Leto 6 / ŠL133 - 30.11.1998 - $ 2.00_Sydney - Australia_http://www.glasslovenije.com.au
Dragi Slovenci in Slovenke,
po skoraj šestih letih dela na Veleposlaništvu RS v Canberri odhajam na novo delovno mesto na Veleposlaništvo RS v IVashington. Kljub obilici dela sem preživela tu v Avstraliji zelo srečno obdobje svojega življenja. Odhajam s težkim srcem, vendar z lepimi spomini na vsa srečanja z vami. Spoznala sem se z vašim življenjem in pogrešala bom naša srečanja. Zahvaljujem se za zaupanje in podporo, ki ste mi jo v tem času izkazali. Upam, da me boste tudi vi ohranili v lepem spominu in prpričana sem, da boste dobro sodelovali z novim sodelavcem Veleposlaništva Markom Polajžerjem.
Tina Grosvenor
Dosedanji uslužbenki Veleposlaništva RS v Canberri Tini
Grosvenor se zahvaljujemo za
vso pomoč in razumevanje in Želimo njej in njenemu soprogu vse dobro v fVashingtonu. Glas Slovenije
Izšla bo knjiga iger "Book of World Games " tudi s slovenskimi igrami
Melbourne /Draga Gelt/ - Knjigo bo v Melbournu predstavil 3. decembra Phil Honeywood. Za to da so slovenske igre predstavljene bolje kot igre drugih večjih narodov je poskrbela Draga Gelt. ki je prispevala sedem slovenskih iger (Kdo se boji povodnega moža, Pošte-vanka. Med dvema ognjema, Petelinji boj, Znanje - država, reka, gora itd., Zemljo krast in Volk in ovce) ter eno avstrijsko (Šnops - igra z igralnimi kartami, ki edina predstavlja Avstrijo). Predstavitev knjige je uvod v mednarodni festival "International Cuitural Games Festival" v Melbournee, ki se bo odvijal prvič od 7. do 11. decembra. Iz ZDA so v knjigi predstavljene samo štiri igre, iz Kitajske in Francije tri in iz Itali je dve. s svojimi igrami se predstavljajo tudi druge države.
Nova delovna moč v Veleposlaništvu RS v Canberri
Canberra /Veleposlaništvo RS/ -Slovensko Veleposlaništvo v Canberri obvešča, da je 24. novembra 1998 nastopil službo na Veleposlaništvu novi sodelavec Marko Polajžer, ki ima naziv II. sekretarja. Med drugim bo reševal tudi konzularne zadeve ter opravljal konzularne obiske v posameznih društvih in verskih središčih. Prosimo vse rofakè, da se odslej obračajo nanj v zvezi vsemi konzularnimi zadevami. Hkrati obveščamo, da dosedanja sodelavka Veleposlaništva, ataše Tina Grosvenor v začetku decembra odhaja na novo delovno mesto na Veleposlaništvo RS v Washington. Ob tej priložnosti se ji želimo zahvaliti za njeno dolgoletno vzorno delo.
informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu Information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world
THE VOICE OF SLOVENIA
Tudi v Melbournu
50 let slovesnih zaobljub	v ne(jeij0
patra Valerijana	29. novembra
Zofija Klemen - Krek Unescova predstavnica za Evropo na konferenci v Sydneyu
Sydney /Glas Slovenije, Stanka Gregorič/- V Sydneyu je bila 3. in 4. decembra konferenca UNESCA (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization). Posebnost tega srečanja za nas, Slovence, je bila ta, daje zastopala 40 evropskih držav, ki so članice UNESCA Slovenka - Zofija Klemen - Krek, sicer direktorica Urada slovenske nacionalne komisije za UNESCO pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Z gospo Zofijo smo imeli kar dveurni intervju in povedala nam je veliko zanimivega, med drugim tudi to, daje Avstralija zelo aktivna članica UNESCA. Pogovor z njo bomo objavili v naslednji številki, še prej pa na Internetovem Stičišču avstralskih Slovencev.
SLOVENIJE
20 let poučevanja slovenščine na srednji šoli v NS W in 19. maturantski ples
Sydney /Glas Slovenije/ - Slovenski šolski odbor NSW, katerega predsednica je Marie Williamson je pripravil v soboto, 28. novembra 1998 v prostorih Slovenskega društva Sydney 19. maturantski ples. Letošnjo maturantko Tamaro Letnar je pripeljala do mature iz slovenščine predsednica odbora in učiteljica Williamsonova. Na slovesnosti je bil poudarek na dolgoletnem poučevanju slovenščine na srednji šoli v Sydneyu - kar 20 let. V tem času je maturiralo več kot 150 študentov. V Sydneyu deluje v Verskem in kulturnem središču Merrylands še Slomškova šola.Več v naslednji številki, o slovenskem šolstvu v Avstraliji pa kmalu več na Internetovem Stičišču..
