 (068)64-226. 12 R,5 CAMPUS, letnik 1993, črn, registriran do 2001, prodam. 9 (068)82-146. 15 R 5 CAMPUS t.6 D, letnik 1991, dobro ohranjen, prodam. 9 (041)284-465, po 14. uri. 16 CORSO 1.5 TD, letnik 1996, belo, 5V, prodam. 9 (041)720-038. 38 POSEST ISTRSKO vrstno hišo na Pučah, 12 km iz Kopra, obnovljeno, delno opremljeno,.v izmeri 100 m2, in 500 m2 dvorišča, prodam za 170.000 DEM oz. po dogovoru. TS (068) 75-122. 18 HIŠO v okolici Novega mesta prodam « (041)251-108, po 20. uri. 44 REDNO ZAPOSLIMO referenta v telemar-ketingu iz Metlike, Črnomlja in okolice za delo v znani slovenski založbi (delo ni terensko). IS (068)324-016. 24 V TRGOVINI Motoroil zaposlimo trgovca. «(068)371-240. ^ 25 SMO PODJETJE, ki zastopa najbolj prodajan artikel. Če želite sodelovati kot zastopnik za Dolenjsko, pokličite na « (068)376-330. ŠOFERJA zaposlimo. Pogoj: vozniški izpit C kategorije.«(041 )633-099. 42 HALO - ALO PICA išče šoferja za razvoz hrane po Novem mestu. « (041)631-304. STANOVANJA PRODAM OPREMO ZA FITNES (sobno kolo, vihro-ser, masažno mizo), fantovska in dekliška oblačila in jedilnico (kot, miza, omara, naravni les) prodam. 9 (068)321-691. 14 DESKO za pluženje snega prodam. 9 (068)49-396. 17 BALI RANO SENO ugodno prodam. 9 (041)726-697. 27 RAZNO VARUŠKO za varstvo malčka na našem domu iščem.«(068)325-088. 3 STROKOVNO obrezujem vinske trte, sadno drevje in okrasno grmičevje. Svetujem! « (041)230-945. 7 GOSPO za varstvo 8-mcsečncga dojenčka in manjšo pomoč v gospodinjstvu iščem « (040)225-521. 10 POKOJNINSKE BONE, delnice vseh skladov in podjetij lahko prodate preko Borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik v Mercator centru Novo mesto, « (068)39 30 262. ZAVAROVANCI AVSTRIJSKE ZAVAROVALNICE VVIENER STAEDTISCHE -WVP! Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. «(062)622-227, od 10. do 14. ure. 28 PROSTOR za pisarniško ali drugo mirno dejavnost v centru Trebnjega oddam. « (068)45-607, dopoldan. 31 PRIZNANI narodno-zabavni ansambel išče klaviaturista - pevca ali bobnarja - pevca. « (068)81-539 ali (0608)67-173. 34 MLAJŠO UPOKOJENKO za 1- krat tedensko čiščenje hiše iščemo, 9 (068)375-370. GOSTILNO v Novem mestu, Šmihelska 14, prodam ali oddam v najem. 9 (068)323-615. RAČUNOVODSKE STORITVE za samostojne podjetnike in mala podjetja opravljamo.® (041)804-284,po 17. uri. 41 INŠTRUIRAM računovodstvo, statistiko in ostale strokovne predmete za srednjo in visoko šolo ekonomske usmeritve. 9 (068) 324-377. 46 SLUŽBO DOBI KOMERCIALISTA za prodajo delovnih zaščitnih sredstev zaposlimo. « (068)375-370. 35 KUHARJA (-ICO) in natakarico zaposlimo za nedoločen čas. «(068)48-111. 4 VOZNIKA E kategorije zaposlim. « (068) 44-826. ^ 6 V OKRE-PČEVALNICI zaposlimo prijazno dekle. «(041)269-462. 13 TRGOVKO za delo v butiku v Šentjerneju zaposlimo.«(068)85-633, zvečer. 20 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 54 m2, prodam. « (068)312-407, dopoldan, 28-956, popoldan. 2 ŽENITNE PONUDBE 1 J RILTAMO i ešne Zveze. (()68)326-()33, Sreča, ženitna posredovalnica, Novo mesto. 32-LETNI fant želi spoznati dekle ali mamico za skupno življenje na kmetiji. Šifra: Ne čakaj na maj. 30 ŽIVALI 3 KOZE po izbiri prodam. 9 (0608)75-118, Metelko, Mikote 8, Raka. 8 PRAŠIČA, 150 kg, prodani. 9 (068)42-554. TELIČKO FR1ZIJ KO, brejo 8 mesecev, prodam. 9 (068)42-744. 11 2 BREJI kobili z,žrebetom, žrebca, žrebico, staro leto in pol, posavci, in “federvagen” prodam. ® (041)420-152. 21 NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starega 5 mesecev, 2- krat cepljenega, prodam. (0608) 22-019. 22 2 PRAŠIČA, 120 kg, prodam. 9 (068)75-144. 23 PLEMENSKEGA OVNA jezcrsko-solčav-ske pasme prodam. 9 (068)83-597. 29 BELI PIŠČANCI, težki 2 kg, bodo v prodaji vsak dan. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, « (041 )708-671 ali (068)44-389. 32 RJAVE NESNICE, stare od enega do štirih mesecev bodo v prodaji do 30.3. