* Mercator
Mercator center Novo mesto na Cikavi obvešča, da bomo v ponedeljek,
10. januarja, zaradi inventure šele ob 12. uri odprli hipermarket, Intersport in M-tehniko.
Prosimo vas za razumevanje!
*
I
1
St. 1 (2628), leto LI »Novo mesto, četrtek, 6. januarja 2000 »Cena: 220 tolarjev
m
Za lepšo podobo jedra Novega mesta
Pobuda svetnika Toneta Škerlja novomeškemu županu - Staro mestno jedro je brez vsebine in propada - Zapora za tranzitni promet - Bomo končno dobili mestnega arhitekta?
NOVO MESTO - Prizadevanje za izboljšanje podobe mesta je ena od poglavitnih nalog Društva Novo mesto. Ta podoba je prejkone nelepa, moteča in kazeča, večkrat mesto onečaščujoča, da ne rečemo kar sramotna za dolenjsko metropolo. Na to Društvo Novo mesto opozarja od začetka svojega delovanja, nazadnje pa je opozorilo na odmevnem pogovornem večeru na temo "Podoba našega mesta", ki ga je pripravilo lani jeseni, a se ga ni udeležil noben predstavnik občinske oblasti ali strokovnih služb.
Predsednik društva Tone Škerlj kot občinski svetnik na to večkrat opozarja tudi v občinskem svetu, najvišjem organu občine. Na zadnji seji je svojo pobudo za pripravo strategije nadaljnjega razvoja in odnosa do starega mestnega jedra naslovil naravnost na župana. “Staro jedro Novega mesta je vsebinsko že tako in tako skrajno osiromašeno, grozi pa mu tudi fizični propad,” zgrožen opozarja Škerlj. “Mesto je treba očistiti navlake, ga urediti, mu dati ali povrniti primerno vsebino in organizirati trženje njegovih zgodovinskih
in drugih vrednot in naravnih danosti.”
Nadalje opozarja, da zgodovinskemu jedru Novega mesta grozi popolno razvrednotenje. Prazne stavbe propadajo, občina pa nima nobene usmeritve niti ne kaže volje, da bi opredelila namembnost prostora v strogem mestnem središču. “Če že rastejo potrošniška in poslovna središča na mestnem obrobju, kar ni ne slabo ne narobe, je treba poiskati nadomestne dejavnosti za mestno jedro in jih
Polnočna trgatev pri Brcarjevih
Žametovka pozna trgatev, laški rizling izbor
HOM NAD ŠENTRUPERTOM - Na polnočni trgatvi v vinogradu družine Brcar v Nebesih na prelomu tisočletja se je zbrala vesela družba 30 bračev. Poleg domačih so bili med brači tudi sosedje in celo cvičkova princesa Lea Marija Colarič. Opolnoči so si, kot se druščini in slovenskemu posebnežu cvičku spodobi, najprej nazdravili s cvičkom, potem pa še s penino. Brcarjev vinski butik je postregel izbranim gostom z najboljšo kapljico, tudi z renskim rizlingom, letnikom 1962, in .ledenim vinom, letnikom 1985, iz metliške kleti, prvim ledenim vinom, pridelanim na območju bivše Jugoslavije. Pa še to: polnočna trgatev 700 kg grozdja žametne črnine bo postregla s.predikatom pozna trgatev, 800 kg laškega rizlinga pa z izborom z datumom 1. januar 2000. Enolog inž. Darko Marjetič iz Krškega, pooblaščenec Kmetijskega inštituta v Ljubljani, je namreč pri žametovki nameril 93, pri rizlingu pa kar 110 Oechsle-jev!
R P.
Tone Škerlj
tam spodbujati.” Sedaj pa je v mestnem jedru dovolj in preveč le avtomobilske pločevine, reda in dobrega okusa pa nič. Uvedbi javnega mestnega prometa bi morala slediti ureditev parkirišč ob mestnih vpadnicah ter zapora mestnega jedra za tranzitni promet. Tu
RAZŠIRJEN VRTEC V ŠENTRUPERTU
ŠENTRUPERT - V petek, 7. januarja, ob 15. uri bodo pri šentruperški osnovni šoli dr. Pavla Lunačka odprli razširjen vrtec. V kulturnem programu bo sodeloval pisatelj Primož Suhodolčan, v zabavnem pa Romana Krajnčan. _
ŠTIRJE MRTVI NA DOLENJKI
Krvav mčetek
Praznovanje novega leta 2000 je bilo po pričakovanjih veselo in bučno, a tudi žalostno. Praznike so vsi praznovali, ne pa tudi preživeli. V treh dneh so na Slovenskem ugasnila kar štiri človeška življenja in prav vsa na liitri cesti št. 1. Dolenjka, ki je v preteklosti slovela kot cesta smrti, beleži zadnjo lansko smrtno žrtev na Silvestrovo v predoru pod Debelim hribom, letošnjo prvo blizu Trebnjega, v nedeljo pa sta se v silovitem trčenju na klancu Medvedjek smrtno ponesrečila še dva tuja državljana.
Dolenjka je torej spet kr\’ava kljub nenehnim in v teh dneh še večkrat ponovljenim opozorilom policije in drugih, naj vozniki vendarle vozijo pametno: počasi, previdno. Med razlogi za omenjene nesreče pa so znova prevelika hitrost, prehitevanje v “škarje”, ena od žrtev ni bila privezana z varnostnim pasom in njen avto je bil (sredi zime!) obut v letne gume.
Novo leto seje za mnoge začelo hudo tudi zaradi pokanja petard in streljanja z raketami: 18-letniku je doma narejena petarda eksplodirala v roki in mu odtrgala štiri prste, 12-let-niku je eksplozija raztrgala dlan in tri prste, mnogi so bili ranjeni in so jo odnesli z opeklinami.
So vsa opozorila in akcije policije zaman? Zakaj jih ljudje ne jemljejo resno? Včasih je treba kaj enostavno samo verjeti in ne vsega preizkusiti na lastni koži, kajti mnogokrat je potem že prepozno. Sicer se bo število žrtev prometnih nesreč še povečevalo: predlani so slovenske ceste zahtevale 308, letos pa po neuradnih podatkih po kar 334 življenj!
LIDIJA MURN
I
naj bi bila dovoljena le dostava blaga in promet vozil prebivalcev tega dela mesta. Takoj pa je treba poostriti izvajanje reda, kar zahteva tudi strožje in doslednejše kaznovanje. “Za to imamo predpise, komunalne redarje in policijo, žal pa je odnos med občino in policijo očitno tak, da ne vzdrži kritike!” je kritičen Škerlj. “Takoj je treba ukrepati tudi proti tistim, ki ne odstranjujejo snega s pločnikov pred svojimi stavbami!”
Pobudo svetnika Škerlja je ob- -ravnaval tudi odbor za okolje in prostor pri občinskem syetu in jo tako rekoč v celoti podprl. Tako naj bi občinska uprava pripravila analizo izvajanja predpisov o urejanju mestnega jedra in poseganju vanj, pripravila morebitne spremembe in dopolnitve ter s strožjim nadzorom poskrbela za njihovo dosledno izvajanje, odbor pa predlaga tudi ustanovitev instu-ticije za urejanje mestnega prostora, npr. urad mestnega arhitekta.
A. BARTELJ
V novo tisočletje z optimizmom
h novoletne poslanice predsednika vlade dr. J. Drnovška
Ponosen sem, da vas bom kot predsednik vlade vodil v novo tisočletje, v samostojni državi, ki je prav v zadnjem desetletju znala izkoristiti zgodovinsko priložnost in se je v zelo kratkem času uveljavila kot stabilna in gospodarsko uspešna država ter kot zanesljiva partnerica v mednarodni skupnosti.
Po začetnih osamosvojitvenih in tranzicijskih pretresih smo uspeli zmanjšati razkorak med nami in najbolj razvitimi državami v Evropi tako, da danes že.dosegamo evropsko primerljivo kvaliteto življenja -odleta 1993 imamo stabilno gospodarsko rast 4 odstotke družbnega proizvoda letno, kar je dvakrat več od povprečja držav članic Evropske unije. Po velikih prizadevanjih smo zmanjšali nezaposlenost in veseli nas, da ustvarjamo nova delovna mesta. Ob vse večjih pritiskih globalizacije in hudi tekmi za preživetje na svetovnih trgih se trudimo ostati socialna, pravična in solidarna država. Trudimo se tudi. da bi bila naša država dostopna, prijazna in odzivna ter bi učinkovito reševala najbolj žgoča, vsakodnevna vprašanja posameznikov.
V zadnjih desetih letih smo dokazali, da lahko v najtežjih okoliščinah nastopimo enotno, borbeno in samozavestno, a hkrati z občutkom za realnost, strpnost in dialog. V svoji edinstveni izkušnji, kot majhen narod na križišču številnih interesov in na poti do tolerantne demokracije, smo dejavno sodelovali v prizadevanjih za trajen mir in varnost v svetu, kot bodoča članica Evropske unije pa soustvarjamo skupno Evropo priložnosti, kjer napetosti, konflikti in vojne ne bodo več mogoče.
Pogled na naše zadnje leto in desetletje je zato zadovoljiv in celo spodbuden, čeprav je bilo zadnje tisočletje v celoti in tudi še prav na koncu zelo pretresljivo in krvavo. Zato stopamo v novo tisočletje z realnim optimiznom, z iskreno željo, da bi bilo v svetu manj vojn in več strpnosti, da bi imeli ljudje več posluha drug za drugega ter da bi živeli svobodno, mirno in polno življenje.
fr VREM E
Nadaljevalo se bo suho vreme, topleje bo v višjih legah, po nižinah pa bo megla, ponekod večji del dneva.
Z OGNJEMETOM V LETO 2000 - Ljudje po celem svetu so v magično leto 2000 vstopili ob največjih ognjemetih doslej, največjega pa so pripravili v avstralskem Sydneyju. Z ognjemeti nismo skoparili niti Slovenci, takasmo veličasten ognjemet doživeli tudi v Novem mestu (*** p^-mrtKu). Čarobna privlačnost tisočletne noči pa je na davni trg privabila bolj malo ljudi, ki so nazdravili novemu letu s prijatelji in znanci. Prav posebej pa so v novem letu nazdravili vsi tisti, ki se jim je kmalu po polnoči rodil otrok. V Sloveniji se je kot prvi slovenski novorojenček v letu 2000 v ljubljanski porodnišnici rodila Ana, ki jo je kot tretjega otroka povila Dolenjka Jožica Vrščaj z Dolenjega Kronovega. O prvih novorojenčkih v novomeški in brežiški porodnišnici pa pišemo na zadnji strani. (Tekst: J. D., foto: Marko Klinc)
Rudnik zapirajo po načrtih
Lani so zasuli rove v kanižarskem rudniku rjavega premoga, letos pa bodo zaključili še z dokumentacijo ter odprli muzej
KANIŽARICA - V Rudniku Kanižarica v zapiranju, d.o.o., so, tako kot so načrtovali, do 31. decembra lani zaprli rudniško jamo, čeprav kakšne posebne slovesnosti ob tem niso imeli. Kot je povedal direktor Rudnika Kanižarica v zapiranju Silvo Grdešič, načrtujejo, da bodo na nekdanjem vhodu v rudniško jamo zalili betonsko ploščo marca, ko naj bi na površini rudnika odprli rudniški muzej.
Sedaj morajo namreč še nadzorovati posedanje materiala, s katerim so zasuli rudniške rove in uhajanje plinov in vode iz jame. Sicer pa tudi vsa ostala zapiralna dela v Kanižarici opravljajo po načrtih. “Letošnje leto je prehodno, zaključiti pa moramo še knjigovodstvo in arhive. Letos bo morala pasti tudi dokončna odločitev, kakšna bo usoda industrijsko-obrtne cone na površini nekdanjega rudnika. Verjetno pa bo skrb nad tem prevzel trboveljski rudnik,” je povedal direktor Grdešič.
V kanižarskem rudniku v zapiranju so do konca preteklega leta rešili tudi vprašanje presežnih delavcev, ki sojih bodisi prezapos-
DVA MRTVA NA MEDVEDJEKU
MEDVEDJEK - V silovitem trčenju na klancu Medvedjek na hitri cesti št. 1, med Novim mestom in Ljubljano sta se 2. januarja ob 16.33,smrtno ponesrečila dva človeka, štirje pa so bili ranjeni. Nesrečo naj bi povzročil 43-letni državljan BiH B. N., ki je trčil v avto 50-letnega hrvaškega voznika M. E. - oba nesreče nista preživela.
ČELNO TRČENJE
ŠTRIT PRI KRŠKEM-32-letni bosanski državljan Š. H. je 28. decembra vozil osebni avto po hitri cesti št. 1 iz smeri Ljubljana proti Obrežju. Izven naselja Štrit je zapeljal na levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik tovornega vozila T D. Prišlo je do čelnega trčenja. Voznik in 3-letna potnica N. K. v osebnem avtu sta dobila hude telesne poškodbe in se zdravita v novomeški bolnišnici.
marles
hiše maribor d.o.o.
Berite danes
stran 2:
• Trgovina cvete, trgovci pa venejo
stran 3:
•Svetniki zabredli v kapitalizem
stran 4:
•Ko si ne upamo več piti vode
stran 5:
• Ribnico bodo ogrevali iz Inlesa
stran 6:
•Minister Rop prisluhnil Jutranjki
stran 24:
•Janja prišla pred jutrom, Neža komaj čakala popoldne
lili ali pa so se upokojili, nihče pa ni ostal na cesti. “Od 36 težkih invalidov nam jih je uspelo 21 prezaposliti, 15 pa jih je še vedno na čakanju. Vendar se pogajamo s semiško Iskro, da bi nekaj delovnih mest v bodoči Iskrini invalidski delavnici priredili za rudniške invalide, medtem ko naj bi drugi počakali na upokojitev na Zavodu za zaposlovanje,” je pojasnil Grdešič. Sicer pa je sedaj v Rudniku Kanižarica v zapiranju zaposlenih še 7 delavcev, ki bodo tudi zaključili z zapiranjem.
M. B.-J.
IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA
KOČEVJE - V minulem decembru je Okrožno sodišče v Ljubljani začelo zaradi dolga stečajni postopek zoper Medobčinski računalniški center, p.o., Ko-čevje-Ribnica. Hkrati ie odločilo, da se ta dolžnik po zaključku postopka izbriše iz sodnejta raiistra jz,,,5,...<T/nMKr center je bil ustanovljen pred leti z namenom, da bo opravljal računalniške storitve za druge naročnike, vendar se jc kmalu uporaba mikro elektronike razširila tudi v ostalih podjetjih in ustanovah. Zaradi tega je center že pred leti prenehal delovati, vendar je šele sedaj prišlo do uradnega izbrisa iz sodnega registra.
- vd
OBNOVA ŠPORTNE DVORANE
RIBNICA - V letošnjem proračunu občine Ribnica bo na razpolago nekaj več kot 912 milijonov tolarjev. Največja investicija v letošnjem letu bo začetek obnove športne dvorane, ki je bila zgrajena leta 1976. V polstoletju obratovanja je postala drugi dom ne le športnikom in učencem, ampak tudi drugim uporabnikom iz Kočevja, kjer še nimajo športne dvorane. Zaradi stalne zasedenosti, naj bi jo temeljito obnovili v treh letih in sicer med počitnicami. Štirideset odstotkov denarja za obnovo naj bi prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport.
L—. L—L
Lni
L—
O
lise po vasi meri
ISSN 0416-2242
00
9"770416 224
GORNIK
Ljubljansko pismo
Starost s pokojnino
Pred leti so televizijski ekrani pokazali nekega Japonca na obisku v takratni Sloveniji. Mož z Daljnega vzhoda je izrekel začudenje nad tem, kar je videl v deželi na sončni strani Alp. Rekel je, da so v Sloveniji upokojenci ljudje, čili, poskočni, polni vedrine in življenjskih načrtov, skratka pravo nasprotje upokojencev v deželi vzhajajočega sonca. Taka podoba slovenskega upokojenca, kakršno si je vtisnil v spomin takratni slovenski gost iz bogate tehnološke velesile, pospešeno in vztrajno bledi. Videti je, da vlada v Sloveniji želi urediti tak pokojninski sistem in delovno dobo, da slovenski upokojenci prihodnosti ne bi več presenečali Japoncev s svojo čil-ostjo in vedrino. S tem se sodobna slovenska posocialistična država z dejanji pridružuje besedam velikega zagovornika političnega sistema socialističnega samoupravljanja Edvarda Kardelja, ki je rekel, da človeku ne more sreče zagotoviti niti država niti sistem, ampak da si srečo lahko zagotovi edinole sam. Z oblikovanjem pokojninskega sistema, ki temelji na tem, da si bo državljan moral za stara leta ob pokojnini še nekaj dodatno privarčevati, sodobna slovenska oblast prisega na sposobnosti svojega ljudstva. In ljudstvo, ali je hvaležno oblasti za pokojninsko politiko?! Po malem ljudstvo moli roke kvišku, a še ni razvidno, ali s tem hvali vladino modrost ali pa morebiti kaže pesti jeze. Na to temo nekaj sporoča tokratna anketa o tem, ali se bo na starost dalo živeti s pokojnino.
SREČKO ŽAGAR, elektro-inštalaterz Uršnih sel: “Po sedanjih predpisih boni ravno čez 20 let izopolnil vse pogoje za pokoj. A se bojim, da mi po 45 letih dela pokojnina ne bo zadostovala za življenje, vsaj sedaj kaže tako. Bomo morali še drugače poskrbeti, da na stara ne bomo reveži. Zelo prav bo prišla kakšna njivica, prašiček, kravica.”
TONE MUC, strojni ključavničar z Gornje Lokvice: “Strah me je, da bodo pokojnine, ko se bom upokojil, zelo nizke. Bojim se, kako bomo preživeli, zlasti še, ker bomo odhajali v pokoj starejši in bolj zgarani kot danes. Zato bomo prej potrebovali pomoč pri oskrbi, vprašanje pa je, če jo bomo lahko plačali. A upam, da bomo na kmetijah, kjer smo navajeni potrpeti, nekako že preživeli.” MARTIN JAKŠA, delavec iz Črnomlja: “Strah me je pomisliti, kdaj bom šel v pokoj in kako bo takrat, kako bom preživel. Bog ve, kaj bo še do takrat, saj hitro menjavajo zakone. Če mladi preveč razmišljamo o upokojevanju, postanemo slabe volje. Žalostno pa je, da ima država takšen odnos do davkoplačevalev. Po eni strani nerazumno razmetava denar, po drugi pa varčuje pri upokojencih.” . FANIKA ZORIC, prodajalka iz Župeče vasi pri Brežicah: “Pri upokojevanju je hudo to, da bo delovna doba predolga in prenaporna, za trgovce, gostince in take poklice gotovo. Če greš v poznejših letih v bolniško, kako bo potem naprej do upokojitve? Nekateri delavci ne vedo, če bodo sploh lahko imeli pokojnino. Ali splqh bo denar za pokojnine, ko se bomo upokojili?”
VLADIMIR GRAMC, samostojni gostinec iz Krškega: “Vse skupaj preveč nejasno, ljudje so premalo informirani, kaj sploh pomenijo trije stebri. Z obveznim prispevkom v pokojnitjski sklad bi morali imeti toliko, da bi lahko na starost dostojno živeli. Ne zdi se mi prav, da pokojninsko dobo podaljšujejo. Moti me, da drugi odločajo, kdaj se lahko človek upokoji.”
JOŽE ZAKRAJŠEK, direktor Komunale Ribnica: “Tako kot drugod po svetu je sedaj tudi pri nas postala politika države, da je potrebno iz ljudi potegniti čimveč in jih čimbolj izžeti, da jim bodo potem, ko si bodo končno prislužili pokojnino, lahko dali čim manj. Pokojnina bo zadoščala kvečjemu za nakup robčkov, zato je nujno dodatno varčevanje, da bodo ljudje sploh preživeli.”
RADO DEVJAK, vodja sistema kakovosti v družbi Avto Kočevje: “Čeprav obstajajo razlage, da med pokojnino po starem in po novem naj ne bi bilo veliko razlik, menim, da pokojnine ljudem ne bodo omogočale takšnega standarda kot sedaj. Zato bo k pokojninam verjetno potrebno še kaj dodati oziroma se dodatno zavarovati. Najbolj prizadeti bodo ljudje z nizko izobrazbo in brez nje.”
JANKO STAROVEŠKI, šofer pri Mercator-Dolenjski, v hladilnici na Blanci: “Niti nisem prepričan, če najbolje poznam nov pokojninski zakon, a se zaradi tega sploh ne vznemirjam. Prepričan sem, da bom pokojnino, kakršna koli že bo, dočakal, čeprav še nisem zelo star, ampak sem kvečjemu v zrelih srednjih letih. Saj ne bi nič pomagalo, če bi premišljeval, kako bi bilo, če bi...”
KAREL RAMOVŠ, prodajalec na bencinskem servisu Petrola v Trebnjem, iz Brinja pri Šentrupertu: “Imam okrog 14 let delovne dobe in me lahko, podobno kot moje vrstnike, kar precej skrbi, kako in če sploh bom dočakal upokojitev s polno pokojninsko dobo po novem pokojninskem zakonu. Bojim se, da mi to ne bo uspelo, in to ni ravno najboljša popotnica za novo tisočletje.”
Trgovina cvete, trgovci pa venejo
NIHČE NE RAČUNA, KOLIKO JE NADUR - Podaljševanje obratovalnega časa trgovinje močno obremenilo zaposlene. Praviloma pristajajo na nadurno delo, ki daleč presega dovoljene meje, namesto plačil pa potem izkoriščajo presežne ure. Marsikje ne plačujejo po predpisih nedeljskega dela, nekateri pozabljajo na plačila opravljenega dela pred odpiralnim časom in po njem. Delo v trgovini je vsekakor področje, na katerem bo država morala narediti red. (Foto: B. D. G.)
Zadnje dni pred prazniki smo jih obiskovali pogosto in nakupovali, kot da bo konec sveta. Marsikje so nas za blagajno ali pultom pozdravljali vedno isti obrazi - morda vse dopoldne in popoldne pa spet v soboto in nato še v nedeljo. Trgovci. Ne moremo reči, da delajo v problematični dejavnosti, saj se jim ni treba iz dneva v dan tresti za delovno mesto ali plače, pa vendar se v času, ko se odpiralni čas trgovin razteguje, večajo pritiski nanje, pri čemer nihče natančno ne ve, kdo in koliko zares dela.
Pravilnik o obratovalnem času prodajaln ne upošteva dovolj zaposlenih. “Nismo proti temu, da bi bile trgovine dalj časa odprte in da se prilagajajo potrošnikom, menimo pa, da bi pri tem morali upoštevati zakonodajo,” poudarja Majda Marolt, sekretarka v območni prganizaciji ZSSS za Dolenjsko. Tudi med zaposlenimi trgovci v tej regiji namreč narašča nezadovoljstvo zaradi podaljševanja delovnega časa, saj so trgovine zdaj odprte vse dni .v tednu.
Problematika je še toliko širša, ker so v trgovini zaposlene pretežno ženske, tako da podaljševanje delovnega dne ne pomeni le pritiska nanje na delovnem mestu, ampak zaostruje tudi težave z varstvom otrok in podira še zadnje ostanke družinskega življenja. Ne nazadnje je ogroženo tudi zdravje teh delavcev, saj si je težko zamisliti, kako bi s takim tempom lahko delali do predpisane starosti za upokojitev.
Najhuje je v manjših trgovinah, kjer je malo zaposlenih, pogosto le dva delavca, kljub temu pa so te prodajalne prisiljene tekmovati z velikimi sistemi, ki ponujajo nižje cene. Obdržijo se lahko le tako, da so stalno odprte, kar je ob pomanjkanju osebja težko zagotoviti. Vse še nekako teče, dokler delodajalcu in zaposlenim tak način dela ustreza, toda slej ko prej se odnos zaostri. Konflikt se ponavadi konča tako, da delavec popusti in odide. Kljub temu se v zadnjem času tudi vse več delavcev iz manjših prodajaln včlanjuje v sindikat.
Kam z nadurami?
Seveda so pritiski vse hujši tudi v večjih sistemih, kajti tudi ti podaljšujejo obratovalni čas in delavcem nalagajo nadure. Tako je nedavno znani veliki trgovec poskušal zaposlene prikrajšati za dva dni dopusta. To zmanjšanje že pridobljene pravice je opravičeval s podatkom, da zaposleni itak ne izkoristijo vsega dopusta in ga torej ne potrebujejo. Delavcem je skupaj s sindikatom uspelo obraniti dopust.
V resnici se v trgovski in gostinski dejavnosti že od nekdaj srečujejo s presežki ur in ne vedo kam z letnim dopustom ter s predvidenim počitkom ali časom za malico, toda danes ponekod postajajo razmere nevzdržne. Po zakonu bi lahko trgovec opravil največ 20 nadur na mesec, vendar jih mnogi med njimi toliko naberejo že v enem samem tednu! Kot vedo v sindikatih, mnogi delajo po 12 ur na dan, in to ne le izjemoma, temveč kar dan za dnem.
Zanimivo je, da v Posavju kljub izrazitemu razvoju trgovine ne zaznavajo povečane problematike z odpiralnim časom in nadurami. Tako vsaj pravi Ladislav Rožič iz tamkajšnje območne organizacije ZSSS. Izjema je Intcrmarket, ki
narne kazni. V Posavju so zaznali še dodatno težavo. Gre za plačila inventurnih primanjkljajev. Dogaja sc, da morajo vodje poslovnih enot šefu za vsak primer kar vnaprej podpisati kup čekov, še pogosteje, pravzaprav kar redno, pa poslovodje plačujejo primanjkljaje ne glede na to, ali jim je krivda dokazana. Delodajalci jim vsoto kar po domače (neredko s pripisom s kemičnim svinčnikom) odvzamejo pri plačah. Tako imajo njihove plače pogosto celo leto po 10.000 tolarjev minusa.
“Tako obnašanje je pravilo,” pravi Ladislav Rožič, “in to ne le v manjših trgovinah, temveč tudi v velikih sistemih, čeprav poslovodja ni edini, ki razpolaga s ključem. Delodajalci ne upoštevajo tveganj zaradi kraje in drugih napak, zanima nas pa tudi, kam gre-dopresežki pri inventuri!”
Čeprav trgovci vse več delajo tudi ob nedeljah, jim mnogi delodajalci ne priznavajo dodatnega
plačila, kot predpisuje kolektivna pogodba, zato tu pogosto posegajo vmes sindikati in inšpektorji. Trgovci pa delajo tudi pred odpiralnim časom in marsikdaj še dolgo po njem - tudi teh ur marsikje ne upoštevajo. Ker se na našem območju trgovina močno koncentrira, zaposlene prestavljajo na druga delovna mesta, pogosto tudi v druge kraje (npr. Sevničani se vozijo v Novo mesto), začelo pa se je tudi že zapiranje nerentabilnih prodajaln. Tlidi v prihodnje je mogoče pričakovati, da Se bo še precej manjših trgovin, ki ne bodo zdržale boja, zaprlo.
In še nekaj. TVgovina v današnjih časih ustvarja velike dobičke, še posebej na območju ob meji, dela je vse več in čedalje zahtevnejše je, delodajalci pa se večinoma držijo kolektivne pogodbe in le redkim pride na misel, da bi delavce v takih razmerah vsaj malo bolje.
BREDA DUŠIČ
KOZOLEC V OKRAS VASI - Pred. nekaj meseci so se gasilci iz Dolenji vasi odločili, da bodo nasproti gasilskega doma ob Lačnem potoku postavili kozolec. Delo so zaupali upokojenemu mojstru Ivanu Gorišku in pt mesecu dni - tik pred Štefanovim - je bil toplar končan. Tako je sedaj pot streho spravljena stara brizgalna, prostor je še za nekaj drugega orodja vsekakor pa je kozolec odlična streha za šank, čemur je bil namenjen tud, za Štefanovo. (Foto: T. Jakše Gazvoda)
Ladislav Rožič
odreja obratovalni čas za vse prodajalne enako, zato mu mali trgovci težko sledijo. Težje, skorajda neznosno, pa je v gostinstvu, kjer so pri letnih kontrolah presežnih ur naleteli na delavce s 300 presežnimi urami, zgodilo pa seje menda celo, da je delavec v enem letu imel 1.500 presežnih ur! Povsem običajno je, če zaposleni delajo po 250 ur na mesec. Ker je število nadur omejeno, jim seveda delodajalci tega dela ne morejo plačati, zato jih morajo pozneje izkoristiti, kar pa je ob premajhnem številu zaposlenih (ali pa ob predolgem obratovalnem času) težko.
Kot pravi Majda Marolt, so tudi inšpektorji v poseganju na to
področje pogosto nemočni, saj je znano, da mnogi delodajalci vodijo dvojne evidence opravljenih ur - eno uradno za inšpekcijo in drugo, ki kaže dejansko število opravljenih ur. Tako se zgodi, da je v uradni evidenci za posameznega trgovca celo zapisano 5-krat po 8 ur na teden, kar je v praksi nemogoče; je pa delavec v takem primeru za povrh še prikrajšan za enodnevno malico.
Najpogosteje vse to poteka v soglasju z delavci, ki veliko potrpijo, samo da obdržijo delo. Tudi dela na črno je še vedno veliko. Kontrola bi pravzaprav morala biti enostavna, če vemo, da obstaja organ, ki potrjuje obratovalni čas, nekje pa je tudi zapisano, koliko delavcev je zaposleno v neki prodajalni ali lokalu. Ostane le še malo preračunavanja in na dlani je, koliko kdo dela. Toda pri nas tak izračun ni predpisan in ga zato nihče ne dela. Tako se še naprej slepimo, da je v trgovini in gostinstvu med zaposlenimi vse v redu.
Če manjka, plačajo
Težave zaradi obratovalnega časa pa niso edina stvar, ki tare zaposlene v trgovini. So delodajalci, ki veliko zahtevajo od delavcev, in so taki, ki poleg tega tudi grdo ravnajo z njimi. Delavci so preobremenjeni, hkrati pa osebno odgovarjajo za napake pri delu, saj jim zakon nalaga precejšnje de-
Protesti ljudi ob meji
Poslanci pa po svoje
Vse več znamenj priča, da čakajo Hrvaško tudi po volitvah hudi časi. Nova vlada se bo morala spopasti s težko dediščino “Tudmanove epohe”. Zunanji dolg Hrvaške znaša več kot devet milijard dolarjev, to je približno 2000 dolarjev na prebivalca. Nezaposlenih je več kot 330.000 ljudi ali kar 19 odstotkov aktivnega prebivalstva. Notranji dolg je dve milijardi dolarjev, javna poraba presega 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda in tako naprej.
Politično, gospodarsko in mednarodno nemočna Tudma-nova Hrvaška je slovenskim politikom prišla zelo prav kot “slab zgled” za številne težave, med drugim tudi za težave v zvezi s krško nuklearko, Piranskim zalivom, Ljubljansko banko pa vse do neratificiranega meddržavnega sporazuma o maloobmejnem prometu. Te težave pa bi bilo možno rešiti v obojestransko zadovoljstvo, če bi imeli tako ena kot druga stran politično voljo. Tfe volje pa doslej ni bilo in tudi ne bo prišla čez noč. Ko bo minilo volilno obdobje na Hrvaškem, bo prišla na vrsto Slovenija in spet bodo nastopile “posebne razmere”, v kakršnih menda ni možen za obe strani koristen dogovor.
Nasprotovanje SLS ratifikaciji sporazuma je izjemno neodgovorno dejanje, saj ne temelji na pravnih osnovah, izraža pa tudi pomanjkanje politične kulture. To ugotavljajo tudi prebivalci obmejnih krajev s Hrvaško. Tako so novico, da državni zbor predlagane ratifikacije meddržavnega sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško ni podprl, v brežiški občini (ki jo s sosednjo državo povezuje kar 64 kilometrov državne meje) sprejeli z velikim razočaranjem. Dejstvo je namreč, da občani ob tej meji niso v enakopravnem položaju s tistimi, ki živijo ob avstrijski, italijanski ali madžarski meji. Zavrnitev podpisa je
gospodarsko škodljiva zlasti za kmete. Med njimi je tudi veliko dvolastnikov, tem pa sedanji j togi režim pri uveljavljanju pra- 11 vice do prestopanja mejne črte 11 prinaša nemalo skrbi. Znano je J namreč, da so bili ljudje ob tam-kajšnji meji desetletja tesno povezani z zagrebškim in širšim hrvaškim trgom, kamor so prodali večino svojih pridelkov.
Tudi iz Bele krajine prihaja-jo v Ljubljano podobni protesti. I Eden takšnih, iz Jankovičev, se ! glasi: “Če nismo vredni malo- j obmejnih prepustnic, pomeni, da ne sodimo v Slovenijo. Država za Belo krajino ne skrbi. Mi, ki živimo v Jankovičih, živimo v nekakšnem žepu. Hrvaški državljani lahko prihajajo v Belo kra-jino zgolj v Metliki in Vinici, zato imamo v Jankovičih zelo I malo hrvaških gostov, če sploh kdaj pridejo. Ne razumemo j tudi tega, da so pred trideseti- j mi leti v Istri, čeprav so bili da- j leč od meje, imeli maloobmejne L prepustnice, mi pa, ki živimo ob U meji v demokratični državi, pre- |) pustnic nimamo”. Dnevnik je i 28. decembra objavil še tole izjavo Jožeta Zavca iz Leskovca v občini Videm: “Sporazum bi ! nedvomno prispeval k boljšemu i razvoju obmejnega pasu, ki se v < zadnjem času vse bolj prazni, i Ljudje odhajajo, država pa nič ne naredi glede tega, nič se ne i vlaga v komunalno infrastruk- j turo in v druge za razvoj občine |< pomembne dejavnike. Nekoli- ; ko bolje je na hrvaški strani L meje, kjer so tamkajšnji prebi- L valci pred nedavnim dobili as- J faltne ceste, plinsko napeljavo j[ in telefone. Naši mejni organi || včasih otežujejo prehode našim [j ljudem na Hrvaško, sosedom i pa na to stran meje. Zavedati se . moramo, da k nam hodi precej P Hrvatov, ki imajo tu zemljo, j! zato bi morali poskrbeti za čim J' manj težav pri prestopanju me- ' je. Prebivalci, ki živijo ob meji, j! so zelo razočarani, saj tukaj vla-da revščina. Težko je pridobiti gradbeno dovoljenje, nihče ne jj vzdržuje cest, skratka, kmalu ob j, meji ne bo živel nihče več.”
Ljudje ob meji vidijo torej |‘ tudi težave sosedov in se ne : ukvarjajo le z lastnimi skrbmi. P Naši ljudski poslanci pa, kot je i1 videti, pogosto pozabljajo, kdo j jih je poslal v parlament.
VINKO BLATNIK
Majda Marolt
Novomeška kronika
TRG - Novomeški Glavni trg, največji mestni trg na nekdanjem Kranjskem in eden najlepših sploh v naši domovini, nekdaj srce in duša dolenjske metropole, ki mu je poet našega mesta Dragotin Kette posvetil prečudovite verze, kije očaral največjega novomeškega slikarja Božidarja Jakca, navdihoval pesnika in pisatelja Mirana Jarca, ki je vsajen sredi srca vseh pravih ljubiteljev našega mesta, ta trg, zadnja leta zanemarjen in vse bolj zapuščen, brez duše, spremenjen v avtomobilsko parkirišče - pred novim letom doživel še zadnje ponižanje in onečaščenje. Na njegovem celotnem gornjem delu, natančno pred rotovž, pred doprsna kipa Trdine in Ketteja, so postavili velikanski šotor, kot da so mesto zavzele turške horde, ki so v davnih časih večkrat napadale dolenjsko prestolnico ter ropale in morile po deželi.
Tudi hrup in razgrajanje v tej velenakazi in okoli nje sta bila taka, kot da ju povzroča na tisoče krvoločnih roparjev. In vse to z blagoslovom in sodelovanjem občine in podprto z izdatnim denarjem davkoplačevalcev. Ti so za to, da je bil Glavni trg v dneh pred iztekom starega in v začetku novega leta Poln hrupa, pijančevanja, smeti in sekretov pod rotovžem, v resnici pa grozljivo prazen, brez najmanjše vsebine, oropan vsega dostojanstva, ponižan in fazžaljen, prispevali več milijonov tolarjev.vPostavitev šotora jc menda stala 1,5 milijona tolarjev, vsak dan najema pa po 500 tisočakov. Vse to je šlo iz občinskega proračuna! Pa še kaj zraven. In vse to samo zato, da bi v mesto vrnili življenje! A s tem za drag denar preganjajo
njega še tisto, kar ga je ostalo.
Posebej sc je treba vprašati, zakaj je bilo ta zabaviščni šotor treba postaviti prav na Glavnem trgu? Zakaj ne na Loki ali kje na kakšnem drugem primernejšem kraju? Tisti drugi nasproti avtobusne postaje ni nikogar motil. Kot da bi ljudje, predvsem mladi, čutili, da to ni prav, da se nekako ne spodobi, je bil obisk slab.
Mšš	IZ NAŠIH	OBČIM
Prekrasni trg, čarobni trg/ v dolenjski metropoli,/ pač mnogo jih na svetu jej a tacega nikoli. (D. Kette)
Ena gospa je rekla, da ima občinska oblast Novomeščane Za cigane. Za novo leto jim je Pred rotovžem že postavila šotor.
'ir. NovoMettk« ,
V času od 29. decembra do 2. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Anita Drašler z Daljnega Vrha - Tjašo, Aleksandra Sečkar iz Velikih Brusnic - Ivora, Karmen Kočman z Lutrškega sela - Klaro, Jožica Repše iz Šentruperta - Blaža, Anica Vidrih z Rdečega Kala ■ Urško in Katjo, Mateja Pelko iz Krmelja - Nežo, Jožica Bojanec z Dol. Sušic - Valentino, Darija Lavrič iz Kočevja - Laro, Lidija Brajdič iz Žabjeka - Damjana.
IZ NOVEGA MESTA: Nevenka Mišura, SmreČnikova 34 - dečka.
Čestitamo!
Priznanja in nagrade novomeške občine
Častni občan Miloš Kovačič • Dva nagrajenca mestne občine, dva IVdinova nagrajenca in štirje prejemniki plakete Novega mesta • Podelitev 8. februarja
NOVO MESTO - Ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika 8. februarja bodo na koncertu novomeškega simfoničnega orkestra slovesno podelili priznanja in nagrade Mestne občine Novo mesto za lansko leto. Na razpis je prispelo 13 predlogov in komisija za priznanja in nagrade pri občinskem svetu je imela težko delo, saj so vsi predlogi razen enega ustrezali razpisnim pogojem; na koncu so izbrali 9 nagrajencev in njihov izbor so soglasno sprejeli občinski svetniki na zadnji lanski seji.
Najvišje priznanje, naziv častnega občana Mestne občine Novo mesto, bo prejel Miloš Kovačič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, in to za izjemno uspešno dolgoletno vodenje tovarne zdravil Krka in za vsestranski prispevek k razvoju in promociji novomeške občine.
Nagrado Mestne občine Novo mesto bosta prejela Ivan Krajnc, predsednik Območne obrtne zbornice Novo mesto, za prispevek k razvoju obrtne zbornice in obrtništva naspoloh, ter Leopold Morela, dr. med., dolgoletni predstojnik Kirurškega oddelka novo-
meške bolnišnice, za dosežke na področju kirurgije in na humanitarnem področju.
Trdinovo nagrado za lansko leto bosta dobila arhitekt Gorazd Cibic za projekt športne dvorane Leona Štuklja v Novem mestu in glasbenik Miro Saje za dosežke s Pihalnim orkestrom Krka Zdravilišča.
Plaketo Novega mesta pa bodo prejeli štirje: mag. Pavle Mihelčič, skladatlej, glasbeni kritik in pedagog, za izredne dosežke na glasbenem področju; Alojz Serini, predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele kranije, za življenj-
Po domače sprejeti proračun
Škocjanski proračun za leto 2000 znaša 268,7 milijona tolarjev - Več kot pol bo dala država - Elastične investicije - Tudi občinsko glasilo
ŠKOCJAN - Osrednja točka zadnje lanske seje škocjanskega občinskega sveta je bil predlog proračuna za leto 2000. Z manjšimi zapleti, ki so jih rešili bolj po domače, so ga tudi sprejeli. Škocjanski proračun za letošnje leto znaša 268,7 milijona tolarjev. Sprejeti proračun za lansko leto je bil “težak” 193,6 milijona tolarjev, z rebalansom pa je narastel na 236,3 milijona tolarjev.
Več kot polovico letošnjega proračuna, dobrih 152 milijonov tolarjev, naj bi prispevala država preko tako imenovane finančne izravnave, medtem ko naj bi lastni prihodki znašali nekaj manj kot 92 milijonov tolarjev; od tega največ, 73,6 milijona tolarjev, pričakujejo od dohodnine, medtem ko bo na račun delitvene bilance novomeška občina v škocjanski proračun letos prispevala 15 milijonov tolarjev.
Največja odhodkovna proračunska postavka so (bile) investicije in investicijsko vzdrževanje - 66,8 milijona tolarjev. Vendar so prav to zajetno postavko kar na seji oklestili za 6,4 milijona tolarjev. Če so namreč svetniki predlagali, da bi bilo treba tej ali oni dejavnosti nameniti več denarja ali na novo odpreti kakšno postavko, so denar za to vzeli iz elastične postavke investicij. Čeprav je bil na dnevnem redu predlog proračuna, na katerega se lahko vlaga le pismene amadmaje, so to skup-čkali kar po domače. Kakor koli že, na koncu te domače matematike je vse “štimalo” in končna številka je ostala enaka.
Za otroško varstvo so namenili 39,5 milijona tolarjev, za urejanje
prostora 30 milijonov, za dejavnost občinske uprave blizu 27 milijonov, za vzdrževanje lokalnih cest 18,5 milijona, za občinsko komunalno dejavnost blizu 13 milijonov, za kmetijstvo 11 milijonov (prvotno 9, 2 so dodali na seji), za kulturo 7,7 milijona tolarjev itd. Za občinsko glasilo, ki bo občane gotovo natančno in sproti obveščalo tudi o porabi proračunskega denarja, pa so tudi šele na seji namenili 2 milijona tolarje''-	A.	B.
sko delo na področju turizma; Marjeta Zaman, profesorica defektologije, za življenjsko delo na področju vzgojenega dela z otroki z motnjami v telesnem in duševnem razVoju; Planinsko društvo Novo mesto za 85-letno uspešno delovanje.
Nagrada Mestne obSine Novo mesto in Trdinova nagrada za lansko leto znaša 200 tisočakov za vsakega nagrajenca, izjemoma pa bodo denarno nagrado podelili tudi trem individualnim dobitnikom plakete mesta Novo mesto, in sicer po 100 tisočakov.
A. B.
SREČANJE KRKINIH UPOKOJENCEV
OTOČEC - V torek, 4. januarja, opoldne so se v Teniškem centru na Otočcu upokojeni delavci Krke zbrali na tradicio* nalnem novoletnermsrečanju. Pozdravil jih je predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič in 105-im upokojencem, ki so se upokojili lani, podelil spominsko darilo. Sedaj je upokojenih 1080 nekdanjih Krkinih delavcev, od tega jih je 186 iz družbe Krka Zdravilišča. V Krki so že dolga leta zelo pozorni do svojih nekdanjih sodelavcev. Tako tudi upokojenci dobivajo interno glasilo Utrip, lahko letujejo v Krkinih zdraviliščih, počitniških domovih in apartmajih, se udeležujejo tedenske rekreacije, korektivne gimnastike in drugih rekreativnih dejavnosti.Ob novem letu se jih spomnijo s koledarjem in drobnim darilom, ki ga prejmejo tudi vsi zaposleni.
SVETNIŠKE PLAČE
Svetniki zabredli
NOVO MESTO - Zadnja lanska seja novomeškega občinskega sveta je bila prevratniška -svetniki so si samovoljno zmanjšali plačo. Do sedaj so prejemali po 45 tisočakov sejnine (za marsikoga zgolj sednine), kolikor so si sami določili v čudnih okoliščinah lani spomladi. Nekaj jih je bilo brez sramu in odločno za to nesramno visoko plačilo, drugi so pri glasovanju previdno molčali in sklanjali glave v upanju, da jim bodo plačo izglasovali prvi, enotno in odločno proti so bili le svetniki SDS, ki pa so bili preglasovani, tako da so tudi njim vsilili po 45 jurjev na sejo. Da si to dobil, je bilo dovolj, da si bil ob pravem času na pravem stolu. Tudi če je bil ves čas seje edini glas, ki je prišel od svetnika, le škripanje stola. Udeležba na sejah je bila zgledna, kar kaže visoko družbeno zavest svetnikov.
In ravno ko se je izkazalo, da bi si svetniki plačilo lahko še povečali, so si ga zmanjšali. Lani spomladi so namreč svetniki presodili, da jim za naporno in odgovorno sejanje pripada 15 odst. županove plače, kar je tudi najvišji možen odstotek za to početje. Tako so prišli do teh 45 tisočakov. A sedaj se je izkazalo, da so jim pravzaprav izplačevali premalo, saj 15 odst. polne županove plače znese 68.000 tolarjev, njim pa so, osmoljencem, odrinili le 15 odst. od osnovne županove plače.
Najbrž je šok ob tem krutem spoznanju pripomogel, da so na zadnji seji sprejeli spremembe pravilnika, ki urejp to pomembno področje ustvarjalnega dela svetnikov. Po novem bodo tako dobivali le največ 10 odst. županove polne plače, kar spet znese 15 odst. njegove osnovne plače, kar na koncu vrže reci in piši 42 jurjev, se pravi skoraj toliko kot prej.
Kleč pa ni v vsoti, ampak v poti do nje. Poslej ne bo za teh 42 tisočakov dovolj zgolj udeležba na seji in škripanje s stolom. Za to bo svetnik dobil le 8 odst. županove osnovne plače ali borih 22.000 tolarjev; 3 odst. ali 8.400 tolarjev mu bo navrgla še udeležba na seji delovnega telesa občinskega sveta, katere član je, 2 odst. ali 5.600 tolarjev pa predsedovanje temu telesu. Tudi če je svetnik član več delovnih teles, po tem popravljenem pravilniku ne bo mogel zbrati več kot 42 tisočakov na mesec. Konec samoupravne “šlamparije", začenja se priganjaško kapitalistično plačevanje po delu!
Prvak novomeške SDS Miloš Dular za svoj predlog, da bi plačila svetnikom zmanjšali še za četrtino, ni dobil podpore niti v lastnih vrstah, kaj šele pri drugih svetnikih. “Vse je ostalo enako, le zavito v drug celofan!" je re-signirano komentiral Dular.
Novost spremenjenega pravilnika je tudi ta, da podžupan, ki v času daljše odsotnosti župana le-tega nadomešča, za čas nadomeščanja prejema plačo v višini županove. Tudi plačilo podžupanov je vezano na osnovno županovo plačo. Novi način nagrajevanja svetnikov in podžupanov naj bi prinesel 10 do 15 odst. manjše stroške za občinski proračun, a za navadno pamet ni razumljivo, zakaj so potem v proračunu za to predvideli za 13 odst. več denarja kot v lanskem letu. Svetniki in drugi nepoklicni občinski funkcionarji naj bi tako letos občino (občane) stali okroglih 30 milijonov tolarjev. Svetnik Franci Bačar opozarja, da ho novi način podžupanom prinesel večje plačilo, kot ga imajo sedaj.
A. BARTEU
Za Šentjernej uspešno leto
Lansko leto je bil Šentjernej veliko gradbišče, dela pa naj bi bila končana maja letos - Veliko narejenega tudi v drugih krajih
janja prostorskih dokumentov.Za letos pa v občini načrtujejo gradnjo pločnikov v Šentjerneju, Gorenji Gomili, v Dragi in Gorenji Stari vasi, kjer bodo uredili tudi javno razsvetljavo in sanirali vodovodno omrežje. Na vrsto bo ( prišla tudi ureditev ceste in regu-' lacija potoka v vasi Vratno. Spomladi naj bi začeli graditi vodovod
Suhokranjski drobiž
MIRNO V LETO 2000 - Večina Suhokranjčanov se je odločila za čakanje novega leta tisočletja v domačem okolju, živahno jc bilo tudi v zidanicah in nekaterih gostinskih lokalih. Na prostem so silvetro-vanje organizirali le v Žužemberku. Nastopili in igrali pa niso domači glasbeniki, temveč so organizatorji uspeli pripeljati pred grad, kjer je potekala silvestrska zabava, glasbenike iz drugega kraja. Opolnoči je spregovoril in nazdravil župan Franc Škufca, vrhunec pa je bil tudi polnočni ognjemet. Policisti, ki so bili dežurni, v Suhi krajini niso imeli veliko dela.
ZAMENJALI SIRENO - Še pred iztekom starega leta so dvorski gasilci zamenjali sireno na gasilskem domu in se tako pripravili na morebitne nesreče v novem letu. V prvih dneh leta pa so obiskali tudi starejše, častne člane in bolne gasilce ter jim zaželeli zdravja in veliko zadovoljstva.
RIBOGOJNICA ZAMENJALA LASTNIKA - Nekdanja največja ribogojnica v zgornjem toku reke Krke je dobila novega lastnika. Po Emoni Ribarstvu, Ribi Maribor, bo novi lastnik ribogojnice na Dvoru zasebnik.
ŠENTJERNEJ - “Lansko leto je bilo za šentjernejsko občino dokaj uspešno, saj smo izpeljali skoraj vse zastavljene naloge,” pravi šent-jernejski župan Franc Hudoklin. Šentjernej je bil zaradi ureditve križišča in cest skozi kraj skoraj celo leto veliko gradbišče. “Zaradi zahtevnosti, neusklajenosti in raznih ovir dela niso končana v predvidenem roku. Zavleklo seje tudi pri odstranitvi prizidka Majzljeve gostilne. Stvar je sedaj urejena in delo bo opravljeno, brž ko bo to dovoljevalo vreme. Konec maja letos pa naj bi bila vsa ta dela končana," napoveduje župan.
Druga večja lanska investicija jc gradnja vodovoda na Tolstem Vrhu, ki gre tudi h koncu. Urediti je treba še polovico priključkov, katerih skupna dolžina je kar 14 km. Ob vodovodu jc bilo treba potegniti še daljnovod od Ore-novice do zajetja Kamniščck, kjer vodo črpajo iz globine 120 m in jo prečrpavajo v vodohran Hrastje, ki so ga prav tako zgradili lani.
Dokončan je tudi vodovod v Cerovem Logu.
Dela so potekala tudi drugje po občini. Pred podružnično šolo v Orehovici so uredili avtobusno postajališče, javno razsvetljavo in pločnik, v Gorenjem Gradišču so dokončali pločnik, uredili odvod-njavanje meteorne vode, javno razsvetljavo, avtobusno postajališče in parkirišče, kar vse je ne samo koristno in potrebno, ampak daje kraju tudi lepšo podobo.
Obnovili so most čez Krko v Za-meškem, tako da je spet varen za promet, in obnovili cesto od Za-meškega do meje s krško občino.
V šentjernejski obrtni coni, kjer je urejenih 7 parcel, je vse nared za začetek gradnje. Precej je bilo narejenega tudi na področju ure-
za Mihovo, načrtujejo pa še nekaj drugih del. “Najpomembnejša naloga v letu 2000 pa je nadaljevanje del za zbiranje in čiščenje odpadnih voda v občini,” pravi župan. “Sprejeti bomo morali potrebne odloke in pravilnike, ustanoviti javno podjetje z vložkom tujega kapitala, pripraviti investicijske programe, iskati potreben denar, pripravljati dokumentacijo in jvojekte, priti do gradbenega dovoljenja, izbrati najugodnejšega izvajalca. Gradnja 1. faze tega velikega projekta pa se naj bi začela avgusta 2001,” je končal župan, ki se ne boji, da bi občinski upravi zmanjkalo dela.
A. B.
BOŽIČNA PESEM PRI FRANČIŠKANIH
NOVO MESTO - Jutri, v petek, 7. januarja, ob tričetrt na sedem zvečer bo v frančiškanski cerkvi v Novem mestu koncert “Z božično pesmijo doma in po Evropi” v izvedbi ženskega pevskega zbora Gospodična z Rateža in vokalne skupine Prima.