VNewcastlu so slovesno proslavili 40-letnico delovanja društva Tivoli -
v naslednji številki poročilu tajnice Marije Grosman
Na sliki: Helena Drnovšek Zorko s prvim izvodom društvene kronike
Z leve: p. Filip, p. Metod, p. Valerij itn in p. Janez
Sydney /G las Slovenije/ - V nedeljo. 29. novembra je bilo pri sveti maši v Verskem in kulturnem središču Merrylands slovesno. Zbralo seje veliko število rojakov, med njimi tudi častna konzula RS ter p. Metod Ogorevc iz Melbourna in p.Janez Tretjak iz Adelaide. Prav tako je bila prisotna tudi sestra Marija Goretti Kadiš, ki je pred leti delovala v Sydneyu v
Slovenska stojnica na 1998 Multicultural Christmas Festival v Melbourneu
Melbourne/Ivo Leber/ - 2. decembra se bo na Multicultural Christmas Festivalu med 59 predstavniki različnih etničnih skupin ponovno pojavila slovenska stojnica, ki jo organizira Slovensko društvo Melbourne. Pripravili jo bodo Helena Leber, Anica Kodila, Milena Brgoč in Dragica Gomizelj. Pod geslom -iA Christmas for aH" festival pripravljata občinska služba za starejše in invalidne občane ter The Queen Victoria Market.
v znamenju olimpijskih iger
Melbourne /Slovenski narodni svet Viktorije/ - Predsednik SNS Štefan Merzel je v svojem povabilu, v katerem je povabil uredništvo Glasa Slovenije na srečanje olimpijskega predstavnika Avstralije in na občni zbor zapisal med drugim: "Danes se že ve, da se bodo OI pričele v Melbournu in to v nogometu. Olimpijska bakla bo 21 dni potovala po Viktoriji. Etnične organizacije se bodo lahko vključile v aktivnosti in odigrale pomembno vlogo v O! multikulturne Avstralije. Zato smo pripravili informativno srečanje s predstavnikom avstralskega Olimpijskega komiteja, ki je zadolžen za promocijo in uspešno izpeljavo melbournškega dela OI. O možnostih sodelovanja bo spregovoril Trevor Dohnt - Event Director Melbourne Olympic Football..." Slovenska skupnost je prva etnična skupina v Viktoriji, kije povabila v svojo sredo predstavnika OK Avstralije. Na srečanju v Verskem in kulturnem središču Kew so člani SNS prikazali tudi video kaseto o Leonu Štuklju. Podrobnejše poročilo Vinka Rizmala v naslednji številki.

Iz dnevnika
Stanke Gregorič
urednice
Prva "knjiga" na Internetu, na Stičišču avstralskih Slovencev
Spomin na pesnika Petra Košaka Ob 5. obletnici smrti
Pet let je minilo odkar se je naš, na smrt bolni rojak iz Melbourna oziroma Ararata, Peter Košak zatekel v Indijo, kjer sije želel umreti daleč od civilizacije, bolnišnic, usmiljenja in objokovanja povprečnih ljudi.
Pet let ni nihče našel poti oziroma denarjp za izdajo zbirke njegovih pesmi in haikujev, čeprav si je Ivanka Skof iz Melbourna, Petrova dolgoletna prijateljica, prizadevala, da bi do tega prišlo in je pošiljala prošnje in Košakove pesmi na vse strani. V enem izmed pisem Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, naslovljeno na takratnega državnega sekretarja dr. Petra Venclja (12.5.1993) piše "... Obračam se na Vas s prošnjo, da bi nam Slovencem v Avstraliji pomagali pri ureditvi in izdaji pesniške zbirke pok. Petra Košaka. ki je za seboj zapustil bogato pesniško dediščino. Izročil mi je še mnogo neobljavljenih pesmi, zato bi rada. da bi mu dala naša slovenska kulturna skupnost mesto, ki mu pripada. Z izdajo zbirke bi se obdolžili temu plodovitemu pesniku... Ivanka Škof
Zal so Ivankine prošnje naletele na gluha ušesa. Ker imam tudi sama bogat arhiv Košakovih pesmi (posvetil in podaril mi jih je leta 1980 in 1981), se mi je utrnila ideja, da bi se ga ob peti obletnici smrti spomnili in zapisali svoje vtise o njem ter javnosti posredovali pesmi in haikuje iz naših arhivov. Idejo so podprli Ivanka Skof, Sherril O'Connor Sraj, Pavle Sraj iz Avstralije ter Tone Kuntner, pesnik iz Slovenije. Vsi skupaj smo se odločili, da bomo izdali Internetovo "knjigo" Spomini na pesnika - Petra Košaka. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Jožici Gerden iz Mildure za njen delež pri nastajanju Inter net ove "knjige ".
Veliko truda smo vložili da bi zbrali vse potrebne dokumente za objavo, idejo so podprli in bili z njo navdušeni tudi Košakovi sorodniki iz Maribora (mama, sestra in svak). Ker je to prva najava objave Internetove "knjige" z našimi spomini na Petra Košaka in njegovimi pesmimi iz naših arhivov, prosimo vse, ki bi imeli morebitne objektivne argumente proti takšni objavi, da se nam nemudoma oglasijo.