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje. « (041)708-671 ali (068)44-389. 33 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo krmo, in 1000 kg kolerabe prodam. «(068)73-361. 37 VALILNICA GUNJILAC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščance. «(0608)71-375. 39 PRAŠIČA, 150 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam.«(068)89-575. 43 Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK Tel. 068/324-496, 67-108 °'cev n •s 068/324-377 SUZUKI AVTO prodaja vozil mehanika kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto TS 068/24-791 GRAND VITARA 2.5 V6 in 2.0 TDI POPUST ALI DARILO! polna cena Grand vitara 2.5 V6 popust ali 4,395.000 tolarjev 300.000 tolarjev polna cena Grand vitara 2.5 V6 + darilo Suzuki scooter 4,395.000 tolarjev 475.000 tolarjev Enake ugodnosti tudi ob nakupu Grand vitare 2.0 TDI! KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PE NOVO MESTO, Prešernov trg I Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova- banka.si bo V jfažbi čfoViffjT: MIZARSTVO BOBIČ, d.o.o. Belokranjska 15 8000 Novo mesto objavlja prosta delovna mesta: 1. RAČUNOVODJE Pogoji: • VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri • najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih • dinamičnost in komunikativnost 2. VODJA PRIPRAVE DELA Pogoji: • VI. ali VII. stopnja izobrazbe lesarske smeri • najmanj 3 leta delovnih izkušenj • znanje dela z računalnikom (HOBL, EXCEL, WORD) • organizacijske sposobnosti • aktivno znanje nemškega jezika • dinamičnost in komunikativnost 3. MIZAR Pogoji: • IV. stopnja izobrazbe lesarske smeri • najmanj 3 leta delovnih izkušenj • izpit C kategorije Delovna razmerja bomo sklenili za dobo 1 leta z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po poteku razpisov. * + iifTOfiie FITNES* - SOLARIJ - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj Največ naročnikov želi plačevali naročnino na pol leta Spoštovani naročniki, skoraj cel lanski december smo vas prek anketnega lističa spraševali, na koliko časa bi želeli plačevati naročnino za Dolenjski list. Veliko odgovorov smo prejeli, skupaj 428. Med temi je 8 naročnikov izrazilo željo po plačevanju celoletne naročnine, 28 jih je za mesečno, iz 133 anketnih lističev je bilo razbrati željo po trimesečni naročnini, največ, kar 259 naročnikov, pa želi naročnino plačevati na pol leta. Kot smo obljubili, upoštevali bomo voljo večine in poslej boste posebne položnice za plačilo naročnine dobili dvakrat na leto, sredi januarja in sredi julija. Na izrecno željo posamezni naročniki lahko plačajo naročnino za celo leto vnaprej, možno pa je seveda plačati naročnino tudi trimesečno ali mesečno, le da se je treba o tem dogovoriti z naročniško službo. Da se niste trudili zaman, smo med vsemi sodelujočimi v anketi izžrebali dobitnike desetih nagrad. Na prvi letošnji izlet naročnikov Dolenjskega lista bodo povabljeni: Rozika Marinček iz Semiča 1 a, Tone Čopič iz Vel. Brusnic 21, Dragica Vidmar iz Šmihela 61 v Novem mestu, Marjeta Koprivec iz Zabrdja 20 pri Mirni in Franc Seničar iz Markljeve 5 v Novem mestu; knjigo (Jožeta Dularja Mesto nad Bojico) pa prejmejo Ivan Draginc iz Cesarjeva 28 v Novem mestu, Tone Virant iz Soteske 37, Marija Jereb iz Dol. Prekope 42 pri Kostanjevici, Štafan Mausar iz Nazorjeve 4 v Črnomlju in France Papež s TZO 44 v Kočevju. Vsem, ki ste sodelovali v anketi, se lepo zahvaljujemo! Uprava Dolenjskega lista Podbevškova ul. 4 Cikava 8000 Novo Mesto ženska, moška in otroška konfekcija 10.1. do 23.1.2000 LERAN, d.o.o. ' PARKETARSTVO Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 068/39 30 540! Postregli vas bodo s: * picami * hamburgerjem * giricami * pomfritom * sladoledom * ledeno kavo * sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. 