RAZSTAVA PRAZNIČNIH JEDI
NOVO MESTO - Na novomeški Srednji kmetijski šoli Grm poteka 2. tekmovanje z naslovom Etnološke in kulinarične značilnosti slovenskega podeželja, na katerem kmetijske in gostinske šole prikazujejo praznične jedi. Za obiskovalce bo razstava prazničnih jedi odprta v petek, 14. januarja, od 9. do 16. ure. Vstopnine ni.
Zakaj ni zakona o oskrbi z vodo?
V žužemberški občini precejšen del prebivalcev še nima primerne oskrbe s pitno vodo, a jim država in evropske smernice že nalagajo gradnjo čistilnih naprav in kanalizacije
ŽUŽEMBERK - Kot je dejal tamkajšnji župan Franc Škufca, bi po nekaterih ocenah občina samo za izgradnjo vodovodnega sistema potrebovala 800 milijonov tolarjev, pri čemer vzdrževanje niti ni všteto. Ker to znese dva celoletna občinska proračuna, želi občina čimveč denarja pridobiti iz državnih in evropskih virov. Če država in Evropa dajeta za kanalizacijo, je to pač treba izkoristiti.
Franc Hudodklin
Mnogi Žužemberčani se ob tem sprašujejo, zakaj ni z zakonom predpisano tudi to, da mora in do kdaj mora vsaka vas dobiti zdravo pitno vodo. Čeprav živijo na kraškem terenu, pijejo mnogi vodo še iz “Štirne”, kot na primer na Rebri ali Ajdovcu. Zaradi tega ni čudno, če so sami med prednostne komunalne naloge uvrstili izgradnjo vodovodnih sistemov, kakršen je na primer Križ-Vrho-vo.Kljub vsemu je občinski svet na zadnji seji sprejel odlok o spremembi lokacijskega načrta za žužemberško kanalizacijo, saj morajo imeti urejeno dokumentacijo, če se želijo potegovati za državni denar in denar iz programa Phare. “Če ni lokacijskega dovoljenja, tudi ni gradbenega, in če ni papirjev, tudi ni državnega
denarja,” opozarja župan. V občini se očitno zavedajo, da bi se brez čistilne naprave razvoj kraja ustavil, saj ne bo gradbenih dovoljenj in posledično ne razvoja obrti in podjetništva.
Po besedah Žarka Kovačeviča iz novomeške Komunale naj bi čistilna naprava stala 100 milijonov tolarjev in kanalizacijski sistem še dodatnih 200. Gospodinjstva bodo prispevala za projekt po že dogovorjenih pravilih. Prispevek za priključek ponavadi stane okrog 1000 mark; njegova višina je odvisna od pridobljenih nepovratnih sredstev iz drugih virov. To seveda pomeni, da tisti, ki na kanalizacijo ne bodo priključeni, ne plačajo nič, res pa je, da vsak plačuje kanalščino, saj je to taksa za obremenjevanje okolja z
odpadnimi vodami. Kot je poudaril direktor Komunale Borut Novak, prednostna komunalna naloga ostaja oskrba s pitno vodo, zato bodo letos za te namene porabili 20 milijonov tolarjev. Poudaril pa je, da viri financiranja za oskrbo s pitno vodo in za izgradnjo kanalizacije niso isti. Z deli na sistemu kanalizacije naj bi pričeli že v letu 2000.
Lokacijski načrt, ki so ga tokrat spremenili, jc nastal pred 10 leti, zato je na predvideni trasi zrastlo več objektov, potek nekaterih kanalov in predvidene priključitve pa niso bile najbolj smiselne. V spremembi so zdaj upoštevali visoko vodo Krke ter kanal S in črpališče odpadnih voda premaknili iz močvirnatega terena ob Krki bolj v breg. Zahtevi ustanov za varstvo narave po spremembi lokacije čistilne naprave niso ugodili, saj je bila lokacija potrjena že v prvotnem lokacijskem načrtu in ni bila predmet tokratnih sprememb.
B. DUŠ1Č GORNIK
MŠŠ IZ NAŠIH OBČI N ttt&i
Muzej se otepa črnomaljske zbirke
Črnomaljci si prizadevajo vključiti svojo Mestno muzejsko zbirko v Belokranjski muzej iz Metlike ter s tem pogojujejo sofinanciranje in soglasje k statutu muzeja - Tudi muzej ima zahteve
ČRNOMELJ, METLIKA - Črnomaljski svetniki so na svoji zadnji lanski seji razpravljali tudi o sporazumu o financiranju dejavnosti Belokranjskega muzeja v Metliki v preteklem letu. Vse tri občine naj bi za plače, splošne obratovalne stroške in amortizacijo zagotovile dobrih 18,5 milijona tolarjev, od tega polovico metliška občina, 43 odst. črnomaljska, preostalo pa semiška.
PRAVLJIČNI VEČERI S SNEŽNO KRALJICO - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika, ki je z mnogimi sodelavci ves zadnji mesec v preteklem letu pripravljala številne prireditve pod skupnim naslovom “ Veseli december", je tik pred koncem leta tri večere na odru na metliškem Trgu svobode razveseljevala najmlajše. Snežna kraljica jim je namreč s svojim spremstvom pričarala pravljične večere, na katerih so se z recitacijami in pesmicami predstavili tudi otroci. Za mnoge, ki še verjamejo v pravljice, je bilo srečanje s snežno kraljico nepozabno doživetje. (Foto: M. B.-J.)
SLAVOVO VEZENJE - Slavo Černič se je po več kot tridesetih gobelinih naveličal vesti le po predlogah. Odločil se je, da bo odslej poskusil tudi sam kaj naslikati ter izvesti. Tako bodo njegovi izdelki odslej zares unikatni. (Foto: M. B.-J.)
Slavo in njegovi gobelini
v
Slavo Černič iz Metlike si je izbral za moške nenavaden konjiček: vezenje gobelinov • Druga njegova strast je gasilstvo
Črnomaljska občina svoje lanske obveznosti ni poravnala, svetniki pa so se strinjali, da to stori letos, a po predhodni uskladitvi kriterijev za sofinanciranje dejavnosti Belokranjskega muzeja med metliško in črnomaljsko občino. V novih kriterjih pa naj bi bila po predlogu Črnomaljcev zajeta tudi Mestna muzejska zbirka Črnomelj. S to zbirko, ki sojo pred nekaj leti odprli v prostorih črnomaljskega gradu, Črnomaljci pogojujejo tudi soglasje k statutu Belokranjskega muzeja. Ali kot je dejal svetnik Jože Strmec: “Z našo zbirko ne posegamo v Belokranjski muzej, in če je ne bomo vključili v muzej po normalni poti, jo bomo pa s pritiskom.”
Kaj pa o tem menijo v Belokranjskem muzeju? Direktorica Andreja Brancelj-Bednaršek je pojasnila, da je Mestna muzejska zbirka v Črnomlju nastala mimo Belokranskega muzeja. Muzej je sicer posodil nekaj gradiva, koncept razstave in postavitev pa nista njihova: “Res je, da je takrat-
CANKARJEVA CESTA UREJENA PRIHODNJE LETO
METLIKA - Potem ko je prvi projekt Mercator-optime za ureditev 1.722 metrov Cankarjeve ceste od križišča pri Vinski kleti v Metliki do železniške postaje v Rosalnicah na reviziji padel, sedaj pripravljajo nov projekt. Ureditev državne ceste, ki naj bi bila zaključena leta 2001, bo veljala 140 milijonov tolarjev, uredili pa bodo tudi kanalizacijo, pločnike in javno razsvetljavo. V izdelavi je tudi idejni projekt ureditve ceste proti mednarodnemu mejnemu prehodu v Metliki, saj se ob konicah vije kolona skozi celo mesto. Ob tem bo potrebno, kot je dejal metliški župan Slavko Dragovan, rešiti tudi vprašanje obmejne poslovne cone, terminalnega prometa in odcepa za Križevsko
V Beli krajini, kjer še nimajo vodovoda, ampak le vodnjake, je voda marsikje oporečna, prav tako v zidanicah, a tudi voda iz vodovoda marsikje ni ravno za vzor in je zlasti po deževju precej motna. Poleg tega je posebno na Krasu še velik problem trda voda. Prav zato so se v podjetju BB Commerce v Črnomlju odločili, da bodo ljudem ponudili opremo za obdelavo vode tako za uživanje kot za pripravo tehnološke vode,
Vesna Čulig
ni ravnatelj Belokranjskega muzeja prof. Zvonko Rus pred štirimi leti pripravil idejno zasnovo muzejske zbirke v Črnomlju, v kateri pa so zapisani tudi pogoji. Tako bi črnomaljska občina morala zagotoviti denar za strokovnega sode-lavca-kustosa, ki bi bil zaposlen v Belokranjskem muzeju za potrebe črnomaljske zbirke. Prav tako pa je na ramenih črnomaljske občine tudi celotno financiranje zbirke,” je dejala Brancljeva ter dodala, da je.statut Belokranjskega muzeja v skladu z veljavno zakonodajo. V sprejem je bil poslan vsem trem občinam; a ga je črnomaljski odbor za družbene dejavnosti zavrnil, ker v njem ni zapisano, da Belokranjski muzej skrbi za njihovo muzejsko zbirko.
V SOBOTO ZOPET KOMEDIJA “VAJA ZBORA”
ČRNOMELJ - Gledališka skupina Zik iz Črnomlja pripravlja v soboto, 8. januarja, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu drugo reprizo komedije Vinka Mo-derndorferja Vaja zbora, ki jo je priredil in režiral Vojko Zidar.
SVETNIK ZAGROZIL Z IZREDNO SEJO
ČRNOMELJ - Črnomaljski svetnik Martin Lindič je na zadnji seji v preteklem letu spomnil, da je dal že meseca maja pobudo za razpravo o razvoju turizma v občini. A kljub obljubam do konca decembra tema še vedno ni bila na dnevnem redu občinskega sveta. “Obljubil” je, da bo zahteval sklic izredne seje, če gradiva o turizmu v občini ne bo tudi na januarski seji. Župan Fabjan je zatrdil, da v občini pripravljajo turistično-informativni center in tudi gradivo o turizmu, ki bo zagotovo na dnevnem redu še ta mesec, in to pred sprejemom proračuna za letošnje leto.
ki jo je potrebno mehčati. “Resje, da se vse več piše in govori o kvaliteti vode, ljudje pa vse premalo vedo, na kakšen način jo je mogoče izboljšati. Prav zato smo se odločili ponuditi ljudem te naprave. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto najprej opravi analizo vode, mi pa glede na njeno kakovost pripravimo primerno napravo, ki odvzame snovi, ki jih je v vodi odveč, tako da ustreza zahtevam pitne vode. Ker jo vgradimo takoj za vodomerom, je obdelana prav vsa voda,” je pojasnila prodajna referentka v BB Commerce Vesna Čulig.
BB Commerce sicer uvaža iz Nemčije osnovne komponente, ki jih prilagodijo kakovosti vode ter potrebam in željam kupcev. Naprave za obdelavo vode lahko namreč uporabljajo tako v gospodinjstvih kot v majhnih in velikih podjetjih. Čuligova pa vidi največji problem prav v tem, da se ljudje sicer zavedajo, da pitna voda ni dobra, niso pa pripravljeni odšteti denarja za naprave za njeno obdelavo. “V industriji, kjer tehnološki proces zahteva določeno kakovost vode, si takšne naprave pač uredijo. Drugače pa je v gospodinjstvih, kjer ljudje vidijo le ceno naprave, ne razmišljajo pa, koliko problemov imajo že zaradi nadležnega vodnega kamna, ki se nabira v gospodinjskih
“Ne zdi se mi prav, da si nekdo omisli zbirko, ko pa stvari zastanejo, jo hoče podtakniti nekomu drugemu. Če bi naš muzej prevzel mestno zbirko od začetka, bi bila drugačna. Ni namreč dovolj, da nekdo naredi zbirko ad hoc, samo da je. Posebno ne danes, ko je muzejskih zbirk veliko iti je potrebno zelo paziti, da se ne podvajajo, še zlasti na tako kratki razdalji,” meni direktorica Belokranjskega muzeja. Po njenem so iz muzeja že velikokrat pojasnili Črnomaljcem, kaj pričakujejo od njih, če pa bo zbirka še naprej ovira za sprejem statuta, bodo morali iskati pravno pomoč. “V muzeju nimamo do ostalih dveh občin nikakršne slabe vesti, saj imamo v vsaki po eno zbirko. Boljše pa bi bilo, da bi namesto nove zbirke v Črnomlju razvijali obstoječo zbirko v Vinici, kjer je ♦udi zagotovljen obisk,” je prepričana Brancljeva.
M. BEZEK-JAKŠE
TRIJE POŠKODOVANI
KRIŽEVSKA VAS - 3. januarja ob 5.45 je 23-letni D. M. iz okolice Črnomlja v Križevski vasi na cesti iz Črnomlja proti Metliki iz neznanega razloga zapeljal na levo stran vozišča, nato na levo neutrjeno travnato bankino, se peljal po nasipu in trčil v prometni znak ter ga izruval, nato pa trčil še v nasip. V nesreči sta se hudo poškodovala voznik in sopotnica, 47-letna M. M. iz okolice Črnomlja, lahko telesno pa 23-letna sopotnica A. B. iz Metlike. Vsi se zdravijo v novomeški bolnišnici.
ŠPORTNI DAN
V torek, 30. novembra, smo imeli učenci OŠ Semič zimski športni dan. Organiziral ga je naš hišnik Slavo, ki nam je posodil tudi prostor za smučanje. Po našem prihodu na smučišče, ki se imenuje Padar, smo se začeli spuščati po beli strmini. Bilo je zabavno. Začela pa so se tudi prva tekmovanja. Tekmovali smo v smuku, slalomu, sankanju in skokih. Vsi smo nestrpno čakali na razglasitev rezultatov. Nagrade so bile zelo bogate. Največjih je dobil Mario Sajko, ki je postal letošnji skupni zmagovalec. Z lepimi spomini smo odšli iz Padarja, saj smo preživeli prijetno dopoldne na smučišču. ANDREJ PLUT novinarski krožek
OŠ Belokranjskega odreda Semič
aparatih in v vodovodnih ceveh. Pozabijo tudi na stroške z nakupom pitne vode v plastenkah, ker si je pač ne upajo piti iz vodovoda ali domačih vodnjakov. Nakup naprave za obdelavo vode pa je dolgoročna naložba, ki se v nekaj letih zagotovo izplača,” je prepričana Čuligova.
M. B.-J.
Največja naložba za malo semi-ško občino bo letos dozidava otroškega vrtca, ki bo veljala 96 milijonov tolarjev, razpis za izvajalce del pa bo objavljen marca. Velik zalogaj bo tudi napeljava vodovoda v Rožni Dol, Pribišje in Gornje Laze, v Staro goro in na Gradnik. Svetniki so županu zastavili več vprašanj prav o vodovodu, pa čistilni napravi, gradnji cest, javni razsvetljavi, postajališčih, razvoju kmetijstva, skratka o tem, kar žuli občane v vsakdanjem življenju.
Najmanj je ovinkaril Jože Mi-
METLIKA - Slavo Černič je Metličanom ostal v spominu kot vodovodar na tukajšnji Komunali, le malo pa jih ve, da si je pred petnajstimi leti izbral za moške precej nenavadnega konjička: vezenje gobelinov. Ko je še služboval na Komunali, ga je večkrat razjezila kakšna stranka, doma pa se je pomiril z na nitko nasnuto šivanko.
Na vezenje se je tako navadil, da ga ni mogel postaviti v kot niti takrat, ko se je pred dvanajstimi leti upokojil. “Vezenje je kot mamilo. Ko začnem, ne morem nehati. Da je dovolj, me opozorijo šele preutrujene oči in bolečine v prstih, ki pa jih nimam zaradi vezenja, ampak zaradi revme,” pravi Slavo, ki je v poldrugem desetletju naredil več kot trideset gobelinov. Hrani jih doma, precej pa jihje tudi razdal.
A Černič ni človek, ki bi se s svojimi deli hvalil. Veze, ker mu je njegov konjiček v veliko zadovoljstvo, zato so zanj do nedavnega vedeli predvsem njegovi bližnji. Le enkrat se je predstavil na raz-
helčič (LDS), kije dejal, da postaja semiška občina prava občina, kar pomeni, da je tudi sorazmerno draga. Moti ga pa, da se nekatere stvari pojavljajo v proračunu večkrat, a pod različnimi postavkami, tako da mora biti človek že detektiv, da ugotovi, koliko nameravajo dati v občini za določen namen. Pol odstotka se mu je zdelo premalo za subvencioniranje kmetijstva, kjer bi morali več pozornosti nameniti agromelioracijam, združevanju zemljišč, regresiranju priveza krav in plemenskih
stavi ročnih del metliških upokojencev. Širša javnost pa je zvedela za njegov hobi ob lanski 130-letnici metliškega Gasilskega društva, ko mu je podaril gobelin, na katerem je bila kopija gasilskega patrona sv. Florjana iz metliške cerkve sv. Roka. Zanj je porabil približno dva meseca. Černič sodi med najstarejše metliške gasilce, saj je v njihove vrste kot 16-letni fant stopil leta 1946. Danes je častni član Gasilskega društva Metlika, ki je najstarejše tovrstno slovensko društvo. V najtežjih časih, ko je bilo največ požarov, a oprema pičla, pa je bil tudi poveljnik društva. “Veliko sem žrtvoval za gasilstvo, a morda prav zato čutim tolikšno pripadnost, da se mi je zdelo prav, da gasilcem v spomin za požrtvovalno delo podarim gobelin,” je zadovoljen Slavd, ki mu je uspelo, da po njegovih gasilskih stopinjah stopajo tudi sin, vnukinja in vnučki. Koliko od njih mu jih bo uspelo navdušiti nad vezenjem, pa je že druga zgodba.
M. B.-J.
denaijem
kobil. Vprašal je tudi, zakaj občina vnaprej načrtuje primanjkljaj.
Župan Bukovec je priznal, daje kmetijstvo na psu, vendar je po drugi strani res, da v občini kar dve tretjini proračunskega denarja porabijo za razvoj vasi, bodisi za vodovod, ceste... “V prihodnje bo država plačala tistim, ki bodo obdelovali zemljo. Hvala bogu, daje prišlo do te spremembe, kajti doslej je država sicer veliko namenjala za kmetijstvo, a do kmeta je prišlo bore malo,” je dejafžupan. Glede pripombe, naj bi krajani ne sofinancirali zapornih slojev na vaških cestah, pa je dejal, da bi se potem stepli, kdo bo prvi prišel na vrsto. Sicer pa tudi za Semičane in njihov proračun drži, da je vedno več želja in potreb občanov, kot pa je denarja v občinski blagajni.
M. B.-J.
vas.
Ko si ne upamo več piti vode
Črnomaljsko podjetje BB Commerce je ponudilo naprave za obdelavo pitne in tehnološke vode - Bolj kot kvaliteta vode je za nekatere odločilen denar, ki ga morajo za napravo odšteti
ČRNOMELJ - Ljudje postajajo vse bolj ekološko osveščeni, predvsem pa se zavedajo, da so nekatere dobrine že tako onesnažene, da sijih ne upajo več uporabljati kot nekdaj. Med temi je tudi voda, kije marsikje ljudje brez prekuhavanja ne uživajo več, nekateri pa se raje odločijo kar za nakup vode v plastenkah.
Semičani na lovu za
Semiški svetniki sprejeli osnutek letošnjega proračuna • Največ denarja za dozidavo otroškega vrtca - Zupan Bukovec zavrnil očitke, da namenijo premalo denarja za kmetijstvo
SEMIČ - Semiški svetniki so tik pred koncem preteklega leta sprejeli osnutek občinskega proračuna za letošnje leto. Načrtujejo, da bodo imeli ob 451,5 milijonih tolarjev odhodkov za dobrih 12 milijonov tolarjev primanjkljaja. Sicer pa je župan Janko Bukovec poudaril, da bo občina dobila 290 milijonov tolarjev, ves ostali denar pa si bodo morali Občinarji izboriti sami, kar ne bo lahko. Mnogi omenjajo sponzorje, a v semiški občini je le ena tovarna, samo društev pa je 44, kar je za občino veliko breme.
.....................  -. —N
Sprehod po Metliki
VSI METLIČANI -'Oh pred-! stavitvi knjige mag. Janeza Kra-i mariča “Črnomelj v daljni in bližnji pretekosti” v začetku lanskega leta je bilo slišati nemalo opazk na račun Metličanov. Ko pa je nedavno Metličan prof. Zvonko Rus predstavljal svojo knjigo “Kronika mesta Metlike”, so se poslušalci lahko zabavali na račun Črnomaljcev. Tako so med drugim zvedeli, da je Metlika nekoč obsegala vso Belo krajino, kar pomeni, da so bili predniki sedanjih Črnomaljcev Metličani. Nekateri najbolj zavzeti Črnomaljci in Metličani zaradi tega še danes ne morejo prav spati. Cele noči namreč tuhtajo, ali je to za Črnomaljce oz. Metličane dobro ali slabo.
ZVON - Je pa prof. Rus obl predstavitvi svoje knjige izdal še eno skrivnost. Bajka pripoveduje, da je menda eden od zvonov pri Tfeh farah v Rosalnicah narejen iz brona, v katerega so primešana zrna zlata. Če bodo Rosalničani prijavili krajo katerega od svojih zvonov, bomo že vedeli, zakaj.
ILEGALA - Metliški župan Slavko Dragovan je za prehod v leto 2000 obljubljal ognjemet z Veselice, a tisti, ki so prišli na Trg svobode, da bi opazovali to čudo, niso imeli kaj prida videti. Ognjemet je bil očitno kar precej zakamufliran, tako kot tudi župan, ki je v prvih minutah novega leta po starem mestnem jedru hodil z Božičkovo kapo na glavi. Tisti, ki so od njega pričakovali kakšna darila, pa so bili razočarani, jih je; razdelil že za božič.
Z-C-----------------------------!
Črnomaljski drobir
ZMEDA - Načelnik črnomalj-j ske upravne enote Anton Horvat je bil nemalo presenečen, ko so; na Vašem kanalu brali poročilo o njegovem prednovoletnem sprejemu novinarjev, vrteli pa so posnetek s predprazničnega sprejema novinarjev pri črnomaljskem županu Andreju Fabjanu. Da bi bila zmeda še večja, so načelnika upravne enote preimenovali v Andreja Horvata. Sreča v vsem skupaj je, da se Fabjan in Horvat doslej nista gledala kot pes in mačka. Kako mrko bi se sicer gledala šele odslej.
ŽALOVANJE - Označevalna tabla, ki stoji ob črnomaljski vpadnici z metliške smeri, je že precej časa spuščena na polovico nosilnih stebrov (na fotografiji).
š
t
»
h
Črnomaljcev to očitno ne moti preveč, Metličani pa se sprašujejo, kaj tako strašnega se je zgodilo njihovim sosedom, da že 1 toliko časa žalujejo na tako svoje- š vrsten način.	t
  '<
Semiške tropine y
SKLEPČNOST - Na zadnji seji *' semiškega občinskega sveta tik v pred koncem preteklega leta je a bila udeležba svetnikov stoodsto- n tna. Zakaj, ni potrebno posebej 0 ugibati: seja je bila namreč v zida- i mci. V Semiču sicer nimajo težav . s sklepčnostjo, v občinah, kjer večkrat zasedajo na meji sklepčnosti, pa bi se iz tega semiškega ' primera lahko marsikaj naučili. ’
SNEGOBRANI - Semiški svet-niki so že pred časom sprejeli od- r lok, da morajo imeti hiše, zlasti D tiste, katerih strehe so nagnjene “ proti cestam, snegobrane. Zupan Bukovec je napovedal ostre kazni n za tiste, ki odloka ne bodo spo- v štovali. A glej ga, zlomka! Rek o n bosi kovačevi kobili se je potrdil p tudi tokrat. Na muzejski hiši v s, središču Semiča, ki je sicer občinska last, namreč še vedno nimajo . snegobranov. Bo župan tudi svoji 1( občini predpisal kazen?	n
“SLAMPARIJA" - Semičani ne k vedo, ali bi se jezili, smejali ali bi le bili morda celo ponosni. V Alma- si nahu slovenskih občin, zajetni je knjigi, ki je zagledala luč sveta konec lanskega leta, sta pri mest- N ni občini Novo mesto dve od treh n fotografij iz semiške občine: izvir k Krupe in panoramska fotografija S' z Mirne gore. Semičani so pre- n pričani, da Novomeščani očitno v nimajo znamenitosti, s katerimi bi ji se lahko predstavili in postavili, a >r jim kljub temu novomeško šopir- b jenje s tujim, torej semiškim per- •< jem, ni najbolj všeč. Upajo pa, da (< jim Novomeščani sedaj ne bode) poslali še računa za objavljene fo-tografije iz semiške občine. k
Drobne iz Kočevja
SILVESTROVANJE - Silvestrovanje na mestni ploščadi, ki so ga v pričakovanju leta 2000 v Kočevju organizirali prvič, se je po nekaterih podatkih udeležilo tisoč, po drugih pa celo do 3 tisoč ljudi. Ne glede na pravo število, ki je lahko zaradi odhajanja in prihajanja udeležencev slovesnosti na mestno pološčad v obeh primerih točno, pa je pomembno, da je bilo vzdušje na mestni ploščadi primerno posebnosti pričakovanega dogodka. Nesporno je tudi, da je bilo največ ljudi na ploščadi v trenutku, ko so združno odštevali zadnjh 10 sekund sedaj že minulega tisočletja. Tisti, ki se ne strinjajo, da se je novo tisočletje že začelo, ga bodo na mestni plošča® v Kočevju lahko dočakali ob letu. Tako silvestro-yanjc na prostem kot celotna prireditev “Veseli december” v Kočevju naj bi namreč postala tradicionalna.
MM*
IZ MAŠIM OBČIN
Ribniški zobotrebci
i
MfNlSTER NA SANEH - V Ribnici so običajno zelo pridni glede pluženja cest, saj ne čakajo na obveznih 10 centimetrov snega. Pogosto začnejo ceste plužiti že, ko ga zapade 8, včasih pa celo že pri samo 5 centimetrih novozapadle-ga snega. Zato še toliko bolj preseneča, da je bila Ribnica v zadnjem tednu minulega leta izredno slabo splužena. Tako je bilo tudi v torek, ko je prišel v Ribnico na otvoritev nove policijske postaje minister za notranje zadeve Borut Suklje. Ko-munalci imajo za to vrsto opravičil in pojasnil, od tega, da obstaja upravičen strah, da jim bo za pluženje zmanjkalo denarja, do tega, da so ljudi preveč razvadili. Zanimiva je tudi razlaga, daje celo Prav, če pred ministrovim obiskom ceste niso splužili. Predstavnikom vlade se namreč ni dobro vedno kazati samo v dobri luči, če je ministra to motilo, pa. naj bi prišel v Ribnico s sanmi! Če bo tudi letošnja zima dolga in snežna, se jih bodo namreč morali začeti posluževati tudi Ribničani!
“CIGANSKI” OBJEKT OB KULTURNEM - Na tako poseben dogodek, kot je bilo pričakovanje letošnjega leta, so se tudi v Ribnici želeli kar najbolje pripraviti. Kar zadeva okrasitve mesta bi jim to tudi uspelo, če bi bila občina nekoliko bolj radodarna in bi, kot menijo nekateri lastniki hiš na glavni ribniški ulici, namesto za 10-minutni ognjemet kakšen tolar namenila tudi okrasitev zasebnih hiš - če so že hoteli imeti mesto okrašeno po enotnem konceptu, za kar so ne nazadnje dali tudi izdelati projekt! Bolje, kot jim je, pa bi jim tudi uspelo polepšati videz mesta, če na parkirišče ob Miklovi hiši ne bi postavili šotora. Tak “ciganski objekt”, kot je šotor, ob tako ugledni kulturni ustanovi, kot je Miklova hiša, je šel namreč mnogim močno v nos. Čeprav jih večina pozdravlja idejo postavitve Šotora, pa so mnogi mnenja, da bi bil primernejši prostor zanj na Marofu, kjer bi bil sicer nekoliko bolj od rok, a zato tudi dlje od oči.
Kostelski rižni
Oti Suje PAMETNI V NOVO TISOČ-ie LETJE - Turistično-športno dru-ije- štvo Kostel je v pripravah na novo tisočletje že predlani organiziralo seminar o turizmu na podeželju, lani pa teden vseživljenjskega učenja (oboje je izvajala Vitra iz Cerknice). Sodelovalo je tudi na se;j. tečaju za vodnike čolnov na divjih tjj( vodah v Bovcu, v soboto, 15.janu-i je arJa, Pa se bo začel tečaj za vod-ito- n'ke P° domači občini in bližnji 'bei °R°l'ci, ki bo trajal 10 dni, zanj pa da- se jefirijavilo 16 udeležencev, žav ?ako gredo Kostelci turistično ■ , izobraženi v novo tisočletje, jv NAJLEPŠE JE DOMA - Veči-g_a ta Kostelcev z županom na čelu in j ob asistenci večine svetnikov je v ' J strahu pred hroščem silvestrovala od- doma' mladi so se zbrali v gostišču .j Ruuh (bivši Papež), najpogumnejši pa so krenili do Kočevja, tam so sil-en* yestrovali na mestni ploščadi, kjer Pa j je pokalo kot v Čečeniji, šamna-tzni njcc je prjj| j,0( v0(ja na gasj|skjh
P°' vajah, za nameček je bil se ognie-:k 9 met. Silvestrski program pa je bil rdl1 gotovo boljši kot na domačih in s| v svetovnih televizijah. ž‘n' ŽIVAHNO PRI ZDRAVNIKU laJ0 - Pri dr. Stanku Nikoliču se je novo voj1 leto povečalo število obiskov kar na 40 dnevno, a to niso bili bolni-i ne ki (zdravnik je upokojen), ampak li bi le sorodniki, prijatelji in znanci, ki ma- so mu prišli čestitat in želeti zdrav-:tni je tudi naslednjih tisoč let. reta SKROMNA PRIZNANJA est- NAJLEPŠIM - Turistično-šport-treh no društvo Kostel je povabilo izvir krajane, naj za praznike okrase ifija svoje domove, vikende in poslovne- ne prostore. Prebivalci so upošte-itno vab poziv in lepo okrasili in osvet-ni bi bli hiše, vasi in križišča. Pohvale ili, a 'n skromne nagrade za najleše so ipir- bili deležni družina Šimec iz Poper-; *oka, družina Cvitkovič iz Brige i, da (°ba sta prejela enako oceno) in odd 'ustniki ter stanovalci stanovanj-, f0. sko-poslovne stavbe Potok 1 a, v kateri sta tudi pošta in banka.
Pristojbina v proračunu izgubi “barvo”
Del denarja, ki jim ga je država namenila za vzdrževanje gozdnih cest, so v Kočevju porabili za lokalne ceste - S pristojbino dodatno obremenjeni
KOČEVJE - Z rebalansom proračuna so lani v kočevski občini za vzdrževanje gozdnih cest namenili 32 milijonov tolarjev. To je precej več kot v letu poprej, vendar še vedno za 9 milijonov manj, kot bi morali, oziroma manj, kot jim je za vzdrževanje gozdnih cest nakazala v občinski proračun država.
V letu 1998 je država za vzdrževanje gozdnih cest na Kočevskem namenila 9.850.000 tolarjev in toliko so jih v Kočevju v ta namen tudi porabili. Vse pa se je spremenilo, ko seje zamenjal na-
čin financiranja občin. “Po sistemu zagotovljene porabe država ni nakazovala pristojbin iz državnih gozdov v občinski proračun, tako da smo imeli samo prihodek iz privatnih gozdov, sedaj ko imamo
Ko je sram k ti
Peščeve zagate v Kočevju
KOČEVJE - V Kočevju je nekaj težav, ki pešce mučijo že nekaj let ali celo desetletij. Gre predvsem za težave s prehodi za pešce preko cest in ulic pa tudi za pešpoti, ki so neprehodne oz. težko prehodne v lepem ali v slabem vremenu.
Še najmanjša težava je s prehodom čez cesto pri Parku herojev, ki pa je zanimiv zato, ker je pri policijski postaji. Tu nastaja zaplet le občasno, in to samo ob obilnejšem sneženju. Takrat je prehod tudi po več tednov neprehoden, ker naplužijo sneg tako, da prehoda ni moč uporabljati, dokler sneg ne izgine ali ga ne skidajo.
Hujši je zaplet pri garažah ob Tomšičevi cesti. Tu dejansko ne moreš peš do garaž ali od njih domov, ker sploh ni zarisanega prehoda za pešce. Dva prehoda sicer sta, eden pri "nebotičniku", drugi pri predoru pri Elektru, vendar ju .ni možno uporabljati, ker bi moral do garaž preko vrtičkov ali preskakovati ograje. Zadevo bi lahko rešili le tako, da bi prehod zarisali pri izvozu z avtom iz garaž na Tomšičevo cesto.
Podobno bi kazalo zebro zarisati pri nekdanji upravni stavbi ZKGP (ki je sicer ni več), kjer je * izvoz od hiš. Zdaj je zebra pri parkirišču ob gostišču Marjetka (bivša Kolodvorska restavracija).
vendar jo je nevarno uporabljati. Prav pri zebri so namreč vedno parkirani avtomobili gostov (tudi tovorni oziroma poltovorni) in ovirajo dostop do zebre, razen tega zakrivajo pogled proti križišču (gradbena trgovina), še posebno zato, ker je tu oster ovinek in se cesta spušča, tako, da ne moreš videti avtomobila, ki prihaja iz te smeri.
Ob topljenju snega inv dežju je težko prehodna zebra pri hotelu Valentin. Voda tu ne odteka in lahko se zgodi, da zajameš v čevelj vodo ali da te pokropi avto. Tudi nadaljevanje poti mimo hotela do Name je nevarno, ker je pešpot delno makadamska, delno pa so betonske plošče zveri-žene in izven prvotnega ležišča. Tistih nekaj stopnic pa je posebno nevarnih ob poledici. Podobno velja za pešpot od tržnice do Kidričeve ulice, ki je ob taljenju snega ali v dežju neprehodna, tako da si ljudje delajo druge poti preko zelenice. Razen tega tu parkirajo avtomobili, da prehod tudi zaradi njih (in ne le zaradi vode in blata) ni uporaben. V mrazu pa se voda spremeni v led, da marsikatera gospa prav nič gosposko pristane na hrbtu ali na njegovem podaljšku in je potem sram njo, namesto da bi bilo tiste, ki so dolžni pot vzdrževati.
P-c
Šest let Vitre
Štiri leta časopisa
CERKNICA - Šest let mineva, odkar je Vitra, center za uravnotežen razvoj podeželja, zaorala prve, negotove brazde. Ni naključje, daje bil že v začetku velik del programa usmerjen v večji del Dolenjske, predvsem pa v občine Loški Potok, Osilnica, Kočevje, Ribnica in Velike Lašče, torej nekako na predele, ki meje na Notranjsko in imajo zaradi zgodovinskih in gospodarskih tokov preteklosti mnogo skupnega. Prvi znani program, ki ga je Vitra usmerila v te predele, je bil program Dežela suhe robe.
Seveda je Vitra zgradila svoj ugled še na nizu dejavnosti, kot so, npr. prostovoljni delovni tabori, samogradnja sončnih sprejemnikov, programi turizma na podeželju, obnavljanje energetskih objektov, toplotna zaščita stanovanj, in še bi lahko naštevali. Tudi sodelovanje Vitre na mednarodnem področju in na področju povezovanja s podobnimi tujimi partnerji je prineslo določeno kvaliteto dela in prenos znanja na tiste, ki so se želeli vključiti v program. Nič manj pomembno področje Vitre pa ni izdajanje priložnostnih publikaciji, vključno z Vitrino, ki letos praznuje četrto obletnico izhajanja v nakladi 3000 izvodov.
Direktor Vitre inž. Bojan Žnidaršič pravi, da so si zadnja leta 20. stoletja nabirali kondicijo in jemali zalet za kakovosten preskok v tretje tisočletje. Pove, daje bilo preteklo leto izredno uspešno in pri tem ne pozabi poudariti izjemne razvejanosti projekta Rutar, ki ga Vitra pelje v občini Velike Lašče. 6. decembra je Vitra priredila zaključno srečanje svojih zvestih sodelavcev v gostilni Ku-kelj v Velikih Laščah, na katerem so damači predstavili svoje videnje razvoja kraja, ki že in naj bi v bodoče še bolj temeljilo na razvoju turizma in oživljanju tradicionalnih domačih dejavnosti.
A. KOŠMERL
RAJE SE JE ODLOČIL ZA PREVOZNIŠTVO
VELIKE LAŠČE - Na zadnji seji občinskega sveta v Velikih Laščah so potrdili nov mandat Igorju Severu iz vrst Združene liste socialnih demokratov. Dosedanjemu članu sveta Alojzu Žužku (ZLSD) je mandat prenehal zaradi nezdružljivosti opravljanja osnovnošolskih prevozov, ki jih financira občina, s funkcijo člana občinskega sveta Velike Lašče. To je prvi primer na območju osmih občin zahodne Dolenjske, da je bil kdo zaradi nezdružljivosti funkcij razrešen nadaljnjega dela v občinskem svetu. Zupan Anton Zakrajšek je povedal, da bi Žužek lahko v prihodnje opravljal funkcijo svetnika, a bi se moral odpovedati prevozništvu. Kot kaže, seje raje odločil za donosnejše delo.
primerno porabo, pa so začeli nakazovati pristojbino,” pojasnjuje državni poslanec in kočevski župan Janko Veber. Dodaja, da je težava za občine in še osebno kočevsko, ki ima veliko državnih gozdov in gozdnih cest, da pristojbina, za katero je zavezanec za plačilo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, “pade” v primerno porabo.
“V interesu države je, da v občinski proračun nakazuje čimveč državnih pristojbin ker potem občini namenja manjši znesek finančne izravnave,” pravi Veber. Po tej logiki je tako država lani “nenadoma ugotovila”, kot pravi, da kočevski občini pripada za vzdrževanje gozdnih cest 41 milijonov tolarjev. Ker pa je občinski proračun integralen in se vsak prihodek, ki pride v proračun, razporeja glede na odločitev občinskega sveta, so se po “neuradnem namigu z države”, naj se dogovorijo, kako bodo za vzdrževanje gozdnih cest namenjeni denar porabili, v Kočevju odločili, da bodo del denarja prelili v lokalne ceste. “Če bi bili dosledni in bi za vzdrževanje gozdnih cest namenili ves za to namenjen denar, bi se v Kočevju lani morali odpovedati investicijam kot so bile Koprivnik, Briga, Mačkovec in pokopališče Cvišler-ji,” pravi Veber.
Kljub temu pa v kočevski občini, ki je zaradi državne lastnine gozdov in kmetijskih zemljišč med vsemi občinami v Sloveniji najbolj prizadeta, s takšnim načinom financiranja vzdrževanja gozdnih cest niso zadovoljni. Žavzemajo se, da bi država zanje sama skrbela. Zaradi pristojbine, ki sicer, ko pride v občinski proračun, izgubi “barvo”, je namreč Kočevska samo še dodatno obremenjena, saj
se pristojbina šteje kol prihodek
občine.M. LESKOVŠEK-SVETE
DENAR DRUŠTVU SOŽITJE - V dobrodelni tekmi v malem nogometu sta se ob koncu leta pomerili ekipi Območne obrtne zbornice Kočevje in občinskega sveta Kočevje. Srečanje sta popestrili tudi ženski ekipi ter tombola, od katere so ves izkupiček (216 tisoč tolarjev) namenili članom društva Sožitje. Društvo je bilo na pobudo staršev ustanovljeno leta 1986,-Ta čas ima 141 članov, med njimi 46 oseb z razmeroma težjo motnjo v duševnem razvoju. Otroci so vključeni v razne ustanove, delno tudi v oddelek vzgoje in izobraževanja v OŠ Ljuba Šercerja, nekaj jih obiskuje Varstveno-delovni center Ribnica. Drugi člani so varovanci raznih zavodov v Sloveniji. Na posnetku: predstavnika območne obrtne zbornice, članice društva Šožitje in kočevski župan Janko Veber. (Foto: M. Glavonjič)
DOČAKALI LETO 2000 - Udeležencem letos prvič v Kočevju organiziranega silvestrovanja na prostem in vsem ostalim občanom kočevske občine, ki so lahko spremljali dogajanje na mestni ploščadi preko lokalnega radia Univox,je prvi zaželel obilo sreče v novem tisočletju kočevski župan Janko Veber (na posnetku s soprogo Sonjo). Silvestrovanje seje začelo že ob 19 uri in kljub precejšnjemu mrazu so nekateri na mesna ploščadi vztrajali kar nekaj ur. Vendar so zaradi mraza ljudje razšli še pred jutranjimi urami prvega dne letošnjega leta kljub dobremu razpoloženju, prej kot denimo v sosednji Ribnici, kjer so silvestrovali pod šotorom. (M. L.-S.)
BOZICNO-NOVOLETNI
KONCERT
LOŠKI POTOK - Božično-novo-letni koncert 26. decembra je privabil toliko poslušalcev in občudovalcev petja, da vseh ni mogla sprejeti velika telovadnica osnovne šole dr. Antona Debeljaka. Nastopili so: otroški in mladinski pevski zbor Ave verum in mešani zbor Planinskega društva. Pohvale in spontanega aplavza pa so bili deležni tudi recitatorji pesmi Minattija in Grafena-urja, pa seveda solisti s kitaro, violino in na klavirju. Pri vsem tem ni moč prezreti pedagoškega znanja in truda Jožeta Lovka, ki se trudi z najmlajšimi, Marije Montanič, ki vodi mladinski zbor in Ave verum, in Štefke Debeljak, ki vlaga veliko truda v cerkveni in planinski zbor. Pod njeno taktirko so združeni zbori tudi zaključili koncert, ki je navdušil nekaj sto gostov.
Ribnico bodo ogrevali iz Inlesa
Čeprav v začetku dražja, se Ribničanom zdi toplarna na lesne ostanke dolgoročno sprejemljivejša - Možnosti za pridobitev tudi do 50 odstotkov nepovratnih sredstev
RIBNICA - Na podlagi do sedaj že dveh opravljenih študij in več razgovorov o možnostih sofinanciranja vzpostavitve enotne oskrbe mestnega jedra Ribnice s toplotno energijo, so v ribniški občini prišli do ugotovitve, da bi bilo za Ribnico najprimernejše ogrevanje i/. kotlovnice Inles. Gre za sicer dražjo od obeh možnosti, vendar pa v Ribnici ocenjujejo, da je dolgoročno sprejemljivejša.
Da bi pridobili izhodišča za na- študijo “Energetske zasnove oskr-
črtovanje razvoja oskrbe mestnega jedra s toplotno energijo, so v ribniški občini že leta 1996 izdelali
Proračun za leto 2000 že sprejet
Rezerva za primer nesreč
OSILNICA - V decembru minulega leta je občinski svet Osilnice sprejel Odlok o spremembi odloka o proračunu za leto 1999. Odločili so, da znašajo proračunski prihodki za to leto nekaj nad 90 milijonov in odhodki nekaj nad 76 milijonov tolarjev. Tako je nastal v proračunu presežek v znesku nekaj nad 14 milijonov tolarjev. Sprejeli so tudi proračun za leto 2000. Čeravno nimajo še točnih podatkov o prihodkih in izdatkih, so se odločili, da načrtujejo prihodke in odhodke v znesku 90 milijonov tolarjev. V primeru sprememb pa bodo odločali med letom. Odločili so, da naj bi znašala obvezna rezerva proračuna 2.000.000 tolarjev. Ta naj bi se uporabljala v primeru naravnih nesreč.
V ocene dela za obdobje petih let, odkar deluje v tem kraju občina, ki šteje nekaj nad 400 prebivalcev, je razvidno, da so z njenim delovanjem te vasi in zaselki v zgornji Kolpski dolini dosegli viden napredek. Da bi zagotovili večji prihodek občinskega proračuna, so svetniki odločili, da se bo od 1. januarja letos tudi na območju te občine plačeval prispevek za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.
-vd
be mestnega jedra”, lani pa še študijo “Možni načini ogrevanja”. Obe sta sledili cilju občine, da bi energetske potrebe vseh večjih obstoječih in načrtovanih potrošnikov toplotne energije, ki jih ocenjujejo ha okoli 10 MGW toplotne moči, pokrivali iz ene kot-lovske enote: Inlesove, kar bi pomenilo odločitev za ogrevanje Ribnice iz kotlovnice na lesne ostanke, ali kotlovnice na Prijateljevem trgu, ali nove kotlovnice na kakšni drugi lokaciji, ki bi za Ribnico predstavljali centralno kotlovnico na kurilno olje. Odločitev za katerokoli od možnosti bi pomenila nadomestitev sedanjega večjega števila samostojnih kot-lovskih enot v javnih in zasebnih objektih, ki niso polno izkoriščene, in zato tudi odločitev za racionalnejše in varnejše obratovanje.
Inlesova kotlovnica sedaj obratuje le z okoli 15-odstotnim izkoristkom in je dovolj zmogljiva za predvidene potrebe, kotlovnico na Prijateljevem trgu pa bi morali razširiti. Čeprav je investicijska vrednost toplarne na lesne ostanke precej večja od potrebnih vlaganj za ureditev centralne kurilnice na kurilno olje, pa je kar nekaj prednosti, ki na daljši rok opravičujejo dražjo začetno investicijo. Med pomembnejšimi je, da ne bo dodatno obremenjevala okolja, saj bo uporabljala “domačo” surovino, ki sprošča enake substance, kot se sproščajo tudi ob razpadanju lesa. Prednost lesnim virom dajejo tudi pričakovana gibanja cen naftnih derivatov in lesnih ostankov, prav tako pa tudi ni zanemarljivo, da lahko občina za obnovljive vire energije pridobi nepovratna domača in tuja sred-
stva, in sicer celo do 50 odst., medtem ko nihče ne sofinancira projektov, ki imajo za energent naftne derivate.
M. LESKOVŠEK-SVETE
KMETIJSTVU VEČ DENARJA
VELIKE LAŠČE - Člani občinskega sveta Velike Lašče so decembra sprejeli letošnji proračun. Na razpolago bodo imeli 342 milijonov tolarjev. Največ denarja bodo namenili za komunalne dejavnosti, saj je v preteklosti za obnovo cest, vodovoda in druge infrastrukture vedno zmanjkovalo denarja. Župan Anton Zakrajšek je povedal, da je tokrat več denarja dobilo tudi kmetijstvo, ki je bilo od države zapostavljeno, čeprav se v občini največ preživljajo prav s to dejavnostjo. Letos bodo v Velikih Laščah proslavili tudi 450-letnico izida prve slovenske knjige.
SILVESTROVANJE PRI -20°C
LOŠKI POTOK - Letošnje silvestrovanje na prostem, ki ga je pripravilo PGD Retje, bo ostalo v spominu na hud mraz, kanonado raznih petard in vsevrstnih projektilov in seveda na dokaj pičlo udeležbo, predvsem starejših ljudi. Pretekla leta so udeleženci godrnjali nad šotorom, kije delil tiste, ki so našli mesto v njem, in tiste na prostem. Letos šotora ni bilo, temperature pa tako nizke, da so zmrzovali pogumni organizatorji, glasbeniki in seveda vsi, ki so čakali - teh je bilo vsaj polovico manj kot pretekla leta - na novoletno poslanico potoškega župana Janeza Novaka.
A. K.
M&i
IZ M A S I H OBČIM
mM
Samo pobožne želje niso dovolj
Krajevna skupnost Šentlovrenc - Med najpomembnejšimi dosežki zadnjih let nova mrliška vežica • Zdaj na vrsti preplastitve krajevnih cest in dokončanje zadružnega doma
ŠENTLOVRENC - Ob izteku starega leta so v krajevni skupnosti Šentlovrenc vendarle dočakali novo mrliško vežico. Predsednik sveta KS Šentlovrenc, 31-letni Rajko (»liha, je povedal, da sega idejna zamisel za gradnjo že v leto 1992, ko so se pričeli dogovarjati, Kje bi lahko stala prepotrebna zgradba. Z župnijskim uradom so sklenili dogovor, da odkupijo del zemljišča, na katerem so lani naposled le zgradili vežico, za katero so v vseh teh letih porabili okrog 18.600.000 tolarjev.
Velika Loka 1,4 milijona tolarjev, saj bo služila tudi njihovim kraja-
* V preteklih letih so posodobili vse krajevne ceste, takrat še s sa-
moprispevkom, po 20 letih pa so
S Set
“Cenim ljudi, ki spravijo ideje v dejanja. Na sestankih KS sem zadovoljen, če se nekaj zmenimo. Če imaš samo pobožne želje, ne boš še nič naredil,” pravi samostojni podjetnik Gliha, doma z Velikega Vidma in delovodja v šent-lovrenški obrtni zadrugi Hrast, ki predseduje tej krajevni skupnosti šele eno leto. Gliha je povedal, da so eno največjih in najpomembnejših naložb te majhne krajevne skupnosti v zadnjih letih dejansko pričeli v letu 1994 z odkupom zemljišča, in pripravo potrebnih listin za gradnjo. V tem letu so pričeli nabavljati material za gradnjo. Naslednje leto so zgradili stavbo od temeljev do strehe, v letu 1996 pa so mrliško vežico pokrili. Naslednje leto so pričeli urejati notranjščino stavbe. Napeljali so elektriko, vodo, kupili okna in vrata ter končali omete. Predlani so ometali še zunanjost vežice. Najbolj živahno pa je bilo v vežici lani. kajti v vodstvu KS so se zatrdno odločili, da stavbo
dokončajo in predajo svojemu namenu.
Gliha meni, da so skušali kar največ postoriti z lastnimi močmi, da bi naložbo lažje speljali in pocenili, če jim je to uspelo, pa naj ocenijo drugi. V času gradnje mrliške vežice je Gliha že tretji predsednik sveta KS, kar po svoje zgovorno priča za kakšno “kalvarijo” je šlo, kot poimenuje Gliha dolgoletno gradnjo vežice. Ne pozabi se zahvaliti vsem, ki so pomagali pri gradnji, še posebej občini Trebnje za 10 milijonov tolarjev dotacije. Če ne bi letos dobili z občine 3 milijonov tolarjev, ne bi mogli končati vežice, za pomoč pa so po mnenju Glihe bolj zaslužne desne stranke oz. njihovi občinski svetniki teh iz KS Šentlovrenc, Veliki Gaber in Velika Loka. Za vežico je prispevala KS
sc morali v KS Šentlovrenc lotiti preplastitve uničenega asfalta. Vsako leto naj bi preplastili asfalt vsaj skozi eno vas. Tako naj bi v letu 2000 preplastili 1100 m asfalta skozi Dolgo Njivo. V dveh ali treh letih naj bi dokončali zadružni dom v Šentlovrcncu, kjer bodo položili izolacijo in fasado ter zamenjali streho.
nom, kajti skoraj celotno območje te KS spada k šentlovrenški fari.
E R
NAGRADE ZA OKRAŠEVANJE NOVOLETNE JELKE - Župan Ciril Pungartnik je izročil priznanja nastopajočim in šolam, ki so sodelovale na občinskem tekmovanju v okraševanju novoletne jelke. Na posnetku: župan izroča priznanje mirnskim lutkarjem, v ozadju se smeje ravnateljica OŠ Veliki Gaber Marija Mežnaršič, ki je dobila še nagrado za 1-. mesto, 2. mesto je osvojila OS Mirna, tretje pa podružnična šola Šentlovrenc. Posebno nagrado za okraševanje jelke je dobila podružnična šola Dolenja Nemška vas. OS Šentrupert, Mokronog, Trebnje in podružnični šoli Trebelno in Dobrnič pa so prejele tolažilne nagrade. (Foto: Studio Markelj)
Tisočero balonov in dobrih želja
Trebanjci nazdravili letu 2000 v mestnem parku ob kuhanem vinu in čaju - Tradicionalni koncert godbenikov in mažoretk - Zaključek Veselega decembra - Priznanja in nagrade za okraševanje jelk
LUTKOVNA PREDSTAVA “TACA MACA”
KASETA SLAVKA ŽNIDARŠIČA
MOKRONOG - Pariška harmonika je naslov avdiokasete mokronoškega virtuo-
za na harmoniki Slavka Žnidaršiča, ki je izšla na jesen njegovega življenja. Žnidaršič se je navezal in izuril v igranju na harmoniko v Franciji, del njegove duše pa odstirajo tudi plesni ritmi valčka, foxa, swinga in slowa na pričujoči kaseti.