O Petru Košaku, človeku samotarju, odmaknjenem od vsakdanjega dogajanja povprečnega Slovenca (a vendar v duhu in mislih s svojim narodom), izrednem pesniku in filozofu lahko pišemo le tisti njegovi avstralski rojaki, ki smo ga poznali v potankosti in z njim prijateljevali. Mi vsi moramo poskrbeti, da Košakove pesmi ne končajo v prašnih predalih posameznikov ali celo na smetiščih - to dolgujemo spominu nanj, slovenskemu narodu, slovenski književnosti in ne nazadnje Košakovi m sorodnikom, ki večino pesmi sploh še ne poznajo.
Moram neskromno reči, da je bila usoda njegovih pesmi, na srečo, v pravih rokah že poleti leta 1981 - po dolgem prepričevanju mi je zaupal debelo mapo pesmi, ki sem jih odnesla v Slovenijo in jo izročila mariborskemu novinarju Francetu Forstneriču, ki je takoj naslednji dan v Delu objavil velik članek "Slovenski verzi iz Avstralije" in v njem visoko ocenil Košakove pesmi. Tako so se z njimi prvič seznanili v domovini Sloveniji, saj jih je bilo za tem kar lepo število objavljenih v Dialogih in drugih revijah, pa tudi pesniških zbirkah (nekatere so bile četo nagrajene).
Ko se bo našel denar za izdajo pesniške zbirke Petra Košaka (vpapirni obliki), bomo vsi, ki sodelujemo pri Internetovi "knjigi", to radi podprli in dovolili prepis z Interneta. Do takrat pa si bo lahko vsakdor "knjigo" z Interneta za svoje lastno branje natisnil skozi tiskalnik. Naša želja in namen je. da gre del Košakovega ustvarjanja v svet. vse ostale skrivnosti njegovega privatnega življenja pa naj bodo pokopane skupaj z njim. Naj počiva v miru, tako, kot sije vedno tudi želel živeti - sam, a vendar v duhu z vsemi svojimi najdražjimi in s svojim narodom. s)
Vaša Stanka /	«-
illii*'
i^oji traliia
k
k
Tri leta Slovenskega magazina na TV31 v Melboiimeu
Šestega decembra letos (1998) bo Slovenski magazin, kije prva redna slovenska televizijska oddaja v Avstraliji, praznoval tri leta svojega obstoja. Oddajo, ki jo predvajamo na MCTC (Melbourne Community Television Consortium), na kanalu TV 31 vsake 14 dni, je organiziral Slovenski narodni svet Viktorije (SNS VIC), kije že julija 1995 stopil v kontakt z RTV Slovenijo, z uredništvom posebnih oddaj, imenovanih Slovenski magazin, kjer so nam obljubili, da bodo vsake 14 dni pošiljali Slovenski magazin tudi v Avstralijo. Dotlej so Slovenski magazin pošiljali v Ameriko in Veliko Britanijo in ga pripravili tudi za nemško govoreče področje Evrope.
Pravzapravje idejo, da bi tudi Slovenci imelo svojo TV oddajo sprožila Stanka Gregorič, nato je za prve stike s Slovensko televizijo poskrbel Vinko Rizmal, zdaj pa ga za TV 31 s pomočjo Philla Harrisa iz Lennox Production preurejujem avtorica tega zapisa Eli Rizmal.
Novi uvodniki in zaključki s Kristino Cestnik, lastni posnetki aktualnih dogodkov v naši skupnosti, za katere skrbi s svojo kamero Matija Cestnik, včasih pa tudi Phill Harris ali ERA TV, povrh vsega pa tudi montaža, v kateri s Phillom Harrisom iz Lennox Productions poskrbiva, daje - kolikor je le možno - predvajanega tudi v slovenščini, so oddajo naredili še bolj zanimivo. Pravzapravje bilo v začetku kar nekaj negodovanja, ker so rojaki pričakovali, da bo oddaja povsem v slovenskem jeziku. Vendar se moramo zavedati, da ima ta oddaja, ki nam jo velikodušno pošilja RTV Slovenija, predvsem namen, da ostali svet spozna to našo majhno in mlado slovensko državo.
Slovenska oddaja na TV 31 je bila v avstralskem strokovnem časopisu zelo dobro ocenjena. Poznajojo tudi številni gledalci, ki niso slovenskega rodu in zgodi se, da pokličejo pisarno Slovenskega narodnega sveta Viktorije in želijo izvedeti še več o Sloveniji in nas Slovencih, ter hvalijo njene lepote in zanimivosti.
V preteklih treh letih Slovenskega magazina na TV 31 so nam s prispevki priskočili na pomoč tudi Rajko Djordjevic, direktor VTV Velenje, Mirko Bogataj, urednik slovenskega TV programa na ORF v Celovcu, RTV Maribor, svoje videospote so prispevali Tržaški oktet, Oktet Lesna, Tinček Ivanuš iz Ptuja, preko Romane Favier Zorzut pa tudi TV Primorka.
Financiranje TV programa - tudi s sponzorji Za vsako oddajo je potrebno plačati tudi skupini v katero je slovenski program vključen, da je sploh lahko na programu - to je ERA TV, poleg visokih stroškov materiala in montaže. Vse delo avtorice tega zapisa in sodelavcev je prostovoljno in zanj nismo plačani. Slovenski narodni svet se zahvaljuje vsem, ki so doslej slovensko oddajo na TV 31 s sponzorstvom podprli, saj seje ta prav z njihovo pomočjo uspela obdržati.