068/321-878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST Novo mesto Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Meniški vasi, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Ljubljani, Domžalah, Cerovem Logu, Trebnjem (okolica); • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi; • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šutenskem hribu pri Podbočju, Tolstem Vrhu, Novi gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori, Ruperčvrhu. • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentjerneju, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu; • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka), Žužemberku; • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine; • NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. \____________________________ 24 MILIJONOV TOLARJEV ZA KOMUNALO? LJUBLJANA - V letu 2000 se lahko sevniška občina nadeja 24 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor (MOP) za sofinanciranje izvedbe projektov komunalne infrastrukture. To sta zvedela sevni-ški podžupan Andrej Štricelj in direktor sevniške Komunale Bojan Lipovšek na pogovoru z ministrom MOP dr. Pavlom Gantarjem in državnim sekretarjem MOP Markom Slokarjem prejšnji četrtek v Ljubljani. Komunala se je doslej neuspešno prijavila za dodelitev teh sredstev na razpisa: lani za razbremenilno kanalizacijo in letos za obnovo vodovoda na Prvomajski ulici. Nepovratna sredstva dodeljuje MOP izključno občini, ki pa lahko pooblasti izvajalca javne službe, da vloži prijavo on. SILICIJEVA DOLINA V LISCI SEVNICA - Razvojnorazisko-valni center 2010 je v sodelovanju z Inštitutom za simbolne analize in razvoj informacijskih tehnologij iz Velenja, ki ga vodi dr. Stanko Blatnik, ter v povezavi z West-wally Collegeom iz Silicijeve doline v ZDA predstavil v sevniški Lisci gospodarstvenikom, sevni-škemu županu in predstavnikom nekaterih zavodov program študija informacijskih tehnologij na daljavo. V programu študija so tudi računalniško industrijsko oblikovanje, internet in multimedijske tehnologije. KULTURNI CENTER Moja teta Tina je študirala arhitekturo. Vedno sem se spraševal, kaj dela arhitekt, saj je zmeraj nekaj risala in načrtovala. Prva priložnost spoznati njeno delo je bila predstavitev njene diplomske naloge na gradu v Sevnici. Predstavitev je potekala v poročni dvorani. Zbralo se je veliko ljudi. Za uvod je pianistka odigrala dve skladbi. Sledila je Tinina predstavitev Kulturnega centra v Sevnici. S pomočjo računalnika nam je pokazala podobo centra, v katerem bo sodobna knjižnica in večnamenska dvorana. Predstavitev je bila zanimiva, saj sva bila na slikah tudi midva s sestro Anjo. Podžupan občine Sevnica ji je čestital in ji podaril šopek. Na koncu so nas pogostili, vsi obiskovalci pa so želeli govoriti s Tino in ji čestitati. Imela je tudi nekaj intervjujev z novinarji. Upam, da bom lahko kdaj obiskal kulturni center, ki si ga je zamislila moja teta Tina. GAŠPER KOSTREVC, 5. r. OŠ Krmelj AFORIZMI • Zapiranje oči pred resnico - odpira mafijske kanale. DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Prispevki za dializni sklad NOVO MESTO - Do konca leta se je v sklad za izgradnjo dialize v novomeški bolnišnici nateklo 9.059.888 tolarjev. Do 20. decembra 1999 so darovali - nad 100.000 tolarjev: Intereuropa, d.d.; Dinamic, d.o.o.; Janez Grabnar Janez, s.p.; Občinska obrtna zbornica Metlika; Novak d.o.o.; Novak M.-izpušne cevi; Občinska obrtna zbornica Črnomelj; Pliva Ljubljana; Podjetniški center Novo mesto; Sklad za izobraževanje dellcev samostojnih podjetnikov; Stanovanjski sklad delavcev pri samostojnih podjetnikih; Cveto Šmajdek, s.p.; Franc Vidmar; Vizija, d.o.o. Od 50.000 do 100.000 tolarjev so darovali: Jože Dule, s.p.; Akripol, d.d.; Breza plus; Jordan, d.o.o.; Slavko More; Roles, d.o.o.; Seevil, d.o.o. Od 30 do 50 tisoč so darovali: Alojz Novak; Mizarstvo Gric Murn; Evrostil, d.o.o.; Minitour, d.o.o.; Srečko Šimec; Armed, d.o.o.; od 10 do 30 tisoč so darovali: Ferročrtalič, d.o.o.; Acer, d.o.o.; Apros, d.o.o.; Bele; do 20.000 tisoč