TREBNJE - V četrtek, 13. januarja, ob 17. uri bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane v trebanjskem kulturnem domu gostovalo z abonmajsko lutkovno predstavo letošnje Prešernove nagrajenke Svetlane Makarovič - “Taca maca”.
TREBNJE - Krajanke in krajani mesta Trebnje so se 1. januarja 2000 ob pol enih zjutraj nazdravili novemu letu oh glasbi občinskega pihalnega orkestra kar v mestnem parku. Greli so se ob kuhanem vinu in toplem čaju, ki gaje delil gostilničar Janez Pavlin kot darilo trebanjske krajevne skupnosti vsem, ki so se zbrali. Svojo voščilnico ob vstopu v novo letuje zbranim izrekel tudi predsednik sveta krajevne skupnosti IVebnje Stane Sitar. Urica izrekanja dobrih želja znancem, prijateljem za novo letuje hitro minila kljub mrazu, kije vse dodobra prežel.
kulturnih dejavnosti in T1C Trebnje, povezovala pa Zvonka Falk-ner, so se nastopajoči lutkarji OŠ Mirna predstavili z igrico Volk in sedem kozličkov, učenke OŠ Trebnje s sodobno Pepelko, učen-
ci trebanjske glasbene šole in učenec OS Veliki Gaber Simon
NOVOLETNI ZIVZAV
MOKRONOG - Razne ustvarjalne delavnice, srečelov, čarodej in ansambel Čuki so v telovadnici mokronoške osnovne šole na novoletnem živžavu pričarali tako prijetno razpoloženje, da so otroci uživali in se še bolj razveselili dedka Mraza, ki je pozneje še posebej obiskal mokronoške predšolske otroke.
Pevci mokronoške šole z gosti pa so s pesmijo povabili v leto 2(XX).
DOBRNIŠKI “KUHARJI" - V podružnični šoli trebanjske “matice”, v Dobrniču so otroci oz. učenci in učitelji tako silno veseli obnovljenih in novih prostorov, da so se pripravljeni naučiti tudi peči slano pecivo, da bi z njim pogostili goste. (Foto: P Perc)
Dobesedno do zadnjega kotička pa so napolnili trebanjsko športno dvorano obiskovalci tradicionalnega novoletnega koncerta trebanjskih godbenikov in mažoretk. V prijetno vzdušje so popeljali z glasbo člani mladinskega orkestra Trebnje pod vodstvom dirigenta prof. Igorja Teršarja. Starejše mažorekte, ki jih vodi mentorica Darja Korelec in delujejo v okviru orkestra, so se izkazale na raznih revijah, srečanjih in državnih tekmovanjih, kjer sta mažoreti Nina in Vanja v duo programu postali državni prvakinji, v skupinskem programu pa so se mažoretke dokazale v letu 1999 s 3. mestom na državnem prvenstvu. Številnemu občinstvu so se predstavile še mlajše mažorete, ki delujejo v okviru*trebanjske osnovne šole pod mentorstvom Ksenije Krese in Petre Kek.
Koncertu, ki ga je povezovala Nina Šurbek, je dal prepoznaven pečat z izbrano glasbo občinski pihalni orkester Trebnje pod vodstvom Igorja Teršarja. Za prijeten glasbeni predah so poskrbeli tudi člani okteta Lipa iz Trebnjega, ki bodo imeli 15. januarja 2000 svoj celovečerni jubilejni koncert. Nastopajoči so bili počaščeni z navzočnostjo župana Cirila Pungartnika, samostojenga svetovalca za glasbo pri republiškem skladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti Vladimirja Brleka in skladatelja Vinka Štrucla, avtorja
skladbe Gremo v kino, ki jo je zaigral trebanjski orkester ob spremljavi mladinskih pevskih zborov z osnovnih šol Mirna, Mokronog, IVebnje, Dolenja Nemška vas, Trebelno in Krmelj. Predsednik orkestra Daniel Metelko se je nastopajočim zahvalil za sodelovanje, med zadnjo skladbo koncerta pa je dirigent Teršar sprostil tisočere balone, ki so se usuli s stropa med nastopajoče in poslušalce s tisoči najlepših želja ob novem letu.
Na zaključni prireditvi Veselega decembra 1999, ki so jo pripravili trebanjska občina, območna izpostava sklada ljubiteljskih
Ceglar s “frajtonarico”. Dedek Mraz je izzval nekaj pesmi, dekleta KUD Ragle pa so s časom primernimi pesmimi prireditev sklenile.
P. P.
Minister Rop prisluhnil Jutranjki
Ministrstvo za delo bo ponudilo pomoč pri ohranjanju in odpiranju produktivnih delovnih mest, pri vključevanju Jutranjke v razne projekte pa tudi pri kadrovski prenovi
ŠPORTNIK LETA RADIA SEVNICA
SEVNICA - Scvniški radio je ob zaključku preteklega leta pripravil akcijo Športnik leta 1999. Poslušalci so pisno in po telefonu glasovali za “naj” športnika, športnico, in ekipo iz sevniške občine. Športno uredništvo pa bo po strokovni plati tudi izbralo “naj športnika, športnico in ekipo. Športno-zabavna prireditev, na kateri bodo razglasili rezultate, bo v soboto, 8. januarja, ob 18. uri v športni dvorani v Sevnici. Nastopili bodo plesalci plesnega kluba Lukec iz Krškega, ra-deške mažoretke, ansambel Barnic band, sevniške gimna-stičarke in člani kluba borilnih veščin Ipon Rucanor iz Sevnice.
M0KR0N0SKA REKREACIJA IN AEROBIKA
MOKRONOG - Pod vodstvom Frančiške Kapus poteka vsak torek od 19. do 20.30 v mokrono-ški šoli ženska rekreacija. Tovrstno druženje, ki traja dobri dve desetletji, bodo spomladi popestrili še s plavanjem v Šmarjeških Toplicah in s planinskim pohodom. Vsak dan od 19. ure do 20.30 pa poteka v šolski telovadnici moška rekreacija pod vodstvom Jožeta Metelka. Ob ponedeljkih in četrtkih med 18. in 19. uro pa se lahko v mokronoški telovadnici pridružite tudi aerobiki pod vodstvom Suzane Kolenc.
315 KRVODAJALCEV V SEVNICI
SEVNICA - Na dvodnevni krvodajalski akciji ob izteku starega leta, ki jo je v sevniški osnovni šoli Savo Kladnik pripravilo Območno združenje Rdečega križa Sevnica, so glede na praznični čas zabeležili kar dober odziv krvodajalcev. V sredo, 29. decembra, je prišlo na odvzem krvi 161, v četrtek, 30. decembra, pa 154 krvodajalcev. Vsem krvodajalcem se zahvaljujejo za solidarnost in human odnos do soljudi, zahvala pa velja tudi njihovim delodajalcem, ki so jim omogočili vsaj en prost dan za darovanje krvi.
LJUBI JANA, SEVNICA - Na pobudo predsednika nadzornega sveta sevniške Jutranjke Franca Pipana je 28. decembra lani sevniški podžupan Andrej Štricelj organiziral sestanek na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve z ministrom Antonom Kopom in državno sekretarko v tem ministrstvu Zdenko Kovač glede pomoči pri prestrukturiranju sevniške Jutranjke. Sestanka v Ljubljani so se udeležili podžupan Štricelj, Franc Pipan in direktorica Jutranjke Zdenka Marčič.
Po Štricljevih besedah so rezultati sestanka obetavni, saj je niinr-ster mag. Rop prisluhnil težavam in je “pripravljen takoj pristopiti k reševanju resnih težav v Jutranjki. Tako bo ministrstvo ponudilo pomoč pri kadrovski prenovi, odpiranju oziroma zadržanju produktivnih delovnih mest ter pomoč pri vključevanju v razne projekte, ki bi Jutranjki omogočili nadaljnji razvoj. Podžupan Štricelj je še povedal, da se bodo lotili reševanja problematike v luči pogovorov na ministrstvu za delo takoj po novem letu.
Ministrstvo za delo je verjetno prisluhnilo Jutranjki tudi zato, ker bi morebitni stečaj te delniške družbe povzročil hude socialne
pretrese ne le v sevniški, temveč tudi v brežiški in hrastniški občini, kjer ima Jutranjka svoje obrate. Nekdanja Industrija otroške konfekcije Jutranjke je v njenih “zlatih časih” direktorovanja enega od ustanoviteljev te tovarne, Karla Vehovarja, ko je “za med” prodajala svoje izdelke pretežno na jugoslovanskem tržišču, zaposlovala kar okrog 1500 delavcev in je bila največji proizvajalec otroške konfekcije v bivši Jugoslaviji. Ob prihodu direktorja Draga Milino-viča je bilo v Jutranjki še dobrih tisoč zaposlenih, ob izgubi trgov bivše Jugoslavije se je podjetje soočilo z velikimi težavami in se še odločneje preusmerilo na zahodna tržišča, kamor zdaj izvaža že
manj kot 800-članski kolektiv več kot 90 odstotkov proizvodnje.
“Jutranjka preprosto nima dovolj ustrezno izobraženih oz. strokovno podkovanih ljudi tako na področju trženja, dizajna kot tudi tehnologije. To je eden poglavitnih problemov. Še kako bo pomembna pomoč ministrstva pri izobraževanju delavcev, da lahko računamo na pomoč sklada dela, da ne bi delavci pristali v t.i. odprti brezposelnosti. Pri tem bomo izkoristili že pred leti odobrena sredstva za prestrukturiranje iz t.i. projekta 11. Direktorica Marčiče-va bo v povezavi z-državno sekretarko Kovačevo pri vključevanju Jutranjke tudi v razne projekte Slovenske razvojne družbe. Pripravljenost ministrstva, da prisluhne težavam Jutranjke, je pomembna tudi, ker gre za specifičen kolektiv, kjer so zaposlene pretežno ženske in matere,” je komentiral spodbudni obisk v Ljubljani predsednik nadzornega sveta Jutranjke Franc Pipan. p. PERC
fh
GOLOB TOLAŽI POSAVCE - Državni minister v ministrstvu za gospodarske dejavnosti dr. Robert Golob je na zadnji seji sveta pokrajine Posavje v starem letu v Sevnici (dogajala seje v poročni dvorani na sevniškem gradu, čeprav so jo za to priložnost preimenovali v konferenčno!) Posavcem obljubil, da spodnjesavsko verigo elektrarn vsekakor bodo gradili. Pozabil je le povedati, kdaj se bo to zgodilo. Morda je to prišepnil vsaj strokovni sodelavki sevniškega občinskega sveta Lidiji Božič med prigrizkom po seji. Vsekakor so brž staknili glave državni poslanec Branko Kelemina ter sosednja župana: krški Franci Bogovič in sevniški Kristijan Janc, da bi se domenili, kako narediti konec praznim tolažbam mladega gospodiča, ki izpuhitjo brž, ko prifrči v belo Ljubljano. (Foto: P P)
Trebanjske iveri ]
ŠE O KRAJEVNIH GLASILIH - Po oblikovalski, grafični! podobi od glasil oz. informatorjev krajevnih skupnosti, kot se pač različno imenujejo, izstopata Mokronajzar in Šentrupert. Pri Mokronajzarju, kije v štirih letih izšel 11-krat, zadnjič v decembru lani v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Trebnje, je prepoznavna sodobna oblikovalska nota Boru; j ta Dvornika poleg za tak medij kar razkošnih barvnih strani,! odlične naslovnice, zanimivih reportaž zapisov urednika Staneta; Pečka in posrečene “blic” fotoan-
kete želja za novo tisočletje pri-;
infor-t
naša Mokronajzar obilo macij o defli sveta KS, društev in o knjižnem prvencu, zbornikuj mokronoške župnije. Za glasilo! KS Šentrupert z istim imenom je značilna preglcdnsot in sistema-; tičnost grafične, oblikovalske podobe, ki za arhitekta Ruperta Goleta pomeni tudi izziv, kako naj s to se poudari vsebino teht-1 nejših prispevkov. Praviloma izstopata prva in zadnja stran: prva resnobna, z aktualnim uvodnikom (kar ni lahko glasilu, ki
izhaja štirikrat letno), zadnja pai Liske'
z zanimivim branjem iz ljudsk skrinje. Zanimiva sta tudi intervjuja Jožeta Zupana s stoletnico, učiteljico Slavico Lunaček, in; tematski zapis urednice Zvonke Krištof o mlinih nekoč in danes. Zgledno za mnoge...
PIANIST ZOLTAN - Profesor
trebanjske glasbene šole Peteri Zoltan kljub svojini poklicnim
obveznostim in željam po koncertiranju najde vedno čas za sodelovanje z mladimi na raznih
prireditvah. Ob 700-letnici Šentjanža je pomagal pri izvedbi kulturnega programa tudi tam. Pri tem pa ostaja skromen in pravi profesionalec... (Foto: P. P.)
Sevniški paberki
BRAVO DAMJANA! - Novinarka Damjana Krošelj z Loga pri Boštanju, pred leti med študijem sodelavka otroškega uredništva nacionalnega radia, brežiške in še nekaterih lokalnih radijskih postaj, se lepo uveljavlja na
najbolj priljubljenem in poslušanem radiu v tej državi - Valu 202.
Kot občasna moderatorka nočnega programa na radiu Slovenija, je Damjana objavila odlično reportažo o slovenski vasi v Dja-kovici, po pogovoru z Danico Simšič in Juretom Pengovom pa je spraševala poslušalce o tem, kaj so dobrega storili drugim ali kaj je dobrega storil kdo zanje.. Damjana ima lepo lastnost, da zna sobesednika poslušati, mu ne skače v besedo in se ne dela preveč pametna, zato se ji sobesednik odpre kot dobra neprebrana knjiga. Poslušalka iz Radeč e hvalila radeškega župnika in <arala loškega, ker nekaj otrokom v cerkvi polni vernikov ni hotel dati hostije, ker fantiči niso bili pri njem pri spovedi! te bo dušni pastir v Loki pri Zidanem Mostu tako nadaljeval, bo v resni- i ci moral biti zadovoljen le z “ovčicami” iz bližnjega Tfubar-
ic
jevega doma upokojencev HARMONIKAR BRANE
“Srebrni" harmonikar Ljubečne Brane Zibert iz Boštanja se zmeraj rad odzove in pomaga s svojo harmoniko ali ansamblom ustvarjati dobro razpoloženje ne le na ohcetih in podobnih priložnostih, temveč tudi na dobrodelnih prireditvah. Brane je takole raz-1 tegnil meh tudi na predzadnji dan
starega leta na silvestrovanju na prostem pred HTC-jcm. Mimo-
grede: velika množica je bila ob novem letu zelo zadovoljna z
razkošnim ognjemetom v režiji priznanega raketarja Marjana Zidariča. Krasno je bilo tudi množici na silvestrovanju v Krme-! Iju. Župana Kristijana Janca je j prenaporno skakanje z dogodka na dogodek vrglo v posteljo. Pa na skorajšnje okrevanje in zdravja tudi vsem vam!
Krške novice
ŠE RADIOAKTIVNOSTI -Klub Posavskih študentov, ki izhaja iz Krškega, se pojavlja na sceni z različnimi dogodki, s katerimi skuša pozitivno šokirati “folk”. la ko je med svojimi projekti nedavno ponujal jabolka v sami vesoljni vsestranko osvečeni 'n sploh Ljubljani. Tamkajšnja dobremu sadju naklonjena javnost je ponujena ji jabolka dobesedno razgrabila in malodane vzklikala: ’še’. To, da Ljubljana hlasta po jabolkih, verjetno niti ne čudi. Vsekakor pa je presenečenje, da so ljudje jabolka hitro in slastno pojedli kljub listku, ki je bil nalepljen na sleherno jabolko. Na listku je bil namreč natisnjen znak, ki uradno nedvoumno pomeni znak za nevarnost “Pozor, radioaktivno!”
KONCERT TISOČLETJA -Lokal na skupnost je podarila svojim Krčanom in okoličanom kar nekaj prireditev za božič in novo leto. Ljudje so bili darila vesel. Tisto, kar je razveselilo Predvsem mlade, je bil koncert Tunk v kulturnem domu. Koncert je poslušalcem podarila za praznike krajevna skupnost, prvič v zadnjih tisoč letih. Zato je bil koncert Tunk nekako koncert tisočletja.
NEKAJ VMES - Svet od Ljubljane do slovenske južne meje se Je različno pripravljal na prihod leta 2000, tj. na napovedani konec sveta. Medtem ko si je Novo mesto dalo postaviti na trgu velik šotor, ki bi pred peklenskim dežjem obvaroval za silo kar nekaj tisoč tamkajšnjih Zemljanov, so bile Brežice čisto flegma in so silvestrovale na ulici kar pod milim nebom. Nekaj vmes med vesoljno šotorsko paniko po novomeško in Popolno brezbrižnostjo po brežiško je bilo tudi v tem primeru Krško. Krško si je za javno ulično silvestrovanje namreč potegnilo le platnen nastrešek brez stranskih sten.
METER GOR, METER DOL
LESKOVEC PRI KRŠKEM -V Leskovcu pri Krškem si niso čisto na jasnem, kje natančno so neketere meje med nekaterimi Jj' parcelami, kar je postalo že javili na težava. Vse kaže, da so kraj na ivj robu mesta Krško prostorsko urejali po pravilu: meter gor, meter dol.
MAŠ I Z N ASIH OB ČIM
Novo v Brežicah
ULICA ZADNJIH BORCEV - Glavna brežiška ulica, ki nosi |me Ulica prvih borcev, je prvega januarja zgodaj zjutraj dajala videz, kot da so ponoči na njej zares potekali ulični boji. Na asfaltu je ležalo vse polno razbitih steklenic in uporabljenega streliva, ki mu rečemo tudi petarde. Že tako siromašne stojnice so bile še bolj uboge in še zadnji, nekoliko trdneje stoječi “borci”, so svoje onemogle in padle tovariše, oprte na ramena, počasi vlekli proti domu. Da ne bo pomote: v Brežicah se ni zgodila revolucija, vstaja ali ulične demonstracije, ljudje so samo praznovali začetek novega leta in so bili malce bolj okrogli kot običajno le zaradi njegove neobičajno okrogle številke.
NI VSAK DAN SILVESTROVO - Na Silvestrovo se je pa brežiški župan zares izkazal. V čast svojih občanov je dal zapreti glavno mestno ulico in velel nanjo postaviti muzikante in stojnice s pijačo. Naj sc ljudstvo veseli! In ko je uvidel, da prodaja žlahtne tekočine ne gre, kot je treba - njegovi občani imajo v žepih namreč samo robčke za brisanje solz in občasno tudi nosu ter ničesar drugega - je točno opolnoči velel na stojnice postaviti neomejeno količino steklenic z izvirno brežiško penino brežiškega vinarskega podjetja. Penine ni bilo treba plačati in ljudstvo je z radostnim nasmehom na ustih znova zaživelo. Toda kmalu je prišel nov dan...
POMOČ Z DRUGE STRANI DRŽAVNE MEJE
SLOVENSKA VAS - Cesto v Sloveniji ob meji v Slovenski vasi Pluži in posipa komunaltno podjetje iz Samobora. Po nekaterih razlagah se je to zgodilo zato, ker Po slovenskih cestah na tem območju tako ali tako vozijo v glavnem Hrvati. Po drugih razlagah so Samoborci prišli pomagat zato, ker v brežiški občini in v Sloveniji manjka soli. če so za delo dobili topel čaj, so ga upravičeno, saj so domačine rešili velike težave.
Za varstvo in ustvaijalno delo
Varstveno-delovni center Krško-Leskovec v Leskovcu pri Krškem v tesni poslovni navezi z lokalnimi podjetji - Tudi lastne zamisli - S svojim športnikom na svetovnih igrah
LESKOVEC PRI KRŠKEM - Varstveno-delovni center Krško-Lesko-vec v Leskovcu pri Krškem skuša zagotoviti ustvarjalno in prijetno bivanje varovancem na več načinov. Oseb z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju, za katere osebje centra pripravlja delovne in razvedrilne programe, je v omenjenem javnem zavodu nekaj čez 40.
Že od vsega začetka center so- poslovnih stikov varovanci sestav-
deluje s podjetji s krškega območja, ki mu zagotovijo kooperantsko delo. Pri tem sodeluje zlasti s papirno industrijo. Po zaslugi teh
Ijajo različne papirne polizdelke in izdelke, denimo škatle in vrečke.
Hkrati s kooperacijo razvija varstveno-delovni center tudi pro-
Suverenost	v
Pred novim letom mejni prehod na Obrežju obiskala delegacija turistične zveze in lokalne skupnosti - Prijazni turistu
BREŽICE - Pred novoletnimi prazniki je mejni prehod na Obrežju obiskala delegacija, r kateri so bili predstavniki brežiške občinske turistične zveze, krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem in tamkajšnjega turističnega društva. Obisk je organizirala Turistična zveza Slovenije. Eden od namenov obiska je bil čestitati policistom, carinikom in drugemu osebju za praznik in se jim zahvaliti za delo, ki ga na meji opravljajo tudi v dobro slovenskega turizma.
Turistična zveza Slovenije, ki je prednovoletni obisk predvidela za 12 mejnih prehodov v državi, je svoje predstavnike napotila na državno mejo s hvaležno mislijo, da slovensko osebje v službi na stičišču dveh držav soustvarja v tujcih prvi lep vtis o naši državi. Tako so, kot menijo r turistični zvezi, policisti in carjniki tudi v vlogi turističnih delavcev.'
Mejni prehod na Obrežju je, česar niso mogli prezreti tudi sogovorniki ob nedavnem prednovoletnem obisku, še zmeraj tako neurejen, da na njem kdor koli težko uresničuje turistom namenjeno geslo “Moja dežela urejena in gostoljubna".
Ne glede na vtise in besede članov omenjene delegacije lahko zapišemo, da poleg prehoda
na Obrežju kličejo po posodobitvi in urejenosti tudi drugi mejni prehodi v brežiški občini in ponekod najbližja okolica teh prehodov. V Slovenski vasi ob vstopu r Slovenijo obiskovalec naleti na ne povsem pojasnjen pojav Koreja, nekdanje vojaško pozidano ozemlje, ki ga zdaj zarašča šavje in ki s svojimi sedanjimi maloštevilnimi prebivalci ustvarja docela svoj komunalni in bivalni red na vratih Evrope prihodnosti.
Za svojevrsten nered štejejo nekateri tudi sedanje obveščanje z različnimi tablami, ki jih vsak avtor tiska in postavlja po svojih merilih lepote in dobrega jezika.
Slovenska suverena oblast, na katero tujec trči tudi na mejnem prehodu na Obrežju, je tudi na tej mejni točki v očeh Evropejcev in r resnici še zmeraj oblast iz kontejnerjev. Uslužbenci ob meji zaradi tega delajo r nezavidljivih delovnih možnostih, a so seveda nemočni za spremembe.
Turisti, ki naj bi jih na meji na Obrežju obvestili o lepotah pod Triglavom, bodo vse lepe misli pozabili že ob spoznanju, kako nesvetovljansko javno stranišče je suverena država dala postaviti na enem najpomembnejših slovenskih državnih prehodov, na Obrežju.
M. LUZAR
f*, •* .
PRI GERJEV1ČEVIH - Gabrijela Gerjevič doma z možem Oskarjem, potem ko je bila kvačjemu 5 minut upokojenka. Pred tem je bila 35 let nič mesecev in nič dni zaposlena zaposlena v upravni enoti r Brežicah na gradbenem oddelku, kjer so jo v novo življenjsko dobo pospremili tudi z lepim šopkom. (Foto: L. M.)
Zamenjaš torek, to je vsa razlika
Ena od upokojitev
BREŽICE - Doma na mizi so jo pričakali šopek rož, uradni spis in listek. Šopek ji je tja postavil mož Oskar. Uradni spis je bila pravkar prispela odločba o njeni upokojitvi. Na listek je bil - spet mož Oskar - napisal: “Dobrodošla doma, moja upokojenka! Ata.” Ob taki praznični mizi je bil seveda tudi Oskar osebno. Gabrijela Gerjevič iz Brežic je bila ob takem domačem sprejemu prijetno presenečena.
Res povsem naključna je bila ob slovesnem sprejemu doma pri Gerjevičevih novinarjeva navzočnost. In ko je že bilo tako, je Gabrijela Gerjevič kajpak dobila vprašanje kot predtem že vsaj de-vetindevetdesetkrat: “Kaj boste delali zdaj?” “Vsi me sprašujejo, kaj bom delala, ko bom upokoje-
gram lastnih izdelkov. Pred dvema letoma je v zavodu začela delati mizarska delavnica, kjer varovanci pod vodstvom inštruktorja vdahnejo lesu dušo. Tako v mizarski delavnici nastajajo ptičje hišice, valilnice in stenske ure na lesu. Ob teh lastnih izdelkih varovanci mizarji naredijo lahko tudi marsikaj po želji naročnikov. Varovanci izdelujejo tudi gobeline in vezenine ter voščilnice. Široko paleto izdelkov je hkrati z utripom bivalnega dne VDC Krško -Leskovec predstavil tudi na lanskem decembrskem dnevu odprtih vrat.
Dejavnosti za popestritev življenja je v centru še več. Enkrat tedensko se varovanci dobijo v likovni delavnici, iz katere pošiljajo izdelke tudi na tekmovanja, podobno pogosto oživi glasbena de-
• Center že od začetka organizira letno dvoje počitnic, ene v hribih, druge na morju. Šport pomembno določa življenjski utrip VDC Krško - Leskovec. Eden od varovancev je sodeloval na svetovnih igrah specialne olimpiade, športniki centra pa sodelujejo v okviru specialne olimpiade Slovenije na pokrajinskih in državnih tekmah. Po navedbah vodstva centra varovanci športniki dosegajo lepe uspehe v atletiki, košarki, malem nogometu in namiznem tenisu.
lavnica. Glasba prevzame verjetno kar vse varovance, vsaj nekateri od njih pa si lepšajo življenje v zavodu tudi s sodelovanjem v dramski sekciji, ki se v centru zbere občasno. Dejstvo je, da se v centru z vso primerno resnostjo učijo tudi o laseh in pričeskah, in to v občasnem hišnem frizerskem salonu.
M. L.
DOGODKI V KLUBU TERMOPOLIS
ČATEŽ OB SAVI - Club Ter-mopolis v Termah Čatež danes ob 21. uri začenja večer zimzelenih melodij, kjer je vstop prost. Za jutri za 22. uro napoveduje disco party z d. j. Matjažem. V soboto zvečer ob 22. uri se bo začel ter-mopolis party, kjer se bodo navzoči zabavali ob trudu d. j. Pera Graniča in Damira Rukavine. Dekleta imajo na tej prireditvi do polnoči prost vstop.
ZARADI HRVAŠKIH VOLITEV MANJ SODELOVANJA MED ŠOLAMI?
BREŽICE - Politične spremembe na Hrvaškem, ki so nastale z zmago opozicije na nedavnih volitvah, se bodo mogoče odrazile tudi v občini Brežice. Nekatere osnovne šole iz te občine namreč sodelujejo s sorodnimi ustanovami na Hrvaškem. Če bo nova hrvaška oblast zamenjala vodstva šol, se lahko zgodi, da bodo zamrli že začeti stiki med hrvaškimi in slovenskimi šolami.
NA POHODU - Tunke so prvič samostojno nastopile jeseni leta 1996 v takratni knjigarni Opus v Krškem, za tistim so svojo Muho in druge skladbe igrali drugod po Posavju, na Rocku Otočec in v ljubljanskem K4. Posnetek je nastal 29. decembra lani v Kulturnem domu Krško na koncertu, ki ga je krajevna skupnost Krško podarila svojim mladim krajanom za novo leto. (Foto: M. L.)
Hinke in satiričen rock
Prednovoletni koncert ansambla Hinke - Petina izkupička od prodaje zgoščenke v dobrodelne namene
KRŠKO - Tunke, glasbena skupina, ki je 29. decembra zvečer nastopila v Kulturnem domu Krško, je občudovalcem priskrbela pred kratkim svojo prvo zgoščenko Glasba iz telenovele Tunke na Pohodu. Rok Lopatič na klaviaturah, Tadej Patty na kitari, Jure Lopatič, bas kitara, Janez Gabrič na bobnih in pevec Matej Ban - to je skupina Tunke so z nastopom zadnjo lansko sredo sklenili prvi posavsko celjski del promocijske turneje ob izidu cedeja. Spomladi bodo s tokratnim izdelkom nastopili pred občinstvom drugod po Sloveniji, nakar naj bi poleti že imeli prve skladbe za bodočo novo ploščo. Tako napovedujejo.
Rok Lopatič, vodja ansambla, študira klavir v Gradcu, Janez Gabrič pa bobne v Rotterdamu. Tudi drugi člani skupine so študenti. “Igramo satiričen rock s poudarkom na vokalu in besedilih,” pravi Rok Lopatič o glasbi Tunk. Besedila v skladbah so deloma iz slovenskega pesništva, dolom a avtorska, glasbo piše Rok Lopatič.
Drago Gradišek, ravnatelj Glasbene šole Krško, glasbenik in dirigent, jc Tunke v nekem zasebnem pismu imenoval “glasbeniki v pravem pomenu besede”. “Ko se združijo glasbeno znanje, bogastvo idej v smislu inovativnosti in visok intelekt, lahko nastane izdelek, ki je danes izšel.” S takim komentarjem je Gradišek pospremil izid zgoščenke Tunk.
Skupina Tunke je v zadnjih letih dejavno sodelovala v projektu Mladi za razvoj domačega kraja pri Zvezi prijateljev mladine Krško. Pri izidu zgoščenke je pomagala Zveza prijateljev mladine Slovenije, skupina Tunke pa bo
NEDELJSKA MATINEJA S STOPARJEM
BREŽICE - Posavski muzej Brežice bo v nedeljo ob 9.30 pripravil v galeriji nedeljsko likovno matinejo. Na prireditvi se bodo obiskovalci srečali in pogovarjali s posavskim umetnikom Rudijem Stoparjem. V Posavskem muzeju je še do nedelje na ogled retrospektivna razstava Stoparjevih del.
zato petino denarja od prodaje zgoščenke dala v dobrodelne namene.
M. L.
Za začetek so pomislili na pusta
Društvo za turizem
KRŠKO - “Turizem je v glavah ljudi in ne zgolj v tem, da ustanoviš turistično agencijo.” Tako so prepričani v Društvu za pospeševanje turizma Posavja, ki so ga ustanovili 22. oktobra letos in katerega predsednik je Robert Ost-relič.
Društvo bo po Ostreličevih besedah izpeljalo nekaj projektov, povezanih s turizmom. Drugi del dejavnosti društva so storitve za
ponudnike rur/srfCnfn Storitev,
npr. izdelava strani na Internetu.
Prvi večji projekt, ki si ga je naložilo Društvo za pospeševanje turizma Posavja s sedežem v Krškem, so Pustne novice 2000. Po Ostreličevih besedah bodo izšle v dveh različnih izdajah, od katerih bo ena poročala iz občine Brežice, medtem ko drugo pripravljajo v sodelovanju z društvom Prforcen-haus iz Kostanjevice na Krki in bo “pokrivala” krško občino. Urednik brežiške izdaje jc Ivan Kovačič in krške Milan Kuplenik.
_“Pustne novice so satiričen pre-, rez družbenih dogodkov v zadnjem letu tisočletja. V njih bomo temu ustrezno predstavili dogodke in ljudi, ki so zaznamovali leto 1999. Ker je veliko dogodkov in ljudi, ki si zaslužijo mesto v pustnih novicah, in malo sodelujočih pri projektu, smo se v društvu odločili, da se obrnemo na morebitne sodelavce. Vsi, ki imajo kakršno koli gradivo, ki bi ga želeli objaviti v novicah, nam lahko to pošljejo. Lahko so slike, karikature, poročila, anekdote, razmišljanja itd. Objavljene prispevke bomo nagradili, zato jj dobro, da jih avtorji podpišejo. Naslov za brežiško izdajo novic je Društvo za pospeševanje turizma Posavja, poštni predal 31,8270 Krško, in za krško izdajo Prforcenhaus, 8311 Kostanjevica na Krki. Prispevke bomo zbirali do 20. februarja,” pravi Ostrelič.	m,	l.
na. Lahko bi se reklo, da nič. A ne bo tako. S planinci bom zamenjala torek. Dozdaj sem imela v službi službeni torek, ko sem hodila na teren. Zdaj bom hodila ob torkih s plalninci v hribe, odgovarja Gerjevičeva.”
Gabrijelin veliki konjiček je vrtnarjenje. Vrtnari rada in uspešno. Brežičani še pomnijo fotografsko razstavo Oskarja Gerjcviča Rožice z domačega vrta. Za to predstavitev je Oskar domiselno posnel na domačem vrtu rožice, potem ko jih je tam privrtnarila njegova žena Gabrijela.
Vprašanje je, kaj bo s Kajo. Muca s tem imenom je pri Gerjevičevih visoko spoštovana žival, ki ob svojem prihodu v kuhinjo po mačje oznani hišnim gostom, da ji je izjemno žal, da tokrat še ne zna govoriti, saj bi drugače izrekla hvalnico prijatelju Oskarju in prijateljici Gabrijeli. No, Kaja bo verjetno tudi v prihodnje z istim tonom predla v naročju obeh, ker oba skrbita zanjo.
M. LUZAR
Pomoč v gasilstvu se je obnesla
Javna dela, ki jih organizira gasilska organizacija v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje, so se pokazala koristna - Gasilska zveza hvali - “Prijazna pomoč do upokojitve”
BREŽICE - Pomoč v prostovoljnem gasilstvu, kot so imenovali javna dela, ki potekajo v Posavju in tako tudi v brežiški občini, je v pravkar končanem letu že obrodila sadove. Javna dela v sodelovanju s sevniško območno službo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje izvajajo gasilske zveze, v Brežicah Gasilska zveza Brežice. Mentor javnih del v brežiški zvezi je Vinko Cvetkovič, tehnični sekretar pri zvezi in višji gasilski častnik.
Od peterice,- ki sodeluje v javnih delih pri Gasilski zvezi Brežice, so eno osebo vključili v urejanje dokumentacije in arhiviranje. Štirje urejajo in vzdržujejo gasilske objekte in opremo in poleg tega dežurajo na sedežu gasilske zveze. Tako so prepleskali notranje prostore v Domu požarne varnosti v Brežicah in barvali pročelje objekta. Četverica je pomagala ne le pri gasilcih v Brežicah, ampak tudi v Pirošici, Mihalovcu, C
v Selih pri Dobovi in na Obrežju. Za njo ostajajo prepleskane stene in pobarvane lesene obloge, popravljeno okovje na vratih in oknih. Eden od udeležencev javnih del, dolgoletni brežiški gasilec Oskar Gerjevič, je tudi šival uniforme za eno prostovoljnih gasilskih društev.
Gasilska zveza Brežice je zelo zadovoljna z marljivimi udeleženci javnih del. V zvezi poudarjajo, da so očitno posrečeno izbrali lju-
di za ta opravila. Odzivov z najvišjega strokovnega gasilskega vrha v Brežicah so veseli tudi udeleženci. Eden od teh je dejal, da so javna dela lepa poteza gasilske organizacije. “Gasilska zveza nam, ki smo že leta delali in smo zdaj na čakanju, prijazno pomaga do upokojitve.” Krona dobrih medsebojnih odnosov med brežiško gasilsko zvezo in udeležencev javnih del je, da so pogodbo za sodelovanje v javnih delih peterici podaljšali do 10. maja.
Pogodbo za javna dela ne glede na to, kateri bodo v njih udeleženci, je Gasilska zveza Brežice že podpisala za celo leto 2000.
M. L.
O«*
$
h
Ko je izdelek debelo poročilo
• ••
Družba Matkonerg iz Brežic raziskuje materiale in skrbi za kontrole v energetiki -Ministrstvo za znanost gaje leta 1993 priznalo kot raziskovalno organizacijo
Po ravnanju z ljudmi spoznaš obetavno podjetje
BREŽICE - Podjetju Matkonerg ne poznajo mnogi, saj njegovo delo ni vezano na široko potrošnjo, ampak se spogleduje z visoko tehnologijo. Kot je povedal direktor mag. Predrag Dukič, je sprva delovalo v Zagrebu in zdaj v Iirežicah. Od leta 1993 dela predvsem v termoelektrarnah na Hrvaškem, v Sloveniji in deloma tudi v Bosni in Hercegovini. Na območje poskuša prenesti najnovejše metode raziskovanja materialov in kontrole v energetiki.
Tespack: Sanacije ni brez boljših odnosov v tovarni
BRESTANICA - Podjetje prepoznaš po ravnanju z zaposlenimi. V uspešnih podjetjih danes vse pogosteje slišimo, da kapitala ni težko'dobiti na trgu. Stroji, oprema, tehnologija - vse to se kupi, problem pa je v tem, kako motivirati ljudi, da bodo dali čimveč od sebe ter delali dobro in ustvarjalno. S temi ugotovitvami se strinja tudi dr. Peter Millonig is brestaniškega Tespacka.
“Po moje je narobe, če se lotiš sanacije tovarne, ne da bi imel za prvo nalogo vzpostaviti zdrav odnos med zaposlenimi. Vodilni v podjetju morajo spoštovati strokovne sposobnosti in značilnosti ljudi ter v nobenem primeru ne smejo načenjati njihovega ponosa, ker to izpodkoplje temelje podjetja. Podjetja, ki slabo ravnajo z zaposlenimi, ne napredujejo, zato sam dajem največ na te odnose,” pravi dr. Millonig. Po njegovem je treba v tovarni vzpostaviti tako stopnjo zaupanja, da delavci vedo, kaj morajo delati, in da to počnejo tudi, ko šefa ni blizu.
“Prisluhniti je treba mnenju zaposlenih, jih vzpodbujati, da dajejo predloge za izboljšave na delovnem mestu. V vsakem primeru morajo vedeti, da so pomembni ne glede na delo, ki ga opravljajo - treba jim je dati vrednost,” poudarja dr. Millonig.
B. D. G.
Kakšno je delo v tem podjetju? Zaposleni s posebnimi analizami, laboratorijskimi preiskavami in izračuni določajo, do kakšne mere so dotrajani posamezni energetski ali tudi drugi objekti. Z različnimi zahtevnimi metodami največkrat preverjajo stanje turbin, kotlov in cevovodov. Njihov končni izdelek je poročilo, v katerem izračunajo, koliko življenjske dobe je še ostalo nekemu objektu oz. njegovemu delu.
Poleg tega v Matkonergu na osnovi obdelave podatkov o stanju objektov načrtujejo preventivno vzdrževanje, lotijo se tudi remontnih del ali jih nadzorujejo, določajo vzroke lomov v objektih, ko gre za odškodninske zahtevke, ter sanirajo in zagotavljajo posebna varilska dela. Ukvarjajo se še s svetovanjem pri uvajanju sistema kakovosti po standardih ISO 9000, ISO 14000 in EN 45000, vendar nimajo akreditacije za podeljevanje certifikatov. Doslej so pri tem pomagali petim podjetjem; tri so eertifikat že pridobila.
“Naš izdelek je poročilo, ki obsega več sto strani in je polno natančnih podatkov, med katerimi ne sme biti napak. Pogostost napak smo bistveno zmanjšali z uvedbo sistema zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000,” je povedal direktor mag. Dukič. S takim sistemom so tudi lažje obvladali povečan obseg dela, uskladili delo zunanjih sodelavcev ter izboljšali kakovost in hitrost storitve.
Matkonerg je podjetje, ki je močno vpeto v mednarodno sode-
VPRASAJTE, KAKO DO UPOKOJITVE PO NOVEM ZAKONU!
Dr. Peter Millonig
NOVO MESTO - Vsi, ki imate vprašanja v zvezi s svojo upokojitvijo, pa nanje ne veste odgovora, lahko pokličete na brezplačen telefon Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (tel. 080-10-05) vsak delovni dan od 9. do 11. ure. Obrnete se lahko tudi na območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer boste vsak delovni dan med 8. in 12. uro dobili informacije o novih pogojih za upokojevanje. Telefonske številke so: Celje 063/ 42-02-372 in 42-02-280, Ljubljana 061/ 17-45-235, 17-45-234 in 132-41-36 ter Novo mesto 068/322-141.
KAKO KAZE NA BORZI?
V letu 2000
S prednovoletnim napihovanjem tečajev delnic je borznikom zadnji dan trgovanja le uspelo ohraniti borzni indeks SBI malenkost nad vrednostjo 1.800 točk. Tudi sicer je trgovanje v zadnjih dneh potekalo predvsem v obliki izmenjavanja in prijavljanja velikih svežnjem delnic, ki je zadnji dan kulminiralo v rekordnem prometu v vrednosti 6,7 milijarde tolarjev. Od tega je bilo kar za 4 milijarde prometa z delnicami Kovinotehne in Merkurja. Večje količine delnic so zamenjale lastnike (večinoma začasno) Se pri Mercatorju, Krki, Leku ter pri pridih NFD I, vseh treh Atenah, Infondu in Kmečki družbi.
Minulo leto bo v spominu investitorjev in borznikov zapisano Z mešanimi oznakami. Napovedi o končni vrednosti indeksa SBI, ki so se gibale med 1.900 po pesimistični in 2.200 točkami po optimistični varianti, se niso uresničile. Indeks - z njim v povprečju tudi vrednost delnic - je v letu dni narastel za dobrih 5 odst., medtem ko je leto poprej kar za 20 odst. Večje rasti delniških tečajev ni bilo, kajti privatizacijska vrzel ni bila zapolnjena pa tudi sproščanje pogojev za tuja vlaganja v domače vrednostne papirje ni bilo zadostno. Na-
sprotno, odliv tujega kapitala iz države je bil večji od priliva. Dodatno je nevzpodbudno učinkoval tudi strah pred uvajanjem davka na dodano vrednost ter pred računalniškim zlomom na prehodu v leto 2000.
Kljub temu so bili pri nekaterih delnicah možni tudi odlični zaslužki. Največ so k temu pripomogli razni poskusi prevzemov in združevanj. Tečaj Mercatorja je tako v letu dni narastel za več kot 80 odst., Salusa 50, Dolenjske banke 45, BTC 28 in Intereurope za 24 odst. V drugi piolovici leta so zaradi uvajanja prvega pokojninskega sklada pomembno poskočile tudi cene skoraj vseh pidov.
Prve napovedi za leto 2000 ponavljajo neuresničene želje iz preteklega leta, to je rast SBI med 2.100 in 2.200 točkami, ki jo utemeljujejo z uresničitvijo predpostavk, ki lani niso bile izpolnjene - postopnim vračanjem tujega kapitala in zapolnitvijo privatizacijske vrzeli. Negativno bo na razpoloženje vlagateljev najverjetneje vplivala negotovost, ki jo prinaša volilno leto.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tet. (068) 371-8221, 371-8228
lovanje. Od leta 1996 sodeluje z enim od vodilnih angleških pod-enn
ietij na področju visokih tehnologij Atomic Energy Assotiation Technology, pa tudi z nekaterimi drugimi angleškimi ustanovami.
Ker je Anglija na tem področju liln
vodilna v svetu, je to še posebej pomembno. V elektrarnah in procesni industriji je vsak izpad zelo drag, zato so nujne pravočasne kontrole in preventiva. Matkonerg povzema standarde za izračune m metode izračunov od dru-
gih, saj so jih v razvitem svetu že dobro razvili. Glede na vodilno vlogo Anglije na tem področju, so standardi angleški.
Podjetje se ukvarja tudi z znanstvenim delom in sodeluje v znanstvenih projektih ministrstva za znanost. Ministrstvo ga je že leta 1993 priznalo za raziskovalno organizacijo. Od leta 1996 sodeluje v treh projektih s področja raziskav materialov. Zaposleni v tem podjetju so doslej na domačih in mednarodnih znanstvenih posvetovanjih ter v znanstvenih revijah objavili okrog 30 strokovnih prispevkov. V zadnjih letih s prispevki sodelujejo na vodilnih evropskih pa tudi svetovnih posvetovanjih s tega področja.
B. DUŠUČ GORNIK
r	Mm	S		uh
	awS			
1NPLET S POGUMOM V NOVO LETO - V sevniški družbi Inplet sledijo svetovnim smernicam v svetu mode, tako da uporabljajo najnovejše surovine (mikro preje) in okolju prijazna barvila, poleg tega pa pripravljajo kolekcije pletiv, ki z barvo in dizajnom sledijo trendom. Novosti Inpletovih pletiv so bile v letu 1999 razstavljene na svetovnih sejmih v francoskem Lyonu in v Monte Carlu, kot napovedujejo v tovarni, pa bodo predstavljene tudi v Parizu v letu 2000 in so vključene v tendence Du Ponta za leto 2001. (Foto: B. D. G.)
Upešno kot še nikoli
Za trebanjski THmo je bil minulo leto poslovno najuspešnejše
TREBNJE - Družba je v preteklem letu povečala prodajno mrežo in pridobila nove kupce na trgih zahodne in vzhodne Evrope. Pripravili so novo tehnologijo za proizvodnjo jeklenih konstrukcij, ki jo bodo postavili v začetku tega leta, dokupili dodatno opremo za poenostavitev proizvodnje kontejnerjev, pridobili dva nova patenta ter pripravili celo vrsto projektov.
V Trimu ocenjujejo, da so lanskoletni prihodki presegli 9 milijard tolarjev in tako v primerjavi z letom poprej nominalno porastli skoraj za četrtino. Načrtovano prodajo so presegli predvsem po zaslugi vlaganja v tržno mrežo in novih priložnosti na trgu bivalnih objektov. V Trimu so načrtovali okrog 200 milijonov tolarjev dobička, vendar so že pred iztekom leta napovedali, da bodo ta cilj presegli za 15 do 20 odst.
V Evropi še naprej raste uporaba jeklenih konstrukcij v gradbeništvu, kar je priložnost in hkrati izziv za Trimo, saj je konkurenca vse večja. Kljub vsemu želi ta družba prej ko v desetih letih postati vodilni proizvajalec montažnih zgradb v Evropi, zato nenehno išče nove tehnološke rešitve, izboljšuje računalniško projektiranje ter se usmerja v celotni inženiring.
Trimo je lani prodal skoraj 900.000 kubičnih metrov Trimo-term panelov in 3.500 kontejnerjev, kar je izjemna prodaja. Ob tako povečani prodaji se bodo v družbi morali odločiti, ali bo prodajno mrežo še naprej gradil sam ali pa se bo pri tem povezal s partnerji ali vstopil celo v kak koncern.
V družbi Trimo iz leta v leto povečujejo število držav, v katere izvažajo. Letos so med drugim opravljali pomembne posle na Češkem, Poljskem, v Belgiji, Romuniji, Bolgariji, na Madžarskem, Slovaškem, Danskem, v Švici in Nemčiji. Med drugim so prvič izvozili Trimo panele v Romunijo, Bolgarijo in Litvo. Letos so v tujini neposredno nastopili na 14 in preko zastopnikov še na 7 sejmih v tujini.
B. D. G.
Spet nov trgovec
Prihaja trgovska družba Lija iz Maribora
TUJCI SE ZANIMAJO
LJUBLJANA - Zadnje mesece se za posredovanje pri vlaganju v vzajemne sklade Kmečke družbe zanimajo tudi tujci, predvsem specializirane hiše, ki tržijo vzajemne sklade drugod po Evropi. Med njimi je tudi znana švedska družba Nordnet Securities, s katero se je Kmečka družba že pogovarjala. V tej družbi ob tem opozarjajo, da je še vedno omejeno vlaganje tujcev v slovenske vrednostne papirje, saj to lahko počnejo le preko skrbniških računov. Po drugi strani, pravijo v Kmečki družbi, pa se tuji skladi oz. vrednostni papirji tudi na nenadzorovane načine s pridom tržijo v Sloveniji.
Mi smo ga kar
Niti tik pred novim letom nisem zasledila poznavalca, ki bi si upal javno zagotoviti, da mi-lenijski hrošč ne bo povzročal težav. Potem se je zgodil čudež. Dovolj je bil en sam dan, da so m nogi postali odločnejši in modrejši. Tako smo že prvega januarja poslušali, da zloglasnega hrošča sploh ni bilo! Bojda so si ga izmislili premeteni računalničarji, ki zdaj preštevajo mastne zaslužke. Prav gotovo so nekateri v zadnjih letih na račun hrošča Y2K lepo služili, a vendar stalno ponavljajoče se informacije, da je hrošč kar tako zaobšel Slovenijo, ni mogoče kar tako prežvečiti. Po polnoči smo k sreči zaman čakali na katastrofo ali vsaj zmedo, vendar bi po
moji skromni oceni to lahko pripisali kvečjemu dobri pripravljenosti na problem leta 2000 v računalništvu. Če bi vprašali Elektro, banke, železnice, ele-krarne ali tovarne z visoko tehnologijo, tam gotovo ne mislijo, da je hrošč odletel kar sam. Preveč dela in denarja je bilo vloženega v boj proti tej nadležni žuželki. Pri nas lahko minister počne nečedne stvari, obrača denar sem in tja, govori neumnosti in povzroča škodo, pa se mu nič ne zgodi. Če kdo preveč zares vzame svojo nalogo, kot se je to zgodilo šefu uprave za zaščito in reševanje, pa oblaten in osramočen takoj ponudi odstop. Farsa, ki je niti milenijski hrošč ne prebavi.
v
Se zadnji vlak za obnovo
V Sadjarski zadrugi Posavja želijo povečati članstvo in pred vstopom v EU tudi skupne površine nasadov
BREŽICE - Kot je razbrati iz decembrskega dvomesečnika Splet, prihaja na območje Brežic še en trgovec. Gre za mariborsko družbo Lija, kije bila po pregledu revije Gospodarski vestnik najhitreje rastoče podjetje v Sloveniji. S pomočjo raziskave so namreč ugotovili, da Hrvati v brežiških prodajalnah zapravijo le malo manj kot v vsej Avstriji.
Družba Lija se je odločila, da bo v svoje prodajalne privabila več hrvaških kupcev, zato poleg odpiranja novih centrov pospešeno oglaša na Hrvaškem in raziskuje hrvaške nakupovalne navade. Lija bo odprla novo trgovsko središče Ligra v Brežicah, kar ni čudno, saj bo tako precej bližje hrvaškim kupcem. V tej družbi so namreč ugotovili, da tudi tuji trgovci (Baumax, Obi, Interspar) odpirajo centre v Sloveniji, da bi se približali hrvaškim kupcem. V oglaševalski akciji bodo natisnili 200.000 katalogov, od tega jih bodo polovico priložili Jutranjemu listu, oglaševali pa naj bi tudi na priljubljenih radijskih postajah.
Z anketo so ugotovili, da Hrvati kupujejo v Sloveniji zlasti živila (66 odst.) in da v tujini kupujejo predvsem zaradi ugodnejših cen (85 odst.). Ugotovili so, da Hrvati pustijo v avstrijskih trgovinah skoraj milijon nemških mark dnevno, samo v Brežicah pa na dan porabijo 800.000 mark. Mariborčani tako načrtujejo, da bo s pomočjo oglaševalskih akcij, predvsem oglaševanja nizkih cen, dnevni bruto promet v brežiškem središču Ligra presegel 10 milijonov tolarjev.
B. D. G.
ARTIČE - 57 trenutnih članov Sadjarske zadruge Posavja obdeluje 93 ha jablanovih in hruškovih nasadov, poleg tega pa ima nekaj manj kot 30 ha zasajenih še z breskvami, jagodami, lešniki in orehi, sadeži, ki jih zadruga še ne trži. Letno za zadrugo pridelajo do 3.500 ton sadja ter vzgojijo okoli 300.000 sadik sadnega drevja, nekateri člani pa imajo velike načrte tudi s sušenjem sadja. 85 odst. vsega sadja izvozijo v 8 evropskih držav, doma pa zaradi cene, pomanjkanja sredstev za učinkovito promocijo in preskromnih količin sadja delajo le z dvema kupcema.