Naše delo bo z nakupom nekatere osnovne opreme finančno podprl tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Zunanjem ministrstvu RS oziroma državna sekretarka Mihaela Logar. Kdor želi izvedeti več o slovenski TV oddaji na postaji TV 31 v Melbournu, ali želi postati sponzor ali kakorkoli drugače pomagati pri pripravi Slovenskega magazina, naj pokliče Eli ali Vinka Rizmal na telefon: (03) 9752 0003 ob večerih ali čez dan na (03) 9755 2626, predsednika SNS Viktorije Štefana Merzelana (03) 5348 1110 ali druge člane upravnega odbora SNS VIC.
Upati je, da bo Slovenski magazin s pomočjo radodarnih slovenskih rojakov še dolgo deloval in da bomo Slovenci v Melbournu lahko še naprej razkazovali lepote in zanimivosti Slovenije ter vanj vključevali vedno več prispevkov iz našega življenja.
Eli Rizmal
GLAS SLOVENIJE NOVI NASLOV, TELEFON, FAX NASLOV: Glas Slovenije P.O.Box 559 Round Corner Dural - NSW 2158 TELEFON: (02) 9899 1131FAX:(02) 98992981
Slovenija, v sliki in besedi
mum 3
Vd^SLOVENUn ^
30.11.1998
K «S V-"SS
Slovenski kuharji na tekmovanju za miss sveta na Sejšelih


Kranj, Ljubljana, Sejšeu/Jana/- Kranjčan Jože Oseli je te dni dirigiral kuharskemu orkestru slovenskih fantov - vsi, z Jožetom na čelu, so skrbeli na tekmovanju za miss sveta za želodce lepotic. In to so bili Matjaž Erzar, Krištof Boljka, Bogdan Erlah, torej njihov
vodja Jože Oseli in.....presenečenje za avstralske Slovence! Prvi z leve
stoji Rado Pižem, sin Tončke, sestre naše Drage Gelt iz Melbourna.
Skulptura Sebastijana Peršo/je za miss sveta
Nova Gorica /Primorske novice/ - Na proglasitvi miss sveta, ki je bila 26. novembra na Sejšelskih otokih, je zmagovalka dobila tudi dragoceno skulpturo, Žezlo lepote, ki ga je zasnoval novogoriški slikar Sebastijan Peršolja. Tovrstno promocijo Slovenije je zagotovil trgovinski predstavnik Sejšelov v Sloveniji, podjetnik primorskega rodu, Dušan Cer-nigoj.
Slovenka Miša Novak se ni uvrstila niti v finale. Za miss sveta je bila proglašena Izraelka Linor Abargil, ki je prejela Peršoljevo žezlo - okoli 40 centimetrov visoko, in 2.5 kilograma težko skulpturo, narejeno iz medenine, srebra, zlata in dragih kamnov. Iz podstavka raste šest silhuet teles, ki podpirajo kroglo in krono s tremi vrstami dragih kamnov (diamantov, safirjev in akvamarinov), raporejenih v barvah slovenske zastave, vse skupaj pa simbolizira združeno lepoto vseh šestih kontinentov. Vse skupaj je bila uspela promocija Slovenije na Sejšelih - uspel načrt ^ tamkajšnjega podjetnika Dušana Černigoja. Še to: V začetku novembra letos je Cernigoj predsedniku sejšelske republike na njegov 63. rojstni dan pokazal Zezlo lepote , v dar pa mu je prinesel še letošnjo sliko Akt II Sebastijana Peršolje in kolekcijo treh arhivskih vin iz zasebne zbirke, letnika 77. Vse skupaj je na predsednika Sejšelov in organizacijski odbor naredilo velik vtis - žezlo Slovenca je bilo izbrano, prav tako pa tudi slovenski kuharji. Černigoju je uspelo izpostaviti še, da se bo nova miss v sklopu turneje najmanj tri dni mudila tudi v Sloveniji, za program pa bo poskrbel HIT.
/Jana/- Jože Oseli - prvi kuhar na tekmovanju za miss sveta; nekoč je bil Titov butler
Roger Moor, ambasador UNICEF-a v Ljubljani
Ljubljana /Jani/- V gostilno As se je enainsedemdesetletni angleški igralec (fotografija spodaj), ki se ga spominjamo predvsem kot tajnega agenta Jamesa Bonda 007, s soprogo Christino Mimi Thol-strup pripeljal kar z belim taksijem. V gostilni se je sešel s slovenskima predstavnikoma UNICEF-a Mileno Zupančič in Borisom Cavazzom.
Steyerjeva vina za slovenske diplomate
Podravje /Veritas/ - Vinogradništvo Steyer sodi med redke vinarje v Podravju, ki na jesen svoje potrošnike razveseljujejo s polnitvami mladih svežih vin, kot to desetletja počnejo vinarji po Evropi.