tolarjev: Koda, d.o.o.; Meta, d.o.o.; Jože Miklič; Milanovič- Klobučar Jože; Pomada, d.o.o.; Stane Rožman; Jože Saje; Selak Marjan Ciril; Dušan Žunič; Kem. čistilnica Strgar, s.p.; Franci Kulovec; Slavko Brunskole; Marjan Cerjanec; Martin Črnugelj; Jurij Damjanovič; Boris Govednik; Jožef Klepec; Minka Kočevar; Anica Kopinič; Jože Kostelec; Bojan Kramarič; Alojz Malenšek; Jože Matekovič; Branko Matkovič; Alenka Mežnaršič; Jože Mihelčič; Jože Nemanič; Janez Škof; Igor Vajda; Slap, d.o.o.; Marjan Bartolj; Comme*, d.o.o.; Edo Drobnič Elektroinsta-lacije; Ana Marija Glavan; Kobra team; Marija Lovrin; Katarina Medoš; Julij Mušuc; Stane Pekolj; Cvetka Pintarič; Mirko Planinc; Filip Povše; Ivan Selak; Franc Tbtin; Vidles, d.o.o.; Andrej Žibert; Anton Zunič. Do 10.000 tolarjev so darovali: Jože Teropčič; Anton Bartol; Rudolf Cikanek; Ivan Derganc; Verica Doltar; Mihael Filipič; Marijan Hočevar; Anton Ivec; Ivan Jerman; Kočevar; Andrej Krnc; Marija Kulovec; Mira Lalič; Mantel; Franc Molek; Murgelj; Karel Oblak; Marjan Ogulin; Viljem Šiško; Vinko Stampahar; Anton Šuklje; Pavel Šuštaršič; Jože Budački; Marija Badovinac; Jože Bajuk; Julij Bezek; Marta Bogdanovič; Jože Brodarič; Martin Črnugelj; Rudi Dim; Pavao Goleš; Jože Gosenca; Nikola Hr-njak; Franc Jerič; Ivan Kapušin; Branko Mežnaršič; Jože Nemanič; Jožef Nemanič; Janez Pečarič; Anton Penič; Janko Popovič; Peter Pre-dovič; Ilija Rajakovič; Stane Režek; Ivan Simonič; Jože Spudič; Anton Segina; Marija Veselič; Josip Vinski; Rudi Vraničar; Ivan Vrviščar; Anion Zupanič; Janko Žovkič; Marica Zupanič. Vsem darovalcem iskrena hvala. GOSTA UDARIL PO OBRAZU BREŽICE - 29. decembra zvečer je javni red in mir kršil 65-let-ni A. Š. iz okolice Brežic, ki se je najprej sporekel z gostom lokala, nato pa ga z roko tudi udaril po obrazu. Kljub opozorilom policistov se ni hotel pomiriti, zato so ga do iztreznitve pridržali na policijski postaji. Omrežje GSM 040 je izjemno kakovostno. In to je le eden od dobrih razlogov, zakaj izbrati SI.MOBIL. Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si SI.MOBIL Nikoli izgubljeni Omrežje GSM 040 s svojim signalom pokriva devet od desetih prebivalcev v Sloveniji. Poskrbeli smo, da omrežje v območju signala GSM 040 deluje brezhibno, tudi v stavbah in predorih. Najsodobnejša tehnologija omogoča izjemno zanesljivost in zmogljivost omrežja, ki sta zagotovljeni tudi v najbolj zasedenih terminih. štirinajst i RAZLOGOV PORTRET TECjA TE(JnA Ivan Kra Je naključje ali ne, da so liišo Ivana Kramerja na Mirni pred tridesetimi leti začeli graditi obsojenci z Doba in da se skozi okno kuhinjske jedilnice ponuja lep razgled na njemu tako ljubo Mirnsko dolino in zapore na Dobu, kjer je 54-letni Janez, kot ga večina kliče in pozna, služboval 15 let? Kakorkoli že, v letu 2000 se bo Janez upokojil, tik pred to pomembno življenjsko prelomnico pa je za svoje dolgoletno prizadevno in uspešno delo na področju izvrševanja kazenskih sankcij v Zavodih za prestajanje kazni zapora Dob kot eden od trinajstih v Sloveniji prejel priznanje ministra za pravosodje, česar je zelo vesel. Mirnska dolina je bila Janezu verjetno usojena. “Nikoli nisem razmišljal, da bi šel kam drugam, in res se moje življenje vrti v krogu Rakovnik, Šentrupert, Mirna, Dob,” je poln lepih spominov na svoje otroštvo v delavsko - kmečki družini na Rakovniku, kjer ima še vedno živa svoja skrbna starša. Oče šteje že 87 let, mama, ki je Janezu vseskozi velika opora, štiri leta manj. Za prelomnico v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Šentrupertu, šteje 8. razred na mirnski šoli. “Razredničarka Sonja Kampuš je močno vplivala name, predvsem pri odločitvi za pedagoški poklic, ” je povedal Janez, ki ima na svoja mladostniška leta na učiteljišču v Novem mestu nepozabne spomine. “To je bila najboljša strokovna šola, profesorji pa so nas na pravi, človeški način navdušili za najrazličnejša pedagoška dela ter nas naučili