V vseh nasadih se držijo sistema integrirane pridelave sadja, sadje je evropske kakovosti in sadjarji dosegajo povprečne pridelke 30.000 kg na hektar. Zadruga oskrbuje člane s potrebnim materialom, skladišči in sortira sadje, saj je letos odprla prenovljeno hladilnico z najsodobnejšimi hladilnimi sistemi za 2.500 ton jabolk in hrušk ter s sortirnico. V zadrugi tudi svetujejo in skrbijo za tehnologijo pridelave ter pomagajo pri načrtovanju naložb na kmetijah in pri pridobivanju denarja zanje. Sadjarska zadruga upravlja in vzdržuje namakalni sistem na 38 ha nasadov v Arnovem selu, hkrati pa pripravlja nove projekte. Že prihodnje leto naj bi tako začeli graditi naslednji namakalni sistem. Potem ko so letos s pomočjo občine poskusno z mrežo proti toči pokrili prvi nasad, računajo, da bo tudi ta projekt uspešno stekel.
S kombinacijo zavarovanja hladilnice so uspeli 30-odst. premije za zavarovanje pred točo (zaradi rizičnosti so bile tu najvišje v državi) znižati na 18-odsto-tkov. Zadruga razvija lastno blagovno znamko Magda, zdaj pa se je resno lotila tudi intenzivne biološke pridelave jabolk sorte topaz, ki je v postopku zaščite kot sorta in tudi kot blagovna znamka. V zadrugi je 7 stalno zaposlenih delavcev, poleg teh dela še 28 pogodbenih oz. skupaj s sezonskimi celo 48 delavcev. Zaposlili so delavce preko javnih del in kar pohvalijo se, da so letos njihovi kmetje imeli prvič legalno zaposlene sezonce.
Članski delež v zadrugi je 1000 mark v tolarski protivrednosti,
višjih cenah kot večina evropskih sadjarjev. Zdaj želijo povečati število članov in pridelavo, pri čemer navajajo, da je avstrijska Štajerska v petih letih pred vstopom v EU površine sadjarskih nasadov povečala za dvainpolkrat. Zaradi tega upajo, da bo država bolj podpirala obnove in napravo novih nasadov, pa čeprav ne z neprovratnimi sredstvi. Nekaj poti za financiranje naložb v sadovnjake se zdaj kaže v sodelovanju z ribniškim skladom za razvoj podeželja in z nekaterimi bankami.
B. D. G.
OBISKAN SEMINAR
NOVO MESTO - Danes bo več| kot 100 kadrovskih delavcev sode-j lovalo na seminarju o novostih v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga v hotelu Krka pripravlja Društvo za kadrovsko dejavnost Dolenjske in Bele krajine. Gosta bosta svetovalec vlade Marko Štrovs in namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Miran Kalčič.
SLOVENIJA SE PRVA
LJUBLJANA - Kot sporočajo iz družbe za poslovne informacije I, d.o.o, je Slovenija po decembrski lestvici Dun & Bradstrcet, ki obravnava finančna tveganja, ohranila prvo mesto med tranzicijskimi državami. Od novembra si to mesto deli z Madžarsko, kije močno napredovala. Dun & Brad-street je popravil svoja predvidevanja za rast slovenskega družbenega bruto produkta v letu 2000 od 1,5 na 3 odstotke. Ocenjuje tudi, da bo fiskalni primanjkljaj našega državnega proračuna 1,2-odst., kar je še vedno malo.
C
vsak pa za poslovanje jamči z 10-kratnikom deleža. Člani so doslej
dobili plačan ves pridelek, in to, kot pravi vodstvo zadruge, po
KAKO OB NESREČAH Z NEVARNIMI SNOVMI?
LJUBI JANA - Slovensko ekološko gibanje opozarja na možnost nesreč z nevarnimi snovmi v Sloveniji in na to, da je treba natančno predvideti postopke ukrepanja pri nesrečah. V Sloveniji je približno 325.000 ton različnih nevarnih snovi. Od tega je kar 95 odst. tekočih, 4 odst. trdnih in le 1 odstotek plinastih. Med vsemi jih je 83 odst. vnetljivih; prevladujejo tekoče vnetljive snovi, kot so naftni derivati in nafta.
SADJE ČAKA NA BOLJŠE CENE - Sadjarska zadruga je posodobila ' hladilnico pri Brežicah s pomočjo države. Nizozemske vlade, Evropske unije r ter predvsem lastnih sredstev in najetih kreditov pri tujih bankah, ki so edine r znale prisluhniti ideji sadjarjev. Ker so imeli zadružniki letos manj pridel- r ka, v komorah skladiščijo tudi sadje drugih pridelovalcev. V zadrugi so 1 ponosni na sodobni sortirni stroj, ki omogoča, da vsakemu sadjarju plačajo ' tako sadje, kakršnega je pripeljal. To leto so začeli razvijati program, s ka- c terim sledijo sadežu od proizvajalca do kupca. Popolnoma naj bi žaživel v 1 prihajajočem letu. (Foto: B. D. G.)
<M°
Metliške penine že zmanjkuje
Povpraševanje po prvi belokranjski penini nad vsemi pričakovanji - Vino belokranjec, ki ga bodo zaščitili, vse boljše - Portugalke, ki v Beli krajini odlično uspeva, je premalo
ME I LIKA - V Vinski kleti metliške Kmetijske zadruge so zadovoljni zaključili lansko leto, pa naj gre za kakovost lanske letine, prodajo vina ali uspehe pri novostih. Predvsem so prijetno presenečeni nad prodajo metliške penine, ki sojo - potem ko sojo dve leti in pol zorili po klasični metodi - poslali na trg v začetku novembra. V dveh mesecih so od 5.0(10 steklenic prodali več kot 4.000, čeprav sc načrtovali, da bodo kupci v tem času pokupili le okrog 2.000 steklenic.
^ VlHiK' ^et' nc taj'j°’ t*a so vinogradniki. To pa jc bilo pred-
. KAJ PRINAŠA NOVA ŠTEVILKA KMETOVALCA?
SLOVENJ GRADEC - Kmetijski svetovalci so za prvo številko Kmetovalca v letu 2000 med družim pripravili zapis o ocenjevanju Energijske vrednosti krme za prežvekovalce, tako kot običajno tudi tf>krat predstavljajo tehnične novosti, od traktorja, kosilnice do nakladalne prikolice, še posebno po-zornost pa so namenili krmilki, na-Pravi za avtomatsko doziranje krmil v hlevih s privezi. Sledi še za-Pis o knjigovodstvu na kmetijah, Pravici do pavšalnega nadomestila. Podrobno pa predstavljajo tudi zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici.
OBČNI ZBOR GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA TREBNJE
ČATEŽ - Govedorejsko društvo Trebnje vabi v soboto, 8. januarja, ob 19. uri v gostilno Ravnikar na Čatežu na redni letni občni zbor. Po zboru bo večerja in družabno srečanje.
jeseni 1996, ko so se v veliki tajnosti odločili za penino, načrtovali, dajo bodo začeli prodajati pred vstopom v leto 2000. Tudi zato je bilo povpraševanje po njej večje. Ne nazadnje pa gre za prvo penino v Beli krajini z vrhunsko kakovostjo, a tudi sicer se ob koncu leta prodaja vina v Vinski kleti zelo poveča. Tudi letos pripravljajo v Vinski kleti penino za prehod v tretje tisočletje, le da so tokrat belemu in modremu pinotu dodali še Sardone. Proti koncu leta bodo na trg poslali okrog 6.000 steklenic penine.
Tone Pezdirc, vodja metliške Vinske kleti, pravi, daje bil lanski pridelek grozdja sicer manjši kot leto poprej, kakovost pa je bila odlična. “Sedaj lahko že z gotovostjo trdim, da bodo vina celo boljša kot leta 1997, ker je boljše kislinsko razmerje. Predvsem pa sem zadovoljen, ker je vrhunska metliška črnina odlična, a tudi kvaliteta belokranjca je vse boljša,” ne skriva zadovoljstva Pezdirc ter prizna, da so bili v prejšnjih letih pač prisiljeni dati v belokranjca grozdje, ki so jim ga pripeljali
vsem mešano belo grozdje, kraljevina in nekaj laškega rizlinga. Sedaj je v belokranjcu skoraj polovica laškega rizlinga, 35 odst. kraljevine, ostalo pa so zeleni silvanec, beli pinot, Sardone, sovi-njon, renski rizling. Ker priprav-
• Metliška Kmetijska zadruga je v svojih vinogradih v Vidošičih pustila za posebne trgatve sovi-njon. rumeni muškat in laški rizling. Sovii^jon, iz katerega so stisnili 650 litrov mošta, iz njega pa bodo donegovali izbor, so trgali sredi novembra. 1. decembra so trgali rumeni muškat, stisnili pa so 170 litrov mošta, kije imel 160 Oe. stopinj, donegovali pa bodo vino suhega jagodnega izbora, ki je prvo tovrstno vino v metliški Vinski kleti. 23. decembra so pri 15° pod ničlo potrgali še laški rizling za ledeno vino in stisnili 450 litrov mošta.
ljajo zaščito belokranjca, se bo vino lanskega letnika že na prvi pogled razlikovalo od prejšnjih letnikov. Zamenjali so namreč etiketo, na kateri bo slika slikarja Maksima Gasparija.
Tone Pezdirc
Pezdirc pa opozarja, da bi morali spodbujati belokranjske vinogradnike, da bi sadili več portu-galke, ki v Sloveniji raste v glavnem le v Beli krajini, kjer zelo dobro uspeva. “Vendar je je premalo. Približno polovico portu-galke, ki jo pripeljejo v Vinsko klet, odberemo za mlado vino, ki jc naprodaj v začetku novembra. Čeprav bi portugalko-mlado vino lahko prodajali do konca januarja, smo ga letos prodali že sredi decembra in sicer v glavnem po Beli krajini in v Ljubljani,” pravi Pezdirc.
M. BEZEK-JAKŠE
fNOVOMESKE tržnice Sovlaganje države v zasebne gozdove
Prvi ponedeljek v letošnjem ^ jetu je bilo na novomeški tržnici kar nekaj branjevk. Kljub pre-v hodu v novo leto in tisočletje so cene v glavnem ostale nespremenjene. Korenje in kolerabo je bilo mogoče dobiti po 200 do 250 tolarjev kilogram, krompir po 70, _ fižol po 300 do 500, česen po 500, ; čebulo v rešti po 250, zeljnate
O spremembah in dopolnitvah odredbe o financiranju gozdove - Sistem, ki je pri nas v veljavi od leta 1994 -
in sofinanciranju vlaganj v Izdaten dvig višine dnine
Lani oktobra je bila dopolnjena odredba o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove, ki prinaša za lastnike gozdov nekatere pomembne spremembe. Zaradi javnih koristi so namreč lastniki pri gospodarjenju s svojimi gozdovi omejeni, država pa jim ne predpisuje le omejitev in pravil ravnanja v gozdovih, ampak jim tudi pomaga. Javne gozdarske službe pomagajo z brezplačnim svetovanjem, za opravljena
- 20(1	v;;,,' P° dcla Stroške v gozdu pa so lastniki upravičeni tudi do subvencij in
- KM«tX z2no 300 zeh'	d,avfnC "Pr,*s,itve Ur (’laJ5a* V Aveniji je sistem subvencioniranih
_ p uu, kisio zelje po 300, ztlj-	vlaganj v gozdove v veljavi od leta 1994.
glave za sarmo po 300, repo zelen 30 3(1 bolka .e pa
'n kilogram orehovic jedrc po 900
oje po 300, zelj ,	__J,	jabc	“
j?° 100, jabolčne krhlje
nate glave po 100,
olka po 80 a po 800
do 1.100 tolarjev kilogram. Na > yoljo je bilo tudi žganje, liter jc J stal 800 tolarjev, ter domača ajdo-. - va moka, za kilogram je bilo po-i tfebno odšteti 400 tolarjev. Merica majarona je stala 150 tolarjev.
Do subvencije pa je lastnik upravičen, če so potrebna dela predvidena v programu vlaganj, ki ga vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. In katere so najpomembnejše novosti spremenjenega in dopolnjenega sistema subvencioniranj v zasebne
up kmetijsko svetovanje
Pravilna uporaba gnojevke
Gnojevka ni odpadek iz živinorejskih kmetij, ampak polnovredno gnojilo, ki vsebuje veliko hranil za rastline. Z dodajanjem gnojevke pzboljšujemo rodovitnost tal in povečujemo količino organske snovi j' tleh. Gnojevka nam tudi nadomešča draga mineralna gnojila. Preko gnojevke se večina snovi, ki smo jih pridelali na kmetijskih 2emljiščih, jih pokrmili živini, zopet vrača v zemljo.
Seveda gnojevke ne moremo polivati po kmetijskih površinah v ''sakent času in ob vsakem vremenu. Predpis, ki natančno določa, kako ahko uporabljamo gnojevko, je bil objavljen v Uradnem listu št. 68 v jetu 1996 v obliki uredbe. Ta uredba prepovedujc‘uporabo gnojevke jn gnojnice: na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novem-fa do 15. februarja; na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno °dejo, na velikih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, na zamrznjenih tleh ter na vodnih in stavbnih zemljiščih; na območjih varstvenega pasu za zajem vode, če presega skupni vnos dušika 50 kg na lahkih tleh in 80 kg na srednje težkih in težkih tleh; na gozdnih zemljiščih razen pri sajenju sadik; na območju vodnega zajetja in na razdalji 200 m od objekta za zajem vode.
Gnojevka je zelo bogato gnojilo, saj živali izkoristijo le manjši del mineralov. V povprečju živali izločijo kar 95% kalija, 80-90% dušika, |!°0% fosforja in 80-95% kalcija glede na to, koliko teh snovi užijejo s !nrano. Kalij in fosfor iz gnojevke izkoristijo rastline enako dobro kot p mineralnih gnojil. Dušik se izkorišča zelo različno. Da preprečimo |zgubo dušika v zrak, moramo gnojevko na tleh čimprej zadelati v tla.
I J? je lažje na njivah, medtem ko so za to na travinju potrebne posebne iCisterne, ki gnojevko pod pritiskom zadelajo v zemljo.
Velike količine gnojevke (če na kmetiji redimo preveč živali na ektar kmetijske zemlje) lahko kvarno vpliva na travinje. Travna ruša !sc slabša in pojavijo se pleveli. Prevelika količina gnojevke na njivah 5labo vpliva na strukturo zemlje in slabša rodovitnost tal, posebno še ve ne zaoravamo zadostne količine slame. Vlogo hlevskega gnoja ahko nadomesti gnojevka le, če poleg nje zaorjemo večje količine s|arne ali koruznice in če upoštevamo njivski kolobar.
Pri nestrokovni uporabi gnojevke lahko onesnažimo krmo, Površinske vode in podtalnico, zaplevelimo travinje, kulturnim rast-"nam pa povzročimo šok in ožige. Nitrati, ki nastajajo zaradi časovno Nepravilne uporabe, se lahko kopičijo v rastlini ali v zemlji in se spirajo v vodotoke. Oboje je škodljivo za ljudi. Gnojevko moramo uporabljati v skladu z predpisi, ker nam sicer grozijo kazni. Ob nepravilni uporabi si delamo škodo, ker izgubljamo hranila za rastline, ^osebno veliko škodo pa lahko povzročimo vodotokom in podtalni-C| s polivanjem gnojevke v zimskem obdobju po z vodo nasičeni, zamrznjeni ali s snegom pokriti zemlji.
STANE BEVC, dipl. inž. kmet.
gozdove? Med najpomembnejšimi spremembami je gotovo izdaten dvig višine dnine, kije podlaga za izračun subvencije. Ta odslej znaša 12.600 tolarjev na dan in je kar za 37 odst. višja kot leto poprej, dejstvo pa je, da je bila nespremenjena že od leta 1995. Višja dnina naj bi spodbudila, da bi bili lastniki gozdov bolj pripravljeni delati v svojem gozdu.
Spremenjena odredba prinaša tudi nekatere vsebinske spremembe, tako je v sistem sofinanciranja vključena nega drogovnjaka ali t.i. drugo redčenje. Država pri teh delih krije 20 odst. stroškov, vendar ne več kot 50 tisoč tolarjev na hektar. S tem naj bi lastnike gozdov spodbudili k temu pomembnemu gozdnogojitvenemu ukrepu, ki so ga doslej zaradi ekonomskih razlogov povečini zanemarjali. V sofinanciranje so vključena tudi dela, ki pomenijo učinkovitejše vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali, od sajenja plodonosnega drevja, ki je pomembno za prehranjevanje živali, do postavljanja gnezdnic in njihovo vzdrževanje ter osnovanja prasišč. Delež sofinanciranja pri teh delih je tja do 90 odst., razen pri osnovanju prasišč, kjer znaša največ 50 odst.
DVE TRGATVI ZA LEDENO VINO
BREŽICE - Podjetje Vino Brežice je v četrtek, 23. decembra, v Drenovcu na Bi-.zeljskem trgalo pri minus 14° Celzija grozdje sorte laški rizling. Dan pozneje so Vi-novi trgači na Riglu v Pišecah potrgali modro frankinjo. Glede na vremenske razmere ob trgatvi brežiško vinarsko podjetje pričakuje, da bo pridobilo iz obeh omenjenih sort dobro ledeno vino. Vino Brežice je v dneh pred božičnimi in novoletnimi prazniki napolnilo na posodobljeni opremi več kot 100.000 steklenic penečih vin po tankovski in klasični metodi.
Po novem tudi ni več omejitev pri upravičenosti do subvencij, saj so pravico do subvencij doslej imeli le lastniki gozdov, ki so imeli do 100 ha lesnoproizvodnih gozdov, poslej pa bodo do subvencij upravičeni tudi lastniki, ki imajo od 100 do 500 ha gozdov, le da bodo ti prejeli do 75 odst. izračunane subvencije, lastniki z nad 500 ha gozdov pa 50 odst. izračunane subvencije.
J. D.
O PRAVILNEM KRMLJENJU KRAV MOLZNIC
TREBNJE - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba in Govedorejsko društvo vabita v petek, 7. januarja, ob 10. uri v veliko predavalnico CIK-a Trebnje na predavanje inž. Marjana Martinčiča in inž. Matije Misa iz Emone krmil, o pravilnem krmljenju krav molznic. Bogdan Kancler pa bo predstavil različne tipe ležišč v prostih in vezanih rejah. V torek, 11. januarja, ob 10. uri bonaCIK-u predavala mag. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete v Ljubljani o tem, kaj nam povedo rezultati analiz mleka. Po predavanju bo inž. Jože Novak predstavil proizvodni program Inntaler.
MLADI ORNITOLOGI
Letošnjega že 5. srečanja mladih ornitologov smo se udeležili tudi učenci OŠ Šmarjeta. Letos smo predstavili tri raziskovalne naloge, ki so obravnavale ptice v našem naravnem okolju. Katarina, Jure in Dejan so predstavili nalogo z naslovom Veliki kormoran na Krki. Bila je visoko ocenjena. Alnta in Sabina sta predstavili nalogo bela štorklja. Letos je iz gnezd zletelo 39 mladičev, kar je rekord in pohvala, da se naše okolje do te lepe ptice obnaša prijazno. Naloga je bila lepo dokumentirana in je prava škoda, da je ne moremo še kje predstaviti. Jaz, Helena, in Miha sva predstavila zanimivo nalogo o ogroženosti ptic. Raziskovali smo nevarnost velikih šip na oknih stavb v Novem mestu. V enem letu se je ubilo šest ptic. Naloga je bila slikovno bogato opremljena in je prejela najvišjo oceno in tem prvo mesto in nagrado - obisk ornitološkega centra Isolo v Italiji.
HELENA RANGUS, MIHA ŽGAJNAR, 4. b OŠ Šmarjeta
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Kakovost
ima prednost
Vinska trta, Noetova rožica, vinograd, Noetov vrt - to so sporočila, ki pričajo o daljni tradiciji vina, saj so dokaz, da so vino pridelovali 6000 let pred Kristusom. V svetem pismu piše, da je Bog ustvaril vinsko trto človeku v veselje.
Vinogradnik pa se je tako navezal na to sveto rastlino, da jo obdeluje ne samo zaradi kruha, ki mu ga daje, temveč tudi iz veselja, ki ga občuti ob lepi, zdravi trti bodisi pozimi, ko jo obreže, ali ob trgatvi, ki mu je najlepše opravilo, pravi praznik.
Čeprav je s trto in žlahtno vinsko kapljo veliko veselja, pa ne gre brež “pelina”. Naša generacija sicer ni doživljala propadanja vinogradov zaradi trtne uši, vendar se vinogradnik ob vsaki cepljenki spomni na to nakdanjo katastrofo. Bodimo optimisti in upajmo, da se kaj tako hudega trti ne bo nikoli več zgodilo.
Zgodovina nas uči, da imamo v vinski trti kmetijsko kulturo, ki bo dajala tudi v bodoče kruh in zagotavljala veselje umnim vinogradnikom. Umen vinogradnik pa je tisti, ki dolgoročno načrtuje. Trenutno so za vinogradnika zopet težki časi, ne pa brezizgledni. V pogovoru s posamezniki ugotavljam, da mnogi točno vedo, kako naprej, nekateri pa so obupani. Pred desetimi in več leti je veljalo, da je treba predvsem veliko pridelati. Danes je že zc/o malo takih pivcev, ki jim je vseeno, kaj pijejo, jutri pa bo vse več takih, ki bodo zahtevali predvsem kakovost. Kupci vina na kmetijah
se ne pogajajo za ceno vina, radi plačajo, če je le kakovost dobra.
Vinogradniki se že veselijo dnevov, ko bodo šli obrezovat trto. Spominjam se pregovora, ki so ga od nekdaj ponavljali vinogradniki ob rezi trte: “Trta na Škarjah rodi!” Torej tisti, ki še nimate lastne vizije, ne pozabite ob rezi trte, da se bo dobro prodajalo le sladko grozdje in odlično vino! Imamo pa različne lege, različne sorte, različne gojitvene oblike trte in vso to različnost je potrebno upoštevati pri obdelavi vinograda. V razumevanju vseh naštetetih dejavnikov je mojstrstvo vinogradnika! Poleg visoko kakovostnega vina pa seveda potrebujemo tudi vina namizne kakovosti, za vsakodnevno porabo. Na vseh legah je nemogoče pridelati grozdje za vrhunsko kakovost vina. Zato bi bilo škoda bi bilo pridelovati velike količine namiznega grozdja na najboljših legah.
Prihajajo tudi časi, ko se bo zmanjšalo število vinogradnikov, ki bodo nastopali s svojim vinom na trgu. Tudi zadružne kleti in posamezni podjetniki, ki bodo kupovali grozdje, se morajo že sedaj pogovarjati za jesenski odkup grozdja. Na vinskem trgu se bo obdržal tisti vinar, ki bo imel znano ponudbo vin dolgoročno. Samo domače grozdje, iz vinorodnega okoliša, kjer je zadruga, je zanimivo grozdje. Zato ne čakajmo jeseni! Obe strani potrebujeta
socialno in cko/iom*lco varnost.
Prepričan sem, da bo čez 10 let 80 % vinogradnikov vedelo že v januarju, za koga pridelujejo grozdje.
Dr. JULIJ NEMANIČ
NOVA ŠTEVILKA REVIJE O KONJIH
LJUBLJANA - V letošnji prvi številki Revije o konjih lahko preberete sestavek o folii - hol-štajnski plemenski kobili, potem intervju s predsednikom največjega slovenskega kasaškega kluba Ljutomer Jankom Slavičem, zanimiv prispevek o ureditvi jasli v konjskem hlevu, na strani, kjer ima besedo veterinar, pa prispevek o koliki. Za mnoge bo zanimiv še zapis o izkazovanju prijateljstva, pripadnosti in ljubezni med konji.
4. ŠTEVILKA DROBNICE
SLOVENJ GRADEC - V tokratni številki Drobnice sta doc. dr. Polona Juntes in prof. dr. Milan Pogačnik z Veterinarske fakultete v Ljubljani pripravila sestavek o bolezni maedi - visna pri ovcah in virusnem encefalitisu koz, doc. dr. Kosec pa piše o umetnem osemenjevanju ovac. V reviji boste našli tudi reportaži s strokovnih ekskurzij rejcev drobnice na Nizozemsko in na Češko ter s tečaja striženja ovac v Knežji Lipi pri Kočevju.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Okusne jedi s porom
Por je bil priljubljena zelenjava že starim Egipčanom. Kasneje ga je visoko cenil rimski cesar Neron in ga užival v velikih količinah zaradi lepšega glasu. Por se je počasi širil po Evropi. V Anglijo so ga prinesli Rimljani in postal je valižanski emblem. Simbolizira tudi zmago in zaščito pred ranami. Pri nas ga precej gojimo in ga uporabljamo kot svežo zelenjavo in posušenega skupaj z začimbami.
Jeseni porova stebla visoko zagrnemo z zemljo in pokrijemo s smrekovimi vejami, ki ščitijo pred mrazom in snegom. Tudi zamrznemo ga brez predhodnega blanširanja. S svojo prijetno aromo dopolni okus zelenjavnim juham, rižotam in mesnim omakam. Za pripravo ZLOŽENKE S POROM IN KROMPIRJEM za 4 osebe potrebujemo 600 g pora, 600 g krompirja, 500 g skute, 8 žlic olja, 2 dl mleka, 4 jajca, 20 g moke, poper, sol in 20 dag sira. Por operemo pod tekočo vodo, narežemo na koščke in dušimo na olju v pokriti posodi, da se zmehča. Krompir skuhamo v oblicah, ga olupimo in narežemo na rezine. V namazan pekač polagamo izmenoma plast pora in plast krompirja. Po vsaki plasti potresemo skuto in prelijemo z mešanico ostalih sestavin. Zloženko
pečemo 40 minut pri 200° C.
Za prilogo so primerni POROVI ZVITKI; za 4 osebe potrebujemo 4 debela porova stebla, 8 rezin šunke, 1 žlico margarine, 15 dag moke, muškatov orešek, 2 žlici smetane, 15 dag ementalca in sol. Por temeljito očistimo, steblo prerežemo na dva dela in ga v vreli vodi kuhamo 10 minut. Zmehčan in ohlajen por zavijemo v šunkine rezine. V posodi zmehčamo margarino, ji dodamo moko in zalijemo z vročo vodo ali juho. Med vrenjem omaki dodamo dišave, smetano in sir. Porove zvitke položimo v pomaščen pekač, jih prelijemo z omako in pečemo 30 minut pri 200° C. Por lahko pripravimo tudi v solati na več načinov, kot je KUHAN POR S KISLIMI KUMARICAMI. Potrebujemo 8 porov, 4 kisle kumarice, 1 rdečo papriko, 15 dag ovčjega mehkega sira, 2 žlici olja, kis, poper, peteršilj in sol. Očiščene pore skuhamo, narežemo na kolobarje in dodamo sesekljane kumarice, narezan sir, papriko in ostale sestavine ter rahlo premešamo. Namesto sira lahko dodamo v trdo kuhano jajce in namesto navadnega olja bučno olje. Surov por pa s svojo hranilno vrednostjo obogati krompirjevo in fižolovo solato.
V eter ne samo z zabavo
Studio D l novim odgovornim urednikom Rastkom Božičem - Več pozornosti namenjene kulturi
Lepo ni nujno tudi drago
Nova prodajna galerija v Novem mestu - Grafike, unikatna keramika in drugi drobni estetski izdelki
NOVO MESTO - Studio D je sredi lanskega decembra dopolnil dvanajst let delovanja kot prvi dolenjski in belokranjski radio. Občine ustanoviteljice so ga zasnovale kot javno glasilo informativno-zabavnega značaja. Rastko Božič, ki je v radiu že od samega začetka glasbeni urednik, od lanskega septembra pa je tudi v. d. odgovornega urednika, meni, da je Studio D upravičil in potrdil svoje poslanstvo. Ob številnih radijskih postajah, ki so nastale na tem območju, je ostal pravzaprav edini radio informativnega značaja, ostali so krenili po izrazito komercialnih poteh.
“Naša usmeritev v informa-tivnost je jasno razvidna v programski shemi, kjer je kar 40 odstotkov govornih oddaj. Ko sem prevzel vodenje uredništva, sem se zavezal, da ohranim takšno shemo in informativnost še okrepim,” pravi Rastko Božič, ki se zaveda, da dober radio ni samo glasba in ekonomska propaganda. Verjame, da je pravi namen radia obveščanje in šele potem ali ob tem sta na vrsti razvedrilo in zabava, ki pa morata biti na dostojni ravni in ne smeta streči najnižjim okusom. “Uvedli smo nekaj novih oddaj, kot sta denimo oddaja o planinstvu in odmevna Županova torta, v kateri gostimo župane desetih občin našega območja. Precej poudarka smo dali tudi kulturi, saj imamo posebne oddaje o filmu, kulturni pregled, predstavljanje domačih knjižnih novosti, pogovore z ustvarjalci in podobno. Radi bi naredili še več za obveščanje o kulturnem dogajanju, vendar nas kulturne organizacije in organizatorji različnih
Večer ob svečah v krškem kulturnem domu - Slovo od starega leta z domačimi pesniki in glasbeniki
KRŠKO - Z romantično zasanjano melodijo o silvestrskem poljubu so s prižganimi svečami in iskrečimi se paličicami v rokah pevke zbora Švit s solistom Jankom Bizjakom zaključile prijeten literarno-glasbeni večer, ki ga je za konec leta v sredo, 29. decembra, zvečer pripravila v avli kulturnega doma Zveza kulturnih organizacij Krško.
To je bila deveta v nizu najrazličnejših prireditev, s katerimi so se Krčani poslovili od starega leta in nazdravili novemu, med vsemi pa je bila najbrž ubrana najbolj kulturno in komorno. Verzi domačih besednih ustvarjalcev, ki so ali sami brali svoje pesmi ali pa so jim jih prebrali drugi, so se povezovali z verzi drugih pesnikov,
pesniška sporočila pa je v prijeten večerni šopek povezala glasba. Za glasbene predahe med recitacijami so poskrbeli pianist Janko Avsenak, kitarist Milan Amer-šek, saksofonist Lovro Ravbar ob klavirski spremljavi Line Ravbar in pevka Stanka Macur, ki je zapela več lastnih izvirnih uglasbitev pesniških verzov, eno pesem skupaj s hčerko Sanjo. Kar številno občinstvo je slišalo izbrane pesmi Vide Kuselj, Aste Malavašič, Line Ravbar, Barbare Pungerčič, Tamare Vonta, Ane Rostohar,Tatjane Lapuh in Maje Divjak Malavašič, za popotnico v leto 2000 pa so slišali še nekaj misli Vide Kuselj in Barbare Pungerčič.
MiM
PESTER VEČER - Za prijeten večer so poskrbeli Kamniški koledniki (desno) ter (levo) Tone Jakše in Tone Pust, ki sta predstavila svoji naj novejši knjigi. (Foto: L. M.)
Veselo na tepežni dan
Prisren kulturni veer v Mirni Pei - Navdušili Kamniški koledniki - Predstavitev knjig T. Pusta in T. Jakšeta
MIRNA PEČ - Presenetljivo veliko Mirnopeanov se je v torek, 27. decembra, odzvalo vabilu domaega kulturnega društva in prišlo zveer v gostišč Novljan na božino - novoletni kulturni veer. Gotovo jim ni bilo žal, saj so po zaslugi marljivih organizatorjev - predvsem Lojzke Krevs in Vide Progar - preživeli prijetne urice, namenjene petju, lepi besedi in obujanju spominov.
Osrednji gostje veera, ki ga je povezoval Rudi Skof, so bili mednarodno znani Kamniški koledniki - baritonist Janez Majcenovi, basist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik, ki so s prepevanjem starih božinih in domoljubnih pesmi resnino znali ogreti polno dvorano gostiša Novljan, da jim je marsikdo rad pritegnil. Prav gostje so si z zanimanjem ogledali prikaz Gorenjcem žal neznanega obiaja na tepežni dan -otroci so s palicami tepeškali vse po vrsti, celo svoje starše, lovili so poseben obredni kruh poprtnik, in še posebej zanimivo je bilo, ko sta se zanj “borila” mirnopeški župan Zvone Lah in poslanec v DZ RS Janez Mežan. Mirnopeški kulturniki so pripravili še božino - novoletni recital, k prijetnemu vzdušju pa so s pesmijo o ajdovem kruhu pripomogli tudi lani mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Marije Parkelj. Nekateri obiskovalci so radi povedali, kako so doživljali te stare obiaje, ki žal izginjajo iz naše družbe.
Drugi del veera je bil poleg glasbe namenjem predstavitvi dveh knjig, ki vsaka na svoj nain opisujeta zgodovino tega stoletja: Da bi sc jih spominjali domaina Toneta Pusta in Iz takih korenin Toneta Jakšeta. G. Pust je o svoji tretji knjigi o zgodovini mirnopeške župnije dejal, da je njen prvenstveni namen na kratko predstaviti vse farane, ki so morali v drugi svetovni vojni umreti nasilne smrti, predvsem pa naj nas delo opominja, da se kaj takega ne bi nikoli ve zgodilo. Tone Jakše je med reportažnimi prispevki, ki v njegovih treh knjigah (še Dolenjski obrazi in Naše korenine) govorijo o življenjskih zgodbah starih ljudi s podroja širše Dolenjske, izpostavil predvsem tiste, ki prihajajo iz mirnopeške doline. Kar nekaj jih je in posebej zanimivo je bilo v živo prisluhniti delku posnetega pogovora na magnetofonskem traku z že eno od pokojnih “korenin”, s Francem Krevsom iz Biške vasi.
L. MURN
PESNIKI IN PEVCI
NOVO MESTO - V velikem šotoru na Glavnem trgu je bila v vrsti zgolj zabavnih prireditev v predprazničnih in prazničnih dneh tudi kulturna prireditev. V sredo, 29. decembra, so se predstavili pevski zbori iz novomeške občine in člani novomeškega Literarnega kluba Dragotina Ketteja.
tovljeno kakovostjo, vendar po ceni zelo različne. V pestri izbiri je mogoče najti za manjše darilo primerno unikatno keramiko za tisoč tolarjev in manj, mogoče pa je kupiti, denimo, tudi sliko za več kot sto tisoč tolarjev. Kičastih predmetov v galeriji ni in ne bo, kot zagotavljata lastnici, saj je njuno osnovno vodilo, naj galerijo Avalon odlikujeta kakovost in preverljivo avtorstvo izdelkov.
Lastnici tudi pravita, da jima izkušenj ne manjka, čeprav je to prva galerija, ki jo vodita. Obe sta že več let navdušeni zbirateljici, osebno poznata vrsto likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije, še posebej blizu pa jima je krog ustvarjalcev iz Grožnja-na, istrske vasice, kjer prebiva in ustvarja več likovnih umetnikov. Njihovi izdelki tako prihajajo v novomeško galerijo brez posrednikov, kar zagotavlja tako nesporno avtorstvo kot tudi primerno ceno. Ob umetniških izdelkih so v galeriji naprodaj tudi estetske voščilnice, posterji z reprodukcijami svetovnih umetnin, poskrbijo pa tudi za okvirjanje.
Ta čas je v galeriji Avalon na ogled prodajna razstava grafik in drugih likovnih del Karla Zelenka in članov njegove družine. V načrtu pa so še druge občasne razstave, komorni literarni večeri in srečanja z ustvarjalci.
MiM
prireditev ne obveščajo redno.”
Informativna usmerjenost radia zahteva ustrezno kadrovsko zasedbo. V Studiu D je osem redno zaposlenih delavcev (trije novinarji, trije tržniki, tehnik, direktor, računovodja in odgovorni urednik), veliko pa je honorarnih sodelavcev, ki nosijo precejšen del bremena na svojih plečih. Ni odveč pripomniti, da se je v Studiu D prekalil prenekateri radijski napovedovalec, tehnik ali voditelj oddaj, ki zdaj dela pri drugih radijskih hišah.
“Upam, da bo Studio D še naprej verodostojen glas Dolenjske in Bele krajine. Več let že sodelujemo z radiom Slovenski poslovni kanal, ki prek oddajnika na Krvavcu prenaša del našega programa v širše območje Sloveniji, kar pomeni, da gre glas o Dolenjski in Beli krajini tudi v širši slovenski porstor,” pravi Rastko Božič.
MiM
Stihi in glasba ob svečah
NOVO MESTO - Ob kar precejšnjem številu stalnih in občasnih likovnih razstaviščih sta bili v Novem mestu kupcem umetniških izdelkov na voljo le dve prodajni galeriji: Gospodična v Blagovnem transportnem centru in galerija Kralj v starem mestnem jedru. Sredi lanskega decembra se jima je pridružila še ena: v stavbnem kompleksu na Novem trgu deluje prodajna galerija Avalon.
Irena Fridl in njena sestra Jadranka sta jo zasnovali kot dopolnilo zdajšnji tovrstni ponudbi v Novem mestu. V prijet-pem manjšem prostoru ob Corning centru si ljubitelji likovne umetnosti in izdelkov umetnostne obrti lahko izbirajo izvirne slike, grafike, keramične in druge unikatne izdelke z zago-
GALER1STKI - Irena Fridl (na sliki desno) s sestro Jadranko v novi galeriji Avalon.
Rastko Božič, v. d. odgovornega urednika Studia D.
Zaokroženih tisoč
Nova Doklova knjižica Pozdravljen, smeh
NOVO MESTO - Upokojeni novinar Slavko Dokl je izpolnil obljubo, ko je ob izdaji prvih knjižic z izborom anekdot in prigod dolenjskih ljudi napovedal, da bo število vseh natisnjenih anekdot doseglo tisoč. S šesto knjigo, ki nosi naslov POZDRAVLJEN, SMEH in je konec lanskega leta izšla pri založbi Erro iz Novega mesta, se je število humornih drobcev o znanih in manj znanih Dolenjcih preteklih in sedanjih časov zares zaokrožilo na cel tisoč. Pravzaprav bi morali zapisati, da je izšla sedma knjiga, saj med šesterico po svoji vsebini sodi tudi knjižica o dolenjskih posebnežih KORL, KOLIKO JE URA?, ki je prav tako izšla proti koncu lanskega leta.
Knjižica prinaša več kot 190 novih anekdot in humornih prigod, opremljenih s črno-belimi izvirnimi ilustracijami Bogdana Breznika. Njihovi akterji so že stari znanci iz prejšnjih knjižic, med njimi pa je tudi kakšno novo ime. Kot velja za druge Doklove knjižice, tudi v tej prigode niso razvrščene ne po osebah ne kronološko ali po krajih, ampak se vrste brez prepoznavnega reda ena za drugo, namenjene pač zgolj prijetnemu branju in razvedrilu. Osnovni namen je s tem dosežen. Dokl za opravljeno delo vsekakor zasluži pohvalo oziroma zasluži, kot piše v uvodni besedi humorist Evgen Jurič, “da bi mu ploskali. Kajti: DOKLer bo DOKL, se bomo smejali njegovim knjigam”. Vendar pa se ob izidu tudi te knjižice vseeno zastavlja vprašanje, zakaj ni vse anekdotsko gradivo, ki gaje Dokl doslej zbral in natisnil, bolje in pregledneje urejeno, zakaj ponovno niso navedeni informatorji, zakaj ni seznama omenjenih oseb ipd. Skratka, da ni vsega tistega, kar bi dalo piko na i zanimivemu in dragocenemu Doklovemu prispevku.
M. MARKELJ
MOGOČNOST ORKESTRA IN TOPLINA GLASU - Sopranistka Marjetka Podgoršek Horžen in mezzosopranistka Mojca Saje sta popestrili koncert Krkinih pihalcev s toplino in lepoto človeškega glasu. Znamenito Sveto noč sta zapeli v duetu.
Bogato glasbeno novoletno darilo
Tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča v športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu s pevkama in plesalci
NOVO MESTO - I)a imamu v Novem mestu oziroma Straži zares izvrsten pihalni orkester, so se številni ljubitelji glasbe lahko na svoja ušesa prepričali v torek, 28. decembra, zvečer v športni dvorani Leona Štuklja, Kjer je pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta pripravil tradicionalni in zelo dobro obiskan novoletni koncert.
Na sporedu je bilo več zahtevnih skladb, kot je denimo David Ste-phena Melilla, za katerega pravijo, daje za pihalni orkester enako zahtevna skladba, kot so Beethovnove simfonije za simfonični orkester. Ob sodobnih skladbah Jamesa Barnesa, Johna Williamsa in Anderssona Ulvaensa je orkester izvedel tudi za uho lahkotnejše skladbe Johanna Straussa, Giuseppeja Verdija, Counta Basiea in C. M. Schoenberga ter izbor južnoameriških tradicionalnih melodij. Kot solistki sta posamič in skupaj nastopili sopranistka Marjetka Podgoršek Horžen in Mojca Saje, južnoameriške in zaključni Straussovi skladbi pa so obogatili z nastopom plesalci Plesnega centra Dolenjske. Prireditev, ki je trajala dobro poltretjo uro, je povezovala Jerica Pezdič, v imenu gostitelja in pokrovitelja koncerta, Mestne občine Novo mesto, pa je številno občinstvo pozdravil in mu zaželel srečno novo leto podžupan Boris Dular.
Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže si je pod vodstvom Mira Sajeta, ko je ta pred šestimi leti prevzel Straško godbo, zadal ambiciozne cilje, med katerimi so na prvem mestu kakovostna rast, kadrovsko izpopolnjevanje in
mednarodno uveljavljanje. Vse zastavljeno več kot sedemdeset-članski orkester uspešno uresničuje, kakovostno raste, kadrovsko je vse močnejši z dobrimi glasbeniki, v mednarodnih tekmovalnih arenah pa iz leta v leto sega po najvišjih mestih. Lani je tako dosegel doslej največji uspeh v svojem več kot štiridesetletnem delovanju in sploh največji uspeh, kar jih beležijo dolenjski pihalni orkestri. Na 5. mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v ita-
VURBERK 2000
VURBERK - Turistično društvo Vurberk razpisuje natečaj za 9. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Vurberk 2000 vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko in petjem. Na festivalu, ki bo junija, lahko sodelujejo ansambli iz Slovenije in zamejstva s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. Poslati jih je treba z vsemi potrebnimi podatki o ansamblu in avtorjih na kaseti, lahko pa pošljete tudi notne zapise v treh izvodih na naslov: TD VurbtnJc, 2241 Spodnji Duplek, Vurberk 45, s pripisom ZA FESTIVAL. Rok za prijave je 25. februar.
lijanskem mestu Riva del Garda, kjer se vsako leto zbere cvet evropskih nepoklicnih pihalnih orkestrov, je osvojil tri nagrade zlati rog, in sicer za absolutno prvo mesto med 40 nastopajočimi orkestri, za prvo mesto v umetniški skupini in za najbolje izvedeno obvezno skladbo na tekmovanju, dirigent Miro Saje pa je bil ponovno izbran za najboljšega izmed vseh sodelujočih dirigentov.
MiM
JETNIK DRUGE AVENIJE
NOVO MESTO - V ponedeljek, 10. januarja, bo ob 19.30 v Domu kulture gledališka predstava Neila Simona Jetnik druge avenije v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice za abonma A in izven, v torek, 11. januarja, ob isti uri pa za abonma B in izven.
POTUJOČA KNJIŽNICA MIRUJE
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca obvešča vse uporabnike potujoče knjižnice, da v mesecu januarju bibliobus ne bo obiskoval izposojevališč. V tem času si lahko uporabniki z izkaznico potujoče knjižnice izposojajo in vračajo knjige na katerem koli oddelku Knjižnice Mirana Jarca.
UGLASBENA POEZIJA - Stanka Macur je s hčerko Sanjo zapela uglasbeno pesem Ptičja hišica Aste Malavašič. Na sliki ob njima je Janko Avsenak.
ALKOTEST JE POKAZAL PREVEČ
NOVO MESTO - Policisti so 3. januarja med kontrolo prometa na Ljubljanski cesti v Novem mestu ustavili 40-letnega voznika osebnega avta B. B., ki mu je alkotest v izdihanem zraku pokazal 2,19 promila alkohola. Naslednji dan pa so na Seidlovi cesti v Novem mestu z alkotestom preizkusili še 60-let-nega G. B. iz Novega mesta -pokazal je 1,32 promila alkohola. Obema so policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje in prepovcdalf nadaljnjo vožnjo, toda ker tega nista upoštevala, so ju ob ponovnem srečanju pridržali. Zagovarjati se bosta morala pred sodnikom za prekrške.
Ribniški policisti dobili nove prostore
Sodobno opremljeno novo policijsko postajo v Ribnici je odprl minister za notranje zadeve Borut Suklje - Pridobitev pomembna tudi za izvajanje šengenskega sporazuma
RIBNICA - Po 36 letih domovanja v utesnjenih prostorih policijske postaje na Škrabčevem trgu so se ribniški policisti v zadnjih dneh pred iztekom minulega leta preselili v nove prostore na Gorenjski cesti. Sodobno opremljeno stavbo, na kateri bodo ureditvena dela v celoti zaključili v letošnjem letu z namestitvijo zunanjega video nadzora, je ob navzočnosti generalnega direktorja policije Andreja Podvršiča, vodje policijske uprave Ljubljana Branka Slaka in drugih prejšnji torek svečano odprl minister za notranje zadeve Borut Suklje.
dežurni
poročajo
UDARJAL PO AVTU - 29. decembra jc 44-letni S. F. iz okolice bebnjega zvečer na Selih pri Šum-berku na parkirnem prostoru pred gostinskim lokalom z lesenim kolom večkrat udaril po pokrovu motorja in maski osebnega avta znamke BMW, last Š. O. Škoda znaša 200 tisoč tolarjev.
ZASEG PIŠTOLE - Policist je pri mejni kontroli na MMP Obrežje v avtu Ljubljančana A. K. 1. januarja našel pištolo kal. 9 mm in sedem pripadajočih nabojev. Sledi predlog pri sodniku za prekrške.
NI IMEL DELOVNEGA DOVOLJENJA - 40-letni bosanski državljan M. S. se je 2. januarja pri mejni kontroli na Obrežju izkazal s ponarejenim italijanskim delovnim dovoljenjem. Bil je zavrnjen v Hrvaško, zoper njega je podana kazenska ovadba.
VINO BO IMEL V CISTERNI - 35-letni M. S. iz okolice Podbočja pri Krškem je 1. januarja zvečer izpred vhoda Mini marketa v Bušeči vasi ukradel 35-litrsko cisterno za vino in s tem lastnico oškodoval za skoraj devet tisoč tolarjev. Sledi kazenska ovadba.
VLOMIL IN KRADEL - V nenaseljeno stanovanjsko hišo v Križah pri Brežicah je neznanec vlomil in odnesel kar nekaj predmetov v vrednosti okrog 60 tisoč tolarjev: lakscrico Stihi, orodje in drobno gospodinjsko opremo.
PUŠKA IN NABOJI - 2. januarja popoldne je Rom iz Kerinovega grma na krški policijski postaji izročil avtomatsko puško M70 in 21 nabojev kal. 762 mm, kar so Romi odvzeli 47-letnemu Romu D. B. iz okolice Novega mesta, ker jim je z orožjem grozil. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba.
Policijska postaja (PP) Ribnica pokriva področje občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok, in kot je povedal Podvršič, s tem zahtevno območje velikega dela naše južne
meje. Tudi zato je prenovljen objekt nekdanjega zdravstvenega doma, ki je sedaj v zasebnih rokah in zagotavlja policistom trajnejše domovanje, pomemben, saj bo,
i
NOVA POLICIJSKA POSTAJA - Prostore nove policijske postaje v Ribnici je odprl minister Borut Šuklje, poleg njega in komandirja PP Ribnica Mirka Ješelnika pa sta zbrane nagovorila tudi generalni direktor policije Andrej Podvršič in vodja PU Ljubljana Branko Slak (oba na posnetku levo od ministra). (Foto: M. L.-S.)
kot je dejal vodja ljubljanske policijske uprave, pod katero spada tudi ribniška PP, Branko Slak, 42 ribniških policistov in administrativnih delavcev končno razbremenil prostorske stiske in slabih pogojev za delo. Dodal je še, da ne gre le za prostoren in sodobno opremljen objekt, ki bo policistom omogočal normalne pogoje za delo, marveč da je 750 kv. metrov velika stavba pomembna tudi zato, ker se nahaja v središču mesta, in zaradi velikega parkirnega prostora, kar bo omogočilo, da bo PP poslej dostopnejša občanom in vsem drugim.
Minister Šuklje je povedal, da so si lani zadali nekaj pomembnih ciljev, med katerimi je bila tudi zagotovitev večjih sredstev za tehnično in materialno posodobitev policije. “Nova PP Ribnica je le ena v nizu pridobitev, vendar je izredno pomembna za varovanje južne državne meje,” je dejal. Dodal je, da bodo normalni pogoji za delo ribniškim policistom omogočili tudi izvajanje dodatnih nalog, ki jih bo v prihodnjih letih zahteval šengenski sporazum, saj bo Slovenija prevzela varovanje južne meje Evrope.
M. LESKOVŠEK-SVETE
IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM
SEVNICA - 18-letni voznik motornega kolesa je 28. decembra vozil iz smeri Glavnega trga proti Trgu svobode. Zaradi prevelike hitrosti je v bližini gasilskega doma izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprotno stran, ko je po pravi strani pravilno pripeljal 19-letni voznik osebnega avta M. G. Prišlo je do hudega bočnega trčenja. Motorist je dobil hude telesne poškodbe in se zdravi v celjski bolnišnici.
DESETKRAT NAD KRŠITELJE
KRŠKO - V času praznikov so policisti na območju PU Krško zaradi kršitev javnega reda in miru posredovali desetkrat. V štirih primerih je šlo za posredovanje v zasebnih prostorih (prepiri med zakonci), sicer pa na javnih mestih.
ZAGORELA VIKEND HIŠICA
VRHJE - 1. januarja je prišlo do požara v vikend hišici v naselju Vrhje v okolici Brežic, in sicer zaradi samovžiga v dimniku. Vžgali so se leseni deli ob kaminu. Požarje zajel celotno leseno konstrukcijo strehe in podstrešno sobo, lokalizirali pa so ga gasilei iz PGD Kapele in Župelevec. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša milijon tolarjev.
ZAGORELA VIKEND HIŠICA
VRHJE - 1. januarja je prišlo do požara v vikend hišici v naselju Vrhje v okolici Brežic, in sicer zaradi samovžiga v dimniku. Vžgali so se leseni deli ob kaminu. Požarje zajel celotno leseno konstrukcijo strehe in podstrešno sobo, lokalizirali pa so ga gasilci iz PGD Kapele in Župelevec. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša milijon tolarjev.
Po rojstvu otroka v smrt
V novomeški porodnišnici si je v ponedeljek vzela življenje 26-letna mamica - Pred dnevi rodila zdravo hčerko
NOVO MESTO - V Splošni bolnišnici Novo mesto se jc v ponedeljek, 3. januarja, zgodil tragičen dogodek. 26-letna mamica iz okolice Novega mesta sije ponoči med 1. in 5. uro v bolniški sobi vzela življenje. Obesila seje na aparature nad posteljo.
Mlada mamica, ki je nekaj dni pred iztekom starega leta v novomeški porodnišnici rodila zdravo deklico - gre za njenega prvega otroka - je usodne noči ob I. uri še zadnjič podojila hčerko, nato pa poklicala sestro, naj otroka za nekaj časa odnese, saj bi se rada v miru naspala. Ob 5. uri jo je sestra našla mrtvo. O dogodku je bila obveščena novomeška policija
in kriminalisti so povedali, da je tuja krivda izključena.
Po besedah direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto Mire Retelj, univ. dipl. org., in v.d. strokovnega vodje Jožeta Smodeja, dr. med., je bil porod 28. decembra lani dokončan s carskim rezom, med posegom in po pjem pa ni bilo nobenih zapletov. Mati in otrok sta se dobro počutila, matije otroka ves čas dojila. Dejanju matere ni botrovala poporodna depresija. Zdravstveno osebje pri pjej ni zaznalo posebnosti v obnašanju, ki bi kazala na samomorilska nagpjenja. Menda naj bi se mlada mamica že prej zdravila pri psihiatru.