Steyerjeva vina so vse bolj priljubljena tudi med slovenskimi diplomati po svetu. Izvedeli smo, da še posebej na slovenskih diplomatskih predstavništvih v Washingtonu in Avstraliji. Kako pa tudi ne, ko pa seje dišečemu tramincu - paradnemu konju kleti - preprosto težko odreči.
GLAS SLOVENIJE - THE VOICE OESLOVENIA izhaja dvakrat mesečno. PUBLISHER-ZALOZNIK Florjan Auser - TISK Glas Slovenije Sydney GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič - TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan Auser
Ustanovljen - established in 1993 - Ustanovitelji - founders: Stanka Gregorič, Alfred Breznik, Dušan Lajovic, Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za s\'Oje prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - Vse pravice pridržane - Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v časopisih in revijah) dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije) - Letna naročnina S50.00; polletna - S 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske drža\'e S / 00.00 - Sponzorji: od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed $ 10.00: vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S10.00 GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 559 - Round Corner Dural - NSW 2158 Australia- telefon: (02) 98991131 - Fax: (02) 98992981 E-mail: ovenia@zeta.org.au
Novice
Po lokalnih volitvah v vodstvu Drnovškova Liberalna stranka Pomladne stranke v seštevku dobile največ glasov Ljubljana /Delofak/ - V proporcionalnem delu volitev za občinske svete seje kljub temu, da je bila volilna udeležba v mestih zelo nizka, potrdila dosedanja podoba z vseh volitev, da so pomladne stranke v seštevku dobile več glasov kot druge stranke. V mestnih občinah je Janševa Socialdemokratska stranka (SDS) močno napredovala od leta 1994 in 1996, na podeželju pa je ohranila dosežen izid in ga ponekod precej izboljšala. Manj kot s svojim izidom pa so socialdemokrati zadovoljni z izidom preostalih dveh pomladnih strank Peterletovo Krščansko demokratsko stranko (SKD) in Podobnikovo Slovensko ljudsko stranko (SLS), katere rezultati so porazni. Vseh šest županov Socialdemokratske stranke je zmagalo že v prvem krogu. Tudi Borut Pahor, prvak Združene liste socialdemokratov (ZLSD) je zadovoljen z volitvami. "Ce bi bile volitve tudi v Kopru, bi bile tudi naše de-cimalke boljše", je dejal.
Slovesnost ob 60-letnici SAZU - Prisoten tudi Milan Kučan
Ljubljana /Di:i.oi-ax/ - Osrednja slovesnost ob 60-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je bila v ljubljanski drami 26. novembra. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik RS Milan Kučan, predsednik SAZU prof. dr. France Bernik pa je orisal pot te organizacije.
Za predsednika Sveta RTV Slovenija izvoljen Janez Kocijančič
Ljubljana /Delofak/- Dosedanji vršilec dolžnosti predsednika Sveta RTV Janez Kocijančič je bil izvoljen za štiriletni mandat Sveta RTV Slovenije.
Eksplozija v Stari Ljubljani
Ljubljana /Dei.ofax/ - 26. novembra je v Stari Ljubljani odjeknila močna eksplozija, kije potolkla lepo število okenskih šip na bližnjih hišah in naredila za najmanj 200 tisočakov škode. Neznanec je za večji koš smeti podstavil nekaj bombi podobnega.
Proračun za Slovence po svetu
Ljubljana - Za prihodnje leto proračun predvideva 1,5 milijarde tolarjev sredstev oz, toliko kot letos. Za podporo Slovencem v zamejstvu naj bi namenili 1,3 milijarde tolarjev, za Slovence po svetu pa 174 milijonov. Letošnji proračun nima več posebnih postavk za Svetovni slovenski kongres, Slovensko izseljensko matico in Izseljensko društvo Slovenija v svetu, saj so te tri postavke vključili pod skupno postavko Ustavne obveznosti -podpora Slovencem po svetu. Odnose s temi organizacijami bo Urad urejal z medsebojnimi pogodbami.
Mihaela Logar, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetuje povedala, da bodo morali Urad okrepiti s še enim zaposlenim, saj želijo, da bi imeli v prihodnjih dveh ali treh letih vsaj sedem ali osem zaposlenih.