spoznavati življenje. Kako rad se spominjam Janeza Kolenca, razredničarke Zdenke Jeras, ravnatelja Milana Smerduja, Marijana Dobovška in drugih!" Z ženo Slavko, s katero sta bila sošolca, ju je povezalo prvo delovno mesto na šentruperški osnovni šoli ter ju združilo v družinski sreči. Tudi dve od treh njunih hčera, Vesna in Katja, nadaljujeta pedagoško tradicijo, Janja pa je dokončala študij farmacije. Janez je v prosveti delal kar dvajset letj bil pet let tudi ravnatelj na OS Mirna, v tem času pa je diplomiral na Pedagoški fakul-tuti (PF) v Ljubljani iz zgodovine in zemljepisa. Največ prostega časa je namenil trenerskemu delu v domačem košarkarskem klubu, taborništvu, šoli v naravi ter delu v KS. Leta 1985 se je zaposlit kot vzgojitelj v oddelku prvič kaznovanih obsojencev na Dobu. “Dob mi je bil vedno zanimiv. Še pred pričetkom gradnje zaporov leta 1957je bila na tem mestu neobljudena dobrava, pravi raj za rakovniške otroke, kasneje pa je bil Dob zame izziv za spoznavanje sveta marginalcev, ” je povedal. “K moji odločitvi je bistveno pripomogla tudi obljuba o možnosti študija ob delu. Leta 1992 sem diplomiral na (PF) v Ljubljani in postal profesor defektologije za motnje vedenja in osebnosti ter domske pedagogike. ” Zapor je gotovo ena najhujših preizkušenj za človeka. Veliko obsojencev sprevidi svoje življenjske napake, marsikoga pa zapor tudi zlomi. “ Vedno sem poudarjal poglobljeno individualno obravnavo ter skupinsko delo, ki je neprecenljiva vrednota. Obsojenci se ne znajo pogovarjati in skozi komunikacijo reševati svoje težave. Njihov svet je krut in brez pridobitve zaupanja in humanega pristopa z njimi ni sožitja in sodelovanja, ” meni Janez. Z obsojenci je doživel veliko lepih tre-’ nutkov, zlasti če so uspeti na poti svoje socialne rehabilitacije, pa tudi žalitev, ponižanj in stresov. Takšno penološko delo pa lahko zmore le osebnostno močan človek, ki mu toleranca, strpnost in humanizem niso tuji in “ki ima trdno oporo v družini. Svoje ideje pa sem seveda lahko uresničeval le v sodelovanju s tako dobrimi sodelavci, kot sem jih imel, in s katerimi delim prejeto priznanje, ” doda. Ker je svoje delo opravljal s srcem, tudi pred upokojitvijo še veliko razmišlja o Dobu in njegovi prihodnosti. “Struktura obsojencev se je spremenila, prihajajo z vse težjimi kaznivimi dejanji in motnjami, krepi se obsojenska subkultura in socioterapevtski mode! obravnavanja je na preizkušnji. Potrebno je tudi preoblikovanje bivalnih prostorov, da bi se preprečilo vse pogostejše nasilje med obsojenci. Zapor je ogledalo družbe, ki bi morala več narediti za zmanjševanje kriminala, da bodo mladi imeli prave vrednote ter ne bodo zašli v kriminal. ” Sam pa pravi, da bo zdaj kot pravi Dolenjec najraje zahajal v naravo, v svoj vinograd v Zadrugo. Letos lahko že ponudi svoje prvo vino in prav odlično je. LIDIJA MURN Janja prišla pred jutrom, Neža komaj čakala popoldne V brežiški porodnišnici v novem letu prva rodila Romana Vodopivec iz Gorenje vasi pri Leskovcu - V bolnici niso dolgo čakali na rojstvo Janje - V novomeški porodnišnici 1. januarja popoldne Mateja Pelko iz Krmelja rodila Nežo - V Brežicah lani več, v Novem mestu malenkost manj porodov kot predlani BREŽICE - V brežiški porodnišnici je v novem letu prva rodila 33-letna gospodinja Romana Vodopivec iz Gorenje vasi pri Leskovcu, občina Krško, in sicer deklico Janjo. To se je zgodilo že 1. januarja ob 4.33 zjutraj. Janja je bila ob rojstvu težka 3.300 g in dolga 52 cm. Ob Romani so bili v bolnišnici dr. Miroslav Laktič, babica Hami-da Šehovič in sestra Mateja Černelič, poleg te porodnišnične novoletne dežurne ekipe pa tudi Romanin mož Ivan. Vse skupaj se je dogajalo zelo hitro. “Doma sem čutila, da nekaj ne bo prav in da bo najbrž treba iti v bolnico. In potem smo šli. No, potem v bolnici ni bilo treba skoraj nič več čakati,” je pozneje že z Janjo v naročju zadovoljno povedala mlada mamica. Pri