L. M.
Prazniki - zlati čas tatov
Letos so novo leto mnogi praznovali na javnih prireditvah, kjer so se “poskrili” tudi dolgoprstneži - Previdnost!
Čeprav so predpraznični dnevi vedno dobrodošli, še posebej, če so dela prosti, pa prinašajo tudi nevarnosti. Ne nujno, toda vse prerado se zgodi, da po krasni zabavi s kolegi na javni prireditvi ugotoviš, da ne najdeš več svoje denarnice, ki si jo kot vedno imel v žepu suknjiča. Kje je denar, ali še huje, vsi dokumenti? Ali pa prideš na parkirišče, kjer si pustil svoj avto: z zadnjega sedeža je izginila torba, v avtu pa ne moreš več poslušati radia, ker ga je nekdo ukradel. Prazniki in predvsem množične prireditve, na primer letošnja praznovanja novega leta na prostem, so prava priložnost za dolgoprstneže. Tega seje treba zavedati pravočasno. Pa se?
VINKO REPŠE, upokojenec iz Novega mesta: “Sam sem vedno pripravljen na vse, tudi na to, da me kdo okrade, kar se sicer še ni zgodilo, čeprav sem bil zelo veliko tudi po svetu. Na tatove pa sem pripravljen tako, da pri sebi nikoli ne nosim prav veliko gotovine, ker je tudi nimam. Kdor bi se me že “lotil”, bi bil razočaran, saj zaradi mene ne bo obogatel. Se mi pa zdi opozorilo notranjega ministra, naj bodo ljudje v teh dneh še posebej previdni, umestna.”
VIDA PROGAR, zaposlena na Inšpektoratu za delo Novo mesto, s Postaje pri Mirni Peči: “Tatov se bojim, saj imam za sabo že slabo izkušnjo. Pred dvema letoma so me v službi okradli, in to celo v pisarni. Nekdo mi je odnesel denarnico s čekovno kartico in drugimi dokumenti, bila sem ob okrog 35 tisoč tolarjev. Od takrat sem veliko bolj pazljiva in to priporočam tudi drugim, še posebej na javnih mestih med prazniki.” m JOŽE GAZVODA, upokojenec iz Novega mesta: “Dolgo časa, kar 36 let, sem živel v Kanadi in tam je res veliko kraj in sploh kaznivih dejanj. Seveda je Slovenija nekaj drugega, toda vseeno se kriminal hitro širi. V Kanadi so me okradli v hiši, tu še ne, toda zelo pazim. Denarnico in sploh vse vredne stvari imam vedno pri sebi pod jakno, da ne gledajo ven in ne morejo nikogar zamikati. Tudi zdajle, ko sem prišel pogledat, kaj se dogaja v tem šotoru na Glavnem trgu.”	L.	M.
it
METALCI PETARD SO GA PRETEPLI
ČATEŠKE TOPLICE - 25-letni G. G. z Jesenic je silvestroval v kampu. 1. januarja okrog 3. ure se je odpravil k nočnemu počitku, motili pa so ga trije mladeniči iz okolice Kranja s pokanjem petard. Niso ga upoštevali, in ko je stopil k njim, so ga pretepli, zbili na tla in ga obrcali. Dobil je lahke telesne poškodbe in je iskal pomoč v brežiški bolnišnici. Zoper osumljence dba,
per
sledi kazenska ovadba, podan je predlog sodniku za prekrške
SAMOMORI MED PRAZNIKI ŠE POGOSTEJŠI
Pozabljamo, da je največja vrednota življenje
Za nami so prazniki, ki pa jih mnogi niso preživeli v veselem in radostnem vzdušju v krogu svojih najbližjih, pač pa osamljeni in žalostni. Žal si mnogi prav v stiskah in pod težo raznih bremen, ko ne vid(jo izhoda iz težav, vzamejo življenje. Za Slovence je znano, da smo po samomorilnosti žal v samem svetovnem vrhu. Razmišljanja ob tem so spodbudila k pogovoru z Milanko Ždrale, dr. med., psihiatrinjo v Zdravstvenem domu Novo mesto.
PRAZNOVANJE S SMETMI? - Medtem ko so bila skorajda vsa večja me/ita te dni praznično okrašena, pa so nekatera poskrbela za prav posebno "okrasje”. Tako se je na novomeškem Glavnem trgu v četrtkovem dopoldnevu 30. decembra, še v letu 1999, ob šotoru, v katerem so tudi takrat potekale prireditve, bohotil kup najrazličnejših smeti in odpadkov, v glavnem ostankov zabave pretekle noči. Najbolj nerazumljivo je, da se je zraven nahajal prazen kontejner (na levi), toda očitno marsikdo ne ve, čemu je namenjen. Mimoidoči so se začudeno ozirali, kako je kaj takega mogoče doživeti sredi belega dne sredi dolenjske prestolnice. Res pa so smeti potem kmalu pospravili. Menda ni šlo za svojevrstno napoved, da bo drugo tisočletje bogato prav s tako navlako?! (Foto: L. Murn)
V razvojni ambulanti dela sedem let in glede na izkušnje meni, daje samomorilnost v naši družbi še vedno tabu tema. “Ljudje z lahkoto sprejmejo, daje z nekom nekaj telesno narobe, če pa ima drugačne težave, na primer psihične, se s tem težko soočijo. Prav na področju samomorilnosti žal še vedno vlada veliko predsodkov,” pravi Ždraletova. Razmišljanja o vzrokih za tako odločitev seje treba lotiti celostno: gledati na osebnostne lastnosti človeka, njegove življenjske okoliščine, širše okolje itd. “Pri samomorilcu je osnovna miselnost in pristop do življenja obarvan črno-belo. Neka drastična težava pa v določenem trenutku pripelje do takšnega konca. Samomor je vedno splet notranjih in zunanjih okoliščin.” Kot je povedala Ždraletova, pa vsi samomori še zdaleč niso neka kombinacija osebnostnih lastnosti in življenjskih okoliščin, ampak so lahko povezani tudi z duševno boleznijo.
Vsak poskus jemljimo resno
Še več kot samomorov pa je poskusov samomora. Kako prepoznati človeka s takimi mislimi in mu pravočasno pomagati? To vprašanje si ponavadi zastavimo, ko takšen način smrti izbere kdo od naših bližnjih. “Resno je treba jemati vsakega, ki grozi s samo-
morom, čeprav gre včasih za manipulacijo. To je izraz njegove stiske, drugače se pač ne zna izražati. Seveda lahko kdo s tem drugega izsiljuje, toda lahko mu uspe,” pravi Ždraletova.
Najpogostejši način tovrstnega samouničenja je pri nas obešanje. Pri starejših je pogost skok z višine, pri mladih razne zastrupitve. Glede izbire po spolu ni pravila, čeprav pri moških prevladuje obešanje, pri ženskah pa zastrupljanje.
“Težko je razumeti, kaj si človek predstavlja, ko si vzame življenje. Vse so samo ugibanja. Verjetno ima predstavo, da bo s tem kora-icom stopil iz življenja, polnega težav, v neko boljše življenje. Samomor doživi kot rešitev, zato ga ne smemo ne odobravati ne obsojati,” pravi psihiatrinja Ždraletova, ki sicer pravi, da je samomor gotovo nekaj nenaravnega, saj jc v naravi človeka, da teži k življenju, se zanj bori. “Življenje in smrt se prepletata, toda smrt naj bi prišla po naravni poti in človek naj bi jo sprejel. Ob samomoru sem vedno znova brez besed. Vedeti je treba, da ko si vzameš življenje, si vzameš čisto vse možnosti. Za tistega, ki je to storil, se ne da nič več popraviti. Lahko pa ponudimo pomoč bližnjim umrlega, ki ob izgubi “svojega” človeka zagotovo doživljajo težke trenutke.”
Biti in ne le imeti
Kako si razložiti, da se ta pojav v Sloveniji veča? Zakaj ljudje izgubljajo smisel življenja? “Če je človek navajen, da je obrnjen navzven - v materialnost, dobrine, status, zase pa si ne vzame časa in se sam sebi ne posvetj, potem pogosto ne zna biti sam. S problemom samote pa se pogosto sreča prav ob praznikih oz. ob koncu tedna, ko je vsakodnevnih obveznosti manj, in takrat je tudi največ samomorov,” je povedala Ždraletova. Prav gotovo pa se problem skriva v vrednotah, oz. v sistemu vrednot.
“Napačno je mnenje, da je kriva družba. To so izgovori. Primarno je tisto znotraj človeka, kar je v njegovem srcu. Ali je pomemb-
Milanka Ždrale, dr. med., psihiatrinja
neje imeti ali biti? Ljudje pozabljamo, da je golo življenje največja vrednota. S sabo nosi upanje. Brez življenja ni ničesar. Je še več kot ljubezen. In če človek nima tega osnovnega občutka, potem se zatika.”
Ljubiti življenje
Mnogi menijo, da smo Slovenci, ker smo majhen in od nekdaj ogrožen narod, zato bolj nagnjeni k samomorilnosti. Nekateri narodi bodo usodno roko prej položili na koga drugega kakor nase, so bolj napadalni navzven. Toda, Ždraletova ne razmišlja tako. “Kako pa potem razložiti, zakaj imajo Japonci, ki še zdaleč niso majhen narod, zelo veliko samomorov? Majhen narod je že ogrožen od zunaj, toda sariiomor je navznoter obrnjen gon napadalnosti.” Velik problem naše družbe je tudi alkoholizem, ki je nekakšen kroničen samomor. V novomeškem zdravstvenem domu delajo tudi na tem področju, obstajajo klubi in združenja anonimnih alkoholikov.
Vse izhaja iz ljubezni do življenja, pa tudi do sebe. “Zavedati se moramo, da živimo le enkrat, ne glede na versko prepričanje. V življenju moramo narediti nekaj dobrega sebi in drugim, biti moramo prijazni. Človek naj bo vedno v središču pozornosti!”
Naj nas torej velika stopnja samomorilnosti pri nas strezni in pripomore do tega, da bomo več pozornosti posvečali sočloveku, dokler je živ.
LIDIJA MURN
SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, šmartinska 152G
TRAJNO UGODNA PONUDBA PREKO 200 IZDELKOV!
Sledite oznakam “NAŠA NAJNIŽJA CENA” in v trenutku vam bo uspelo prihraniti čas in denar!
NASA
NAJNIŽJA
CENAl
ir
v blagovni skupini
NIŽJA
Rjavi fižol
La Palma, 400 g
I®
Pomarančni
nektar
11
V' ipspa®
ALP ŠPORT, d.o.o.	TRGOVINA ALP ŠPORT
V Brezov log 3	BTC - Ljubljanska c. 27
8000 Novo mesto	Novo mesto
POSEZONSKO ZNIZANJE
zimske konfekcije od 10. do 22. januarja 2000
bunde in smučarske hlače znamk: GIERRE in RAI-SKI in puhovke DOLOMITE
bunde znamk: THINK PINK,
M&M, TRESPASS, BAILO in ANZI BESSON
4 ■ U M ■ J *• VVV
35%
25%
5
POPUSTA ZA GOTOVINSKA PLAČILA NAD 15.000 SIT %	ALI	DVA	OBROKA	BREZ OBRESTI.
pROTEKr
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto
razpisuje delovno mesto
1. računovodja, ekonomist nedoločen čas
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. februarja 2000 dalje. Od kandidata pričakujemo vsaj pet let delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo.
to pomeni,
da zaslužiš, kolikor hočeš.
In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo?
• zanimivo delo - svetovanje in trženje zavarovanj;
• redno zaposlitev;
• strokovno usposabljanje;
• možnost dobrega zaslužka;
• ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
• vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
• delovne izkušnje v prodaji;
• vozniški izpit B-kategorije;
• sposobnost dobrega komuniciranja.
Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih:
Trebnjega\, Novega mesta, Krškega, Sevnice, Brežic in Črnomlja.
življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.
PE Novo mesto Novi trg 1 8000 Novo mesto
Delovno razmerje bomo sklenili zc določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
£e najboljše je dovolj <*°	dobro za zdravjel
• ROČNE MASAŽE
• BISERNE IN ZELIŠČNE KOPELI
• SAVNA
• NOTRANJI TERMALNI BAZENI
• FITNES
Vsadi dan, tudi ob nedeljafil
Informacije in rezervacije 068/65-230, 66-012
I KRKkZDRAVI LIŠČf\
Ob nakupu petih celih ročnih masaž vam podarimo vstopnico za bazen!
Ob pomoči Volkswagna je toledo stopil stopnico višje.
Seat toledo 1.9 Tdi
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Novi toledo je po mehaniki čistokrven NemeCj po obliki Italijan, po pedigreju pa Spanec, da pa bo zadeva še bolj komplicirana, potrjuje dejstvo, da se ta simpatični mešanček izdeluje v Belgiji.
Po osmih letih so se v španski podružnici koncerna V.A.G. odločili, da popolnoma obnovijo svoj največji model. Za razliko od predhodnika iz leta 1991 se novi model lahko pohvali predvsem z izzivalnimi linijami in limuzinskim karakterjem. Zaradi močnega nemškega vpliva seje sedaj toledo pridružil moštvu, ki je nastalo na enaki platformi: audi A3, golf in bora, škoda octavia, audiTT in VW beetlc. Kljub enaki osnovi pa je toledo povsem samosvoj, saj je kar za 30 cm daljši od golfa in audija A3 in za 7 cm krajši od škode, tako da meri v dolžino 4.439 mm, v širino 1.742 in v višino 1.436. Že po pravilu so ga narisali v italijanski dizajnerski hiši Ital-design.
Spretno izdelani sprednji del je postal osnova za obnovitev cordobe in ibize, s čimer žele doseči družinsko prepoznavnost. Ozka in raztegnjena sprednja žarometa in reže za dovod zraka delujejo sveže in dajejo vozilu nekoliko agresivnosti. Tudi zadek zaokrožujeta vzdolžni luči, ki sta nad tablico povezani z mačjim očesom, v katero je tretja zavorna luč.
Če je zunanjost samosvoja, je notranjost prevzeta iz družinskih modelov. Rdeče osvetljena armaturna plošča je pripotovala iz audija, prav tako tudi stikala za električni pomik stekel in nastavitev vzvratnih ogledal. Trikraki volanski obroč je odet v us-
nje, v sredino pa je postavljen veliki S kot simbol porekla. Na sredinski konzoli kraljuje soliden hi-fi in klimatska naprava, ki je v toplih jesenskih dnevih odlično opravljala svoje delo. Sprednja sedeža sta udobna, na zadnjih pa naj bi, kljub temu da je vozilo registrirano za pet oseb, sedela samo dva. Limuzinski karakter tole-da je razviden tudi iz prtljažnika, katerega prostornina meri kar 500 litrov, ko pa poderetc tretjinsko deljivo zadnjo klop, se ta poveča na 830 litrov.
Motor v našem testirancu je še en element, ki je prevzet iz koncerna VAG. Odličen in zmogljiv 1,9-litrski turbo dizelaš s hladilnikom stisnjenega zraka razvija 110 konjskih sil pri 4.100 vrt. in 235 Nm navora, ki je na voljo že pri 1.900 vrt. To zadostuje za skoraj 200 km najvišje hitrosti in pospešek od 0 do 100 km/h 11 s, ob tem pa vozilo v povprečju ne porabi več kot 6,5 (šest!) litrov goriva.
Tudi podvozje je nemškega porekla; vendar je za službovanje v toledu nastavljeno nekoliko mehkeje, a zaradi tega ni vozilo nič manj stabilno na cesti.
Toledo je odlična zamenjava za vse, ki so leta vozili volksvvagne, sedaj pa bi želeli podobno, vendar malo drugačno vozilo. Razlogov za skeptičnost ni. Toledo ima 12-letno jamstvo na prerjavenje, saj je pločevina pocinkana, tehnika in motorizacija pa je ponovno enaka kot v VW-jih. Izdelujejo ga v isti tovarni kot boro (golf z ritko) a je vseeno cenejši. Razlike so le v izgledu, ugledu in seveda simbolu na nosu.
Potniški avto, na katerega lahko naložite I tono tovora.
Mazda B-2500
AVTO TIMES PREDSTAVLJA
Ureja Borut Štajnaher
Približevanje evropskemu okusu
Very British
Roverjeva sedanjost ni najbolj rožnata, saj seje podjetje znašlo v nepričakovanih finančnih težavah. Ravno zaradi tega je novi rover dobil ime 75 (seventy-five, kot ga kličejo Angleži) po predhodniku iz uspešnejšega obdobja, ker upajo, da jih bo prav ta avto potegnil iz krize.
Uspehu petinsedemdesetkeje v veliki meri zaznamovala nemška pomoč. Lastnik Roverja, nemški BMW, je v novi model vložil denar, tehnološke rešitve in lastno znanje. To je prvi angleški avto z dizelskim motorjem, katerega polni common rail, in prvi Anglež s petstopenjsko avtomatiko... Tako so Nemci vsaj malo poplačali svoj dolg, saj so prvi BMW-ji, ki so se imenovali dixi, bili popolna kopija Austina, Rover pa je pravni naslednik Austina.
Po končanem Hondinem obdobju je Rover končno izdelal povsem domač angleški avto, saj bi se z njegovega boka dalo opaziti tudi nekaj potez znanih iz rollsroycea. Kakor koli že, limuzina je zelo britanska, skladna, markantna in elegantna. Skladne linije in veliko kromiranih okraskov nas nehote spominjajo na limuzine z otoka.
Prvo presenečenje nas čaka v notranjosti. Če so Italijani v alfi 156 posodobljeni retro dizajn, so jih Angleži v roverju 75 še prekosili. Ovalni merilniki z belo podlago, v okviru iz usnja in lesa, delujejo elegantno, starodobno, pa vendar moderno in razkošno.
Vozniški sedež je električno nastavljiv po višini, globini in nagibu, ravno tako volan. V 4750 mm dolgi limuzini je dovolj prostora, tako da se tudi potniki na zadnji klopi ne bodo pritoževali. Podvozje je zelo sorodno BMW-jevi seriji pet. Predvsem je podrejeno udobju, kar pa ne pomeni, da ima težave pri hitrem vijuganju. Celoten avtomobil tako daje sliko odličnega izdelka, narejenega po strogih nemških standardih. V prihodnjem letu pa bo osamljeni lastovki v vzletu pripomogel še novi mini.
Maksi V10 dizelaš
Volkswagnov petlitrski desetvaljni dizelaš je svojevrsten odgovor na osemvaljnike, ki sta jih predstavila Mercedes in BMW Meje zmožnosti so tokrat postavljene tako visoko da konkurenca še nekaj časa ne bo našla odgovora. VW-jevi konstruktorji so iz razmeroma kompaktnega motorja izvlekli 315 konjskih moči pri 4000 vrtljajih na minuto, še bolj neverjeten pa je navor, katerega je pri 2000 vrtljajih kar 750 Nm. Ti parametri bolj ustrezajo kakšnemu težkemu vlačilcu kot osebnemu avtomobilu, zato bo Dl (konceptni naziv za Volkswagnovo vozilo v višjem razredu), katerega bodo opremljali s tem motorjem, prava dizelska raketa. Za vbrizg goriva skrbi sistem “pumpe-diise”, ki omogoča pritiske vbrizgavanja tudi preko 2000 barov. Za pred-pritisk pa skrbita dva turbo polnilnika in hladilnik stisnjenega zraka z elektronsko kontrolo pritiska.
Nova škoda se imenuje fabia
Čeprav je fabija deset centimetrov krajša od golfa (3,96 m), je v notranjosti skoraj enako prostorna. Glede na zunanji izgled so Čehi ostali verni tradiciji. Fabia je že na prvi pogled škoda, vendar moderno zaobljena in atrak-tivnejša. Notranjost je enostavna in praktična. Večina elementov je prevzetih iz VW modelov, Zato pa fabia, ki bo počasi zamenjala fe-lieijo, najbolj navdušuje z bogato opremo. Na voljo so trije osnovni paketi opreme, med katerimi si lahko zaželite tudi vse elektronske dodatke (ABS, ESP ASR, BAS...), tem-pomat, potovalni računalnik, park distance, navigacijski sistem, usnje...
Za pogon skrbijo že znani motorji iz VW. Bencinci razvijajo 68 do 120 konjev, medtem ko 1,9-litrski SDI razvije 64 konjev, močnejši TDI pa 90. Servisni intervali za vse motorje so dvignjeni na 15.000 kilometrov, kupci pa bodo veseli tudi 10 letne garancije na prerjavenje.
Keramične zavore
Porche in Mercedes sta v sodelovanju predstavila keramične zavore ojačane z ogljikovimi vlakni. Prednosti keramičnih zavor pred železnimi je veliko, predvsem pa prenesejo veliko večje temperature (do 1600° C), zato se ne pregrevajo. Njihova obraba je enakomernejša kot pri železnih. Zaradi nepravilne obrabe prihaja pri vozilih do podrhtevanja zavorne stopalke in tudi do daljše zavorne poti.
BMW-jev terenec X5
Po letošnji premieri v Detroitu in predstavitvah na drugih svetovnih salonih je BMW X5 pripravljen za prihod na tržišče. Najprej se bodo lahko z novim BMW-jem zapeljali Američani še pred iztekom tisočletja. Prvi modeli bodo pod motornim pokrovom skrivali visoko zmogljiv 4,4 litrski osemvaljnik z največjo močjo 285 KM in povprečno porabo okoli 14 litrov. Najvišja hitrost bo 230 km/h, od 0 km do 100 km/h pa bo X5 pospešil v manj kot osmih sekundah.
Časi, ko so pick up vozila veljala za slabša tovorna vozila z odprtim kesonom in omejeno prostornostjo potniške kabine, so mimo. Pick upi, ki so nekakšni mešanci med avtomobili in manjšimi tovornjački, so tudi pri nas osvojili srca kupcev, predvsem s svojo uporabnostjo.
Ob močni konkurenci je mazdin model B 2500 med najbolj prodajanimi v Sloveniji. Oblika karoserije je povsem podrejena namembnosti: spredaj kabina, zadaj tovorni prostor. Kljub velikem tovornemu prostoru so novi mazdi namenili prostornejšo kabino s četvero vrati, kar močno olajša vstop potnikom, ki sc bodo vozili zadaj. Notranjost ne nudi razkošja, ponuja pa vse, kar voznik potrebuje: servo volan, merilnike goriva, hitrosti, obratov, temperature motorja, klima napravo, dve zračni vreči, električen dvig bočnih stekel, centralno zaklepanje... Potniki na sedežih sedijo dokaj udobno, čeprav je vožnja z vozilom manj udobna. Podvozje je trdo, prirejeno obremenitvam in tudi vožnji po terenu, kjer sta v pomoč pogon na vsa štiri kolesa ip elektronska blokada diferenciala. Zaradi velikega medosnega razmika (3 m) se vožnja po brezpotjih izkaže za pravi užitek, česar včasih ne moremo trditi za vse terence, ki se pojavljajo pri nas.
Za pogon je v našem primeru skrbel močan turbo dizelaš prostornine 2.500 ccm, ki ob pomoči hladilnika polnilne-
ga zraka in triventilske tehnike zmore 109 KM. Najbolj navdušujoč je navor, ki z 266 Nm pri 2.000 vrt. zagotavlja odlične zmogljivosti tudi pri polni obremenitvi. Ker vozilo ni namenjeno dirkanju, je končna hitrost 165 km/h povsem zadovoljiva, le poraba vam bo takrat presegla 15 1, ob zmerni vožnji pa boste v povprečju porabili 11 litrov na 100 km, kar za 1.700 kg težko vozilo ni pretirano.
Težaškemu delu je prirejen tudi menjalnik, ki tudi v najbolj ekstremnih razmerah ob pomoči reduciranega prenosa naredi vozilo neustavljivo.
Mazda ima nosilnost točno 1 tone, 2,5 kv. metra nakladalne površine in 1,07 kubičnega metra prtljažnega prostora. V kabini se lahko pelje do pet oseb, vse skupaj pa je na voljo od
2,850.000	tolarjev naprej (odvisno od opremljenosti in motorja).
Mazda B-2500 je na voljo s tremi paketi opreme: 'športni paket vsebuje zaščitni lok in okvir, stopnice, razširjene blatnike, 16-palčne široke pnevmatike; lovski paket vsebuje korito za keson, zaščitni okvir, vitel in posebno ploščo za lažje natovarjanje divjadi; obrtniška različica pa vsebuje korito za keson, trdo streho za keson in zaščito za žaromete.
Model B-2500 je zanimiv in pristopen pick up. Dovolj uglajen in uporaben, a hkrati robusten, kar mu zagotavlja dolgotrajnost.
Na prvi pogled le povišana astra karavan.
Peugeot 406 3.0 V6 in 2.0 HDi
Opel zafira 1.6 16V
Umetnost preobrazbe
Največji Peugeot
Če odmislimo model 806 (607 pride letos) je model 406 trenutno največji peugeot, katerega lahko kupite. In čeprav so jih v zadnjih štirih letih prodali 745.000, so tudi peugeotovci morali slediti logiki modernih trendov. Danes je povsem normalno, da po petih letih morajo vozila na pomlajevanje, in temu se ni mogel izogniti niti 406.
Za novi 406 bi lahko rekli, daje bila le na krajšanju las in ne na klasični frizuri, saj ima malo vidnih sprememb. Najbolj padeta v oko večji in bolj pravokotni lučki. Linije na njiju so sedaj ostrejše in clegantnejše. Luč tvori celoto, kjer se poa ravnim steklom skrivajo vse potrebne žarnice za označevanje smeri in osvetljevanje cestišča. Zadnji lučki sta po sredini presekani z dolgo linijo v barvi karoserije, tisti z ostrejšim čutom za opazovanje pa bodo opazili tudi nekoliko povečana odbijača.
Notranjost je razen novih tkanin na sedežih, novih oblog stranic, mehkejših sedežev in različnih odlagalnih površin dobila predvsem veliko več standardne opreme, saj se že v najslabšc opremljenem modelu SR znajdeta dve zračni blazini, električni pomik sprednjih stekel, daljinsko centralno zaklepanje, multi funkcionalni displej, ABS, 15-palčne pnevmatike, model 3,0 pa vsebuje tudi usnje na sedežih, potovalni računalnik, stranski zračni vreči...
Modela 406 3,0 V6 in 2,0 HDi se predvsem razlikujeta po pogonskih agregatih. V prvem je zmogljiv trilitraš s šestimi valji postavljenimi pod kotom 60°. Motor ob pomoči 24 ventilov razvija 194 KM. Vžig motorja opazite predvsem zato ker so se ugasnile vse lučke na armaturni plošči, drugače pa ga skorajda ne čujete. Ko se obrati dvignejo nad 3.500, se pojavi rezek zvok, specifičen za šestvaljnike, ki ti na usta vabi nasmeh, saj veš, da imaš pod sabo nekaj res močnega. Vozilo pospeši do 100 km/h v 7,5 sekunde, kazalec hitrosti pa sc ustavi pri 238 km/h, če vas prej ne ustavi kakšen radar! Motor ima sesalne kanale z izmenjujočo geometrijo, zato se krivulja moči visoko dviga že pri nizkih obratih. To v praksi pomeni, da vozilo izredno pospešuje že iz nizkih vrtljajev, v peti prestavi pa lahko vozite od 50 do 230 km/h. Za še
Borba v razredu “midi vanov “je vse večja. Tam, kjer je dve leti sam kraljeval scenic, je sedaj nova pravila postavila oplova zafira.
Z razporeditvijo notranjosti sorodnik astre rine nasprotnike v obup. Inovativna zafira je pravi umetnik v preobrazbi: pod zadnjimi sedeži, kjer imajo konkurenti različne odlagalne predalčke, zafira skriva še dva praktično in enostavno zložljiva sedeža. S tem se 4,32 m dolga zafira spremeni v minibus s sedmimi sedeži. Zahvaljujoč sistemu flex 7, se preobraža izvede hitro in brez težav, celo mati z otrokom v naročju lahko z eno roko izvleče ali pospravi sedeže. V tretji vrsti se sicer ne sedi tako razkošno kot spredaj, ni pa neudobno. V tem primeru imate na voljo še 140 litrov prtljažnega prostora. S postavljenimi petimi sedeži se prtljažnik poveča na 600 litrov, s preklopljeno srednjo vrsto in sovozniškim sedežem pa dobite neverjetnih 1.700 litrov uporabnega prostora, kjer lahko prevažate predmete, dolge tudi do 3,2 metra.
Zaradi povečanja prostora v notranjosti je voznikov položaj nekoliko bolj pokončen, predvsem pa višji, kar ob velikih steklenih površinah povečuje pregled-
nost. Armaturna plošča je prilagojena arhitekturi zafire, vendar se takoj vidi, da je oplova. Klasične linije, enostavnost in uporabnost so njene največje odlike. Za udobnejšo in varnejšo vožnjo pa v paketu elegance skrbijo še: solidna klima naprava, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik prednjih stekel, radijski sprejemnik z displejem v armaturni plošči, dve zračni blazini in zmogljiv zavorni sistem, podkrepljen s sistemom ABS, ki v normalnih pogojih ustavi vozilo pri hitrosti 100 km/h v 40,5 metra.
1,6-litrski šestnajstventilec s 101 konjem je star znanec iz drugih oplovih modelov in odlično streže ne obremenjenemu vozilu. Od 0-100 km/h pospeši v 13 sekundah, vozilo pa doseže 170 km/h končne hitrosti. Pri tem pa v povprečju porabi 8,5 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov.
Zafira je znotraj dovolj velika, da ponudi največ prostora v razredu, in odzu-naj dovolj majhna, da je lahko izrednq okretna med mestno vožnjo, velik adut je tudi njena udobnost, funkcionalnost in dinamičnost. Preverjena mehanizacija in solidna izdelava pa le zaokrožujeta popis pozitivnih občutkov.
večje zadovoljstvo med vožnjo, motornim zmogljivostim odlično sledijo tudi podvozje in zavore, podvozje je nekoliko trše in dovoljuje hitrejšo vožnjo skozi zavoje, zavore pa so tako učinkovite, da ob ostrejšem zaviranju hitro občutite na varnostnem pasu vso težo telesa. Pri takšnem načinu vožnje vas bo mogoče streznil potovalni računalnik, ki vam bo izračunal povprečno porabo tudi čez 16 litrov, če pa vaša noga ni pretežka, bo poraba padla pod 10 litrov.
Povsem druga zgodba je dvolitrski dizelaš s sistemom direktnega vbrizga goriva pod visokim pritiskom. Motor iztiska 109 konjev pri 4.000 vrt./min. Največji navor 250 Nm pa je na voljo že pri 1.750 vrtljajih. Peugeot s tem motorjem je sposoben poskočiti tudi preko 190 km/n in pospešiti do 100 km/h v 12 sekundah, ob tem pa ne porabi več kot 6,5 litra goriva. Vozilo lahko v drugi prestavi vozite tudi z obrati, nižjimi od številke 1.000, a že pri 1.500 vrtljajih se pojavijo prvi znaki poletnega karakterja motorja. Pri 1.750 vrtljajih pa moč motorja že doseže vrhunec, kar pomeni, da je HDI v vsakdanjem prometu zelo enostavno voziti. Ravno zaradi tega lahko prehitevanja, ki ne gredo ravno v “škarje”, opravite tudi v četrti prestavi in si pri tem ne belite glave, ali bo dizel poskočil ali ne.
O udobnosti, katero vam ta avto nudi, je bilo izrečenih že veliko hesed, med tem ko je novi HDi motor trenutno največjemu peugeotu ob podaljšanem servisnem intervalu (20.000 km) podaril smešno nizko porabo, veliko okretnost in nizko emisijo izpušnih plinov. Vse to lahko v bližnji prihodnosti pričakujete tudi v manjših modelih iz Peugeotove hiše.
Model 406 je znan že iz leta 1995, sedaj pa so ga z redizajnorn pripravili na vstop v novo tisočletje.
Črnomelj drugi in Leskovec šesti v državi
V malem nogometu na specialni olimpiadi
ČRNOMELJ, LESKOVEC - Na državnem prvenstvu v malem nogometu specialne olimpiadc Slovenije, kjer nastopajo osebe z motnjami v duševnem razvoju, sta se dolenjsko in belokranjsko moštvo spet izkazali. V predtekmovanju je v zahodni skupini Črnomelj osvojil prvo mesto, Leskovec pri Krškem pa je bil v isti skupini tretji, tako da sta se obe ekipi uvrstili na finalni turnir v Zagorju.
Črnomaljci so se s prvakom vzhodne skupine pomerili za naslov državnega prvaka in z oslabljenim moštvo s Črno na Koroškem izgubili z 0:8 ter tako osvojili skupno drugo mesto. Moštvo iz Leskovca pri Krškem seje ekipi Murske Sobote precej bolje upiralo in tekmo za peto mesto s 4:5 izgubilo šele po streljanju prostih strelov.
Izidi tekem finalnega turnirja: Črna : Črnomelj 8:0, Maribor : Koper 3:1, Murska Sobota : Leskovec pri Krškem 5:4, Zagorje : Dornava 4:3.
Končni vrstni red: 1. Črna na Koroškem, 2. Črnomelj, 3. Maribor, 4. Koper, 5. Murska Sobota, 6. Leskovec pri Krškem, 7. Zagorje, 8. Dornava, 9. Ljubljana itd.
M. B.
/ MIKCU IHfS
Nestrpno čaka prvo tekmo
Novi center Krke Telekoma Spličan Zoran Viskovič je v Novo mesto prišel iz Poljske - Študiral v Ameriki
Zoran Viskovič
NOVO MESTO - Potem ko so se v novomeškem košarkarskem klubu zahvalili Američanu Darrenu De-schryverju, ki s svojo igro ni upravičil zaupanja klubskega vodstva in trenerja niti si ni priboril naklonjenosti publike, se je ta teden moštvu priključil nov center. Gre za 24-letnega, 210 cm visokega Spličana Zorana Viskoviča, ki je svojo športno pot začel v domačem Splitu, enem izmed košarkarsko najuspešnejših mest v Evropi. Po končani srednji šoli je v Združenih državah Amerike vpisal študij tržne ekonomije in vsa štiri leta študija nastopal v prvi postavi moštva univerze Val Pariso, ki je igralo v prvi diviziji.
Tokrat je Zagotje hitro padlo
Na zadnji tekmi lanskega leta je Krka Telekom zlahka ugnala Zagorje ■ Prvi koš Sama Majerleta
NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma so tekmo 15. kroga lige Kolinska z Zagorjem odigrali nadvse
•resno, saj je Zagorje pred kratkim presenetilo drugouvrščeno Pivovarno Laško, precej težav pa je imela Krka
SMUČARSKI TEČAJI ŠE TEČEJO
ČRMOŠNJICE - Rogova šola smučanja bo v soboto, 8. januarja, ob 10. uri začela s tako imenovanimi vikend tečaji smučanja, deskanja na snegu in carvinga. prijavite se lahko pred začetkom v pisarni Rogove šole smučanja na smučišču ali pa prej po telefonu (041) 694 603.
KRKINI PLANINCI NA KRIM
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka bo v soboto, 15. januarja, pripravila izlet na Krim. Odhod svtobusa bo ob 6. uri izpred Krke v Ločni, izlet bosta vodila Uroš Jan-tolek in Tomaž Mikec, prijave pa zbira Oddelek za oddih in rekreacijo po telefonu 312 537.
Z VLAKOM IN PEŠ NA SMUK
NOVO MESTO - Mladinski odsek planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 15. januarja, pripravil izlet na Smuk nad Semičem. Zbor planicev bo ob 8.20 na železniški postaji Kandija, z vlakom pa se bodo peljali do Rožnega dola. Prijave sprejema Igor Sladič po telefonu 324 530 do 13. januarja.
"Klekom z njimi tudi na prvi tekmi v Zagorju, ko so Novomeščani zmagali šele po podaljških. Tokrat takšnih težav niso imeli, saj so neugodne nasprotnike premagali kar z 90:61.
Da Zagorje to sezono ni slabo pripravljeno, so košarkarji Krke Telekoma skusili že na tekmi v Zagorju, zato nasprotnikov tokrat ni nihče podcenjeval. Že na začetku srečanja so novomeški košarkarji pokazali, kdo je gospodar na parketu športne dvorane Marof. S tremi zadetki Gruma so povedli s 6:0. Zagorjani so bili na začetku precej nemočni, in čeprav so v nadaljevanju poskusili vse, da bi ustavili Novomeščane, jim ni uspelo. Ko se je s prvo trojko v igro pri izidu 22:13 vključil še Ivo Nakič, so bili upi gostov pokopani, razlika pa jc naraščala vse do konca prvega polčasa, enako pa se je dogajalo tudi v nadaljevanju. Pred koncem tekme je trener Sunara na parket poslal kar 210 cm visokega 17-ietnega Novo-
Odbojkarski sodniki znajo tudi sami igrati
Končana rekreativna liga v odbojki
NOVO MESTO - Pred novoletnimi prazniki so s 5. in 6. kolom svoje tekmovanje končali tudi novomeški rekreativni odbojkarji. V ligaškem tekmovanju je nastopalo sedem moštev, ki so odigrala vsako po 12 tekem. V končnem vrstnem redu je zmagalo Društvo odbojkarskih sodnikov Dolenjske, ki je na zadnjem turnirju z 2:1 premagalo Modrase in s 3:0 Krko. Sodniki so tako dokazali, da se na odbojkarsko igro vsestransko dobro spoznajo: v 12 tekmah so dobili 32 nizov, v štirih nizih pa so morali priznati premoč nasprotnikom.
"Končni vrstni red: 1. Društvo odbojkarskih sodnikov Dolenjske 32, 2. Pizzerija Novljan 28, 3. Me-tropolis Media 21,4. Modrasi 20,5. Krka 18, 6. Zgage 8, 7. Dolenjska Banka-1 (1).
V nedeljo, 9. januarja, bodo rekreativne odbojkarje v športni dvorani Marof zamenjali košarkarji, za naslov rekreativnih prvakov pa se bo pod koši merilo kar 30 moštev.
mm	mmmmi
KOŠARKA Liga Kolinska, 15. kolo - KRKA TELEKOM : ZAGORJE 90:61 (43:27)
KRKA TELEKOM: Dražovič 2 (100 odst.), Jevtovič 9 (3:5), Petrov 8 (40 odst., prosti meti 2:2), Smodiš 20 (50 odst., 12 skokov, 6 asistenc, 7:10), Grum 12 (87 odst., Drobnjak 6, Stakič 2, Majerle 2, Ščekič 8 (12 skokov, 2:4), Nakič 21 (44 odst., 2:2). ~ ZAGORJE: Juvan 1 (1:2), Peterlin 12 (4:5), Rituper 2, Japič 11 (4:4), Leban 9 (1:2), Javoršek 1 (1:2), Čop 4 (0:2), Koren 5 (1:1), Primorac 13 (3:4), Bassin 3 (1:2). Prosti meti: Krka Telekom 16:23, Zagorje 16:24.
Met za tri točke: Krka Telekom 8:18 (Nakič 5, Petrov 2, Smodiš), Zagorje 1:14 (Japič).
Skoki: Krka Telekom 42, Zagorje 28. Osebne napake: Krka Telekom 26, Zagorje 22.
Pet osebnih: Koren (32. minuta), Drobnjak (38. minuta).
OSTALI IZIDI: Loka kava : Triglav 73:57 (29:32), ZM Maribor : Slovan 58:87 (35:41), Kraški zidar : Pivovarna Laško 69:98 (35:47), Savinjski Hopsi : Helios 99:88 (45:47), Union Olimpija : Rogla Atras 93:62 (44:25). LESTVICA: 1. Union Olimpija 30,2. Pivovarna Laško 28,3. Krka Telekom 27, 4. Slovan 24, 5. Triglav 23,6. Zagorje 23,7. Savinjski Hopsi 22, 8. Loka kava 19, 9. Rogla Atras 19, 10. ZM Mari-bor'19, 11. Helios 18, 12. Kraški zidar 15.
V 16. kolu bo Krka v soboto, 8. januarja, igrala v gosteh s Slovanom.
meščana Sama Majerleta, kije izkoristil prost prostor pod košem in dosegel svoj prvi prvoligaški koš, kar je spravilo na noge več kot 500 gledalcev na tribuni.
V soboto čaka Novomeščane tekma na Kodeljevem s četrtouvrščenim Slovanom, ki, čeprav je na lestvici le eno mesto za Novomeščani, ne bi smel predstavljati večjega problema. Kljub temu Ljubljančanov ne gre podcenjevati, saj si vsako moštvo v ligi Kolinska nadvse želi zmage nad ekipami velike trojke. Po drugi strani je Slovan zelo primeren tekmec za pripravo na pomembno tekmo v pokalu Saporta v Milanu, na Kodeljevem pa bo prvič v dresu Krke Telekoma nastopil novinec v moštvu, hrvaški center Zoran Vickovič.
I. V.
ČRNOMELJSKEMU RUDARJU DVA NASLOVA PRVAKOV
ČRNOMELJ - Na državnem prvenstvu v kegljanju za dečke in deklice sta mladi kegljačici črnomeljskega Rudarja Nina Modrinjak in Jožica Birkelbach na kegljišču Golovec v Celju osvojili tri medalje. Med posameznicami sta v I. kategoriji Nina in Jožica dosegli dvojno zmago, naslov prvakinje pa je pripadel Nini, prav tako pa sta bili nepremagljivi v igri parov. Na prvenstvu je nastopilo 10 ekip. Najuspešnejši je bil domači Miroteks z 9 medaljami, Rudar pa je bil z dvema zlatima in eno srebrno medaljo četrti najuspešnejši klub na prvenstvu. (N. G.)
V četrtem letniku študija je bil Zoran Viskovič izbran celo v vse-ameriško študentsko moštvo. Po končanem študiju je za Cleveland odigral letno ligo, potem pa se je vrnil v Evropo, natančneje na Poljsko, kjer je skupaj z nekdanjinima igralcema Olimpije Jako Danevom in Johnom Taylorjem poskušal srečo v moštvu Slupsk, a tam ni bil zadovoljen.
Ko je pred sezono izbiral moštvo, je želel priti nekam, kjer se ddbro trenira, hotel je nastopati v enem izmed evropskih pokalov in se na ta način dokazati tudi v Evropi, seveda pa jc želel tudi zaslužiti, a te želje se mu v Slupsku niso izpolnile, zato je od svoje menedžerke agencije zahteval, naj mu najdejo nov klub.
Po prvih treningih v Novem mestu je dejal: “O prihodu v Novo mesto sem se dogovarjal že pred sezono, a nismo prišli skupaj, zdaj pa sem zelo zadovoljen, da sem postal član Krke Telekoma. Komaj čakam, da bom začel igrati. Za Krko Telekom sem se odločil, ker je to moštvo, ki jc na dosedanjih tekmah v pokalu Saporta igralo odlično in ima odličnega trenerja. Več se v košarki ne da želeti.”
Spregovoril je tudi o razliki med ameriško študentsko in evropsko košarko. Po njegovem mnenju je razlika ogromna. Za ameriško študentsko košarko je značilen poudarek na moči in hitrosti, ne toliko na tehniki. Evropski košarkarji so tehnično in taktično mnogo bolje podkovani, so igralsko pametnejši od ameriških. Viskovič meni, da je ameriška študentska košarka zelo primerna za napredovanje mladega košarkarja. Tam se naučiš skrbeti sam zase kot osebnost in sam skrbiš za lastno telesno pripravljenost, saj so skupni treningi le enkrat na dan, vse ostalo je prepuščeno vsakemu posamezniku. Poleg tega tam študiraš in veliko časa posvetiš špudi-ju. V Ameriki je napredoval predvsem v hitrosti in moči, kar mu je najbolj manjkalo, ko je odšel iz Splita.
I. V.
VEBROVA OSMIČ KLUBSKA PRVAKINJA
NOVO MESTO - Na 21. klubskem prvenstvu kegljaškega kluba Trebnje je na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu Z 1220 podrtimi keglji zmagala Milena Veber in tako osvojila že svoj osmi naslov prvakinje, s tem pa je tudi daleč najuspešnejša kegljavka tega tradicionalnega tekmovanja. Izidi: 1. Milena Veber 1220, 2. Alenka Miklavčič 1202,3. Andreja Rifelj 1170, 4. Slavka Prosenik 1161,5. Angelca Dalmacija 1149, 6. Slavka Okoren 1111 itd. (N. G.)
V LETO 2000 NA VRHU SLOVENIJE - Novomeška alpinista Pavle Radež in Tomaž Zalokar sta novo leto 2000 dočakala na vrhu Triglava. Pred dvema letoma sta prav tako poskusila dočakati novo leto na vrhu Slovenije, a jima zaradi slabega vremena in veliko novega snega ni uspelo priti na vrh do polnoči. Letos je bilo vreme nekoliko boljše, alpinista pa sta si lahko ogledala celo koprski in tržaški ognjemet in pol Slovenije razen Dolenjske, ki so jo prekrivali oblaki. Meteorologi s Kredarice so povedali, da takega vremena za novo leto verjetno ne bo več. Na vrhu Triglava je pred Aljaževim stolpom dočakalo polnoč 13 drznih Slovencev, na Kredarici pa je silvestrovalo okoli 100 planincev.
SLAPSAKOVA 16. NA SVETU
KRŠKO - Slovensko plavanje je v lanskem letu naredilo nov velik napredek, del te zgodbe pa\je tudi Krčanka Urška Slapšak. Dober obet za sezono 2000 je tudi minulo evropsko prvenstvo v kratkih bazenih v Lizboni, kjer so.naši plavalci dosegli odlične rezultate, in so na svetovni jakostni lestvici za kratke bazene z njimi tudi zelo visoko uvrščeni. Med slovenskimi plavalci sta najvišje uvrščena Peter Mankoč in Nataša Kejžar na 100 m mešano, ki sta v tej disciplini na evropskem prvenstvu v Lizboni osvojila medalji. Mankoč je iz izidom 54,27 drugi na svetu, Kejžarjeva pa je peta. Urša Slapšak je na 50 m hrbtno s časom 28,83 šestnajsta na svetu, na 50 m delfin s časom 27,71 triindvajseta in na 50 m prostos časom 25,55 petindvajseta.
OBE ZMAGI V ČRNOMELJ
NOVO MESTO - Na tradicionalni novoletni reviji kegljačev sta na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu zmagala člana črnomeljskega Rudarja Martina Žvab in Sandi Mržljak. Izidi: ženske -1. Žvab (Rudar) 418,2. Veber 412,3. Kožar (obe Trebnje) 410 itd.; moški - 1. Mržljak (Rudar) 905,2. Mišura 903,3. Blažič (oba Novo mesto) itd. (N. G.)
CEZ TRSKO GORO IN HMELJNIK
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 8. januarja, pripravilo planinski pohod po delu Trdinove poti od Otočca čez Trško goro in Hmeljnik nazaj v Novo mesto. Izlet bo vodila Marica Praznik, ki vsak dan po 18. uri po telefonu (068) 22 948 zbira prijave in daje dodatna pojasnila. Odhod popotnikov iz Novega mesta do Otočca bo ob 8.30 z novomeške avtobusne postaje z rednim avtobusom.
TURNIR V ŠNOPSU V VELIKEM PODLOGU
VELIKI PODLOG - Krajevna ekipa Velikega Podloga bo v soboto, 8. januarja, ob 17. uri v baru Arh v Velikem Podlogu pripravila turnir v šnopsu, za katerega se lahko prijavite po telefonu (041) 795 831 ali (041) 328 164. Zmagovalcu je organizator namenil pokal in nagrado
30.000	tolarjev.
MALONOGOMETNI TURNIR V TREBNJEM
TREBNJE - Športna zveza Heb-nje in sekcija nogometnih sodnikov Dolenjske bosta v soboto in nedeljo, 15. in 16. januarja, v športni dvorani v Tlcbnjem pripravili tradicionalni turnir v malem nogometu. Prijave zbira do 13. januarja, ko bo ob 19. uri v gostilni Kolenc žrebanje, Boško Vujasin po telefonih (068) 47 237 in (041) 757 030. Finalna tekma bo predvidoma v nedeljo ob 16. uri.
POGOVOR S SAMOM PLANTANOM
Samo Plantan: “Jaz bi si to upaLJ
Predsednik košarkarskega kluba Krka Telekom je spregovoril o letošnjem moštvu, o šablonski in na oko manj lepi igri ključnih igralcev, o menjavi centra in o tožbi v zvezi s klubsko himno
So izidi košarkarjev Krke Telekoma v prvem delu sezone v skladu z vašimi pričakovanju?
Izidi košarkarjev Krke Telekoma v prvem delu sezone so v skladu z realnimi pričakovanji, čeprav smo potihem pričakovali več glede na to, da se je uprava kluba ves čas trudila, da bi sestavila boljše moštvo od lanskega. Kljub temu da nam to ni uspelo v taki meri, kot smo si želeli, smu upali, da si bomo ta čas po točkah s Pivovarno Laško delili drugo mesto v ligi Kolinska, kar pomeni, da bi morali na domačem igrišču tekmo z Laščani dobiti mi. Ko smo sestavljali ekipo in poskušali zadovoljiti zahtevam trenerja Sunare in ko smo se dogovorili s Smodišem, da ostane doma, smo le mislili, da bomo v domačem prvenstvu osvojili drugo mesto.
Vendar je moštvo ne glede na položaj na lestvici boljše od lanskega?
No, uprava kluba vseeno ocenjuje, da letošnja ekipa je boljša od lanske. Predvsem zaradi daljše klopi, to je precej močnejše druge postave. Fantje imajo leto dni več izkušenj, saj so lani v pokalu Radi-voja Korača igrali nekaj zelo težkih tekem. Oba novinca, Dražovič in Drobnjak, sta bila reprezentanta. Problem je bila poškodba Nakiča oziroma njegova nepripravljenost po poškodbi, saj ni dal toliko od sebe kot lani in še vedno ni popolnoma pripravljen.
Imam vtis, da je letošnje moštvo bolj disciplinirano glede izpolnjevanja nalog, igra pa je manj ustvarjalna, v njej je manj poleta.
Res, ta igra na oko ni lepa, tudi nam v upravi taka igra ni bila všeč. Trener Sunara nam zatrjuje, da bo boljše, saj moštvo zelo veliko trenira in je taka igra tudi posledica tega. Res pa je, da je igra bolj stabilna, da manj niha. Po mojemu osebnem okusu bi bilo, če bi posamezni igralci več improvizirali, saj so sposobni narediti marsikaj, ne pa da dosledno sledijo neki šabloni.
Pa jim je to tudi dovoljeno?
Trener zagotavlja, da jim je to dovoljeno, kaj pa pravijo igralci, vprašajte njih. Jaz bi si to upal narediti. Vsak igralec s tem prevzema odgovornost nase. Če bo poskusil igrati košarko tako, da bo izrabljal osnovne košarkarske elemente z osnovnimi pravili, mu noben trener ne bo očital, če mu bo uspelo. A mora mu uspeti.
Tretje mesto po prvem krogu imate zagotovljeno, višje ne morete, da bi zdrsnili nižje, pa tudi ni bojazni. Najbrž ste z mislimi usmerjeni predvsem v pokal Saporta. Kako je zdaj z Milanom?
Kar se tiče Milana, vem le to, kar je pisalo v časopisih. S tem se ne smemo obremenjevati. Mislim, da niso boljši od nas, čeprav je bilo to v preteklosti eno največjih in najuspešnejših evropskih moštev. Že lani smo dokazali, da z Italijani lah-
Podpis: Samo Plantan Samo Plantan
ko dobro igramo in jih lahko tudi premagamo. Rimljani so bili lani bistveno močnejši od Milana, a smo jih doma vseeno ugnali. V pokalu Saporta smo že dosegli osnovni cilj.
S tem zdaj ne bi smeli biti zadovoljni?
Glede na to, da smo bili prvi v skupini in da imamo lepo možnost, da se prebijemo še više, bomo to poskušali izkoristiti, saj bomo imeli v šestnajstini in osmini finala prednost druge tekme na domačem igrišču. Smo edini slovenski klub, ki je bil v tej sezoni v katerem izmed evropskih tekmovanj v svoji skupini prvi. Končno so v časopisih pohvalili tudi nas poleg Uniona Olimpije. To je lep občutek.