VOLITVE
Neuradni zbirni podatki o uspehu strank na rednih volitvah v občinske svete
Neodvisni (glasovi tistih, ki niso pol. stranke) Er,~mitriWi.a-.kiiM 12-43 % Združena lista socialnih demokratov Eva.aahiiginfiaifiiiil 11.93 %
Se neuradni rezultati VOLITVE V MESTNI SVET Legenda: LDS - Liberalna demokracija
Slovenije (Drnovšek) SDS - Socialdemokrati (Janša) ZLSD - Združena lista sociaklemokrato v (Pah or) SKD - Slovenski krščanski demokrati (Peterle) SLS - Slovenska ljudska stranka (Podobnik)
LJUBLJANA
LDS. SDS. ZLSD. SKD
MARIBOR
LDS. ZLSD, drugi, SDS
KRANJ - LDS, SDS. SKD. CELJE - LDS; SDS, ZLSD. SLS
MURSKA SOBOTA
LDS, SKD. SDS
PTUJ - LDS, SDS. ZELENI SLOVENIJE, DeSUS (upokojenci)
NOVA GORICA - LDS. ZLSD. SDS. ZVEZA ZA PRIMORSKO, SKD, SLS
NOVO MESTO
drugi, LDS, SDS, SKD
VELENJE
ZLSD. LDS, SDS, SLS V Kopru ni bilo volitev
322.43 %
Izšel Slovenski izseljenski koledar koledar
Ljubljana - Slovenska izseljenska matica je že 46. leto po vrsti izdala Slovenski izseljenski koledar. Uredil gaje ponovno Jože Prešeren. V koledarju za leto 1999 so najprej predstavljene slovenske turistične kmetije, za tem poda poročilo o delu SIM tajnik Janez Rogelj. Na vrsti so še drugi zanimivi prispevki, med katerimi seje tokrat Avstralija odrezala več kot odlično. Prispevki. Ivanka Škof : Kako so nastajale "Naše steze"; Lojze Košorok: Štirideset let delovanja Slovenskega društva Sydney; Bert Pribac: Slovenske spravne motnje; Jožica Gerden: Moja rosna leta; Jože Žohar: Razglednice iz Sydneya malo drugače; Cilka Žagar: Kaj je prav in kaj ni prav za konec tisočletja; Marijan Peršič: Človek obrača - Bog obrne; Katarina Mahnič: Ko izsušene struge prestopijo bregove in prispevek dr. Igorja Maverja: Slovenia as seen ny contemporary Australian poets.
Obdavčenje italijanskih pokojnin v Sloveniji buri duhove
Koper /Primorske novice/- Nov način vpisa italijanskih pokojnin v dohodninsko napoved (takso) je že letos spomladi vzbudil veliko nejevolje med prejemniki teh pokojnin. Doslej so v napoved vpisovali petino pokojnine in praviloma niso doplačevali dohodnine. Letos pa so vpisovali polne zneske in mnogi so ob prejtju odločbe morali seči v žep. K temu so prispevale tudi pritožbe prejemnikov drugih pokojnin iz tujine, ki so ves čas obdavečene v celoti. Tako je prišlo do neenkaopravnega položaja v primerjavi s prejemniki pokojnin iz Italije. Italijanske pokojnine je samo na območju davčnega urada Koper prijavilo 3725 zavezancev.
Sumljiva razprodajanje - mariborskega TAM-a
Maribor /NeDeijski Online/ -Zadnje razprodajanje mariborskega TAM-a dokazuje, da se je nekdo hotel okoristiti, saj je v ozadju veliko posameznikov, med glavnimi Srb Vukoman Zarič, ki je bil sredi osemdesetih let soustanovitelj in solastnik ciprskega podjetja Tammey Ltd Limasol in njegov glavni namen je bil iz TAM-a potegniti čim več denaija, še posebej po letu 1991, ko se je Zarič zaposlil kot zastopnik družbe TAM Deutschland. Za TAM je bil zelo pomemben ruski trg. In Zarič ga je obvladoval, skupaj in v dogovoru z Andrejem Hazabentom si je obračunaval visoko provizijo nemškega podjetja za svoje ciprsko podjetje.
Sredi novembra je pricurljalo v javnost da naj bi bila v TAM-ov nakup (podjetje se prodaja in zdaj plačuje že tretjič) vpletene vse, iz preteklosti sumljive osebe. Zdaj ga želi kupiti tudi ameriški poslovnež dr. John K. Eaton iz ZDA, kije bil s temi poslovneži v stiku. Delno pa je s ponudbo Američana povezana tudi dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, njeno ime pa je bilo povezano z očitki vodstvu sklada Infond v mariborski Novi kreditni banki Maribor, ki naj bi njenemu podjetju Dej, d.o.o., nakazalo nekaj deset milijonov tolarjev spornih izplačil, za tem denarjem pa naj bi spet stal Andrej Hazabent, kot nekdanji direktor Nove kreditne banke Maribor.
Bo pestil Slovence virus Sydney?
Ljubljana /Jana/- V Sloveniji je bilo v poteku cepljenje proti virusu Sydney - avstralski različici gripe. Kljub vsemu so prinesli prvi zasneženi dnevi veliko obolelih od prehlada in gripe.
Slovensko gospodarsko-raziskovalno predstavništvo v Bruslju zasnovano po predlogu dr. Borisa Cizlja. Ljubljana, Bruselj /Delo/ - V Ljubljani je prišlo do podpisa pisma o nameri za ustanovitev slovenskega nevladnega gospo-darsko-raziskovalnega predstavništva v evropski prestolnici, ki bo zasnovan po predlogu dr. Borisa Cizlja. Med ustanovitelji sta zaenkrat dve ministrstvi, za znanost in tehnologijo ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Začetek dela predstavništva je napovedan za 1. januar.