Vodopivčevih so si kar mislili, da bodo dobili tokrat deklico: In so tudi zadovoljni, da so se jim pričakovanja uresničila. Janja ima doma sestro Simono, ki ima 12 let, brata Ivana, ki je star 11 let, in bratca Mitjo, ki mu je 19 mesecev. Simona je za prihod Janje doma že pripravila vse potrebno, kajpak tudi zibko, v kateri sta se za njo zibala že tudi oba brata. Manjka še, da prinesejo domov Janjo in da ta kmalu zraste. Možnosti za igro, a tudi za delo, bo verjetno- imela dosti, saj imajo Vodopivčevi kmetijo. V brežiški porodnišnici so 1. in 2. januarja - za ta dneva so na voljo podatki v času, ko nastaja tale zapis - pomagali na svet še dvema dojenčkoma. Lani se je v tej bolnišnici rodilo skupno 378 otrok, od teh je bilo 200 deklic; trikrat so imeli dvojčke. V letu 1999 je bilo skupno 25 porodov več kot leto poprej. Največ žensk prihaja iz občine Brežice in Krško, sledita občini Sevnica in Šmarje. V porodnišnico v Brežice jih pride nekaj tudi iz Hrvaške. Iz Hrvaške, predvsem iz Samobora, Zaprešiča in Klanjca, je bilo včasih kar polovica vseh žensk, ki so rodile v brežiški bolnici. Osebje porodnišnice, ki se srečuje z ljudmi s tako širokega območja, pri starših novorojenčkov očitno uživa veliko spoštovanje. “V porodnišnici so zelo prijazni. Začutiš njihov prijateljski odnos, nimaš občutka, da se delajo nekaj več. Tak prijateljski odnos osebja človeku čustveno pomaga.” Tako so rekle Romana Vodopivec in sostanovalke v sobi v brežiški porodnišnici. M. L. NOVO MESTO - V novomeški porodnišnici so na prvo rojstvo v Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Legaliziranje mehke droge bi bila napaka - Javno razsvetljavo v Mirni Peči zjutraj prej prižgati - Od treh črnomaljskih mostov praznično okrašena le dva Praznično razpoloženje ob vstopu v leto, ko so se zamenjale vse štiri številke letnice in se zaokrožile na 2000, je očitno potisnilo vstran skrbi in jezo zaradi vsakdanjih žuljev, ki tišče naše bralce in nam jih sporočajo po dežurnem telefonu. Thko se zadnji četrtek lanskega leta dežurni telefon ni preveč ogrel. Prvi klic je prišel iz tujine. Oglasil se je Anton Rudnian iz Ingol-stadta v Nemčiji. Na tujem živi in dela že dve desetletji, ves čas pa zvesto prebira Dolenjski list, še posebej rad bere novice iz rojstne Bele krajine. V zadnjem času mu veselje kvari velika zamuda pri dostavljanju Dolenjca, ki včasih pride z več kot desetdnevno zamudo. Zaradi neredne dostave se je pred časom že pritožil, vendar ni nič zaleglo. Pravi, da razmišlja Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. o odpovedi. Kritično je še pripomnil, da bi se morala slovenska javnost resno zamisliti zaradi vse bolj popuščajočega odnosa do uživanja drog. Nekatere izjave v anketi Dolenjskega lista o legalizaciji mehkih drog kažejo, da mladi podpirajo legalizacijo. To se mu zdi zelo narobe. “V Nemčiji lahko Vsak dan beremo, koliko mladih umre zaradi drog. To je hud strup. Pozivam k pameti. Nikar ne legalizirajte drog, saj bi to močno povečalo razširjenost drog in njihovo uživanje,” je dejal. V našem naročniškem oddelku smo povprašali, kaj je z zamudami pri dostavi časopisa. Pravijo, da do zamud prihaja pri nemški pošti oziroma zasebnih dostavljavcih. Bralko iz Mirne Peči moti, ker javna razsvetljava v kraju ponoči gori do enih zjutraj, nato pa do sedme ure le vsaka tretja luč. Precej ljudi mora na avtobus in v službo v zgodnjih jutranjih urah, razsvetljava pa je zelo slaba. Še posebno pozimi to ni samo neprijetno, ampak zaradi ledu in snega tudi nevarno. Na občini'so bili na to že opozorjeni, a se ni nič izboljšalo. Bralka upa, da bo ponovno opozorilo naletelo na bolj odprta ušesa. Leopold Korevec iz Črnomlja je kar reden gost te rubrike. Tokrat letu 2000 čakali celo noč in še dopoldne. Šele ob 13. uri je na svet privekala Neža Pelko. Kot da bi, če že nihče drug ni hotel priti na svet ta dan, Neža hotela pohiteti, se je rodila za cel mesec