Kako bo na moštvo vplivala zi menjava centra?
Mislim, da bo menjava centra r ostale igralce psihološko dobro vpli' ala. Trudimo se najti najboljše, vs v okviru možnosti, ki jih lahko igra cem nudimo. Ne moremo ponudi veliko, tako da lahko izbiramo med bolj poprečnimi centri, pri tei pa moramo imeti tudi veliko sreč Glede na to, da menjamo sredi si zone, moramo imeti še več sreče, c najdemo nekoga, ki nekje drugod i zadovoljen in je pripravljen priti nam tudi za manjši denar. Po prvi treningih je trener Sunara novej centra Zorana Viskoviča zelo pohv; lil. Upam da občutki ne varajo, v< pa bomo vedeli po sobotni tekmi Slovanom. Pred začetkom sezor smo se z njim že pogovarjali, a je t tedaj za nas bistveno predrag.
Kaj pa se dogaja s sporno klul sko himno?
Zadeva zaenkrat stoji pri miri Tožba je bila vložena, odškodnins zahtevek Tomaža Domicelja znai 12 milijonov tolarjev, odgovora r tožbo pa še nisem napisal, saj r želim pospešiti razpisa obravnav Ko sem bil sam sodnik, sem zadev ki so bile jasne, hitro razpisal, tar kjer pa je bilo premalo podatkov, c bi sc zadevo rešilo, sem odlaša Odgovor na tožbo bom napisal, 1 bo prvič razpisana obravnava, vsakem primeru mislim, da je Di micljev zahtevek pretiran.
POGOVOR Z IGORJEM PRIMCEM
V
Ze dva dni živim za olimpijske igre
Novomeški atlet Igor Primc je bil lani športnik Novega mesta in tretji atlet v državi - 15. mesto na svetovnem prvenstvu in državni rekordi - Kljub letom ne misli odnehati - Precej časa je posvetil glasbi
Lanska se/ona je bila zate najuspešnejša, čeprav si se nanjo pripravljal poškodovan.
Glede na to, da sem bil poškodovan, nisem pričakoval tako dobrih izidov in uvrstitve na svetovnem prvenstvu. Poprečje recimo dvajsetih najdaljših metov sicer ni najboljše, a mi je uspelo doseči največ takrat, ko je bilo to potrebno.
Na lansko sezono si se pripravljal drugače kot poprej.
Priprave so bile prirejene poškodbam, predvsem pa sem se osredotočil na eno samo oziroma dve tekmi, to je svetovno prvenstvo v Sevilli in svetovno vojaško v Zagrebu nekaj dni pred tem.
Se ti lani ni bilo treba ubadati z normo za svetovno prvenstvo?
Prejšnja leta je bil moj prvi cilj izpolniti normo in se na velika tekmovanja, kot recimo olimpijske igre in svetovno prvenstvo, sploh uvrstiti. Lani se z normo nismo ubadali, ampak smo se osredotočili na to, da na tem tekmovanju vržem čim dlje, sicer je bolje, da tam sploh ne nastopim. Treniral sem postopoma, zaradi poškodb pa sem začel kasneje in v formo nisem prišel tako zgodaj kot prejšnja leta. Letos bomo delali enako kot lani.
Ves čas omenjaš poškodbo. Kaj je bilo narobe?
Narobe je bilo, da sem v preteklih letih treniral preveč. Da bi vsako leto izboljšal izid iz prejšnjega leta, sem ves čas stopnjeval trening. Ce bi tak tempo zdržal do konca in se ne bi poškodoval, bi lani vrgel 66 ali celo 67 metrov. Žal telo ni zdržalo. Pokazalo se je, da sem si v preteklih letih vzel premalo odmora med sezonami, da se nisem nikoli dobro odpočil.
Kaj si si pravzaprav poškodoval?
Imel se več različnih poškodb, najhuje pa sem si poškodoval dime-
NA SVOJ NAČIN-Takole si je Igor Primc, ko je bil poškodovan, pomagal s posebnimi vajami. Ker ni mogel metati stoje, je metal sede, za sedež pa je izkoristil zmagovalne stopničke - sedel je na najvišjo, bo tudi stopil nanjo? (Foto: /. V)
Ijsko vez. Zaradi te poškodbe nisem mogel opraviti toliko metov, kot smo načrtovali, poleg tega pa nisem mogel dvigati uteži in sem opravil le okoli 70 odst. predvidenega treninga. Da bi nadomestil izgubljeno, smo si izmislili nekaj posebnih vaj, tako da sem se z njimi vseeno spodobno pripravil.
Na svetovnem prvenstvu v Lizboni si prvič na velikem tekmovanju krepko presegel 60 m. Te je tako dober nastop presenetil?
Na koncu sem bil res presenečen. Vendar to je bil moj edini cilj in če cilj imaš, če verjameš vanj. Prepričal sem se, da je zame pomembna le ta tekma in da ni pomembno nič drugega. No kljub.temu sta mi tudi državna rekorda na začetku in ob koncu sezone pomenila veliko, saj je bil to dokaz, da sem sposoben vreči daleč. Vseeno se mi zdi dosežek v kvalifikacijah na svetovnem prvenstvu 62,35 metra več kot kasnejši državni rekord 64,79 m, saj sem imel na svetovnem prvenstvu na voljo le tri mete, tekmovali smo dopoldne in tudi vremsnke razmere niso bile tako ugodne kot takrat, ko sem na domačem stadionu postavil zadnji rekordni dosežek.
Včasih je veljalo pravilo, da večina tekmovalcev na največjih tekmovanjih vrže kar nekaj metrov manj od svojih najboljših dosežkov, letos pa je kopica tekmovalcev vključno s tabo na svetovnem prvenstvu dosegla svoj njboljši izid v sezoni ali pa se je temu zelo približala.
To velja predvsem za finaliste, ki so nastopili popoldne in so imeli na razpolago šest metov. Če bi mi uspelo uvrstiti se v finale, bi vrgel vsaj še meter ali celo dva več. V kvalifikacijah le redko komu uspe vreči osebni rekord. To, da je kar precej tekmovalcev na prvenstvu dosegalo svoje najboljše izide, je dokaz, da so bili na nastop dobro psihično pripravljeni in zelo motivirani.
Vendar lansko sezono nisi posvetil Iv disku, ampak si precej časa posvetil glasbi, izdal si celo zgoščenko in tudi nekaj nastopal.
Vse skupaj se je začelo že pred dvema letoma, ko sem bil na pripravah v Ameriki. Tam sem se srečal z nekdanjim svetovnim rekorderjem v metu diska Johnom Povvellom, ki mi je svetoval, naj si poleg diska najdem še kaj, kar bom počel med treningi. To se mi je zdelo čudno, saj so mi v glavo vcepili, da moram misliti samo na eno stvar, da se moraš povsem posvetiti le uspehu v metu diska. Zdaj vidim, da ni tako. Če si ves čas zaposlen le z eno stvarjo, se s tem zasitiš in učinek treninga je zaradi tega slabši. To velja predvsem za starejše športnike, ki imajo za sabo že več desetletij treninga. Da moram nekaj spremeniti, mi je povedalo telo, ki ni preneslo stalnih
naporov. Tisti, ki imajo trenerje, ki jim to pravočasno povejo, sc temu izognejo, če pa se tako kot v najinem primeru tekmovalec in trener ves čas skupaj učita, pride do napake. Ko sem se poškodoval, se mi je posvetilo in spomnil sem se Američanovega nasveta.
Glasba zate ni nova stvar, saj si že v srednji šoli igral pri ansamblu.
O tem, da bi z mano posneli skladbo, smo resno razmišljali že prej, a za kaj takega nisem našel časa, ob poškodbi pa sem se spomnil tudi na to idejo. Ko smo se lani usedli skupaj, smo se dogovorili, da lahko naredimi nekaj več in s tem tudi nekomu pomagamo.
Začeli ste s pesmijo 100 posvečeno Leonu Štuklju, ki jo je zapela večina slovenskih vrhunskih športnikov, kasneje pa ste posneli skladb za celo zgoščenko. Kako to, da ste v projekt vključili tudi športnike invalide?
Igor Primc
Pesem 100 je bila osnova projekta. Ko je sredi priprav na sezono v Novo mesto na snemanje prišel Jure Košir in s sabo pripeljal skoraj celo reprezentanco, smo vedeli, da je stvar prava. Dokazali smo, da to ne pomeni, da se je Primc nekaj spomnil in se kar nekaj gre, ampak da gre za pravo stvar. Invalide smo v projekt vključili, ko smo ugotovili, da so njihovi vrhunski športni dosežki skoraj zamolčani, da so odrinjeni v stran v medijih in da zanje ne kažejo zanimanja niti pokrovitelji. Športnikom invalidom smo namenili ves izkupiček od našega glasbenega projekta, a tega denarja ni veliko, precej bolj pomembno jc, da smo s svojim projektom javnost opozorili na invalidski šport, o katerem se zadnje čase veliko več govori in piše.
Knj pa konkretni rezultati vašega projekta za invalidski šport?
Nekaj seje že premaknilo. Uspelo nam je enega športnika invalida zaposliti pa tudi nekaj sponzorjev se je že odzvalo.
Kakšen je odmev nekaj mesecev po predstavitvi zgoščenke?
Odziv je bil dober, a treba je še delati na tem. Predvsem želimo, da bi naš projekt ustrezno predstavili na nacionalni televiziji. Če se ne pojavljaš v medijih, ne obstajaš. Ni dovolj, da se napiše glasba, da sc vse skupaj posname in izda. Trenutno se dogovarjamo z Mišo Molk, da bi nas predstavili v oddajah Res je ali Zoom. Marsikam sem že poslal faks s prošnjo za predstavitev, a se mi jc tokrat prvič zgodilo, da je nekdo reagiral tako hitro. Miša Molk mi je odgovorila v petih minutah, da želi sodelovati, le da se nanjo nismo obrnili že prej, ji je žal.
Imaš v mislih še kakšen nov glasbeni projekt?
Zdaj ne, saj je dober nastop na letošnjih olimpijskih igrah najpomembnejša stvar.
Kaj si danes počel, si že treniral?
Zdaj grem na trening, dopoldne pa sem bil doma s sinom, ki je bolan. Zdaj treniram manj, a bolj pametno. Delam le tisto, kar mi najbolj koristi. V mojih letih ne potrebuješ več toliko treninga.
Kako daleč boš letos vrgel disk?
Med 65 in 66 metrov.
Kaj to pomeni?
S tem se v drugi jakostni skupini metalcev diska, kjer so razlike med tekmovalci zelo majhne, prebijem za recimo deset mest naprej, torej na rob najboljše deseterice. S tem pridem na spisek tekmovalcev, ki redno nastopajo na mitingih Grand Prix.
Način treninga vrhunskih športnikov seje v zadnjem času precej spremenil. Predvsem seje skrajšala pripravljalna doba, športniki pa veliko več in daljši čas nastopajo na tekmovanjih. Se tudi ti tako pripravljaš?
Seveda tudi sam precej drugače treniram kot pred leti. Predvsem starejši tekmovalci, med katere spadam, imajo včasih dovolj tudi samo tri mesece priprav, da dosežejo vrhunski izid. Če lahko drugi, lahko tudi jaz. Zdaj delam druge vaje, tudi za nekatere druge mišične skupine, s katerimi lahko hitreje pridem do vrhunske forme.
Že leta si kapetan slovenske atletske reprezentance. Te ostali reprezentanti ubogajo?
Mislim, da ne bom več kapetan, če so le pravilno razumeli mojo odpoved. Saj je še kdo drug, ki je dovolj izkušen in zaslužen za tako funkcijo.
Zdaj živiš samo še za olimpijske igre?
Olimpijske igre so letos moj edini cilj in pred dvema dnevoma sem začel živeti samo zanje. 1. januarja sem namreč začel s pripravami na letošnjo sezono. Z normo se ne obremenjujem. Moram vreči daleč, zelo daleč in se uvrstiti dobro. Če ne bom sposoben mimogrede doseči
m im
z 2Zr
I
<•»<
Vy,
Igor Primc
norme, potem tudi na igrah rte morem doseči veliko, in jc bolje, da tja ne grem.
Pred leti si povedal, da misliš vztrajati do olimpijskih iger leta 2000. Si zdnj spremenil mnenje?
Res sem govoril tako, saj nisem vedel, kaj vse se lahko do leta 2000 zgodi. Zdaj vem, da sem imel srečo,
da sem ostal v vrhunskem športu do sedaj. Tudi po igrah ne mislim zaključiti kariere. TVeniral in tekmoval bom tako dolgo, dokler bom dovolj daleč metal. Potem pa samo še kakšno leto, tako za “štos”.
Z Igorjem Primcem se je pogovarjal Igor Vidmar
PO TRDINOVI POTI
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel Servis bo v soboto, 8. januarja, pripravilo planinski pohod po delu Trdinove poti od Novega mesta čez Frato do Soteske, od koder bo pohodnike domov odpeljal avtobus. Pohod bo vodil Dušan Okleščen. Zbor pohodnikov bo ob 7. uri na Novem trgu na pred hotelom Krka, kjer hranijo prvi žig Tbdi-nove poti. Vsi udeleženci pohoda bodo pred začetkom poti dobili tudi izkaznice Trdinove poti, ki jo bodo planinci Intel servisa letos po delih prehodili celo.
KEGLJAČA LETA VEBROVA IN MIŠIJRA
NOVO MESTO - Strokovna komisija območne kegljaške skupnosti Novo mesto je za kegljača leta 1999 porglasila Mileno Veber iz kegljaškega kluba Trebnje in Gojka Mišu-ro iz kegljaškega kluba Novo mesto. Vebrova je zbrala 76, Mišura pa 61 točk. (N. G.)
RADEJEV MEMORIAL NOVAKU IN ŽNIDERŠIČEM
BLANCA - Šahovski klub Milun Majcen iz Sevnice je v nedeljo, 26. decembra, v osnovni šoli Blanca pripravil tradicionalni šahovski turnir za 5. Radejev memorial. Na tekmovanju v spomin na šahovskega mentorja na blanški šoli Jožeta Radeja je nastopilo 60 šahistov. Med člani je zmagal Gorazd Novak, med osnovnošolci pa Sanja Žnideršič. Izidi: člani in članice -1. Novak (Tfiglav Krško) 9,2. Bojan Smerdel 8,3. Martin Povše 8,4. Andrej Grilc 7,5,5. Toni Kranjec (vsi Milan Majcen Sevnica) 7 itd.; osnovnošolci 1. Sanja Žnideršič (Triglav Krško) 6,2. Iztok Bogolin 6, 3. Jože Bogolin (oba Koprivnica) 5,5, 4. Samo Štajner 5,5, 5. Mirala Ahmatovič (oba Triglav Krško) itd. (J. B.)
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkou prijatelj
ANDREJ MARKOVIČ
Z Indijanci med nebom in zemljo
(3)
Krik črnega granita
Dan nama je hitro minil. Ni nama bilo dolgčas, saj sva skoraj ves čas spala. Če si prej nisva belila glave z imenom smeri, nama je ta dan postalo jasno, kako jo bova poimenovala. Mimo v sneg skopane luknje, v kateri sva spala, je presneto blizu najinih glav priletel črn granitni blok in z glasom, kot bi nekdo kriknil, porušil del seraka. Najina smer bo Krik črnega granita, sva sklenila. Nisva se dala motiti in sva spala naprej.
Naslednje jutro sta naju pozdravila sonce in mraz. Za zajtrk sva si pripravila veliki porciji pireja. Velike izbire nisva imela, saj sva pire krompir natepala vsak dan. S polnim želodcem sem zaplezal v strm žleb, s katerim se začenja vršna skalna piramida, ki je ni preplezal še nihče. Ko sem se na stojišču ozrl navzdol proti najinemu včerajšnjemu bivališču, kjer sva prespala dan, m' je zledenela kri v žilah. Pa ne zaradi mraza, luknjo, v kateri sva se Počutila popolnoma varna, sva namreč skopala v serak, ki se je prevesil na drugo stran, tako da je najin bivak visel nad prepadom. Če bi kopala še pol metra globlje, bi padla v globino. Nevarnejšega bivališča S| res nisva mogla omisliti.
Napredovala sva hitreje kot prejšnje dni, saj sva vso nepotrebno opre-
mo pustila v omenjeni snežni luknji, s seboj sva vzela le pijačo in čelni svetilki. Ko sva plezala v snegu in ledu, je bil nahrbtnik tako rekoč prazen, ko pa sva plezala čez skale, sva spet klela težo, ki so jo v nahrbtniku povzročali težki plastični čevlji in oprema za plezanje v ledu. A kletvice so bile le drugačne. Njihovo glasnost in izvirnost je pošteno načela utrujenost.
Jokala sva od mraza
Preplezala sva raztežaj, ki sva ga že od daleč ocenila, da bo najtežji. Resje bil najtežji. Toda skala je bila tam čudovita, kompaktna, čisti sivi granit in gladka poč. Sonce je začelo zahajati, ko sem Jureta varoval na petem stojišču. Skala ni bila tako topla kot popoldne in začelo naju je zebsti. Plezanje se je iz uživanja spremenilo v trpljenje in v goli boj za vrh, na katerega sva plezala že skoraj cel teden. Prsti so od mraza postajali trdi in neobčutljivi. Ko sva na stojišču krilila z rokami, da bi se kri vrnila v prste in dlani, sva od bolečine jokala. Bila je že tema, ko sva nad sabo zagledala previse, do katerih sva splezala po ledu in krušljivih skalah.
Tli sva morala uporabiti vso tehnično opremo. Spravil sem sc na lestve in nabijal kline čez krušljiv previs, ki seje končal z veliko lede-
no svečo. Med zabijanjem klinov se mi je za vrat sipal pesek, kot bi plezal v peskokopu. Previsu jc sledilo nekaj metrov ležjega sveta, potem pa sem naletel na še en precej dolg ledeni slap. Juretu sem zaklical, naj mi po vrvi pošlje vijake za led, a jih ni imel, saj sva jih pustila v luknji kot nepotrebno opremo. Slap sem moral preplezati brez varovanja, potem pa sem jaz varoval Jureta.
Stal sem na stojišču in bilo mi je hudo kot še nikoli v življenju. Gledal sem proti vzhodu in čakal, da bo vzšla najina zvesta spremljevalka luna ter čakal, kdaj se mi bo od mraza in vetra zmešalo. Nog in rok nisem več čutil, kljub temu da sem z njimi migal in brcal. Cela večnost je minila, preden je Jure zaklical, da varuje in da lahko plezam za njim. Ko sem se mu približal, ga nisem prepoznal.
Jure kot prikazen
Bil jc kot prikazen, odet v ivje in ledene svečke so mu visele iz nosa. Na ves glas se je drl name, naj vendar pohitim, da je prekleto mrzlo, da piha in da ne Čuti prstov. Hitel sem, kolikor sem mogel in kolikor so mi dala pljuča, v katera sem lovil redki ledeno mrzli zrak. Plezal sem po prhkem snegu, brez vsakega občutka varnosti. Zaradi izčrpanosti mi je bilo že vseeno za vse, želel sem
si le na vrh. Vrv seje iztekla, ko sem zlezel na majhen snežni plato. Vrgel sem s? na hrbet, dihal na vsa pljuča in gledal v zvezde. Veter pa je pihal tako močno, da se mi je zdelo, da močneje enostavno ne more. Edino, kar sem bil na vrhu sposoben občutiti, je bil občutek konca. Le počasi mi je v zavest prihajalo, da se je treba še vrniti v dolino. Fotoaparat je že zdavnaj crknil, tako da nisem mogel posneti najinih izčrpanih obrazov na vrhu. Ura je kazala pol enih zjutraj. Ko je na vrh prilezel še Jure, ni bilo zmagoslavja, nisva norela od veselja, celo rok si nisva podala. Le obrnila sva se in se začela kot v transu spuščati.
Proti jutru naju je stena po osmih dneh spustila iz svojega ledenega objema. Sneg na ledeniku, ki je ponoči primrznil, sc je zjutraj spremenil v brozgo. Udiralo sc nama je do kolen. Izmučena do skrajnosti sva gazila v dolino. Nisva se menila za padajoči led in kamenje. Ob štirih popoldne sva bila na koncu ledenika, v varnem zavetju skal pa sva se lahko prvič odpočila.
Izgubljena v travi
Bližala se je tema, ki naju je ujela na travnatem pobočju. Zašla sva in štiri ure sva tavala v temi, čelni svetilki sta osvetljevali le travo in pojma nisva imela, kje sva. Tedaj
sem zagledal jeero in sredi jezera lučke, ki so švigale sem ter tja. Pokazal sem jih Juretu, češ: “Poglej, naši so prišli po naju.” Jure je kakšnih pet minut buljil v moje jezero, a ni videl nobenih lučk. Dva pač ne moreta imeti enakih prividov, tako kot jaz nisem slišal ženske, ki naj bi Jureta tedaj za najinim hrbtom ogovarjala v slovenščini.
Ni bilo več tako mrzlo kot na gori, a bila sva nazarensko žejna. Cel dan nisva okusila niti kapljice tekočine,
ves čas pa sva poslušala žuborenje slapa. Potem sva sredi trave zaspala.
Zjutraj sva ugotovila, da sva odtavala predaleč v dolino in da se bova morali spet vzpenjati. Končno sva prišla k enemu izmed treh velikih jezer v bližini najinega baznega tabora. Ustavila sva se in v dveh urah spila vsak šest litrov vode. Najbolj smešno je bilo, da kljub temu še ves naslednji dan nisva šla na vodo.
Se nadaljuje
I J* KRKkZDRAVI LIŠČK HOTELI OTOČEC
ItNIŠKI CENTER OTOČEC
( Odgovori,	popravki
Dežela projektov
Počutim se manjvrednega. Vsi okrog mene izdelujejo projekte, jaz pa... Znanka, ki obvlada dve noti, višaj in violinski ključ, pripravlja projekt. Po novem letu naj bi zagledal luč sveta. Gre za kaseto in zgoščenko. Na prvi bo deset pesmi, na drugi dvanajst. Na razpolago ima dve besedili in napol zapitega komponista. Prijatelj Ferdo Snuje filmski projekt o ličkanju koruze v zgornjem toku reke Kolpe. S kamero bo rokoval Gustelj, ki je že posnel dva projekta: prvo obhajilo svoje hčerke in zadnje slovo tete, ki mu je zapustila vikend.
Projekt izkoriščanja kmečkih domačij v turistične namene je izdelala kmetijska svetovalka Valerija, ki je pred tem že obelodanila projekt kolesarjenja okoli starega mestnega jedra. Doslej sta se ga udeležila dva kolesarja, ki sta prejela kolesi na žrebanju kupcev pralnih praškov, učinkovitih že pri 30° Celzija.
Meščan Vito je prodal občini projekt o oživljanju starega mestnega jedra. V njem je posebej poudaril uporabnost lokala na osrednjem mestnem trgu, in sicer za prodajo spominkov. Navedel je tudi najemnino: dva tisoč nemških mark mesečno. Seveda na roko! Njemu, kajti omenjeni prostor je v njegovi hiši.
Na županovi mizi so še naslednji projekti: projekt za gojenje bezga v sušnih predelih dežele, projekt za vzrejo kuncev, projekt za izkoriščanje močvirja v namene žabjereje, projekt za izdelovanje orehovega olja ter projekt za osvetlitev sakralnih objektov v občini. Projektov torej več kot dovolj...
Ob vsem tem sem bil jaz samo enkrat nosilec projekta. Ko sem se vrnil s potrjeno mapo z Elektre, me je šef pohvalil pred vsemi zaposlenimi, češ kako sposoben sem, da nisem med potjo izgubil - projekta.
TONI GAŠPERIČ
/
Tine Žužek z Jakičevega je odstrelil medvedko, ki je hudo poškodovala Staneta Grudna z Zlatega Repa. (Foto: J. Primc)
Odstreliti več medvedov
To zahtevajo prebivalci občine Velike Lašče ■ 200 podpisov za večji odstrel medvedov - Iznakaženi krajan
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom "Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolpjen, ne objavimo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Novomeška kronika
DL št. 52, 30. decembra
Pisec članka trdi, da objava v omenjeni rubriki DL št. 50, 16. decembra 1999, ne odraža dejanskega stanja o delu svetnikov v občini Šentjernej. Thkoj na začetku moram povedati, da avtor članka Marjan Dvornik iz Prapreč pri Šentjerneju želi s svojim neargumentiranim razmišljanjem zavesti občane o nepotrebnosti realizacije projekta izgradnje centralne čistilne naprave in kanalskih sistemov v občini Šentjernej. Po mojem globokem prepričanju vse zato, ker se ta projekt ni rodil v vrstah njihove stranke SKD, kar se odraža tudi pri upoštevanju njegovih navodil pri odločanju svetnikov v občinskem svetu. Logično pa je, da je pozicija v večini podprla moj predlog, ker se zaveda, kako pomemben dejavnik je ohranjanje zdrave in čiste narave pri nadaljnjem gospodarskem razvoju in življenju človeka v zdravem naravnem okolju.
Pisec navaja, daje projekt, ki smo poimenovali Generalna študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občine Šentjernej, pripravljen oporečno, kar je izključno le njegova ugotovitev. Projekt je bil revizijsko pregledan in ocenjen na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, in sicer v Inštitutu za zdravstveno hidrotehniko od strani doc. dr. Jožeta Panjana, in je dobil zelo dobro oceno z določenimi pripombami, katere pa je izvajalec projekta Generalne študije v celoti upošteval jn dopolnil: Ttko je študija dosegla svoj namen in podala vse zahtevane podatke, saj to je feasiby-lity študija, ne pa projekt za izvedbo in investicijski program. Žal nisem vedel, da imamo všentjernej-ski dolini vrhunskega strokovnjaka za to področje, od katerega bi pričakoval iniciativo in konstruktivne pripombe, ki bi jih lahko podal na demokratičen način, na javni obravnavi, ki je bila 22.11.1999, ali pa pozneje pismeno. Vendar tega ni storil v času priprav na projekt, ampak se je oglasil šele, ko niso bile uveljavljene strankarske težnje in interesi v občinskem svetu.
Jaz in občinska uprava, sva se zavedala, katero je tisto ključno vprašanje, na katerega mora študija odgovoriti, kar je v celoti tudi narejeno, saj je na osnovi ekonom-sko-tehničnih dejavnikov podana celovita ocena vseh parametrov, ki do sedaj niso bili znani: kakšno je dejansko stanje, kaj je potrebno zgraditi, koliko bo to stalo in kako bo to plačano. Res je, da je cena
čiščenja odplak za kubični meter odvisna od investicijske vrednosti projekta, toda ravno to je tisto, kar smo želeli s študijo pridobiti. Ta študija v ekonomskem delu tudi eksplicitno navaja, da je cena z upoštevanjem samo osnovnih dejavnikov, kot so prispevek za priključek na kanalizacijo, prispevek plačila za komunalno urejeno zemljišče in prispevek od čiščenja odplak za kubični meter, nevzdržna in previsoka za končnega porabnika, kar je nam na občini in vsem, ki so sodelovali v javnih razpravah, jasno.
Ttdi nam je zelo znano stališče ministrstva za okolje in prostor, da cene za komunalno storitev ne smejo medsebojno preveč odstopati, vendar vaše primerjave med mestno občino Novo mesto ne želimo upoštevati, kajti preveč poznamo ekonomski vidik čiščenja odpadnih voda v mestni občini Novo mesto oziroma pri izvajalcu komunalnih storitev JP Komunala iz Novega mesta, kjer se že iz letnega poročila vidi dejansko stanje na tem področju.
Vaša trditev, da študije ni izdeloval Ilbau, je žaljiva in neupravičena. Občina Šentjernej je preko javnega razpisa, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 42-43/98, pridobila podjetje llbau kot najugodnejšega ponudnika, katere podizvajalce je pridobil on, pa ni več stvar občine, ampak njega samega. Glede ekonomske upravičenosti posameznih faz izgradnje pa bi bili lahko v celoti seznanjeni, če bi hoteli sodelovati v pripravi in javni obravnavi. Nikoli nismo poudarjali, da bomo zgradili celoten sistem naenkrat, vedno poudarjamo, da je treba nujno zgraditi prvo fazo, ki zajema ožji del samega Šentjerneja, kar narekujejo potrebe in nadaljnji razvoj (obrat tovarne zdravil Krka Beta in Obrtne cone), zato bi morale biti urejene že včeraj.
Tudi je res, da sem podpisal peticijo slovenski vladi in ministrstvu za okolje in prostor, ki so podpisali tudi vsi ostali župani v dolenjski regiji, zaradi Odloka o operativnem programu odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda na celotnem območju ob vodotoku reke Krke. Povedali pa niste, da je občina Šentjernej poleg skupnega zahtevka za dopolnitev omenjenega odloka dala še dopolnitev, za katero je vsebina črpana ravno iz Generalne študije. Žavedajoč se, da je ravno zaradi takega odnosa države potrebno narediti korak naprej, smo začeli pogovore in iskali finančna sredstva pri tujem partnerju. Svetnikom pa sem vedno govoril, da bo rnožno pričakovati podporo države šele takrat, ko bomo imeli projekt za izvedbo, s katerim bomo lahko kandidirali na javnih razpisih za pridobivanje državnih ali iz drugih fundacijskih skladov določena finančna sredstva. Tudi ta vaša trditev, da jc potrebno soglasje ministrstva za finance, predno se občina lahko zadolži, nam ni tuja. Glede na vašo razlago o velikosti obremenitve posameznega občana s 5000 DEM za pokritje celotne investicije, pa moram vaš matematični izračun korigirati v tej meri, da smo v študiji predvideli le del financiranja projekta s pristojbinami občanov (to je cca 5000 DEM na stanovanjski objekt - pristojbine za priključek na kanal in pristojbine za komunalno opremljenost zemljišča, to je cca 5000 DEM na štiričlansko družino). Ostali del pa se bo sofinanciral iz sredstev občinskega proračuna, takse za obremenjevanje voda, državne pomoči, sredstev iz Evropske unije in kanalščine, katera pa bo določena v socialno sprejemljivih mejah, glede na vsa pridobljena sredstva.
Občina bo skupaj s partnerjem Ilbau G.m.b.H. v roku 6 do 8 mesecev pripravila finančno konstrukci-
jo za izvedbo celotnega sistema in posebej tudi 1. fazo ter občinskemu svetu predložila v oceno predvideno finančno obremenitev prebivalstva občine Šentjernej, ki bo morala biti socialno in ekonomsko sprejemljiva, ker se tega dobro zavedamo vsi na občini.
In na koncu še odgovor, da prizadevanje za reševanje ekoloških problemov ni nikakršen predvolilni slogan, kajti raje bi vas spomnil, da je bivša Krajevna skupnost Šentjernej v okviru obstoječega komunalnega sistema že poskušala najti ustrezno rešitev za omenjeni problem, vendar brez uspeha, in to tudi v času, ko ste bili vi predsednik skupščine bivše Občine Novo mesto, kamor je sodil tudi Šentjernej. Zato raje postavite sami sebi vprašanje, kakšen je bil vaš slogan oziroma ukrep dobrega gospodarja za šentjernejsko občino pa tudi v času, ko ste bili sekretar na državnem ministrstvu.
FRANC HUDOKLIN, župan občine Šentjernej
Novomeška kronika
DL 52, 30. decembra
G. Marjan Dvornik v navedenem članku s paleto različnih dezinformacij zavaja prebivalce občine Šentjernej v zvezi z Generalno študijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju občine Šentjernej (v nadaljevanju: generalna študija).
S tem obvestilom kot glavni izvajalec te študije (izbran na podlagi javnega razpisa dne 15.9.1998), t.j. ILBAU GmbH- Direkcija 33 - Oddelek za okolje, Spittal/Dravi iz Avstrije, odločno zanikamo izjavo g. Dvornika, kjer navaja (citiramo): “..., da študije ni izdelal Ilbau, ki je bil izbran na razpisu, ampak je to delo Toposa. Očitno je Ilbau le posodil ime enega od svojih strokovnjakov...”. Na ostale navedbe g. Dvornika tu ne odgovarjamo. Z rezultati generalne študije so bili občani občine Šentjernej že seznanjeni v času javne predstavitve, v najkrajšem času pa bo izdana še pisna informacija.
Generalno študijo je podjetje ILBAU GmbH izdelalo skupaj s svojimi podizvajalci iz Slovenije in Avstrije; le-ta je razdeljena na tri dele, to je splošni, tehnični ter finančno-komercialni del. Topos, d.o.o., Dolenjske Toplice je skladno s podizvajalsko pogodbo izdelal le prvi, splošni del študije.
Če bo Marjan Dvornik nadaljeval s podobnimi neresničnimi informacijami, bomo to smatrali za namerno zavajanje prebivalcev občine Šentjernej in širše javnosti in bomo primorani zaradi zavarovanja naših poslovnih interesov tudi ustrezno ukrepati.
PAVLE HAFNER, univ. dipl. inž. gr.
Ilbau GmbH DUŠAN GRANDA, univ. dipl. inž. gr.
Topos, d.o.o.
V spomin na dr. Mikuža
DL 51, 23. decembra
V Dolenjskem listu št. 51 z dne 23. decembra sem na drugi strani prebral, da so v Ribnici odkrili doprsni kip pokojnemu dr. Metodu Mikužu. Pozdravljam zamisel in izvedbo. Zanima pa me, zakaj novinar ni navedel, da je bil Mikuž znan partizan in tudi znan zgodovinar NOB.
FRANC SOMRAK Paderšičeva 16
Novo mesto
ZA VESELI DECEMBER
Od 27. do 31. decembra so na žiro račun DPM Mojca Novo mesto št. 52100-678-80209 za veseli december prispevali: Krka, Tovarna zdravil, d.d., 2 milijona 30 tisoč tolarjev; Alojz Klobučar, s.p., Straža, 40 tisoč; Kckon, d.o.o., Žužemberk, 10 tisoč; Spina Novo mesto, d.o.o., 30 tisoč; Matkom Novo mesto, d.o.o., 80 tisoč, TPV, d.d., Novo mesto, 50 tisoč; Dolenjski muzej 10 tisoč, Alojz Medle, s.p., Novo mesto, 10 tisoč, Irena Kušljan, s.p., Šentjernej, 2 tisoč; Poreber, s.p., Novo mesto, 5 tisoč; Alkatron Novo mesto, d.o.o., 10 tisoč; Tfins, d.o.o., Novo mesto, 3 tisoč, Pfleidcr Novoterm, d.o.o., Novo mesto, 100 tisoč, Alp stroj Novo mesto, d.o.o., 8 tisoč, Papež, d.o.o., Novo mesto, 5 tisoč; Signal, d.o.o., Novo mesto, 16 tisoč; Dinamič, d.o.o., 30 tisoč; PGD Šmihel Novo mesto 5 tisoč in Zdravstveni dom Novo mesto 30 tisoč tolarjev.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Z baklami za
DOBREPOLJE - Vaščani Pod-gore so za dan samostojnosti spet organizirali pohod z baklami na planinsko izletniško točko Kamen vrh. Tokrat se gaje udeležilo nekaj sto pohodnikov, medtem ko se je prvega pred nekaj leti le osem
KONCERT V DOMU OSTARELIH
Da bi osrečili drug drugega, ne potrebujemo velikih daril. Prijazna beseda, ki jo spremlja še prešeren nasmeh, sta najlepše božično darilo. To smo ponesli v Dom ostarelih občanov v Novem mestu. S kratkim kulturnim programom, v katerem sta nastopila otroški in mladinski pevski zbor, ljubiteljice angleškega in nemškega jezika s pesmima in recitatorke, smo jim malce popestrili zimsko popoldne. Razveselili smo jih z družabnimi igrami, za katere smo učenci zbrali okrog 80 tisoč tolarjev. Angelčki v darilnih vrečkah z voščilom, ki so nastali pri urah tehnične in likovne vzgoje, so v otožnih sivih očeh vžgali iskrico veselja. Veseli smo, da je naša akcija tako lepo uspela. To ni bila ne prva in ne zadnja takšna akcija, ki smo se je učenci OŠ Žužemberk lotili in izpeljali.
TANJA MURN, ALENKA MOŽE novinarski vkrožek OŠ Žužemberk
OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA
- Zakaj so imeli v Kočevju za božične praznike naprodaj le jaslice in ovce, ne pa tudi pastircev, brez katerih ni pravih jaslic?
- Ker so pastirji že vsi na raznih odgovornih položajih in pasenje ovc zanje ni več pravi posel.
VELIKE LAŠČE - Blizu 200 prebivalcev občine Velike Lašče je podpisalo zahtevo po večjem odstrelu medvedov, ki ogrožajo prebivalce te občine in sosednjih. Podpise so začeli zbirati na zahtevo občanov in po sklepu občinskega sveta. Peticijo s podpisi sta 22. decembra izročila ministru Cirilu Smrkolju župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek in direktor Kmetijske zadruge Velike Lašče Ivan Levstek. V njej je med drugim zapisano, da v Sloveniji posvečamo večjo naklonjenost medvedom kot ljudem, predvsem prebivalcem na podeželju.
Pred dobrima dvema letoma je na območju revirja Lovske družine Velike Lašče medvedka hudo poškodovala Staneta Grudna z Zlatega Repa, ga močno iznakazila (potegnila mu je kožo z obraza z uhljem in očesom vred), da še danes ni zdrav in verjetno nikoli ne bo;_med-vedkoje kasneje uplenil Tine Žužek z Jakičevega. Medvede ali medvedje družine so v zadnjem obdobju videli v večih naseljih ali v njihovi neposredni bližini. Ljudi je strah, da nc }ti prišlo do nove nesreče.
Zupan Anton Zakrajšek pravi: “Ali se mora res zgoditi nova nesreča, da bo zaradi srečanja z medvedom iznakažen še kakšen človek in da se bo javno mnenje končno obrnilo v prid ljudi in ne pretirane-
samostojnost
pohodnikov. Za letošnji pohod je Turistično društvo Podgora razposlalo vabila tudi poslanskim skupinam Državnega zbora. Uspeh ni izostal, saj se ga je udeležil tudi prvak socialdemokratov Slovenije Janez Janša. Sicer pa so prišli pohodniki od vsepovsod, tudi iz Ljubljane in raznih krajev Dolenjske.
Na pohod so krenili udeleženci tokrat iz štirih smeri, in sicer iz Podgore, Ponikev, Predstrug in Podpeči. Pohod z baklami se je začel ob 18. uri hkrati iz vseh štirih smeri. Iz doline je bilo lepo videti, kako se luči iz različnih smeri bližajo istemu cilju, kar je bil lahko tudi simbol za dogajanje pred devetimi leti. Pri planinski koči na Kamen vrhu so udeležence pohoda pričakali člani planinskega društva s toplimi napitki. Ob povratku v dolino so bili pohodniki povabljeni na večerjo z dobrepoljskimi kolinami v prostore Iskre. Pohodnikov pa je bilo toliko, da so bili prostori premajhni in so jih^organizatorji pohoda porazdelili po dobrepoljskih gostilnah, ki so komaj sprejele toliko obiskovalcev.
M. STEKLASA
  ■
ga števila medvedov? V Ljubljani so videli le enega medveda in ga takoj odstrelili, po naših krajih in v Zahodni Dolenjski pa se jih sprehaja po ocenah strokovnjakov več sto.” Na območju Zahodne Dolenjske so medvedje poškodovali že več ljudi. Najhujsa nesreča pa seje zgodila pred nekaj leti v Strugah, kjer je medved umoril domačinko, ko je nabirala gobe.
J. PRIMC
GLASBENA SKRINJA
Zlata doba Slakov
Glasbena založba Nika Records se je odločila za potezo, ki bo razveselila številne ljubitelje legendarnega narodno-zabavnega ansambla Lojzeta Slaka, skupine, ki je s svojim zvokom zaznamovala šestdeseta leta in se nato trajno zasidrala v samem vrhu slovenske narodno-za-bavne glasbe. Samouki glasbenik Lojze Slak, doma z Jordankala pri Mirni Peči, je z združitvijo instrumentalnega tria (diatonična harmonika, kitara in bas) in moške vokalne zasedbe z značilnim fantovskim petjem našel natanko tisto, kar ljudje radi poslušajo in je hkrati zvenelo drugače od prevladujočega sloga Avsenikov, da so Slakove melodije hitro našli pot do src mnogih poslušalcev in postale prave uspešnice. Pri Nika Records so skladbe, ki so nastale v prvih petih letih delovanja ansambla, od 1964. do 1969. leta, izdali v paketu štirih albumov: Domača vasica, Kadar pa mim’ hišžce grem. Deželica sonca in grozdja in Po dekle. Za poslušanje je tako 84 Slakovih viž ali skoraj štiri ure glasbe.
Vesna in Vlasta
Dvojčici Vesna in Vlasta Kidrič iz Križeče vasi pri Poljčanah, ki ubrano prepevata in igrata na diatonično harmoniko, sta pri glasbeni založbi Zlati zvoki izdali svojo drugo kaseto in zgoščenko z naslovom Kar mislite si. Na nji je deset novih skladb, med njimi so tudi tiste, s katerimi sta navduševali poslušalce na lanskih in letošnjih festivalih, na primer: na Steverjanu 99, kjer sta prejeli prvo nagrado občinstva, na Ptuju 99, kjer sta osvojili srebrno Orfejevo značko, in na Vurbeku 99, kjer sta osvojili prvo nagrado za dvoglasno petje.
KR.ALV! *
POHOD ZA BAKLAMI - Med pohodniki je bilo tudi veliko mladine iz Dobrepolja, ostale Dolenjske, Ljubljane in od drugod. (Foto: M. Steklasa)
Pohod na Kamen vrh iz štirih strani - Pogostitev pohodnikov, med katerimi je bil tudi Janez Janša
Rad se slika
Slišali boste govoriti, da se nekdo rad slika. Takšne pripombe so največkrat namenjene javnim delavcem, tistim na izpostavljenih delovnih mestih. Po domače povedano, bi to pomenilo, da je nekdo rad v časopisu, da se rad sliši po radijskih valovih ali vidi svojo podobo na televizijskem ekranu. Da je samovšečen in malce zaljubljen vase, seveda na račun davkoplačevalcev, kajti ustvarjanje podobe v medijih kar veliko stane, privede pa do popularnosti, do tega, da te veliko ljudi treplja po ramenih in ti za šankom plačuje priljubljeno pijačo.
Toda “slikanje" je lahko koristno za večje število ljudi, če ga posameznik ne uporabi za oblikovanje lastne podobe, ampak za promocijo kraja, občine, dežele, ki jo predstavlja. Takšnega "bliskanja" je, resnici na ljubo, premalo, sicer se ne bi dogajalo, da v tej majhni Sloveniji, ki jo v nekaj urah preleti dobro razpoložen golob, prebivalci ob Dravi ne vedo za ljudi ob Kolpi in ob omembi katerega od mest iz deželice brez in belih noš sprašujejo: “A to je pa tam, kjer raste cviček?” Glede na to dejstvo se demokratično izvoljeni predstavniki deželice s sončne strani Gorjancev še premalo “malajo" po elektronskih medijih.
TONI GAŠPERIČ
Lokvičani obujajo stare navade
Na šentjanževo, na praznik med božičem in novim letom, po skoraj polstoletnem premoru ljudje v cerkev na Gornji Lokvici znova prinašajo blagoslovit svoje najboljše vino
PRVEGA NA HRIB NA GOLAŽ - Na novega leta dan so se planinci planinske sekcije Dvor Marjan Zupančič, Jožica in Slavko Fink Ludvik Kocjančič in Andrej Murn prvi povzpeli na 888 m visoki hrib Sveti Peter, kjer so pripravili golaž in z njim pogostili številne pohodnike, ki so se ta dan odločili za izlet na ta hrib. Med njimi so bili tudi člani društva ko-njerejcev Suha krajine na čelu s predsednikom Francem Pucljem. (Foto: S. Mirtič)
“LEPO JE BITI DEDEK MRAZ, ” si je zabrundal tale dedek, ko sta se k njemu priželi za spominsko sliko Nina Keber in Manca Simčič, ki sta dedku pred tem na novomeškem Glavnem trgu pomagli razdeliti darila. Preko tristo otrok je prišlo na dobrodelno prireditev za opremo Pediatričnega oddelka novomeške bolnišnice, ki so se po obdaritvi z dedkom Mrazom tudi slikali. Te fotografije je dedek Mraz pustil za otroke v studiu FOTO LIFE, Novi trg 6, in vsi, ki bodo po slike prišli do 15. januarja, bodo-udeleženi tudi v nagradnem žrebanju, prva nagrada pa bo fotoaparat. (Foto: M. K.)
KRŠKO PLEŠE Z DUŠANOM VODLANOM - S praznično plesno glasbeno prireditvijo “Krško pleše" 27. decembra zvečer v kulturnem domu Krško so obiskovalcem, ki so povsem napolnili veliko dvorano, ponudili dober izdelek krških in drugih ustvarjalcev. S prireditvijo, ki se je zgledovala tudi po showih onkraj luže, so počastili tudi 25-letnico kulturnega dela Dušana Vodlana, plesalca in organizatorja plesa iz Krškega. Na fotografiji: Dušanu Vodlanu (levo) čestita krški župan Franci Bogovič. V ozadju Miran Resnik, predsednik KS Krško, desno Barbara Drnač, ki je povezovala program. (Foto: M. L.)
PLEMENITI LJUDJE - Pred novim letom so se v prostorih novomeškega OZRK srečali aktivisti oz. predsedniki krajevnih organizacija, ki skozi celo leto požrtvovalno skrbijo za pomoč ljudem v stiski. To opravljajo prostovoljno in brezplačno, zato jim največ pomeni, če so z njihovo pomočjo zadovoljni ljudje, ki jim je namenjena. Nekateri se jim zahvalijo z besedo, drugi z nasmehom in solzami v očeh, tretji s stiskom rok. Še dobro, da so na svetu plemeniti ljudje, ki jim ni težko priskočiti sočloveku na pomoč. To so tudi ljudje dobre volje. Na srečanju novomeških aktivistov je zanjo poskrbela predsednica KO RK Gabrje Anica Korasa, ki je veselo zaigrala na harmoniko. (Foto: J. Dorniž)
PRAZNIČNI KONCERT ZA DELA VCE UPRA VNE ENOTE IN OBČINE - Učenci trebanjske glasbene in osnovne šole so pod vodstvom svojih učiteljev Tatjane Mihelčič-Gregorčič, Radivoja Spasiča, Ive Vrbanič in Doroteje Cest-nik-Spasič pripravili pester praznični koncert. Na sporedu so bila tudi dela Ježa, Bacha, Brahmsa, Gounoda in Hdndla. Načelnik Upravne enote Trebnje Milan Rman je zaželel sodelavcem in trebanjskemu županu oz. poslancu Čirilu Pungartniku uspešno leto 2000. Ob tej priložnosti je Rman poudaril, da mora biti uprava sposobna izvajati svoje naloge z najboljšim razmerjem med svojo koristnostjo in stroški. Na posnetku: mladinski pevski zbor OŠ Trebnje med nastopom pod taktirko prof. Mihelčičeve. (Foto: P P)
POLKOVNIK GRE V POKOJ - 29. decembra je bilo v prostorih 32. PVTP na Jedinščici pri Novem mestu še posebej slovesno. Na novoletnem sprejemu je polkovnik Bogdan Mali pripadnikom enote podelil priznanja, najvišje Priznanje pa je izročil polkovniku Ernestu Breznikarju, ki je izpolnil pogoje za upokojitev in dva tedna pred tem častniško uniformo zamenjal za civilno obleko. Od polkovnika Breznikarja so se ob novoletnem sprejemu poslovili tudi dotedanji sodelavci, ki so mu v spomin na dolgoletno sodelovanje izročili sliko Novega mesta. (Foto: I. V.)
Na zadnji lanski seji so svetniki prisluhnili tudi poročilu o razmerah v javnem zavodu Lekarna Kočevje
KOČEVJE - Čeprav nekdanjo večnamensko stavbo sredi Kočevja (zgrajena je bila v začetku stoletja in prenovljena leta 1948) po novem imenujejo “objekt (poslovni prostori) na T(rgu) Z(bora) O(dposlancev)” 2, je med domačini ta sveže prepleskana stavba (v tretji fazi obnove) bolj znana kot kavarna in tako bo bržkone ostalo tudi v prihodnje. Boj kot ime pa je pomembna dejavnost. Sprva so manjša prostora v pritličju ob kavarni namenili trgovski dejavnosti, v drugi polovici decembra pa so tudi člani občinskega sveta sprejeli predlog župana, da jih bodo oddali za opravljanje poslovne dejavnosti lekarne.
Sedanji prostori lekarne namreč ne ustrezajo zakonskim zahte-
vam in tudi nimajo uporabnega dovoljenja. Povrh so inšpekcijske službe ugotovile številne pomanjkljivosti (ni urejenega dostopa za invalide in vetrolova, skladišče kemikalij v kletnih prostorih pomeni nevarnost za zdravje itd. Za odpravljanje pomanjkljivosti pa je potrebno veliko denarja in tudi časa. Skratka, ne izplača se! Denar za preureditev prostorov v lekarno naj ne bi bil samo na grbi občine, prispeval pa botudi Javni zavod Lekarna (financiral bo nabavo opreme). Svetniki so soglašali tudi, da občina čimprej razpiše koncesijo za farmacevta, saj do dosedanja direktorica kmalu šla v okoi, kadrovska zasedba pa je ila doslej zelo šibka
M. G.
GORNJA LOKVICA - Sv. Janez Evangelist, ki ga ljudje imenujejo tudi Šentjanž in ima svoj praznik 27. decembra, je bil ljudstvom krščanskega sveta vedno zelo ljub svetnik. Ne čudi torej, da ima samo na Slovenskem okrog 40 cerkva. Legenda pripoveduje, daje Grk Aristomed postavil predenj čašo zastrupljenega vina in mu rekel, da sprejme krščansko vero, če ga izpije in ostane živ.
Janez Evangelist je vino bla-oslovil in ga izpil, ne da bi imel akršne koli posledice, iz čaše pa se je priplazila strupena kača. Tako danes nosijo verniki ob godu sv. Janeza Evangelista v cerkev svoje vino, da ga duhovnik blagoslovi. To navado so pred štirimi [eti na pobudo takratnega metliškega župnika Albina Žnidariča obudili tudi v cerkvi na Gornji Lokvici pri Metliki. Glavni patron gornjelokviške podružnične cerkve je sicer sv. Janez Krstnik, stranski pa sv. Janez Evangelist. Toda junija, ko goduje glavni gornje-lokviški patron, imajo ljudje veliko dela na polju in m pravega časa za praznovanje. 27. decembra, med božičem in novim letom, pa je ravno prava priložnost za vese-
ljačenje in tudi vino takrat že dodobra dozori.
Matin Plut z Gornje Lokvice se še dobro spominja, daje bilo pred drugo svetovno vojno, med vojno in še nekaj let po njej pri njih šentjanževo velik soseskin praznik. “Potem je bilo konec s praznovanjem, a spomin je ostal v ljudeh, zato ne čudi, da so pred leti znova obudili to lepo navado. Včasih je bil to predvsem vaški praznik, danes pa prihaja k nam vsako letp več ljudi tudi iz drugih vasi. In prav je tako, saj se na ta način spoznavamo,” je zadovoljen Plut.
Dandanes imajo 27. decembra popolde v vaški cerkvi mašo, h kateri prinesejo od vsake hiše, pri kateri imajo vinograd - te pa, tako kot povsod v Beli krajini, prevladujejo - nekaj steklenic najboljšega vina. Postavijo jih na mizo pred oltarjem in med mašo jih duhovnik blagoslovi. “Nekaj steklenic vina odnesemo domov in jih hranimo za svečanosti kot so rojstni dnevi, godovi, morda krst, druge pa v gasilski dom, kjer imamo vaško srečanje s pokušnjo vina ob belokanjskih pogačah in klobasah, ne manjka pa tudi petja,
DOBRO BLAGOSLOVLJENO VINO - Po blagoslovu vina vgornjelokviški cerkvi so prebivalci obeh Lokvic ter mnogih sosednjih vasi pokusili, kakšna Je bila lanska vinska letina. Po dobri volji pokuševalcev sodeč, je bila vse prej kot slaba. Sicer pa so vaščani veseli predvsem, da se je navada, da na god sv. Janeza Evangelista blagoslovijo vino, ki so jo obudili iz pozabe pred nekaj leti, dobro prijela. (Foto: M. B.-J.)