Anton Drobnič vložil zahtevo za oprostitev škofa dr. Rozmana, dr. Kreka, gen. Rupnika, dr. Hacina in podpolk. Vizjaka
Ljubljana /Družina/ - Generalni državni tožilec Anton Drobnič je prejšnji teden vložil na okrožnem sodišču v Ljubljani zahtevo za oprostitev škofa dr. Rožmana, dr. Kreka, gen. Rupnika, dr. Hacina in podpolk. Vizjaka, ki so bili 1. septembra 1946 obsojeni zaradi "sodelovanja z okupatorjem", ali pa za razveljavo sodbe in novo sojenje.
Jenkova nagrada D a net ii Zajcu
Kranj /Delo/ - Nagrada, ki jo "pesniki podeljujejo pesnikom" in nosi ime po Simonu Jenku, je bila podeljena dvanajstič. Prireditev se je po enoletnem premoru vrnila v Kranj. V žiriji je bil med drugimi tudi Aleksander Zorn. Nagrado za najboljšo zbirko zadnjih dveh let si je zaslužil pesnik in akademik Dane Zaje in sicer za zbirko "Dol, Dol", ki jo je letos izdala založba Nova revija.
150. obletnica izdelave prve turbine na Slovenskem
Ljubljana /Delo/ - Letos smo se spomnili stote obletnice pojava prvega avtomobila na Slovenskem. Manj znano je, da je letos preteklo kar 150 let, odkar smo Slovenci - ne uvozili, temveč na domačih tleh izdelali prvo vodno turbino. Odtlej jih na Slovenskem izdelujemo nepretrgano. S to zahtevno proizvodnjo se lahko pohvalijo le industrijsko najrazvitejše države - toda ne vse s tako dolgo tradicijo kot Slovenija.
Blejske kremne rezine v Londonu
London /Delo/- Letos se je v Londonu na eni največjih turističnih prireditev na svetu World Travel Market, zbralo več kot 5000 razstavljalcev iz 160 držav - na novo na primer Nova Zelandija - število obiskovalcev pa je bilo okoli 100.000. Slovenska stojnica je bila v ugledni družbi Nemčije, Avstrije, Nizozemske. Rdeča nit predstavitve so bile naše gore in jezera s poudarkom na Bled. Obiskovalci so lahko poskusili sveže kremne rezine z Bleda in vrhunska vina.
Noje rej a v Sloveniji
Podhn/Delo/- V Sloveniji imajo rejci okoli 300 nojev. Prva klavnica v Sloveniji je v Mošnjah. Kilogram nojevine stane do 4300 tolarjev.
Plodovi istrske zemlje
Izola /Jana/ - V izolskem kulturnem domu so pred kratkim odprli razstavo pod naslovom Rube z domače kur le. kar pomeni izdelki z domačega dvorišča. To so znano istrsko oljčno olje, vini refošk in malvazija, suho sadje, figov med, slani fileti, sir v oljčnem olju, krema za roke in drugo. Organizatorki sta plodove zavili v lično embalažo in pokazali, kako bi plodove istrske zemlje lahko ponudili za darila.
Slovenska pevka Simona JVeiss odhaja v tujino
Maribor /Jana/ - Simono čaka mednarodna kariera, saj jo je italijanski zvezdnik Al Bano povabil, da bi na odru zamenjala njegovo ženo Romino in pela z njim v duetu.
Izolska bolnišnica že peta v transplantacijski mreži
Izola /Delo/- V izolski bolnišnici so pred kratkim odvzeli še zdrave organe umrlega pacienta. To je letošnja 21. eksplantacija v Sloveniji. opravljena v peti slovenski bolnišnici - za Kliničnim centrom, mariborsko, novogoriško in murskosoboško bolnišnico - kar dokazuje, daje transplantacijska služba v Sloveniji začela resno delovati.
Izšla monograjija o Slovencih v Mauthausnu
Trst /Novi glas/ - Napisaljoje France Filipič. Gre za 608 strani velikega formata, vsebuje 445 fotografij ter veliko drugih podatkov in grozodejstev, ki jih je moralo prestati 4153 slovenskih internirancev v zloglasnem nacističnem taborišču v obdobju od leta 1939 do leta 1945. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi.
Obletnica smrti sydn eyskega si i k ar j a Stanislava Rapotca
Sveče /Nedelja/ - V farni cerkvi v Svečah so se v nedeljo, 22. novembra spomnili prve obletnice smrti slikarja Stanislava rapotca, ki je umrl pred enim letom v sydneyskem domu ostarelih. M pgovasaktaJna slika Križani - nastala je pred desetimi leti za sveško cerkev - je tokrat stala na oltarju in bila v središču pozornosti. Pater Roman je svojo pridigo navezal na izpoved slike. Ob obletnici smrti bo 3. decembra v Tinjah odprta razstava njegovih del.
®g[L(o

Knjižni dar goriške Mohorjeve družbe
/Nedelja/ - Izšli so koledar, zbornik "Domovina, kjer si?", ob 100-letnici rojstva Alberta Rejca, enega najvidnejših zastopnikov TIGRA; "Pogledizjamborovega koša" Borisa Pahorja - zbrani članki, eseji, govori, intervjui in polemični spisi; "Spet v nanoško jutro " zbirka lovskih črtic avtorja Ivana Rudolfa (bralec si bo ob branju knjige z ilustracijami Jurija Mikuletiča nabral polno lepih vtisov o živalskem svetu in ljudeh, ki jim je lov predvsem priložnost za neposreden stik z naravo.