prezgodaj. Neža je prvi otrok 34-let-ne pomočnice vzgojiteljice v sev-niškem vrtcu Mateje Pelko iz Krmelja, ki ni pričakovala, da bo rodila prva v letu. Mamica Mateja je prišla v bolnišnico naslednji dan po božiču, vendar se je ob skrbni negi v porodnišnici njeno stanje umirilo. Novo leto je Mateja Pelko dočakala v bolniški sobi skupaj s Darjo Lavrič iz Kočevja, ki bi morala po izračunu zdravnikov roditi že pred božičem. Nista nazdravili, le voščili sta si, kaj drugega kot to, da bi rodili brez komplikacij in da bi bili otroci zdravi. * Dolenjski list vošči srečno novo leto in čestita staršem ob srečnem dogodku na pragu novega leta. Kot je že v navadi, tudi tokrat podarja prvorojenčkoma v novomeški in brežiški porodnišnici hranilni knjižici s po 50.000 tolarji. Mateja se je nekoliko bala, saj se je zavedala, da bo morala roditi precej pred rokom in daje otrok majhen. A vse se je dobro izteklo. Neži sta na svet pomagala babica Jovanka Markovič in zdravnik dr. Stane Mijajlovič, v dežurni posadki pa sta bili še inštru-mentarka Renata Špelko in glavna sestra Valentina Jovovič. Ob prihodu na svet je Neža tehtala 2.560 g, visoka pa je bila 48 cm. Svoj prvi dan na svetu je večinoma PRVA LETOŠNJA ŽRTEV BLIZU TREBNJEGA BENEČIJA - Letošnja prva tragična nesreča se je zgodila v soboto, 1. januarja, ob 20.50 blizu 'IVebnjega. 37-letni voznik opla kadeta z Malega Hudega pri Grosupljem je med vožnjo po hitri cesti med Bičem in TVebnjeni pri vasi Benečija v blagem ovinku zapeljal na bankino in od tam na travnat nasip. Po 27 metrih drsenja je treščil v zemeljski propust tako silovito, daje avto dvignilo v zrak in je pristal na levem boku. Voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, je bil na kraju nesreče mrtev. Njegov avto je imel pnevmatike s poletnim profilom. NADLEGOVAL GOSTE NOVO MESTO - 29. decembra lani so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 28-letnega A. K. iz Novega mesta, ker je na prireditvenem prostoru na Glavnem trgu nadlegoval goste. je opozoril na pomanjkljivost v praznični osvetlitvi črnomaljskega središča. Z lučmi so lepo okrasili dva mostova, medtem ko so na tretjega povsem pozabili. Črnomaljsko tromostovje, ki je pri srcu vsakemu pravemu Črnomaljcu, je bilo tako med prazniki le dvomo-stovje. “Če se mesto že trudi za prazničen videz, zakaj ne bi bili oolj dosledni in bi okrasili vseh treh mostov,” je povedal Korevec in dodal, da je za zdaj prekasno kaj popraviti, naj pa velja opozorilo za prihodnje leto. Bralec iz Straže je stopil v bran medicinske sestre pri dr. Kranjcu v novomeškem zdravstvenem domu, češ da ne drži mnenje tistega, ki se je v tej rubriki pritožil čeznjo. Pravi, da je že več let pacient dr. Kranjca, vendar s sestro doslej ni imel nobenih slabih izkušenj, vedno je bila prijazna in korektna. Razume pa, da morda pride včasih do hude krvi, saj so bolniki občutljivi, a treba je tudi razumeti težki poklic sestre, ki ima dan za dnem opravka z veliko ljudmi. M. F. iz Novega mesta se je pritožila čez komunalce, češ da ne skrbe prav zgledno za pokopališča, čeprav pobirajo lepe denarce za najemnine za grobove. Na šmi-helskem pokopališču je od zadnje zmrzali ostala pot zaledenela in nevarna za vse, ki so v teh dneh obiskali grobove svojcev in prijateljev. Nikogar ni bilo, ki bi vrgel vsaj nekaj lopat peska na poti. MiM § prespala, sem ter tja pa je z jokom pokazala, da ji kaj ni prav ali daje že lačna. Tudi nekaj obiskov sta Neža in njena mamica Mateja dobili prva dva dni. Seveda ju je med prvimi prišel pogledat oče Anton Jer-mančič, doma iz bližnjega Gabrja pri Tržišču, direktorica novomeške bolnišnice Mira Retelj ju je obiskala v nedeljo ter, jima v imenu bolnišnice izročila darilo. Ko bo Neža nekoliko zrasla, si bo okoli roke zapela svoj prvi nakit -zlato zapestnico. V novomeški porodnišnici so ob nastopu novega'leta sestavili statistiko za prejšnje leto. Lani so imeli v Novem mestu 1115 porodov, kar