PREDSTAVITEV ETNOLOŠKE KNJIGE - Na Vinici so predstavili dese-to knjigo iz cikla Slovenska ljudska noša v besedi in podobi, ki sta jo ustvarili etnologinji dr. Marija Makarovič (v sredini) in akademska slikarka Jana Dolenc. Delo obravnava oblačilno kulturo prebivalcev Bele krajine iz KS Adlešiči, Vinica in Sinji Vrh s konca prejšnjega in prve polovice tega stoletja. Odgovorna urednica Meta Benčina (na desni) iz Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Ksenja Khalil (levo) iz Območne izpostave Črnomelj, imata za izid knjige veliko zaslug. Delo je nastalo po pripovedovanju domačinov in je bogato opremljeno z risbami in fotografijami predmetov ter oblačil. Iz knjige je mogoče marsikaj izvedeti še o življenju prebivalcev ob reki Kolpi, tako da ni samo pripomoček za folklorne skupine, gojijo belokranjske plese. Predstavitev knjige so popestrili folkloristi z Vinice in Adlešičev. (Foto: Dušan Frice)
Lekarna se bo selila
plesa, igranja, klepeta,” je o današnjih navadah pripovedoval Tone Nemanič z Gornje Lokvice. Praznično razpoloženim se ne mudi domov, navadno pa žegna-nje v zgodnjih jutranjih urah zaključijo v kateri izmed okoliških zidanic.
M. BEZEK-JAKŠE
Ob prehodu^ leto 2000
Obsodimo vse stranpoti iz preteklih naših krutih dni, pa si gradimo boljši svet za prihodnjih mnogo let.
Orožje, vse za smrt ljudi, z razumom človek naj zdrobi, da gledali bi si v oči kot pravi bratje, brez skrbi.
Okolje čisto naj cveti, za kar smo odgovorni vsi, saj to od nas zahteva čas za zdravo mesto in za vas.
Na svetu naj ne bo ovir za svobodo in za mir prav za ves človeški rod na planetu našem vsepovsod.
Kdor pa vojno bi začel, pred sodišče naj bi šel, ker pride lahko strašen dan, da bo človek pokončan.
Naj bo enoten naš posluh v boju le za boljši kruh, tako da bi imeli vsi prihodnje lepše srečne dni.
FRANC KOČEVAR, Bojanja vas
POSAVCI ZA CT BOLNIŠNICI BREŽICE
SEVNICA - Po besedah direktorja brežiške bolnišnice Toneta Zorka ukinjanje posameznih oddelkov ali celo bolnišnice ne bi bilo več vprašljivo, če bi brežiška bolnišnica lahko oskrbela na posameznem oddelku najmanj 80 do 90 odstotkov vseh zavarovancev iz Posavja. Zdaj se zdravi v brežiški bolnišnici le okrog 52 odstotkov vseh posavskih zavarovancev. Svet je priporočil zdravstenim domovom naj to upoštevajo. Občinam pa je priporočil, naj sofinancirajo nabavo računalniške tomografije (CT) za to bolnišnico. Sarrio letos so morali preko 200 bolnikov prepeljati iz brežiške na CT v druge bolnišnice. Cene CT naprave se gibljejo med 50 in 150 milijoni tolarjev.
Frata kliče in nas prosi
Prišla zamisel je ta prava rodila se je Frata prava, da bi živ spomin hranila, gozdarjem lovcem kot dom bi bila.
Zbirali so se okrog tebe vsako leto ta jesenski čas, da obudijo si spomine na pretekli vojni čas.
Med vojno si kot dom služila, logarjem lovcem prvi grob nudila, simbol dolenjskega upora si bila, po vojni dolenjska lovska zibelka.
Barvo nisi imela pravo, zato petelin je zapel, vode je primanjkovalo, ostal od tebe Je pepel.
Spomin pa se ne da uničit’ saj živijo še ljudje, ki so s trudom in ponosom pred petdesetimi leti zgradili te.
Ponovno kličeš nas v sili, ko Abrahama čakaš zdaj;
“Pridite in obnovite ta kulturni zgodovinski kraj!”
JOŽE KOSMERL
Dekleta in ples pa smo blizu nebes
Cili patrol, Don Juan
* “Don Juan je glasba, obarvana kitarsko, lahkotna, v njej ne moremo preslišati latino ritmov, ki me privlačijo že od nekdaj,” trdi Cili Patrol o svoji novi zgoščenki in kaseti.
stveno šolo v Celju, ga je italijanska glasbena agencija Super pass kot pevski talent povabila v Italijo k sodelovanju na izboru miss Italije.
M. L..
KRŠKO - Cili Patrol je po izidu zgoščenke in kasete z naslovom Don Juan posnel z ekipo RSL video production videospot z naslovno skladbo Don Juan. Za plesalke, s katerimi je snemal, je pripravila koreografijo plesna šola Lukec iz krškega. “Videospot smo
Cili Patrol
snemali v Ljubljani in na Otočcu, v naravi. Seveda ni manjkalo lepih deklet, plesalk. Vzdušje je bilo enkratno in to se pozna tudi na posnetkih. 'Latino ritmi, lepa dekleta, zabava in ples, pa smo blizu nebes’,” izjavlja Cili Patrol o nastajanju video posnetka.
Cili Patrol, ki prihaja iz Bošta-nja, nastopa kot poklicni glasbenik od leta 1993, leto pozneje je začel delati samostojno. Ko je že pred tem hodil v srednjo zdrav-
Št. 1 (2628), 6. januarja 2000
DOLENJSKI LIST
17
• g®Ki0[raiiOw®®GO • ©OBDs® • <sO®[pQ®D • [?®ip®irG®i® • s®on0crcrQBw®®‘aS • ©OOOs® • <sD®[pB®B
I
(■Mr
NASE KORENINE
Časi, ko so ženske krampale
Iz zgodnje mladosti se jih spominjam. Ko smo otroci ob belokranjski železnici hodili v šolo, nas je na poti pogosto spremljal nenavaden ritem. Vrhu nasipa, med tiri, je bila zbrana skupina ljudi in čudni glasovi so prihajali od tam. Pika poka, pika poka so se razlegali udarci težkih krampov, ki so udarjali ob kamniti grušč na nasipu. Visoko nad glavami so se bliskali krampi in zadonelo je, ko so udarili ob kamnita tla. Zagoreli hrbti so se vsi potni svetili v soncu in krepke mišice so se krčile in raztegovale v tistem enakomernem ritmu: pika poka, pika poka.
Nedavno tega sem bil pri Lokarjevi Matildi v Stranski vasi pri Novem mestu. Ženica je praznovala devetdesetletnico in vsa živahna je zbranim trosila drobtinice iz svojega dolgega življenja. Takrat sem se spet srečal s tistim nenavadnim ritmom. Zapel mi je v ušesih, ko sta slavljenka in njena soseda Novakova Anica, prej Erjavčeva, obujali spomine na čas, ki sta ga skupaj preživeli na delu pri železnici. Tedaj sem spoznal, da tisti pika poka ni bil rezerviran le za moške, ampak so krampi prav tako smelo zapeli tudi v ženskih rokah.
Bilo je kmalu po drugi svetovni vojni. Marsikateri moški se ni nikoli več vrnil iz nje in ženske so morale poprijeti za vsako delo. Skupina žensk, kakih dvanajst do petnajst jih je bilo, med njimi tudi Anica in Matilda, je skrbela za red na delu proge med Novim mestom in Rožnim Dolom. Poleti, ko je bila rast bujna, so s proge odstranjevale vsiljivi plevel ter skrbele, da počasni hlapon, ko se je sopihaje vzpenjal od Novega mesta proti Rožnemu Dolu, ni z rojem iskric, ki so se usipale iz puhajočega dimnika, zažgal gozda ob progi. Pozimi so s tirov odstranjevale snežne zamete in utirale pot železniški kompoziciji.
To ni bilo še nič nenavadnega. Toda ko je bila nuja, so morale ženske poprijeti tudi za krampe. Takrat so se prelevile v prave progovne delavce. In tisti pika poka je pri njih pel prav tako glasno kot prej pri moških. To so bili grobi, a po svoje lepi časi. Anica in Matilda se jih radi spominjata.
Tisti čas, bilo je konec štiridesetih, so gradile tudi odcep proge za vojaško skladišče na Pogancah. Za hrano so prinesle kaj malega od doma, največkrat suhega kruha in sadja, ena od njih pa je vsak dan pripravila tudi kaj toplega. Pijačo je nudil gozdni studenček v bližini opuščenega italijanskega bunkerja. Najprej so prišla na vrsto gozdna, nato zemeljska dela. Čisto na koncu se je oglasila tista znana pesem krampov: pika poka. Tako je zrasla poganška železnica in ženske so imele pri njeni izgradnji pomemben delež. Dandanes
se gozdne krošnje spet sklanjajo nizko nad poganško progo. Se
malo, pa se bodo sklenile in očem zagrnile pogled na nekdanji trud in delo človeških rok.
Lokarjeva mati iz Stranske vasi jih ima zdaj preko devetdeset in je zaradi visoke starosti navezana v glavnem na življenje v hišici, ki jo je dobila po svojem
pokojnem možu. Zanjo skrbijo sin Marko in njegovi. Pa še ni daleč čas, ko so njene od mladosti vsakega dela vajene roke vihtele motiko v vinogradu na Cerovcu. Nedaleč stran, na Jami, se je tudi rodila. Bilo je v devetem letu 20. stoletja in bila je deveti otrok od desetih, kolikor se jih je Šurlovemu Francu in njegovi ženi Mici rodilo. “Pred mano jih je kar nekaj po vrsti pomrlo, pa je stara mati, Agata po imenu, sicer pa iz Baragovega rodu s trebanjskega konca, dejala, naj mi bo ime Matilda. Res so mi dali tako ime in umiranje novorojenčkov v družini se je ustavilo,” pripoveduje devetdesetletnica. Njen spomin je v pozni starosti še tako svež, kot je bila nekoč voda iz tistega studenčka v poganškem gozdu. Ko privre na dan, ga skoraj ni moč ustaviti. Tit so spet stare pesmi in starka jih prepeva prijetno presenečenim obiskovalcem. Le redki so tisti med njimi, ki še znajo pritegniti starim napevom.
Potem se do postelje, na kateri kraljuje slavljenka, prerine njena pravnučka. “Ja, Klariča. Le pridi sem! Ti si moje najlepše darilo,” pravi starka, se razneži in jo stisne k sebi. Mali Klari se obeta še mnogo let, saj je Šurlov rod, zlasti po ženski strani, zelo trdoživ. Matildina sestra je umrla tam v daljni Ameriki in jih je tudi štela več kot devetdeset.
Zdaj je že jasno, da je za dolgo življenje treba izpolnjevati kar nekaj pogojev, ki se morajo med sabo dopolnjevati. Nekaj takih je pri Lokarjevi Matildi očitnih. Delati je morala od zgodnjega otroštva. “Doma smo imeli hitro vse opravljeno, potem pa sem šla od hiše do hiše kot kakšen petlar,” pripoveduje o svoji madosti. Najprej je tabr-hovala pri bližnjih kmetih, potem se je podajala vse dlje - tudi na delo v gorjanske gozdove, kjer je pogozdovala pa tudi podirala in napravljala drva.
Še največ pa je služila pri Staretovi, lastnici graščine na Ru-perčvrhu. Tu je bilo zemlje in dela dovolj na poljih in na travnikih. Vsemu temu delu je bila Matilda kos. Zmogla je koso, vile in grablje, zmogla je plug in motiko, znogla je žago in sekiro in na železnici je zmogla celo kramp. Vsa dela torej, tudi tista, za katera so včasih že po tradiciji rekli, da so moška. Le z moškimi Matida nekako ni imela sreče. S prvim je imela enega otroka, a se ni poročila, z drugim se je poročila, pa ga je v nesreči kmalu izgubila. Potem se je, v začetku petdesetih let, še enkrat poročila. Vzela je vdovca Lokarja iz sosednje Stranske vasi.
Zdaj je že dolga desetletja spet vdova. Edini njen še živi otrok je sin Marko, ki živi na nekdanji Šurlavi domačiji na Jami, skrbi pa tudi za mater v Stranski vasi. Tako je Matildi vsaj na stara leta lepo. Živi v svoji hiški na razpotju sredi vasi, premleva spomine in posluša glasove, ki prihajajo tam od mlečne zbiralnice v bližini. Tako je še vedno sredi življenja. Tlidi življenje, ki gaje dala ona, klije naprej, saj ima štiri vnuke in tri pravnuke.
TONE JAKŠE
POZABLJENI OD BOGA IN DRŽAVE
Vasi ob južni meji potoške občine
Kraška, razgibana Dragarska dolina se pri vasi Trava strmo prevesi v poraščeno pobočje, po katerem je speljan makadamski del zadnjih pet kilometrov republiške ceste, do mejnega prehoda v Pod-planini. Na tem strmem in dokaj obširnem pobočju so umeščene tri najjužnejše vasi v občini Loški Potok: Podplanina, Pungert in Črni Potok.
V idilični dolini, ki jo prečka reka Čabranka, ki je tudi meja med Slovenijo in Hrvaško, se oko napase edinstvenih lepot, ki jih je tu ustvarila narava. Strmi bregovi, v katere so vsajene omenjene vasi, so izredno rodovitni zaradi milega podnebja, ki vlada v kolpsko-čabranskem porečju. Za temi naravnimi lepotami in danostmi narave pa se skriva niz neprijetnosti, kot so plazovi, hudourniki, svoje zobe občasno pokažeta tudi Čabranka in preveč razmnožena divjad, ki prebivalcem povzroča sive lase in veliko škodo.
Bregovi so danes zaraščeni tudi tam, kjer je človek stoletja sadil vse vrste kultur, kjer so bili sadovnjaki in senožeti. Od poljskih kultur je posebno znan fižol, vendar pravijo domačini, da bi morali zaradi strmin imeti mitraljez za sajenje. Žal je vsega vse manj, tudi ljudi, ki so vedno, če se je pokazala prilika, iskali boljše življenje širom po domovini in v tujini. Odkar pomnijo, zemlja ni mogla nasititi lačnih ust. Od lepote narave se ni nikoli dalo živeti, pa tudi danes ne. Sorodstvene vezi in prijateljstva so združevala ljudi na obeh bregovih Čabranke. Navade in avtohtona govorica so enake na slovenski in hrvaški strani. Politične kupčije, ki so te kraje stoletja premetavale zdaj sem, zdaj tja, niso porušile trdnih vezi, ki so pomagale preživeti tem skromnim ljudem, tudi sedanja meja ne. Strpnost državnih organov jim lajša življenje, saj so bili od nekdaj bolj navezani na Čabar in otroci so v pretežni meri obiskovali hrvaško šolo. Razumljivo, da je sedanja meja pretrgala ekonomske tokove. Slovenija temu delu države veliko dolguje, da bi (sicer redki) prebivalci lahko dostojno preživeli in da bi si področje gospodarsko in demografsko opomoglo. Žal so to le pobožne želje in neposreden vzrok, da mladih družin skoraj ni več, če pa se sem in tja le rodi kakšen otrok, je že ob rojstvu obsojen na odhod iz domačega gnezda.
Nastanek občabranskih
naselij
Pred nedavnim smo o tem in onem kramljali v kuhinji vaškega predsednika Alojza Mikliča v Podplanini št. 3. TVenutno ima Lojze “pod oblastjo” vse tri vasi. Pogovor seveda ni bil zgolj naključje. Iz Čabra so prišli Andri-ja Zbašnik, profesor likovnega pouka, ter njegova soproga in Mikličeva žena Micka, ki rada postreže z domačo “kačjo slino” in pove kakšno okroglo.
Prof. Zbašniku je raziskovanje celotne doline bolj hobi, kljub temu pa je o teh krajih,
tudi slovenskih, izdal že dve obširni knjigi, v katerih se ukvarja predvsem z ekonomskim stanjem ljudi, nastankom naselij, obenem pa se poglablja v kulturno dediščino tako Hrvatov kot Slovencev v čabranski kotlini. ZbašnTk pravi, da oba bregova Čabranke lahko smatramo za celoto, kije kakor knjiga, ki ima isto zgodovino in isti jezik. Meni celo, da so prebivalci tako povezani, da lahko go-' vorimo o enem narodu. Prav v tem obmejnem delu imamo lep primer, kako lahko je živeti v slogi, čeprav je nujno potrebno upoštevati tudi mejo. Prof. Zbašnik pravi, da je imel Čabar v času Savske banovine 14.000 . prebivalcev, a hkrati dodaja, da je takratni srez Čabar zavzemal vse predele do Loškega Potoka. Meni, da večjih razlik med banovinama ni bilo, kar še posebej velja za Čabar in okolico, kjer so v šoli učili tudi slovenski jezik. Je pa takšna ureditev imela tragične posledice v času druge svetovne vojne. Italijani so Savsko banovino z aneksijo priključili Italiji in so tako prebivalci postali italijanski državljani.
V bistvu pa zgodovina naselij v dolini in na bregovih Čabranke ni stara. Sega nekako v leto 1642, ko se Čabar prvič omenja. Naselje Čabar je osnoval Peter Zrinjski z namenom, da izkoristi vodno moč reke in zgradi železarno. Za to pa je potreboval ljudi, ki so bili vešči rudarjenja in topljenja rude. Delavci so prihajali iz Idrije, iz Bohinja, Avstrije, Francije in Nemčije. Ti prišleki so se združili s prvotnim življem in za vedno ostali v teh krajih. Naseljevali so se na obeh bregovih reke. Zrinjski pa so v tej dolini vladali in gospodarili le kratek čas. 1701. leta je bil Zrinjski obglavljen, 1711. leta je velika poplava plavž poškodovala pa tudi rude je že primanjkovalo in plavža niso več obnovili.
Tako so ti priseljenci, železar-iji, rudarji in oglarji, ostali brez dela. Nekateri, vajeni dela z železom, so se oprijeli kovaštva, drugi kmetovanja in gozdarstva, kar še posebej velja za vse tri naše vasi. Kmetije so nastale na krčevinah, kjer so sekali bukovino in kuhali oglje, ki ga je požiral plavž. Še do pred nekaj desetletji so bili znani kovači, ki so izdelovali predvsem orodja: sekire, motike, krampe in še kaj. Orodja so zaslovela po vsej Evropi, izvažali pa so jih celo v Ameriko. Vse skupaj, kovaštvo in kmetijstvo, pa je bilo premalo za preživetje. Ljudje so odhajali v svet in se v svetu celo izgubili, drugi so se oprijeli sezonskih gozdnih del v slavonskih, romunskih in celo v ruskih gozdovih. Profesor Zbašnik pravi, da so celo Čabranci rekli: “Gremo na Hrvaško.”
Podplanina
2
domačije. Še pred 50 leti je bila vas polna življenja. V njej je živelo 95 ljudi, trenutno pa nas je komaj še 28. Šest hiš je že praznih. V vasi je bilo nekoč veliko vprežne živine. V Čabar smo vozili les in pesek. Danes sta v vasi samo še dve kravi. Podplanina je zelo razvlečena vas in so med posamezniki kilometrske razdalje. To pa povzroča nemalo preglavic pri vzdrževanju cest. Nekako v centru
vasi je 6 hiš, kjer še stoji 1910.
lelica.
leta zgrajena večja kapelica. Ob žegnanju se tu zbere cela vas in še več tistih, ki so bogve kje v svetu. Zelo smo prikrajšani tudi, ker ne dobimo signala slovenske televizije. Vsa infrastruktura prihaja k nam z veliko zamudo. Leta 1997 nam je občina omogočila, da smo posodobili glavne vaške poti in dobili javno razsvetljavo. Mnogo truda vlagamo, da bi nam vrnili nekoč vaške gozdove, da bi tudi mi imeli lastna sredstva.”
Vas izumira. Otrok ni več. Država obljublja, da bo zgradila tistih preostalih pet kilometrov ceste od Trave do mejnega prehoda in cestno povezavo čez Črni Potok, kar bi turistom odprlo pot v Kolpsko dolino. Sedaj je cesta zaprta za tovorni pro-rpet, kar je iz ekonomskega vidika prava katastrofa za prebivalce vseh treh vasi. Tisti, ki še nekako vztrajajo, pravijo, da imajo medvedje več pravic kakor oni.
Še in še bi lahko naštevali, kaj bi potrebovali, da bi tudi v teh vaseh zaslišali otroški jok, kar bi pomenilo veselje in novo upanje. Tako menijo Lojze Miklič in drugi. Vsak, ki tu životari, ima svojo življenjsko usodo. Lojze si je pokojnino zaslužil v Čabru. Letos je tam prejel odlikovanje za 40-letno delo v gasilskih vrstah. Ponosen je, kakor je ponosen na svojo pokojno sovaščan-ko Katico Lipovec, ljudsko pesnico, ki nikoli, niti na njivi, ni bila brez svinčnika in papirja. Trenutne domislice je zapisovala kar na motiki. Nekaj njenih pesmi je že izšlo, večina njene bogate zapuščine pa je še neobjavljena. Rojena je bila 1900. leta in se, je stara 77 let, poslovila od teh bregov, sovaščanov in prijateljev z govorom, ki gaje za zadnjo pot sama napisala.
Prav v teh dneh, ko je nastajal ta zapis, je bila cesta eno samo gradbišče in skoraj neprevozna. Koliko je gradbincem uspelo narediti do zime, je težko reči, nesreča pa je v tem, da jo je neurje v začetku decembra spet močno načelo.
O tem in onem smo govorili z bivšim vaškim predsednikom Francem Žagarjem, ki je moral zaradi nenadne bolezni opustiti funkcijo. Nič kaj optimistično ne gleda na nakopičene probleme. Vasica, daleč odmaknjena v samoto, živi svoje tiho življenje. Pa vendar 6 mladih zanjo veliko pomeni, zlasti če bodo imeli možnost nadaljevati na temeljih, ki so jih zastavili njihovi pradedje in očetje njihovih očetov.
Crni Potok
Pungert
Vasica Pungert - ime pomeni sadni vrt - je najvišje nad Ča-
Skoraj že pod noč smo se odpravili v Črni Potok. Oglasili smo se pri Lavričevih. Doma je bila samo gospodinja Alojzija, ki pogreša televizijo iz Slovenije. Če je to, kjer stoji Lavričeva hiša nekakšen center Črnega Potoka, potem živi skoraj čisto sama in nekaj vstran edini sosed Jože Tbšek. Je pa Črni Potok zelo razpotegnjena vas tik nad Čabran-ko. K tej vasi spadajo še Vici in Urhi, oba zaselka pa imata le štiri hiše. Tako se območje Črnega Potoka razteza na dobrih treh kilometrih, v celi vasi pa živi le še 8 stalnih prebivalcev. Samo ob nedeljah in praznikih vas nekako zaživi, ko se vrnejo nekdanji vaščani, ki imajo svoje domačije za vikende.
Gotovo bi vas zaživela, če bi država zgradila že davno obljubljeno cesto, da bi tisti, ki tu še žive in hodijo na delo, ne morali preko dveh mejnih prehodov, kar velja za vse tri vasi, le da Črni Potok sploh nima cestne povezave z matično državo.
Nostalgija po nekdanjih časih pa je še vedno prisotna. Prav Črni Potok je slovel po kovačih Urhih, znani so bili vsaj trije mlini, vas je imela gostilno, trgovino in menda tudi šolo. Končno je potrebno povedati še, da je tu živelo nekoč 200 prebivalcev in mnogi med njimi so postali izobraženi možje. Tli je bilo samo troje možnosti: kmetovanje in delo v gozdu, iskanje dela in izselitev, ali pa v šolo, za kar je bilo treba imeti posebno srečo. Iz te vasi izhaja znani akademski kipar Alojz Lavrič,
Lojze Miklič pripoveduje: “Vas Podplanina leži tik nad Čabranko v strmini, a na lepi sončni legi. Zemlja je rodovitna, vendar vse bolj zaraščena. Hri-bina je polna vode, tako da večkrat sproži večje in manjše plazove, ki ogrožajo še redke
Od leve: prof. Zbašnik, gostiteljica Micka Miklič in predsednik vseh treh vasi Lojze Miklič.
Hiše na Pungertu izginjajo v gozdu
branko. Pred drugo vojno je vasica imela 8 hiš in nekaj gospodarskih poslopij, nam je povedal vaščan Franc Poje. Danes' je samo še pet hiš in 15 prebivalcev. Veselo se sliši, da je med temi petnajstimi kar 6 otrok v starosti od treh do dvanajstih let. Štirje so šoloobvezni in se vsak dan vozijo v šolo v Pod-presko in Loški Potok. Starši se jeze, ker so otroci ves dan od doma, in nekateri resno premišljujejo, da bi jih prešolali v Čabar. Se večji problem pa je cesta, ki se za to vasico odcepi od prej omenjene republiške ceste, katero je občina pred dvema letoma asfaltirala. Lansko katastrofalno neurje pa je dele ceste dobesedno odneslo.
avtor več kipov, male plastike, lutkar, soavtor prvega denarja, izdanega med vojno, izdelovalec žigov za zasedanje AVNOJ-a. Bil je svak moje sogovornice Alojzije Lavrič.
Kdo ve, kam vse so izginili ti ljudje. Mnoge s teh bregov je pobrala vojna, mnoge je zanesla v svet želja po boljšem življen-ju. Lavričeva samoto prenaša tako, da obdeluje gredice, kolikor zmore, in šteje dneve od nedelje do nedelje, ko jo kdo obišče. Skoraj vsi moji sogovorniki tožijo, da pogrešajo dušnopastirsko delo, ki skoraj ne seže do teh od Boga in države pozabljenih ljudi...
ALBIN KOSMERL
STU
J io
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebilnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 6.1.
SLOVENIJA 1
8.40 - 1.40 Teletekst
9.30 Tedenski izbor Oddaja za otroke 9.45 Pod klobukom
10.35 Zgodbe iz školjke
11.05 National geographic, serija, 8/11 11.55 Dokumentarna oddaja
J3.00 Poročila 13.55 Tčdenski izbor Slovenka leta
14.15 Kaj so rekli večerni gostje
15.05 Zoom
16.35 Osmi dan
17.00 Tedi
17.35 Mladi geniji
18.00 Obzornik
18.10 Delo v teku, serija, 1/7
18.40 Evropa in ljudje
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tednik
21.00 TV Poper
21.35 Turistična oddaja
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.05 Podoba podobe
23.35 Somrak stoletja
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.40 Slalom, 1. vožnja (ž) ■ 10.00 Strela z jasnega, 4/13 • 10.50 Vidcoring -11.20 Svet poroča -12.25 Slalom, 2. vožnja (ž) -13.25 Smučarski skoki -15.40 Brat z drugega planeta, am. film ■ 17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Quinnova,nan. -19.00 So leta minila, nan., 3/7 -19.30 Videoring - 20.00 Košarka -
22.00 Poseben pogled, film - 23.40 Perverzna igra, nad., 2/2 -1.05 Slovenski jazz
kanal a
8.30 Maria Isabcl, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria lsabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustrelil, nan. -
19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Ubij me nežno, film - 21.40 Katarina velika, nad. - 22.40 Samo bedaki in konji, nan. - 23.20 MacGyver, film - 0.20 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.45 Iz združenja LTV -18.15 Vroča kolesa -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled -19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov
HTV 1
7,15 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Umazane laži (serija) -13.20 Trenutek za... -13.55 Guldenburgovi (serija) -14.45 Rešitelj (brit. film) -16.30 Morje -17.00 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Odprto - 21.20 Kviz - 22.45 Pol ure za kulturo - 23.20 Poročila - 23.40 Božič in potem... (film) -1.15 Mesec nad puščavo (film)
HTV 2
9.25 Kraljestvo divjine - 9.50 Hrvaška kulturna in naravna dediščina - 10.20 Peter in Petra (film) -12.00 Ponovitve -15.00 Kraljestvo divjine - 15.55 Poročila za gluhe in naglušne -
16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo, tv igrica -18.00 Žepni nožič (nan.) -18.30 Iz jezikovne zakladnice -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Seinfeld (serija) - 20.55 Urgenca (serija) - 21.45 Opazovalnica - 22.20 Kinoteka - 0.00 Nočni pogovori -1.00 Laž (serija) -1.45 Guldenburgovi (serija) - 2.30 Portreti
PETEK, 7.1.
SLOVENIJA 1
8.40 - 1.05 Teletekst
9.30 Tčdenski izbor Oddaja za otroke 9.45 Mladi geniji 10.00 M
10.35 Delo v teku, serija, 1/7
11.05 Evropa in ljudje
11.25 The Camarena Story, am. drama, 1/3
13.00 Poročila
13.35 Aliča, evropski kult. magazin 14.05 Somrak stoletja
15.40 Po domače
16.30 Mostovi
17.00 Babičina skrinja 17.20 Miškolin
18.00 Obzornik
18.10 Modro
18.40 Triglavski narodni park
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka
21.35 Vrtičkarji, nad., 11/13
22.10 Odmevi, šport
23.00 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Dr. Ouinno-va, nan. -10.45 Liza, fk-italij. film -12.15 Videoring -12.45 Amandus, slovenski film -14.00
Euronews - 15.35 Krava in ujetnik, fr. film -
17.30 Po Sloveniji -18.05 Brušenje diamantov, am. dok. oddaja -19.00 Parada plesa -19.30 Vidcoring - 20.05 Nič svetega, am. nan., 1/20 -
21.00 Grace na udaru, nan., 1/25 - 21.25 Film tedna - 23.30 Umori, nan., 8/22- - 0.20 Umor 1. stopnje, nad., 9/18 -1.05 Noč z Dickom, nan.
KANAL A
8.30 Maria lsabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria lsabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad; -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci -
20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, film - 22.00 Kralj na vasi, film - 23.50 MacGyver, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.55 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Kmetijski nasveti -1 9.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Vidcoboom 40 - 21.00 Novice - 22.15 Resnice o vinu
HTV 1
8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (nad.) -13.55 Guldenbergovi (serija) - 14.45 Film -
16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17,45. Moj dom -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Lepa naša - 21.25 Foxov filmski večer - 23.30 Iz temeljev HTV - 2.50 Opazovalnica
HTV 2
12.05 Ponovitve -15.25 Živalski planet -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -18.00 Zdravnik v hiši -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Od Zemlje do Lune (serija) - 21.20 Maggie (serija) -21.50 Opazovalnica - 22.20 Hladna vojna - 23.20 Snemalna knjiga -1.50 Vodič dobrega seksa
SOBOTA, 8.1.
SLOVENIJA 1
7.05 - 2.05 Teletekst
8.00 Tčdenski izbor Zgodbe iz školjke 8.30 Radovedni Hrček 8.50 Pod klobukom
9.40 Denver - poslednji dinozaver
10.05 Na svidenje, Rdeča kapica, kan. film
11.40 Lassie, nan.
12.05 Tčdnik
13.00 Poročila
13.20 Duhovni utrip
13.40 Petka
15.00 Silver Bears, ang. film
17.00 Cofko cof, risanka
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.15 Pred poldnevnikov do 2000
21.50 Vino moje dežele
22.35 Poročila, šport
23.05 Nenavadna druščina, nan., 1?13
23.50 Napis na zidu, ang. nad., 1/4
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.30 Videoring -
9.50 Veleslalom, 1. vožnja (ž) -10.05 Noro zaljubljena, 22/25 - 10.30 Nevarni zaliv -11.20 Jasno in glasno -11.20 Smuk (m) -12.15 Euro-news -12.50 Veleslalom, 2. vožnja (ž) 17.50 Šport - 19.30 Vidcoring - 20.05 Daleč od ponorelega sveta, nad., 1/4 - 21.05 Green lec, am. film - 22.50 Svetnik, nan., 1/43 - 23.40 Sobotna noč -1.40 Obtoženi, ang. nan., 3/8
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Charles je glavni, nan. -11.30 Webster, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Film -16.00 Adrenalina -17.00 Film • 19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Film - 0.40 Striptizete -1.10 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -17.55 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz ZLTV -
21.00 Novice - 22.15 Najspot
HTV 1
7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.05 Princesa, ki se nikoli ni smejala (film) - 9.50 Tbvarna sanj -
11.15 Risana serija-12.00 Poročila-12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -15.15 Beverly Hills (serija) -
16.35 Melrose Plače (serija) -17.25 Turbo limach shovv-18.55 Princ Valiant (serija) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film po izbiri gledalcev - 23.10 Zabavna oddaja -1.10 Poročila
HTV 2
10.20 Iz temeljev HTV -13.55 Hladna vojna -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.05 Velikani 20. stoletja - 20,55 Opera Box - 21.45 Frasier (serija) - 22.15 Opazovalnica - 22.50 Pravica za vse (serija) - 23.35 Logarjeva hiša (serija) -
1.15 Beverly Hills - 2.00 Melrose Plače (serija)
NEDELJA, 9.1.
SLOVENIJA 1
7.05 - 0.50 Tčletekst 8.00 Živžav Risanke 9.20 Tčlerime
9.25 Super stara mama, nan., 23/26
9.50 Ozare
Nedeljska maša
Audubonov živalski svet, serija
Obzorje duha
■Ljudje in zemlja
Poročila
Pomagajmo si
Prek poldnevnikov do 2000
TV Poper
Prvi in ddrugi
Po domače
Obzornik
Slovenski magazin
Spoznavanje narave in družbe
Žrebanje lota
Risanka
Dnevnik, vreme, šport Zoom Intervju Poročila, šport Hrestač, film
9.55 11.00
11.30 12.00
13.00
13.30
14.00
15.25
16.00
17.00
18.00 18.10
18.40 19.10
19.15
19.30 20.00 21.35
22.30
22.55
SLOVENIJA 2
8.30 Tfetje oko, serija - 9.15 Nikoli v dvoje brez tebe, nad., 47/60 - 9.40 Nevarni zaliv - 9.50 Slalom, 1. vožnja (m) -10.30 Ata, nan. -11.00 Zvezde Hollywooda -11.30 Parada plesa -12.00 Policija na naši strani -12.30 Naša pesent -12.50 Slalom, 2. vožnja (m) -13.00 Šport -19.30 Videoring - 20,05 Umetnost zahodnega sveta - 21.05 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 21.30 Cik cak -
22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Le Choc, fr. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -
10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Charles je glavni, nan. -
11.30 Webster, nan. -12.00 Skrita kamera -
12.30 Pashion TV nan. -13.00 Kung Fu, nan. -
14.00 Film -15.50 Klik: Atlantis; Nesmrtna, Hughlevjevi -19.00 Nemogoče - 20.00 Film -
22.15 Stiski izziv
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Slovenski Slavček -
18.25 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -
21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 10.1.
SLOVENIJA ^
8.10-1.45 Tčletekst
9.00 Tedenski izbor Risanke
9.40 Modro
10.10 Triglavski narodni park
10.40 Na vrtu
11.00 Križana svoboda 11.30 Podoba podobe
12.00 Utrip 12.15 Zrcalo tedna 12.25 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.15 Na svidenje, Rdeča kapica, film 14.50 Pomagajmo si
15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Tiček
17.15 Super stara mama, nan.
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Risanka
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nem. nan., 6/24
21.00 Podzemlje Pece
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.10 Panel
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 10.00 Daleč od ponorelega sveta, nad. -10.50 Sobotna noč -12.50 Brušenje diamantov, dok. oddaja -13.45 Umetnost zahodnega sveta -15.30 Cik cak -16.00 Policija na naši strani -16.30 VUliki skladatelji -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lin-go -19.30 Videoring - 20.05 Mednarodno leto starejših - 21.05 Studio City - 23.05 Brane Rončel izza odra - 0.35 Krava in ujetnik, fr. film
KANAL A
8.30 Maria lsabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 MacGyver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30
Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria lsabel, nad. -
17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Film - 21.45 Zvezdna vrata, nad. -22.50 Samo bedaki in konji, nan. - 23.30 Mac-Gyver, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Slovenski Slavček -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 11.1.
SLOVENIJA 1
8.40- 1.20 Tčletekst
9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček
9.45 Feniks in preproga, nad., 6/6 10.15 Volja najde pot 11.05 Znameniti umetniki 12.10 Klinika pod palmami, nan., 6/24
13.00 Poročila
14.00 Podzemlje Pece 14.50 Panel
16.30 Prisluhnimo tišini
17.00 Zlatko Zakladko
17.15 Kako rada imam šolo, nan., 1/26
17.30 Moja žival in jaz, nan., 1/26
18.00 Obzornik
18.10 Zgodovina vode, serija, 1/4
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Peta hiša na levi, nan., 4/10 20.35 Izbrana poglavja iz 20. stol.
21.00 Gospodarska oddaja
22.10 Odmevi, šport
23.00 V vojni z mamili, am. drama, 2/3
SLOVENIJA 2
10.00 Tčdenski izbor: Snežna reka, nan.; 10.45 Videoring -11.20 Špekulanti s srebrom, film -
14.10 Risana nan,-14.35 Jasno in glasno-15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad., 14/26 - I9JHI Ljubezen in zakon, am. nan., 2/9 -19.00 Videoring - 20.00 Košarka - 21.35 Svet poroča - 22.05 Glasba in človeški um, serija, 1/3
KANAL A
8.30 Maria lsabel, nan. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. -10.30 Uboga Maria, pon. -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. - 15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabcl, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 Film - 23.00 Šamo bedaki in konji, nan. - 23.40 MacGyver, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18.25 Šport -18.30 Za uho in oko -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Znaki življenja, film - 21.00 Novice - 21.15 Pokličite župana, pon.
SREDA, 12.1.
SLOVENIJA 1
8.40-1.15 Tčletekst 9.30 Tčdenski izbor Zlatko Zakladko
9.45 Kako rada imam šolo, nan., 1/26 10.00 Moja žival in jaz, nan., 1/26
10.15 Risanke
11.15 Zgodovina vode, 1/4 12.05 Peta hiša ne levi, nan., 4/10
12.35 Izbrana poglavja iz 20, stol.
13.00 Poročila 14.20 Tedenski izbor
Obzorje duha 14.50 Ljudje in zemlja 14.40 Gospodarska oddaja 16.30 Omizje
16.30 Mostovi
17.00 Male sive celice
18.00 Obzornik
18.10 National Geographic, serija, 9/11
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Sedmi pečat
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.05 Osmi dan
23.30 Koncert za flavto
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Veter v hrbet, kan. nad.; 10.40 Videoring -11.10 Euronc-ws -14.30 Caballos Salvajes, arg. film -16.30 Biatlon -17.30 P» Sloveniji -18.05 Strela z jasnega, nan. -19.00 Sorodne duše, nan., 2/13 -
19.30 Videoring - 20.05 Košarka - 22.00 Odbojka - 23.00 Andersonville, am. film
KANAL A
8.30 Maria Isabcl, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Mac-Gyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -
17.10 Maria lsabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša -19.00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.10 Mesečniki, nan. -
23.00 Samo bedaki in konj, nan. - 23.40 MacGyver, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Znaki življenja, film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Resnice o vinu - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Ajd dijo
03.0 MHZ
vO «4»
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
s Trdinovega vrha. na kanalu
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia I) in Dolenjskega lista dodelil nagrado Gregi Hartulcu iz Pangrč (Irma 8 pri Novem mestu. Nagrajencu čestitamo! Tokratna lestvica je celoletna, zato nima dodanega predloga, s priloženim kuponom pa lahko glasujete za pesmi z zadnje lanske redne lestvice:
1. Pastirče mlado - ansambel Vasovalci
2. Cviček - ansambel Franca Potočarja
3. Gozdna pravljica - Mladi Dolenjci
4. Ne bom te več prosil - ansambel Slapovi
5. Jernejevo - TVio Frančič
6. Gremo na vino - ansambel Tonija Verderberja
7. Fant od fare - ansambel Franca Miheliča
8. Otožno dekletce - ansambel Mavrica
9. Odpri mi, ljubica - ansambel Grm
10. Kot kristal - ansambel Kristal
KUPON ŠT. 1 Glasujem za: Moj naslov:
^ Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto j
NAGRADE V NOVO MESTO, KANIŽARICO IN G. RADGONO
Žreb je izmed reševalcev 51. nagradne križanke izbral Jožeta Burgarja iz Novega mesta, Mileno Mržljak iz Kanižarice in Silvijo Vodenik iz G. Radgone. Burgarju je pripadla denarna nagrada, Mržlja-kova in Vodenikova pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 17. januarja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 1”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 51. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 51. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: OSAMILO, SPLAVAR, TAT, AVA, VRHOVNIK, OČINA, NE, STASL ALK1L, PALICA, KRAJ, APA, ABRON, CENA, OSMINA, ETIKETA, CIK, KANADA, ALT
NAGRADNA KRIŽANKA 1
AVTOR:
JOŽE
UDIR
MOŠTVO
MIMOIDOČI
OKR. ZA FIZIKALNO ATMOSFERO
MOČNEJŠA
PALICA
JEZERO V ETIOPIJI
INDIJSKI
DROBIŽ
LUNINO
ŠTEVILO
HRIB PRI BEOGRADU
GR. MIT. OJDIPOVA HČI
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
VRSTA
CVETOV,
NEPRAVI
KOBUL
OLUPLJENA
DREVESNA
SKORJA
OJDIPOVA VATI IN ŽEN
OZEK TRAK BLAGA
NEGLASNO PETJE-, PETJE V PRESLEDKIH
ZNAMKA
PISALNIH
STROJEV
PREHOD V ENOSTAVNE ELEMENTE
MESTO NA IZ. ROMUNIJE
NAŠA
DENARNA
ENOTA
INDIJSKA DRŽAVA NA JV. OBALI DEKANA
NORD. MIT. BOGOVI NARAVNIH Sli
ORODJE ZA KOŠNJO
LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNIJI
ČEŠKI MOTOR ZA SPEEDWAY
OTOK V
... IpM'---
A®
HITRO
GIBANJE
ČRVE NA ZVEZDA
IME KARIKATURISTA IN SMUČARSKEGA SKAKALCA ROGLJA
GORA V ŠVIC
KRAJ, KJER SE DA IZ ČESA PRITI
SOGLASJE,
ENO-
GLASNOST
STARA
PRESTOLNICA
BABILONIJE
NOVA KNJIGA O MIRNOPESKI FARI
“Vsi so bili naši, spoštujmo jih!”
Izpod peresa g. Antona Pusta, rojenega v Globodolu pri Mirni Peči, ki zdaj že vrsto let kot duhovnik deluje na Primorskem, je pred kratkim izšla nova knjiga o mirnopeški fari z naslovom Da bi se jih spominjali. Ker se knjiga tematsko loteva preteklega stoletja, ima njen izid ob koncu stoletja in tisočletja še poseben pomen in vrednost.
Kot pravi avtor knjige Da bi se jih spominjali, nobeno stoletje ni bilo tako krvavo kot prav 20., in prav na naših tleh je bilo takrat toliko trpljenja in nedolžnih žrtev. “Tildi v prejšnjih časih so bile hude bolezni, roparji, turški napadi, francoska okupacija in še marsikaj, kar je ogrožalo naše prednike, toda v tem stoletju sta dve svetovni vojni povzročili slovenskemu narodu, še zlasti na Dolenjskem, nepopisno trpljenje,”, meni Pust, ki je knjigo posvetil vsem žrtvam druge svetovne vojne svoje rojstne fare Mirna Peč, v prvi vrsti pa svojim staršem, ki sta bila ubita med prvimi v 34. letu starosti in sta^apustila šest majhnih otrok. Avtorje torej na lastni koži skusil, kaj povzroči vojna, saj tako majhen ostati brez skrbne starševske roke in ljubezni gotovo ni bilo lahko.
Pust se v svoji tretji knjigi o mirnopeški fari - prva, monografija, ima naslov Mirna Peč nekoč in danes, druga pa Mirna Peč - občina v deželi treh dolin - loteva predvsem gorja in človeških žrtev druge svetovne vojne. Bežno se spomni nekaterih dogodkov iz tega obdobja v svetu in v Sloveniji, zlasti na mirnopeškem področju, toda prvenstveni namen pisanja je na kratko predstaviti in v spominu ohraniti tiste farana, ki so morali umreti nasilne smrti. “In ti so bili povečini nedolžni. Vsi so bili naši. Po več kot petdesetih letih ne bomo delali med njimi razlik. Živeli so v težkih časih. Vsak se je klicu domovine odzval pod različnimi vplivi in okoliščinami, kar pa jih je žal prevečkrat usmerjalo na različna pota. Nekateri so sledili svojemu prepričanju, drugi so bili prisiljeni in ustrahovani, pa niso imeli drugačnega izhoda in so se odločali tako, kot so sc. Spoštujmo jih in bodimo ponosni na svoje mučence,” meni Pust.
Župnija Mirna Peč je v času druge svetovne vojne obsegala 34 vasi. Leta 1941 je bilo tu okrog 3073 prebivalcev. Ugotovljeno je, daje bilo v drugi svetovni vojni in v povojnih pobojih v župniji 392
Nekdanja družbene lastnina propada
RIBNICA - Usoda številnih večjih podjetij v Ribniško-Ko-čevski dolini, ki s
so po letu 1990 šla aj enaka. Stečajni i ponekod niso zaključeni,
smrtnih žrtev, kar je 12,76 odstotka prebivalcev. Vojakov je bilo ubitih 133, med njimi 89 partizanov, 7 so jih likvidirali partizani sami, 35 legistov - domobrancev, enega so ubili legisti sami. Eden je bil ubit v nemški vojski, okupatorji so ubili 18 ljudi, 9 pa jih je umrlo v njihovih taboriščih. Komunisti so ubili 19, domobranci pa 23 ljudi. Naključnih žrtev je bilo 30, od teh dve po vojni, v neznanih okoliščinah pa sta bila ubita dva. Po vojni je bilo ubitih 1-58 Mirnope-čanov: 154 domobrancev, dva orožnika in dva civilista. Žrtve so bile iz vseh vasi, le v Gorenjem Karteljevem in v Češencah ni bil po vojni ubit nihče.
“Mirna Peč torej spada med tiste kraje, ki so v slovenskem in celo svetovnem merilu izgubili največ človeških življenj. Brez poznavanja svoje preteklosti in brez spomina na tiste, ki so darovali svoja življenja, bi ostali prikrajšani in brez pravega pogleda v prihodnost,” razlaga Pust o pomenu svojega pisanja in dodaja, da civilizacija kulture zahteva, da zapišemo na plošče še imena zamolčanih iz tistih vasi, ki spadajo pod mirnopeško pokopališko območje.
Že v svoji knjigi Mirna Peč nekoč in danes, ki je izšla leta 1987, se je loteval štetja žrtev druge svetovne vojne, toda prav nepopolni navedki so bili po njegovih besedah povod, da je začel seznam dopolnjevati. Zlasti težko je bilo dobiti podatke o tistih, ki so bili ubiti po vojni, ker večine njihovih imen ni v nobeni mrliški knjigi ali na dostopnem seznamu. Tako je začela nastajati knjiga Da bi se jih spominjali.
“Podatki v knjigi so vzeti iz zapisanih virov in literature, ki mi je bila dosegljiva, nekaj jih je iz oseb-
nih imenov domačinov. Marsikaj so dopolnili še živeči ljudje, ki se dogodkov spominjajo. Vse je bilo večkrat preverjeno, zlati tisto, kar se v različnih zapisih in po pripovedovanju ne ujema,” je povedal Pust, ki se vsem, ki so mu pri delu kakorkoli pomagali, lepo zahvaljuje, zlasti šolskemu arhivu v Mirni Peči, knjižnici Goriškega muzeja v Kromberku in novomeškemu Dolenjskemu muzeju. Posebno vrednost dajejo 280 strani obsežni knjigi, ki je izšla v samozaložbi, izdajo pa je podprla tudi Občina Mirna Peč, gotovo tudi fotografije
- dve tretjini žrtev je opremljenih z njimi, kar je gotovo uspeh.
“Da bi se jih spominjali” je gotovo knjiga, ki opozarja na nesmiselnost vsake vojne in predvsem na to, da se kaj takega ne bi več ponovilo, pri čemer je Pust na predstavitvi dela v Mirni Peči poudaril: “Ljudi morajo držati pokonci pridne roke in izobrazba, zato je treba mlade vzgajati v tem duhu, da bodo osebnosti in ne lutke. Naj jih vodi ljubezen! Potem se ni več bati vojn in njenih strašnih posledic.”
LIDIJA MURN
Zdravilo proti debelosti
Xenical na voljo tudi pri nas
Z debelostjo ima težave vse več ljudi, ki se ponavadi s kilogrami bolj ali manj neuspešno borijo.
Zdravila zoper to moderno bolezen do sedaj niso bila hudo učin-
kovita, povsem drugačno pa naj bi bilo novo zdravilo Xenical, s katerim se zdravi že 3 milijone bolnikov po celem svetu, več kot četrtina v ZDA, pred meseci pa so ga začeli uporabljati tudi pri nas.
Xenical je edino zdravilo za zdravljenje debelosti, ki deluje samo v črevesju, in sicer tako, da zmanjša absorpcijo maščob za
približno 30 odst. Je lipazni inhibitor, in ker ne deluje v možganih, nima stranskih učinkov, ki bi bili
IV		H
: ,'j v'	t > a	
	V g	
B > ™ % ■K*	1	
vezani na možganske funkcije. Bolniki ga dobro prenašajo, nevšečnosti, kot sta napenjanje in driska, pa so povezane s prevelikim zaužitjem maščob. Če količino zaužitih maščob zmanjšamo, tudi nevšečnosti ponavadi izginejo.
Strokovnjaki s področja zdravljenja debelosti pravijo, da zmanjšanje telesne teže za 5 do 10 odst. že zelo pomembno vpliva na zdravje. Vendar tako, kot so zapleteni vzroki, ki pripeljejo do debelosti, je tudi njeno odpravljanje celovit
Anton Pust
proces, zato so v ljubljanski podružnici Hoffmann - La Roche pripravili večstopenjski motiva-
AFOR1ZM1
• “Mlečna afera" dokazuje, da smo v primerjavi z EU še vedno - mlečnozobci.
• Slovenci se držimo pravila: Kar imajo sosedje, imejmo tudi mi - izjema je pamet.
• Maratonski sodni procesi so rezultat želje po “maratonskem" zaslužku.
cijski program za nadzor telesne teže, ki seveda poteka pod nadzorom zdravnika. Toda tudi pri tem zdravilu 'brez potu ne bo medu’.
J. D.
Posebna skrb za hišne ljubljence
Zimski čas
Ne le ljudje, tudi živali v mrzlih zimskih mesecih občutijo mraz in jih bolijo otrple okončine feradi artritične tresavice. Z malo skrbi in pozornosti lahko poskrbite za zaščito in udobje svojega hišnega ljubljenca.
Topel spalni prostor brez prepiha je pozimi najbolj pomemben. Psi in mačke morajo imeti lastno toplo ležišče, ki je zaščiteno pred vetrom in slabim vremenom. V prodaji so različna ležišča, toda ceneje bo, če si ga sami naredite. Biti pa mora dvignjeno od tal, zaščiteno pred prepihom in imeti dovolj čistih toplih krp, v katere se bo žival lahko udobno namestila. Ležišče mora biti popolnoma zaščiteno pred mrzlim vetrom, za kar je najprimernejša škatla. Da bo ta topla, poskrbite z zadostno količino starih odej, brisač ali krp. Če je vaš kosmati prijatelj že v letih, se pozimi upočasni in giblje okorelo. To je običajen znak artri-tičnih sprememb. Peljite ga na splošni pregled k veterinarju, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje in vam dal še druge nasvete. Društvo za odgovoren odnos do malih živali Ljubljana
v stečaj, je skoraj enaka. Stečajni postopki čeprav so bili uvedeni že leta 1990; po podatkih kočevske podružnice agencije za plačili promet, ki pokriva območje šestih občin, torej Kočevja, Ribnice, Sodražice, Loškega Potoka, Kostela in Osilnice, je še dvanajst pravnih oseb s tega območja v stečajnem postopku. Ribniški Riko in kočevski Itas kot paradna konja gospodarstev iz sosednjih občin (skupaj sta zaposlovala nekaj manj kot tri tisoč ljudi) sta na presenečenje delavcev med prvima izgubila tla pod nogami, “saj naj bi bila strukturalno in kadrovsko prešibka, da bi lahko zadovoljila izzive političnih in gospodarskih sprememb”. Pa vendarle, na pogoriščih nekdanjih tovarn so zrasli manjši obrati, ponekod so nadaljevali del stare proizvodnje in delno pripomogli, da se je brezposelnost nekoliko zmanjšala.