je za dva poroda manj kot predlani, otrok pa je bilo 5 več, saj se je rodilo kar 19 dvojčkov. Za razliko od predlanskega leta je bilo lani rojenih fantov za 58 več kot deklic. I. V. PRVA V BREŽICAH - Romana Vodopivec z Janjo. (Foto: M. L.) NEŽA S STARŠEMA - V Novem mestu je v leto 2000 prva prijokala Neža, ki pa se je v naročju staršev Antona Jermančiča in Mateje Pelko počutila dobro in ji ni bilo več do joka. (Foto: I. V) NAJLEPŠI ZA BOŽIČ - Čeprav vsako poletje kaže, kot da nima več življenja, si božični kaktus vsako jesen znova opomore. Tako je tudi pri Cimermančičevih iz Velikega Orehka pri Novem mestu. Kot nam je povedal Matija, imajo pri hiši tri kaktuse. Eden je odcvetel in odvrgel preko sto cvetov že pred prazniki, medtem ko se je tale na sliki najbolj razcvetel ravno za božič. Zanje, kot tudi za vse druge rože, med katerimi ne manjka zglednih asparagusov in rožmarinov, skrbita skupaj z ženo. Kaktusi so poleti na prostem, sredi oktobra jih preneseta v hišo. “Rože morajo biti pri vsaki hiši, čeprav je z njimi precej skrbi, ” pravi Matija. 1 7. januarja 1993 Sredi meseca naj bi v Adrii začeli delati V ponedeljek, 4. januarja, se je iztekel rok, do katerege je stavkovni odbor v novomeški Adrii Caravan zahteval, da izpolnijo njihove zahteve, sicer naj bi nadaljevali stavko. Ker je bila ao prvega delovnega dne v tem letu večina zahtev stavkovnega odbora uresničena, stavke niso nadaljevali. Najprej so zaposleni dobili plače za oktober, kar je bil pogoj za končanje gladovne stavke, nato pa so jim pred koncem leta izplačali še plače za november. V Lisci namesto čestitke sklep o “čakanju” Za približno sto delavcev Lisce minuli božični oz. novoletni prazniki niso bili nikakršen razlog za dobro voljo. V njihovih srcih sta se naselila strah pred negotovo prihodnostjo, nekaterih pa se je loteval že kar obup, kako preživeti zdaj, ko so dobili od direktorja podjetja Vilija Glasa namesto voščilnice sklep, da so od 1. januarja 1993 pa “do pričetka realizacije trajnih presežnih delavcev” na začasnem čakanju, bodisi za poln ali polovičen delovni čas. Po starem? Ko je bila Slovenija še v Jugoslaviji, se je dogajalo, da so izvozniki izvažali, da so potem uvozniki lahko spet uvažali. Pa se to lahko ponovi tudi sedaj nam? Čakanje kočevskih cestarjev, ko se je poledica na naših cestah že pojavila, na tekočino proti zmrzali na cestah, ki naj bi jo država uvozila iz Albanije in Poljske, in pa dejstvo, da kočevski Melamin ne le da izdeluje tekočine za razprševanje proti zmrzovanju, ampak jih ima celo na zalogi, daje slutiti, da se nekateri na napakah nič ne naučijo. Bomba prekinila silvestrovanje Številni gosti restavracije v Šmarjeških Toplicah so že odštevali zadnje minute starega leta, ko sc je petintrideset minut pred pokanjem šampanjcev v recepciji hotela oglasil telefon. Neznan glas je namesto novoletnih želja sporočil nič kaj času in vzdušju prijetno novico: “V hotelu je nastavljena bomba!” Vseh 272 gostov, kolikor jih je silvestrovalo v hotelski restavraciji, je moralo za kratek čas zapustiti prostore, ki sojih zatem novomeški policisti temeljito pregledali. Zato pa so imeli gostje potem dovolj razlogov za dvojni trk: nazdravili so novemu letu in obvestilu policistov, da je bil klic lažen. Moški začetek novega leta 1993 Medtem ko se je leto 1992 v novomeški porodnišnici pričelo s tret- jerojenko, je 1. januarja 1993 ob 9.45 prijo . _ . „ ... ■ -jk - al na svet tretji fantek 27-letne trgovke z Rdečega Kala pri Dobrniču, Jožice Bobnar; težak je bil 4 kilograme in velik 55 centimetrov. - Novo leto je že navsezgodaj, natančneje ob 4.45, prineslo veliko presenečenje tudi Sladani Slovenec iz Krškega. Tkkrat je prvič zajokal njen tretjerojeni otrok. Po napovedih prijateljic in končno tudi preiskave z ultrazvokom sta se Slovenčeva pripravljala na rojstvo hčerke in si tudi izbrala ime: Diana. Toda v življenje je pokukal 3.850 gramov težak korenjak.