Drugače je v nekdanjem obratu Eurotrans Ribnica in Tekstilnem podjetju Jurjeviča, v katerih je bil stečaj uveden v začetku oziroma sredi 1995 in seveda še ni zaključen. Stroji so že zdavnaj utihnili, delavci pa skoraj pozabili, da so kdaj služili kruh v prevozniškem podjetju in tekstilni tovarni, žalosten zunanji videz pa kažejo stene mehaničnih delavnic (v Euro-transu) in proizvodnih obrativ (v TP Jurejvica). Na dvoriščih in ob zidovih se je razbohotilo drevje in ščavje (še sreča, daje sneg prekriL to sramoto), lahko pa si mislimo, kaj vse se skriva v zatohlih prostorih nekdanje družbene lastnine.
M. G.
ZAHVALA
V 70. letu je svojo življenjsko pot nenadoma sklenil naš dragi mož, oče in dedek
FRANC GABRIJEL
iz Kočevja
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Mirica in vnuk Damijan
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
Na božično jutro nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi
ANTON PILKO
iz Viši\je Gore
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodoma župnikoma Simonu Onušiču in Cirilu Plešcu za lepo opravljen obred. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem Kemofarmacije, ZŠAM Dolomiti, PGD Višnja Gora, g. Pavlu Grozniku, g. Rudiju Škofu in g. Smiljanu TTobišu za poslovilne besede. Hvala tudi domačemu cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem Zarja in Sonce iz Šmihela pri Novem mestu, ki so se od njega poslovili s pesmijo.
Žalujoči: žena Marica, hčerki Maja in Majda z družinama Višnja Gora, Šempeter pri Gorici
DVOBOJ NAJBOIJŠIH - Dvoboj prvouvrščenih novomeških šahistov na letni lestvici klubskih hitropoteznih turnirjev Marjana Kastelca (levo) in Roberta Rudmana (desno) je vedno zanimiv. Tokrat ga je s črnimi figurami dobil Kastelic, Rudmana pa je poraz tako vrgel s tira, da je potem izgubil celo z Marjanom Stokanovičem. (Foto: I. V.)
ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mamice, hčere, sestre, tete in prijateljice
MARIJE
TASIČ
iz Novega mesta, Šegova ul. 12
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nami. Zahvala Avtogalantu iz Novega mesta, župniku za opravljen obred in ganljive poslovilne besede ter pevcem iz Dobrniča za lepo petje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni, ki jo imajo radi
JOŽE MLAKAR
dipl. inž. arh.
12.12.1934 - 25.12.1999
S hvaležnostjo se spominjamo našega dobrega prijatelja in sodelavca pri prizadevanjih za obnovo žužemberškega gradu. Njegov lik mirnega, dobrohotnega in poštenega človeka ostaja med nami.
Pokopali smo ga 28. decembra 1999 v rodnem Žužemberku.
Naj mu bo lahka slovenska zemlja! Odbor za obnovo žužemberškega gradu
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec
SLAVKO SMREKAR
delovodja skupine IV, Črnomelj
Vestnega in prizadevnega delavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO
ZAHVALA
28.12.1999 smo se na šmihelskem pokopališču poslovili od
MARIJE
BIČEK
1915 - 1999
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ji v času bolezni in najtežjih trenutkih stali ob strani ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Novem mestu. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njeni
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
L	A
ZAHVALA RKS
LJUBLJANA - Rdeči križ (RK) Slovenije se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali, nudili podporo in pomoč pri izpolnjevanju humanitarnega poslanstva RK v letu 1999. Tako jim je uspelo realizirati svoje programe, da so pridobili 102 tisoč krvodajalcev, ki so darovali 46 tisoč litrov krvi, preko donatorjev so v akcijah Rt mladosti, Nikoli sum in drugih finančno pomagali 70 tisočim družinam. Organizirali so zdravljenje in letovanje za 12 tisoč otrok, od teh za tisoč iz najbolj socialno ogroženih družin, pripravili so preko 350 srečanj starejših občanov za 22 tisoč udeležencev. Tbdi v letu 1999 so pomagali prizadetim ob potresu v Posočju ob sanaciji hiš in se vključili v mednarodno solidarnost za pomoč zaradi naravnih nesreč in zaradi vojne na Balkanu s 47 konvoji humanitarne pomoči. RKS vsem vošči srečno novo leto z željo, da bi bilo v letu 2000 manj trpljenja in nesreč, več solidarnosti, pripravljenosti za pomoč bolnim in starejšim, invalidom in otrokom ter prizadetim zaradi socialnih stisk ali naravnih nesreč.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
VIKTORIJA
KOŠIR
Drča 24, Straža
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, in vsem, ki so pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njeni
n
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, stari oče in pradedek
JANEZ KOCJAN
iz Butoraja 1 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojniku darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Črnomelj, pogrebni službi Malerič, g. župniku za opravljen obred, govorniku gospodu Viktorju Švajgerju za poslovilne besede, pihalni godbi Črnomelj ter lovskemu pevskemu zboru in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na poti k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
MALE SIVE CELICE
V sredo, 27. oktobra, je bilo tekmovanje v malih sivih celicah v Šentjerneju. Bilo je 29 ekip. Mi smo imeli dve ekipi. V prvi smo bili Damjan Bogovič, Tina Bogovič in Jernej Moškon. V drugi so bili Blaž Sotošck, Anja Polšak in Mitja Mirt. Uvrstili smo se kar dobro, dosegli smo 7. in 24. mesto. V oddajo so se uvrstili tudi naši sosedje iz OŠ Senovo in domačini iz Šentjerneja.
DAMJAN BOGOVIČ, 6.r.
OŠ Koprivnica
m, sob.
1
ZAHVALA
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan.
Težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
V 83. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica in prababica
KAROLINA
VRANIČAR
iz Slanine vasi 20 pri Metliki
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence, cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici ge. Anici, pevkam, trobentaču in g. Piškuriču za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča
VALERIJA USENIK -BRANKA
Paderšičeva 33, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo MO Novo mesto DVI Slovenije in ZB Novo mesto za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni: mož Ivan, hči Irena, sinova Janez in Borut z družinami
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto tt 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Le solza in duša ve, kako boli srce.
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata
MILANA
SENIČARJA
iz Zapuž
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste našega očeta spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Francu Božiču za besede slovesa, mešanemu pevskemu zboru Ajda, Alešu Pavliču in Francu Kovačiču za žalostinke ter gospodu župniku za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
V 94. letu nas je za vedno zapustila naša draga teta
HEMA KOKELJ
rojena Skube
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam izrazili sožalje. Pokopali smo jo 29. decembra 1999 na pokopališču Blejska Dobrava pri Jesenicah.
Žalujoča Štefka Kadež z družino
ZAHVALA
Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošte so ti moči in za vedno zaprl si oči.
V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi
SLAVKO SMREKAR
iz Črnomlja
Zahvaljujemo se prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se lovcem LD Loka za opravljen obred ter družinama Šterk in Bohte za nesebično pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 94. letu starosti se je iztekla življenjska pot našemu dragemu možu, očetu, bratu, stricu, dedu in pradedu
JOŽETU BLAŽIČU
iz Šentjernejskc ceste, Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih slovesa, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala govorniku, pevcem, trobentaču, pogrebnikom in duhovniku. Zahvala tudi osebju Intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in dr. Steklasi. Pogrešali ga bomo in vedno bo z nami v naših srcih.
Za njim žalujejo: žena Ivana, otroci Viktor, Joži, Janez z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ko sem še živel ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več ni, ljubite me v spominu vi.
V 63. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil mož, oče, brat, boter, stric in prijatelj
ANTON KOŽELJ
iz Dobruške vasi 36 pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem prijateljem, ki ste bili ob slovesu z nami, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, svete maše in pokojnega spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku za občutene besede o pokojnem, govornici gospodični Hočevar, pevskemu zboru z Malkovca ter za lepo opravljen obred pogrebnim storitvam P Blatnik. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal.
Bolečine težke si prestal, a za nas nisi umrl, v naših srcih boš ostal.
V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ MODEC
Verdun 15, Stopiče
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Jožici Pepel, Faniki Miklič in Martinu Povšetu, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, ge. Jožici Udovč za poslovilne besede, pogrebni službi Oklešen ter šmihelskim pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi Internemu oddelku Splošne bolnišnice za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Hermina in Fani z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošle so ti moči in za vedno zaprl si oči.
V 67. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in stric
JANEZ GORENC
iz Regrče vasi, Finžgarjeva ul. 16, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in pomoč, vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi osebju Zdravilišča Strunjan in Splošni bolnišnici Izola. Prav tako se zahvaljujemo pogrebni službi Oklešen, JP Komunala Novo mesto, Društvu invalidov Novo mesto,, PGD Šmihel, Krki, d.d., obratoma Specifika in Zelišča, Kovinotehni MKI. Zahvala pevcem iz Šmihela, govorniku gasilcev, trobentaču za Tišino, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
TA Ti DE IM ¥A
tedenski
m
M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
Četrtek, 6. januarja - Gašper Petek, 7. januarja - Zdravko Sobota, 8. januarja - Severin Nedelja, 9. januarja - Julijan Ponedeljek, 10. januarja - Gregor Tbrek, 11. ianuaria - Pavlin
7. jaiiuaijt
Ponedeljek, 10. jan _
Torek, 11. januarja - Pavlin Sreda, 12. januarja - Tatjana
LUNINE MENE
6. januarja ob 19.15 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 6. do 9.1. (ob 16.30) risani film Tarzan. Od 6. do 9.1. (ob 18. uri) ZF Zbornica. Od 6. do 10.12.'(ob 20. uri) akcijski film 13. bojevnik. 10.1. (ob 18. uri) in 11.1. (ob 18. in 20. uri) komedija Vohun, ki me je nategnil. 12.1. (ob 20. uri) grozljivi film Globoka modrina.
ČRNOMELJ: 7.1. (ob 20. uri) in 8.1. (ob 21.30) grozljivi film Hiša strahov. 9.1.
(ob 17. in 19. uri) risani film Tarzan.
DOBREPOLJE: 9.1. (ob 15. uri in 19.30) komedija Asterix in Obeli*.
GROSUPLJE: 7.1. (ob 19. uri) komedija Asterix in Obelix.
IVANČNA GORICA: 6.1. (ob 19. uri) komedija Asterix in Obelix.
KOČEVJE: 10.1. (ob 18. in 20. uri) komedija Asterix in Obelix.
KRŠKO: 7.1. (ob 20. uri) ter 8. in 9.1. (ob 18 uri) komedija Asterix in Obelix.
METLIKA: 7. in 8.1. (ob 18. uri) risani film Tarzan. 9.1. (ob 20. uri) grozljivi film Hiša starhov.
NOVO MESTO: 6. in 7.1. (ob 18. uri) ter 8. in 9.1. (ob 16. in 18. uri) komedija Vohun, ki meje nategnil. Od 6. do 9.1. (ob 20. uri) ter 12.1. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Šesti čut.
RIBNICA: 8.1. (ob 21. uri) komedija Asterix in Obelix.
TREBNJE: 7.1. (ob 20. uri) in 9.1. (ob 17. uri) komedija Asterix in Obelix.
VELIKE LAŠČE: 8.1. (ob 19. uri) ko-medijaAstcrix in Obelix.
film
• BOWFlNGER, komedija (1999, ZDA, režija: Frank Oz)
Hm, zanimiv film. Po eni strani neumen, po drugi pa se izkaže za malodane inteligentnega. Kajti: če hočeš koga zadeti, naravnost v glavo in še kam, so možgani pač nujno potrebni. Tu pa gre za veliko parodijo, norčevanje iz Hollywooda, njegovih kapri-cioznih zvezd oziroma “farsiran-je” vsakršne absurdnosti, ki jih v tistem okolju, če je verjeti vsaj tretjini zvezdniških tračev, res nikoli ne zmanjka.
Bowfinger je španovija Steva Martina in Eddieja Murphyja, dveh vrhunskih komikov, katerih karieri sta v daljnih osemdesetih letih videli že precej boljše čase. Zdi se, da je šlo v devetdesetih Martinu malo bolje, saj se je poizkusil tudi v drugih žanrih, na primer v Mametovi drami Španski zapornik, res pa to niso bile njegovi komedijantski koži najbolj primerne vloge. Eddieja Murphyja, črnega kot noč in s slonokoščenim režečim nasmehom, rigajočega, skratka nekdaj najbolj afnastega tipa na platnu, pa je, kot je vsem dobro znano, popolnoma nadvladala še hujša afna, gumijsati Jim Carev. V zadnjem letu zanju tako porazne dekade sta se nekdanja kralja
komedije spravila posneti film maščevanja, o grdem, nehvaležnem holivudskem aparatu, a.k.a. študijskem sistemu, mašini, če hočete, s katero so se včasih tako lepo razumeli in keširali silne novce, potem pa so ju taisti zavrgli kot demodiranca. Res, moda se spreminja in ljudem, lačnim komedijantskega pofla in futra, je treba vsake toliko vreči nove obraze. „
Martin in Murphy mislita drugače, bi se dalo pokomentirati Bovvfinger. Naslov je obenem priimek Bobbyja, igra ga Martin, anonimnega, brezveznega producenta brez poznanstev in denarja. Entuziast je le toliko, kolikor hoče za vsako ceno, torej zastonj, posneti film z idealno, povsem sebi sorodno ekipo luzerjev. Glavni igralec naj bi bil sam Kirn Ramsey, ultrazvezdnik v podobi Murphyja, kar je nemogoče, toda bleferskemu Bobbyju uspe svojo obskurno ekipo “nategniti”, da Ramsey kot prava muhasta zvezda ne mara kamere, ponavljanj, pogovorov s soigralci. In tako ga lovijo po mestu, včasih kaj malega inscenirajo.
Morda se samo zdi, toda kaj, če Bowfinger parodira tudi vse tiste trume zasebnih videoentuzi-astov, ki manično filmajo vsa družinska srečanja, vsako žurko ob žaru in vsak začetni korak svojih otrok? In potem te tehnično izmaličene tipe pošiljajo televizijam in čakajo na Warholovih pet minut slave za prav slehernega. Hej, pojdite raje v kino!
TOMAŽ BRATOŽ
■*M>
OGNJIŠČE
	fr
P	p
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
I
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija Uredništvo: Jožica Dorniž (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda MO tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519.
Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova 4, p.p. 212.
Telefoni: uprava 068/39 30 500, v.d. odgovorne urednice 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: (068) 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO^TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
068/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
068/39 30 540
MOTORNA VOZILA
1*fc-______ |_________________________
OPEL ASTRO i.4, letnik 1998, prodam. 9 (0608)87-543.	-	„ 5
GOLF JX D, letnik (989, zelo dobro ohranjen, prodam. 9 (068)64-226.	12
R,5 CAMPUS, letnik 1993, črn, registriran do 2001, prodam. 9 (068)82-146.	15
R 5 CAMPUS t.6 D, letnik 1991, dobro ohranjen, prodam. 9 (041)284-465, po 14. uri.	16
CORSO 1.5 TD, letnik 1996, belo, 5V, prodam. 9 (041)720-038.	38
POSEST
ISTRSKO vrstno hišo na Pučah, 12 km iz Kopra, obnovljeno, delno opremljeno,.v izmeri 100 m2, in 500 m2 dvorišča, prodam za 170.000 DEM oz. po dogovoru. TS (068) 75-122.	18
HIŠO v okolici Novega mesta prodam « (041)251-108, po 20. uri.	44
REDNO ZAPOSLIMO referenta v telemar-ketingu iz Metlike, Črnomlja in okolice za delo v znani slovenski založbi (delo ni terensko). IS (068)324-016.	24
V TRGOVINI Motoroil zaposlimo trgovca. «(068)371-240.	^	25
SMO PODJETJE, ki zastopa najbolj prodajan artikel. Če želite sodelovati kot zastopnik za Dolenjsko, pokličite na « (068)376-330. ŠOFERJA zaposlimo. Pogoj: vozniški izpit C kategorije.«(041 )633-099.	42
HALO - ALO PICA išče šoferja za razvoz hrane po Novem mestu. « (041)631-304.
STANOVANJA
PRODAM
OPREMO ZA FITNES (sobno kolo, vihro-ser, masažno mizo), fantovska in dekliška oblačila in jedilnico (kot, miza, omara, naravni les) prodam. 9 (068)321-691.	14
DESKO za pluženje snega prodam. 9 (068)49-396.	17
BALI RANO SENO ugodno prodam. 9 (041)726-697.	27
RAZNO
VARUŠKO za varstvo malčka na našem domu iščem.«(068)325-088.	3
STROKOVNO obrezujem vinske trte, sadno drevje in okrasno grmičevje. Svetujem! « (041)230-945.	7
GOSPO za varstvo 8-mcsečncga dojenčka in manjšo pomoč v gospodinjstvu iščem « (040)225-521.	10
POKOJNINSKE BONE, delnice vseh skladov in podjetij lahko prodate preko Borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik v Mercator centru Novo mesto, « (068)39 30 262.
ZAVAROVANCI AVSTRIJSKE ZAVAROVALNICE VVIENER STAEDTISCHE -WVP! Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. «(062)622-227, od 10. do 14. ure. 28
PROSTOR za pisarniško ali drugo mirno dejavnost v centru Trebnjega oddam. « (068)45-607, dopoldan.	31
PRIZNANI narodno-zabavni ansambel išče klaviaturista - pevca ali bobnarja - pevca. « (068)81-539 ali (0608)67-173.	34
MLAJŠO UPOKOJENKO za 1- krat tedensko čiščenje hiše iščemo, 9 (068)375-370. GOSTILNO v Novem mestu, Šmihelska 14, prodam ali oddam v najem. 9 (068)323-615. RAČUNOVODSKE STORITVE za samostojne podjetnike in mala podjetja opravljamo.® (041)804-284,po 17. uri.	41
INŠTRUIRAM računovodstvo, statistiko in ostale strokovne predmete za srednjo in visoko šolo ekonomske usmeritve. 9 (068) 324-377.	46
SLUŽBO DOBI
KOMERCIALISTA za prodajo delovnih zaščitnih sredstev zaposlimo. « (068)375-370.	35
KUHARJA (-ICO) in natakarico zaposlimo za nedoločen čas. «(068)48-111.	4
VOZNIKA E kategorije zaposlim. « (068) 44-826. ^	6
V OKRE-PČEVALNICI zaposlimo prijazno dekle. «(041)269-462.	13
TRGOVKO za delo v butiku v Šentjerneju zaposlimo.«(068)85-633, zvečer. 20
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 54 m2, prodam. « (068)312-407, dopoldan, 28-956, popoldan.	2
ŽENITNE PONUDBE
1 J RILTAMO i ešne Zveze. (()68)326-()33, Sreča, ženitna posredovalnica, Novo mesto. 32-LETNI fant želi spoznati dekle ali mamico za skupno življenje na kmetiji. Šifra: Ne čakaj na maj.	30
ŽIVALI
3 KOZE po izbiri prodam. 9 (0608)75-118, Metelko, Mikote 8, Raka.	8
PRAŠIČA, 150 kg, prodani. 9 (068)42-554.
TELIČKO FR1ZIJ KO, brejo 8 mesecev, prodam. 9 (068)42-744.	11
2 BREJI kobili z,žrebetom, žrebca, žrebico, staro leto in pol, posavci, in “federvagen” prodam. ® (041)420-152.	21
NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starega 5 mesecev, 2- krat cepljenega, prodam. (0608) 22-019.	22
2 PRAŠIČA, 120 kg, prodam. 9 (068)75-144.	23
PLEMENSKEGA OVNA jezcrsko-solčav-ske pasme prodam. 9 (068)83-597.	29
BELI PIŠČANCI, težki 2 kg, bodo v prodaji vsak dan. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, « (041 )708-671 ali (068)44-389.	32
RJAVE NESNICE, stare od enega do štirih mesecev bodo v prodaji do 30.3. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje. « (041)708-671 ali (068)44-389.	33
PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo krmo, in 1000 kg kolerabe prodam. «(068)73-361.	37
VALILNICA GUNJILAC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščance. «(0608)71-375.	39
PRAŠIČA, 150 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam.«(068)89-575.	43
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK Tel. 068/324-496, 67-108
°'cev n
•s 068/324-377
SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto TS 068/24-791
GRAND VITARA 2.5 V6 in 2.0 TDI POPUST ALI DARILO!
polna cena Grand vitara 2.5 V6 popust
ali
4,395.000 tolarjev 300.000 tolarjev
polna cena Grand vitara 2.5 V6 + darilo Suzuki scooter
4,395.000 tolarjev 475.000 tolarjev Enake ugodnosti tudi ob nakupu Grand vitare 2.0 TDI!
KREKOVA BANKA
UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE
PE NOVO MESTO, Prešernov trg I Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova- banka.si
bo	V	jfažbi	čfoViffjT:
MIZARSTVO BOBIČ, d.o.o.
Belokranjska 15 8000 Novo mesto
objavlja prosta delovna mesta:
1. RAČUNOVODJE
Pogoji:
• VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj	pri podobnih delih
•	dinamičnost in komunikativnost
2. VODJA PRIPRAVE DELA
Pogoji:
• VI. ali VII. stopnja izobrazbe lesarske smeri
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj
•	znanje dela z računalnikom (HOBL, EXCEL, WORD)
•	organizacijske sposobnosti
•	aktivno znanje nemškega jezika
•	dinamičnost in komunikativnost
3. MIZAR
Pogoji:
•	IV. stopnja izobrazbe lesarske smeri
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj
•	izpit C kategorije
Delovna razmerja bomo sklenili za dobo 1 leta z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po poteku razpisov.
* + iifTOfiie
FITNES* - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkou prijatelj
Največ naročnikov želi plačevali naročnino na pol leta
Spoštovani naročniki, skoraj cel lanski december smo vas prek anketnega lističa spraševali, na koliko časa bi želeli plačevati naročnino za Dolenjski list. Veliko odgovorov smo prejeli, skupaj 428. Med temi je 8 naročnikov izrazilo željo po plačevanju celoletne naročnine, 28 jih je za mesečno, iz 133 anketnih lističev je bilo razbrati željo po trimesečni naročnini, največ, kar 259 naročnikov, pa želi naročnino plačevati na pol leta.
Kot smo obljubili, upoštevali bomo voljo večine in poslej boste posebne položnice za plačilo naročnine dobili dvakrat na leto, sredi januarja in sredi julija. Na izrecno željo posamezni naročniki lahko plačajo naročnino za celo leto vnaprej, možno pa je seveda plačati naročnino tudi trimesečno ali mesečno, le da se je treba o tem dogovoriti z naročniško službo.
Da se niste trudili zaman, smo med vsemi sodelujočimi v anketi izžrebali dobitnike desetih nagrad. Na prvi letošnji izlet naročnikov Dolenjskega lista bodo povabljeni: Rozika Marinček iz Semiča 1 a, Tone Čopič iz Vel. Brusnic 21, Dragica Vidmar iz Šmihela 61 v Novem mestu, Marjeta Koprivec iz Zabrdja 20 pri Mirni in Franc Seničar iz Markljeve 5 v Novem mestu; knjigo (Jožeta Dularja Mesto nad Bojico) pa prejmejo Ivan Draginc iz Cesarjeva 28 v Novem mestu, Tone Virant iz Soteske 37, Marija Jereb iz Dol. Prekope 42 pri Kostanjevici, Štafan Mausar iz Nazorjeve 4 v Črnomlju in France Papež s TZO 44 v Kočevju.
Vsem, ki ste sodelovali v anketi, se lepo zahvaljujemo!
Uprava Dolenjskega lista
Podbevškova ul. 4 Cikava 8000 Novo Mesto
ženska, moška in otroška konfekcija
10.1. do 23.1.2000
LERAN, d.o.o.
 '
PARKETARSTVO
Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 068/39 30 540!
Postregli vas bodo s:
* picami
* hamburgerjem
* giricami
* pomfritom
* sladoledom
* ledeno kavo
* sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
068/321-878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
Novo mesto Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel: 0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Meniški vasi, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Ljubljani, Domžalah, Cerovem Logu, Trebnjem (okolica);
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi;
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šutenskem hribu pri Podbočju, Tolstem Vrhu, Novi gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori, Ruperčvrhu.
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentjerneju, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu;
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka), Žužemberku;
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine;
• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
\____________________________
24 MILIJONOV TOLARJEV ZA KOMUNALO?
LJUBLJANA - V letu 2000 se lahko sevniška občina nadeja 24 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor (MOP) za sofinanciranje izvedbe projektov komunalne infrastrukture. To sta zvedela sevni-ški podžupan Andrej Štricelj in direktor sevniške Komunale Bojan Lipovšek na pogovoru z ministrom MOP dr. Pavlom Gantarjem in državnim sekretarjem MOP Markom Slokarjem prejšnji četrtek v Ljubljani. Komunala se je doslej neuspešno prijavila za dodelitev teh sredstev na razpisa: lani za razbremenilno kanalizacijo in letos za obnovo vodovoda na Prvomajski ulici. Nepovratna sredstva dodeljuje MOP izključno občini, ki pa lahko pooblasti izvajalca javne službe, da vloži prijavo on.
SILICIJEVA DOLINA V LISCI
SEVNICA - Razvojnorazisko-valni center 2010 je v sodelovanju z Inštitutom za simbolne analize in razvoj informacijskih tehnologij iz Velenja, ki ga vodi dr. Stanko Blatnik, ter v povezavi z West-wally Collegeom iz Silicijeve doline v ZDA predstavil v sevniški Lisci gospodarstvenikom, sevni-škemu županu in predstavnikom nekaterih zavodov program študija informacijskih tehnologij na daljavo. V programu študija so tudi računalniško industrijsko oblikovanje, internet in multimedijske tehnologije.
KULTURNI CENTER
Moja teta Tina je študirala arhitekturo. Vedno sem se spraševal, kaj dela arhitekt, saj je zmeraj nekaj risala in načrtovala. Prva priložnost spoznati njeno delo je bila predstavitev njene diplomske naloge na gradu v Sevnici. Predstavitev je potekala v poročni dvorani. Zbralo se je veliko ljudi. Za uvod je pianistka odigrala dve skladbi. Sledila je Tinina predstavitev Kulturnega centra v Sevnici. S pomočjo računalnika nam je pokazala podobo centra, v katerem bo sodobna knjižnica in večnamenska dvorana. Predstavitev je bila zanimiva, saj sva bila na slikah tudi midva s sestro Anjo. Podžupan občine Sevnica ji je čestital in ji podaril šopek. Na koncu so nas pogostili, vsi obiskovalci pa so želeli govoriti s Tino in ji čestitati. Imela je tudi nekaj intervjujev z novinarji. Upam, da bom lahko kdaj obiskal kulturni center, ki si ga je zamislila moja teta Tina.
GAŠPER KOSTREVC, 5. r.
OŠ Krmelj
AFORIZMI
• Zapiranje oči pred resnico - odpira mafijske kanale.
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Prispevki za dializni sklad
NOVO MESTO - Do konca leta se je v sklad za izgradnjo dialize v novomeški bolnišnici nateklo 9.059.888 tolarjev. Do 20. decembra 1999 so darovali - nad 100.000 tolarjev: Intereuropa, d.d.; Dinamic, d.o.o.; Janez Grabnar Janez, s.p.; Občinska obrtna zbornica Metlika; Novak d.o.o.; Novak M.-izpušne cevi; Občinska obrtna zbornica Črnomelj; Pliva Ljubljana; Podjetniški center Novo mesto; Sklad za izobraževanje dellcev samostojnih podjetnikov; Stanovanjski sklad delavcev pri samostojnih podjetnikih; Cveto Šmajdek, s.p.; Franc Vidmar; Vizija, d.o.o. Od 50.000 do
100.000	tolarjev so darovali: Jože Dule, s.p.; Akripol, d.d.; Breza plus; Jordan, d.o.o.; Slavko More; Roles, d.o.o.; Seevil, d.o.o. Od 30 do 50 tisoč so darovali: Alojz Novak; Mizarstvo Gric Murn; Evrostil, d.o.o.; Minitour, d.o.o.; Srečko Šimec; Armed, d.o.o.; od 10 do 30 tisoč so darovali: Ferročrtalič, d.o.o.; Acer, d.o.o.; Apros, d.o.o.; Bele; do 20.000 tisoč tolarjev: Koda, d.o.o.; Meta, d.o.o.; Jože Miklič; Milanovič- Klobučar Jože; Pomada, d.o.o.; Stane Rožman; Jože Saje; Selak Marjan Ciril; Dušan Žunič; Kem. čistilnica Strgar, s.p.; Franci Kulovec; Slavko Brunskole; Marjan Cerjanec; Martin Črnugelj; Jurij Damjanovič; Boris Govednik; Jožef Klepec; Minka Kočevar; Anica Kopinič; Jože Kostelec; Bojan Kramarič; Alojz Malenšek; Jože Matekovič; Branko Matkovič; Alenka Mežnaršič; Jože Mihelčič; Jože Nemanič; Janez Škof; Igor Vajda; Slap, d.o.o.; Marjan Bartolj; Comme*, d.o.o.; Edo Drobnič Elektroinsta-lacije; Ana Marija Glavan; Kobra team; Marija Lovrin; Katarina Medoš; Julij Mušuc; Stane Pekolj; Cvetka Pintarič; Mirko Planinc; Filip Povše; Ivan Selak; Franc Tbtin; Vidles, d.o.o.; Andrej Žibert; Anton Zunič. Do 10.000 tolarjev so darovali: Jože Teropčič; Anton Bartol; Rudolf Cikanek; Ivan Derganc; Verica Doltar; Mihael Filipič; Marijan Hočevar; Anton Ivec; Ivan Jerman; Kočevar; Andrej Krnc; Marija Kulovec; Mira Lalič; Mantel; Franc Molek; Murgelj; Karel Oblak; Marjan Ogulin; Viljem Šiško; Vinko Stampahar; Anton Šuklje; Pavel Šuštaršič; Jože Budački; Marija Badovinac; Jože Bajuk; Julij Bezek; Marta Bogdanovič; Jože Brodarič; Martin Črnugelj; Rudi Dim; Pavao Goleš; Jože Gosenca; Nikola Hr-njak; Franc Jerič; Ivan Kapušin; Branko Mežnaršič; Jože Nemanič; Jožef Nemanič; Janez Pečarič; Anton Penič; Janko Popovič; Peter Pre-dovič; Ilija Rajakovič; Stane Režek; Ivan Simonič; Jože Spudič; Anton Segina; Marija Veselič; Josip Vinski; Rudi Vraničar; Ivan Vrviščar; Anion Zupanič; Janko Žovkič; Marica Zupanič.
Vsem darovalcem iskrena hvala.
GOSTA UDARIL PO OBRAZU
BREŽICE - 29. decembra zvečer je javni red in mir kršil 65-let-ni A. Š. iz okolice Brežic, ki se je najprej sporekel z gostom lokala, nato pa ga z roko tudi udaril po obrazu. Kljub opozorilom policistov se ni hotel pomiriti, zato so ga do iztreznitve pridržali na policijski postaji.
Omrežje GSM 040 je izjemno kakovostno.
In to je le eden od dobrih razlogov, zakaj izbrati SI.MOBIL.
Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si
SI.MOBIL
Nikoli
izgubljeni
Omrežje GSM 040 s svojim signalom pokriva devet od desetih prebivalcev v Sloveniji.
Poskrbeli smo, da omrežje v območju signala GSM 040 deluje brezhibno, tudi v stavbah in predorih.
Najsodobnejša tehnologija omogoča izjemno zanesljivost in zmogljivost omrežja, ki sta zagotovljeni tudi v najbolj zasedenih terminih.
štirinajst
i
RAZLOGOV
PORTRET TECjA TE(JnA
Ivan Kra
Je naključje ali ne, da so liišo Ivana Kramerja na Mirni pred tridesetimi leti začeli graditi obsojenci z Doba in da se skozi okno kuhinjske jedilnice ponuja lep razgled na njemu tako ljubo Mirnsko dolino in zapore na Dobu, kjer je 54-letni Janez, kot ga večina kliče in pozna, služboval 15 let? Kakorkoli že, v letu 2000 se bo Janez upokojil, tik pred to pomembno življenjsko prelomnico pa je za svoje dolgoletno prizadevno in uspešno delo na področju izvrševanja kazenskih sankcij v Zavodih za prestajanje kazni zapora Dob kot eden od trinajstih v Sloveniji prejel priznanje ministra za pravosodje, česar je zelo vesel.
Mirnska dolina je bila Janezu verjetno usojena. “Nikoli nisem razmišljal, da bi šel kam drugam, in res se moje življenje vrti v krogu Rakovnik, Šentrupert, Mirna, Dob,” je poln lepih spominov na svoje otroštvo v delavsko - kmečki družini na Rakovniku, kjer ima še vedno živa svoja skrbna starša. Oče šteje že 87 let, mama, ki je Janezu vseskozi velika opora, štiri leta manj. Za prelomnico v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Šentrupertu, šteje 8. razred na mirnski šoli. “Razredničarka Sonja Kampuš je močno vplivala name, predvsem pri odločitvi za pedagoški poklic, ” je povedal Janez, ki ima na svoja mladostniška leta na učiteljišču v Novem mestu nepozabne spomine.
“To je bila najboljša strokovna šola, profesorji pa so nas na pravi, človeški način navdušili za najrazličnejša pedagoška dela ter nas naučili spoznavati življenje. Kako rad se spominjam Janeza Kolenca, razredničarke Zdenke Jeras, ravnatelja Milana Smerduja, Marijana Dobovška in drugih!" Z ženo Slavko, s katero sta bila sošolca, ju je povezalo prvo delovno mesto na šentruperški osnovni šoli ter ju združilo v družinski sreči. Tudi dve od treh njunih hčera, Vesna in Katja, nadaljujeta pedagoško tradicijo, Janja pa je dokončala študij farmacije.
Janez je v prosveti delal kar dvajset letj bil pet let tudi ravnatelj na OS Mirna, v tem času pa je diplomiral na Pedagoški fakul-tuti (PF) v Ljubljani iz zgodovine in zemljepisa. Največ prostega časa je namenil trenerskemu delu v domačem košarkarskem klubu, taborništvu, šoli v naravi ter delu v KS. Leta 1985 se je zaposlit kot vzgojitelj v oddelku prvič kaznovanih obsojencev na Dobu. “Dob mi je bil vedno zanimiv. Še pred pričetkom gradnje zaporov leta 1957je bila na tem mestu neobljudena dobrava, pravi raj za rakovniške otroke, kasneje pa je bil Dob zame izziv za spoznavanje sveta marginalcev, ” je povedal. “K moji odločitvi je bistveno pripomogla tudi obljuba o možnosti študija ob delu. Leta 1992 sem diplomiral na (PF) v Ljubljani in postal profesor defektologije za motnje vedenja in osebnosti ter domske pedagogike. ” Zapor je gotovo ena najhujših preizkušenj za človeka. Veliko obsojencev sprevidi svoje življenjske napake, marsikoga pa zapor tudi zlomi. “ Vedno sem poudarjal poglobljeno individualno obravnavo ter skupinsko delo, ki je neprecenljiva vrednota. Obsojenci se ne znajo pogovarjati in skozi komunikacijo reševati svoje težave. Njihov svet je krut in brez pridobitve zaupanja in humanega pristopa z njimi ni sožitja in sodelovanja, ” meni Janez. Z obsojenci je doživel veliko lepih tre-’ nutkov, zlasti če so uspeti na poti svoje socialne rehabilitacije, pa tudi žalitev, ponižanj in stresov. Takšno penološko delo pa lahko zmore le osebnostno močan človek, ki mu toleranca, strpnost in humanizem niso tuji in “ki ima trdno oporo v družini. Svoje ideje pa sem seveda lahko uresničeval le v sodelovanju s tako dobrimi sodelavci, kot sem jih imel, in s katerimi delim prejeto priznanje, ” doda.
Ker je svoje delo opravljal s srcem, tudi pred upokojitvijo še veliko razmišlja o Dobu in njegovi prihodnosti. “Struktura obsojencev se je spremenila, prihajajo z vse težjimi kaznivimi dejanji in motnjami, krepi se obsojenska subkultura in socioterapevtski mode! obravnavanja je na preizkušnji. Potrebno je tudi preoblikovanje bivalnih prostorov, da bi se preprečilo vse pogostejše nasilje med obsojenci. Zapor je ogledalo družbe, ki bi morala več narediti za zmanjševanje kriminala, da bodo mladi imeli prave vrednote ter ne bodo zašli v kriminal. ” Sam pa pravi, da bo zdaj kot pravi Dolenjec najraje zahajal v naravo, v svoj vinograd v Zadrugo. Letos lahko že ponudi svoje prvo vino in prav odlično je.
LIDIJA MURN
Janja prišla pred jutrom, Neža komaj čakala popoldne
V brežiški porodnišnici v novem letu prva rodila Romana Vodopivec iz Gorenje vasi pri Leskovcu - V bolnici niso dolgo čakali na rojstvo Janje - V novomeški porodnišnici 1. januarja popoldne Mateja Pelko iz Krmelja rodila Nežo - V Brežicah lani več, v Novem mestu malenkost manj porodov kot predlani
BREŽICE - V brežiški porodnišnici je v novem letu prva rodila 33-letna gospodinja Romana Vodopivec iz Gorenje vasi pri Leskovcu, občina Krško, in sicer deklico Janjo. To se je zgodilo že
1. januarja ob 4.33 zjutraj. Janja je bila ob rojstvu težka 3.300 g in dolga 52 cm.
Ob Romani so bili v bolnišnici dr. Miroslav Laktič, babica Hami-da Šehovič in sestra Mateja Černelič, poleg te porodnišnične novoletne dežurne ekipe pa tudi Romanin mož Ivan. Vse skupaj se je dogajalo zelo hitro. “Doma sem čutila, da nekaj ne bo prav in da bo najbrž treba iti v bolnico. In potem smo šli. No, potem v bolnici ni bilo treba skoraj nič več čakati,” je pozneje že z Janjo v naročju zadovoljno povedala mlada mamica.
Pri Vodopivčevih so si kar mislili, da bodo dobili tokrat deklico: In so tudi zadovoljni, da so se jim pričakovanja uresničila. Janja ima doma sestro Simono, ki ima 12 let, brata Ivana, ki je star 11 let, in bratca Mitjo, ki mu je 19 mesecev. Simona je za prihod Janje doma že pripravila vse potrebno, kajpak tudi zibko, v kateri sta se za njo zibala že tudi oba brata. Manjka še, da prinesejo domov Janjo in da ta kmalu zraste. Možnosti za igro, a tudi za delo, bo verjetno- imela dosti, saj imajo Vodopivčevi kmetijo.
V brežiški porodnišnici so 1. in
2. januarja - za ta dneva so na voljo podatki v času, ko nastaja tale zapis - pomagali na svet še dvema dojenčkoma. Lani se je v tej bolnišnici rodilo skupno 378 otrok, od teh je bilo 200 deklic; trikrat so imeli dvojčke. V letu 1999 je bilo skupno 25 porodov več kot leto poprej. Največ žensk prihaja iz občine Brežice in Krško, sledita občini Sevnica in Šmarje. V porodnišnico v Brežice jih pride nekaj tudi iz Hrvaške. Iz Hrvaške, predvsem iz Samobora, Zaprešiča in Klanjca, je bilo včasih kar polovica vseh žensk, ki so rodile v brežiški bolnici.
Osebje porodnišnice, ki se srečuje z ljudmi s tako širokega območja, pri starših novorojenčkov očitno uživa veliko spoštovanje. “V porodnišnici so zelo prijazni. Začutiš njihov prijateljski odnos, nimaš občutka, da se delajo nekaj več. Tak prijateljski odnos osebja človeku čustveno pomaga.” Tako so rekle Romana Vodopivec in sostanovalke v sobi v brežiški porodnišnici.
M. L.
NOVO MESTO - V novomeški porodnišnici so na prvo rojstvo v
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Legaliziranje mehke droge bi bila napaka - Javno razsvetljavo v Mirni Peči zjutraj prej prižgati - Od treh črnomaljskih mostov praznično okrašena le dva
Praznično razpoloženje ob vstopu v leto, ko so se zamenjale vse štiri številke letnice in se zaokrožile na 2000, je očitno potisnilo vstran skrbi in jezo zaradi vsakdanjih žuljev, ki tišče naše bralce in nam jih sporočajo po dežurnem telefonu. Thko se zadnji četrtek lanskega leta dežurni telefon ni preveč ogrel.
Prvi klic je prišel iz tujine. Oglasil se je Anton Rudnian iz Ingol-stadta v Nemčiji. Na tujem živi in dela že dve desetletji, ves čas pa zvesto prebira Dolenjski list, še posebej rad bere novice iz rojstne Bele krajine. V zadnjem času mu
veselje kvari velika zamuda pri dostavljanju Dolenjca, ki včasih pride z več kot desetdnevno zamudo. Zaradi neredne dostave se je pred časom že pritožil, vendar ni nič zaleglo. Pravi, da razmišlja
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
o odpovedi. Kritično je še pripomnil, da bi se morala slovenska javnost resno zamisliti zaradi vse bolj popuščajočega odnosa do uživanja drog. Nekatere izjave v anketi Dolenjskega lista o legalizaciji mehkih drog kažejo, da mladi podpirajo legalizacijo. To se mu zdi zelo narobe. “V Nemčiji lahko Vsak dan beremo, koliko mladih umre zaradi drog. To je hud strup. Pozivam k pameti. Nikar ne legalizirajte drog, saj bi to močno povečalo razširjenost drog in njihovo uživanje,” je dejal. V našem naročniškem oddelku smo povprašali, kaj je z zamudami pri dostavi časopisa. Pravijo, da do zamud prihaja pri nemški pošti oziroma zasebnih dostavljavcih.
Bralko iz Mirne Peči moti, ker javna razsvetljava v kraju ponoči gori do enih zjutraj, nato pa do sedme ure le vsaka tretja luč. Precej ljudi mora na avtobus in v službo v zgodnjih jutranjih urah, razsvetljava pa je zelo slaba. Še posebno pozimi to ni samo neprijetno, ampak zaradi ledu in snega tudi nevarno. Na občini'so bili na to že opozorjeni, a se ni nič izboljšalo. Bralka upa, da bo ponovno opozorilo naletelo na bolj odprta ušesa.
Leopold Korevec iz Črnomlja je kar reden gost te rubrike. Tokrat
letu 2000 čakali celo noč in še dopoldne. Šele ob 13. uri je na svet privekala Neža Pelko. Kot da bi, če že nihče drug ni hotel priti na svet ta dan, Neža hotela pohiteti, se je rodila za cel mesec prezgodaj. Neža je prvi otrok 34-let-ne pomočnice vzgojiteljice v sev-niškem vrtcu Mateje Pelko iz Krmelja, ki ni pričakovala, da bo rodila prva v letu. Mamica Mateja je prišla v bolnišnico naslednji dan po božiču, vendar se je ob skrbni negi v porodnišnici njeno stanje umirilo. Novo leto je Mateja Pelko dočakala v bolniški sobi skupaj s Darjo Lavrič iz Kočevja, ki bi morala po izračunu zdravnikov roditi že pred božičem. Nista nazdravili, le voščili sta si, kaj drugega kot to, da bi rodili brez komplikacij in da bi bili otroci zdravi.
* Dolenjski list vošči srečno novo leto in čestita staršem ob srečnem dogodku na pragu novega leta. Kot je že v navadi, tudi tokrat podarja prvorojenčkoma v novomeški in brežiški porodnišnici hranilni knjižici s po 50.000 tolarji.
Mateja se je nekoliko bala, saj se je zavedala, da bo morala roditi precej pred rokom in daje otrok majhen. A vse se je dobro izteklo. Neži sta na svet pomagala babica Jovanka Markovič in zdravnik dr. Stane Mijajlovič, v dežurni posadki pa sta bili še inštru-mentarka Renata Špelko in glavna sestra Valentina Jovovič. Ob prihodu na svet je Neža tehtala 2.560 g, visoka pa je bila 48 cm. Svoj prvi dan na svetu je večinoma
PRVA LETOŠNJA ŽRTEV BLIZU TREBNJEGA
BENEČIJA - Letošnja prva tragična nesreča se je zgodila v soboto, 1. januarja, ob 20.50 blizu 'IVebnjega. 37-letni voznik opla kadeta z Malega Hudega pri Grosupljem je med vožnjo po hitri cesti med Bičem in TVebnjeni pri vasi Benečija v blagem ovinku zapeljal na bankino in od tam na travnat nasip. Po 27 metrih drsenja je treščil v zemeljski propust tako silovito, daje avto dvignilo v zrak in je pristal na levem boku. Voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, je bil na kraju nesreče mrtev. Njegov avto je imel pnevmatike s poletnim profilom.
NADLEGOVAL GOSTE
NOVO MESTO - 29. decembra lani so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 28-letnega A. K. iz Novega mesta, ker je na prireditvenem prostoru na Glavnem trgu nadlegoval goste.
je opozoril na pomanjkljivost v praznični osvetlitvi črnomaljskega središča. Z lučmi so lepo okrasili dva mostova, medtem ko so na tretjega povsem pozabili. Črnomaljsko tromostovje, ki je pri srcu vsakemu pravemu Črnomaljcu, je bilo tako med prazniki le dvomo-stovje. “Če se mesto že trudi za prazničen videz, zakaj ne bi bili oolj dosledni in bi okrasili vseh treh mostov,” je povedal Korevec in dodal, da je za zdaj prekasno kaj popraviti, naj pa velja opozorilo za prihodnje leto.
Bralec iz Straže je stopil v bran medicinske sestre pri dr. Kranjcu v novomeškem zdravstvenem domu, češ da ne drži mnenje tistega, ki se je v tej rubriki pritožil čeznjo. Pravi, da je že več let pacient dr. Kranjca, vendar s sestro doslej ni imel nobenih slabih izkušenj, vedno je bila prijazna in korektna. Razume pa, da morda pride včasih do hude krvi, saj so bolniki občutljivi, a treba je tudi razumeti težki poklic sestre, ki ima dan za dnem opravka z veliko ljudmi.
M. F. iz Novega mesta se je pritožila čez komunalce, češ da ne skrbe prav zgledno za pokopališča, čeprav pobirajo lepe denarce za najemnine za grobove. Na šmi-helskem pokopališču je od zadnje zmrzali ostala pot zaledenela in nevarna za vse, ki so v teh dneh obiskali grobove svojcev in prijateljev. Nikogar ni bilo, ki bi vrgel vsaj nekaj lopat peska na poti.
MiM
§
prespala, sem ter tja pa je z jokom pokazala, da ji kaj ni prav ali daje že lačna.
Tudi nekaj obiskov sta Neža in njena mamica Mateja dobili prva dva dni. Seveda ju je med prvimi prišel pogledat oče Anton Jer-mančič, doma iz bližnjega Gabrja pri Tržišču, direktorica novomeške bolnišnice Mira Retelj ju je obiskala v nedeljo ter, jima v imenu bolnišnice izročila darilo. Ko bo Neža nekoliko zrasla, si bo
okoli roke zapela svoj prvi nakit -zlato zapestnico.
V novomeški porodnišnici so ob nastopu novega'leta sestavili statistiko za prejšnje leto. Lani so imeli v Novem mestu 1115 porodov, kar je za dva poroda manj kot predlani, otrok pa je bilo 5 več, saj se je rodilo kar 19 dvojčkov. Za razliko od predlanskega leta je bilo lani rojenih fantov za 58 več kot deklic.
I. V.
PRVA V BREŽICAH - Romana Vodopivec z Janjo. (Foto: M. L.)
NEŽA S STARŠEMA - V Novem mestu je v leto 2000 prva prijokala Neža, ki pa se je v naročju staršev Antona Jermančiča in Mateje Pelko počutila dobro in ji ni bilo več do joka. (Foto: I. V)
NAJLEPŠI ZA BOŽIČ - Čeprav vsako poletje kaže, kot da nima več življenja, si božični kaktus vsako jesen znova opomore. Tako je tudi pri Cimermančičevih iz Velikega Orehka pri Novem mestu. Kot nam je povedal Matija, imajo pri hiši tri kaktuse. Eden je odcvetel in odvrgel preko sto cvetov že pred prazniki, medtem ko se je tale na sliki najbolj razcvetel ravno za božič. Zanje, kot tudi za vse druge rože, med katerimi ne manjka zglednih asparagusov in rožmarinov, skrbita skupaj z ženo. Kaktusi so poleti na prostem, sredi oktobra jih preneseta v hišo. “Rože morajo biti pri vsaki hiši, čeprav je z njimi precej skrbi, ” pravi Matija.
1
7. januarja 1993
Sredi meseca naj bi v Adrii začeli delati
V ponedeljek, 4. januarja, se je iztekel rok, do katerege je stavkovni odbor v novomeški Adrii Caravan zahteval, da izpolnijo njihove zahteve, sicer naj bi nadaljevali stavko. Ker je bila ao prvega delovnega dne v tem letu večina zahtev stavkovnega odbora uresničena, stavke niso nadaljevali. Najprej so zaposleni dobili plače za oktober, kar je bil pogoj za končanje gladovne stavke, nato pa so jim pred koncem leta izplačali še plače za november.
V Lisci namesto čestitke sklep o “čakanju”
Za približno sto delavcev Lisce minuli božični oz. novoletni prazniki niso bili nikakršen razlog za dobro voljo. V njihovih srcih sta se naselila strah pred negotovo prihodnostjo, nekaterih pa se je loteval že kar obup, kako preživeti zdaj, ko so dobili od direktorja podjetja Vilija Glasa namesto voščilnice sklep, da so od 1. januarja 1993 pa “do pričetka realizacije trajnih presežnih delavcev” na začasnem čakanju, bodisi za poln ali polovičen delovni čas.
Po starem?
Ko je bila Slovenija še v Jugoslaviji, se je dogajalo, da so izvozniki izvažali, da so potem uvozniki lahko spet uvažali. Pa se to lahko ponovi tudi sedaj nam? Čakanje kočevskih cestarjev, ko se je poledica na naših cestah že pojavila, na tekočino proti zmrzali na cestah, ki naj bi jo država uvozila iz Albanije in Poljske, in pa dejstvo, da kočevski Melamin ne le da izdeluje tekočine za razprševanje proti zmrzovanju, ampak jih ima celo na zalogi, daje slutiti, da se nekateri na napakah nič ne naučijo.
Bomba prekinila silvestrovanje
Številni gosti restavracije v Šmarjeških Toplicah so že odštevali zadnje minute starega leta, ko sc je petintrideset minut pred pokanjem šampanjcev v recepciji hotela oglasil telefon. Neznan glas je namesto novoletnih želja sporočil nič kaj času in vzdušju prijetno novico: “V hotelu je nastavljena bomba!” Vseh 272 gostov, kolikor jih je silvestrovalo v hotelski restavraciji, je moralo za kratek čas zapustiti prostore, ki sojih zatem novomeški policisti temeljito pregledali. Zato pa so imeli gostje potem dovolj razlogov za dvojni trk: nazdravili so novemu letu in obvestilu policistov, da je bil klic lažen.
Moški začetek novega leta 1993
Medtem ko se je leto 1992 v novomeški porodnišnici pričelo s tret-
jerojenko, je 1. januarja 1993 ob 9.45 prijo
.	_	.	„	...	■	-jk	-
al na svet tretji fantek 27-letne trgovke z Rdečega Kala pri Dobrniču, Jožice Bobnar; težak je bil 4 kilograme in velik 55 centimetrov. - Novo leto je že navsezgodaj, natančneje ob 4.45, prineslo veliko presenečenje tudi Sladani Slovenec iz Krškega. Tkkrat je prvič zajokal njen tretjerojeni otrok. Po napovedih prijateljic in končno tudi preiskave z ultrazvokom sta se Slovenčeva pripravljala na rojstvo hčerke in si tudi izbrala ime: Diana. Toda v življenje je pokukal 3.850 gramov težak korenjak.