Zapisali so še v.,
DELO
Alenka Puhar: Ko bi kdo pisal portret Leona Štuklja ob srečanju z Abrahamom, pred petdesetimi leti. bi moral pisati o solidnem vestnem sodniku, ki seje nekoč z vso svojo energijo posvečal ljudem, kadar so iskali pravico. Moral bi pisati o možu. prepričanem v vrednote legalnosti in narodnjaštva, ki seje distanciral od ideološke agresivnosti in nasilja, pa je živel z glavo med rameni. Moral bi se opredeliti do tistih, ki so ga zaradi tega imeli za ozdajalca in plavogardista in kolaboranta ter ga tekli ovaditi. Težko bi se izognili skrajno negativni karakteristiki, ki si jo je s tem pridobil; lahko bi uporabili citate z zaslišanja, ki ga je opravil eden vodilnih vosovcev, prav tako jurist, ena glavnih zvezd vzhajajočega revolucionarnega prava. Portret bi se moral nadaljevati z opisom preiskave, ki je bila opravljena po osvoboditvi, in sodnega procesa, kije sledil. Končal seje z oprostitvijo, a mož. ki ga zdaj tako slavijo, je zgubil pravico do opravljanja svojega poklica. Čas okoli njegove petdesetletnice je Leon Štukelj preživel kot brezposeln siromašen, zatrt človek srednjih let. Brez kart in točk in bonov, ki so tedaj edini omogočali prehrano in oblačenje. Sodil je namreč, po besedah tedanjih vodilnih velmož. v problematični sloj filistrov, v reakcijo, gnilo sredino, ostanke starega reda. Ko je končno našel pravico do službe, je postal nižji komercialni referent.
MAG
Branko Rozman: Po naših podatkih so v Dnevniku ustanovili specialno ekipo, katere cilj je uničenje Maga. vendar ne na novinarski način, ampak v napadu na oglaševalce in v spodkopavanju ekonomske podlage našega tednika. Zdajšnja akcija političnega zaledja oziroma tranzicijske nomenklature pomeni za Mag resno grožnjo. Zadeva je tokrat skrajno resna. Sumi. da reformkomunistična nomenklatura kani uničiti Mag. so se izkazali za utemeljene. Za obsežno korporativistično akcijo v Dnevniku in Nedeljskem dnevniku je skrbela posebna skupina novinarjev. Sistematično so klicarili direktorje in podjetja, ki so oglaševali v Magu. jim, tako je bilo razumeti, posredno grozili in jim polagali na srce, naj Magu ne dajo niti tolarja več. Kar je alarmantno, je, da so to počeli v slogu likvidatorsko-čistkarske prakse, ki jih je pred davnimi leti sploh ustanovila za oglasnika in varuha rdeče oblasti.
ILL PICCOLO
Tržaški dnevnik II Piccoloje zapisal: Slovenija je sedaj zadnja v dirki za vključitev v Evropsko zvezo, oblekla je 'črno majico", pravi članek, ki ga povzema tudi Svobodna Slovenija iz Argentine. Težka obsodba je padla na vodstvo v Ljubljani s strani nepopustljivega komisarja za zunanje zadeve Hansa van den Broeka. Evropski komisar je zatrdil, da prehodna obdobja ne morejo biti izgovor za nedelo, zato grozi, da z zakoni, ki jih vlada v Ljubljani pripravlja za zaščito nepremičninskih dobrin pred nakupom tujcev, ne bo nič.
VEČER
Razlog, da Slovenija še ni uvedla davka na dodatno vrednost, da pokojninski sitem ni reformiran, da velike državne banke niso privatizirane. da se proračunski denar pretaka na neobičajne načine, je v resnici skrit v vladni palači, na vrhu katere se šefi koalicijskih strank še niso zmenili, kaj bi radi in kako bi bilo najboljše. In ne zaradi neuspešnih opozicijskih poskusov obložili opozicijo. Vladno prelaganje odgovornosti za kritike iz Evropske zveze na opozicijo jc bilo tik pred lokalnimi volitvami razumljivo v propagandnem smislu. A državo vodi skupina strank, ki ima v parlamentu večino, v vladnem poslopju pa številne dobro plačane ministre, državne sekretarje in svetovalce, in bi lahko in prav morala to uporabiti za dobro delovanje. Premierov poziv političnim strankam, da bi se poskusili dogovoriti, kaj je v naslednjih dveh letih do volitev nujno naglo izpeljati, razumemo kot izraz stiske, ker se v koaliciji ne morejo zediniti, kar bi se morali.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (1. decembra 1998)
Država (enota) Avstralija (1 AUD) Avstrija (100 ATS) Francija (100 FRF) Hrvaška (100 HRK) Italija (1001TL) Japonska (100 JPY) Kanada (1CAD) Nemčija (100 DEM) Švica (100 CHF) V. Britanija (1 GBP) ZDA (1 USD)
tolarjev
103,0197 1361,1149 2855,7268 2563,3835 9,6733 132.4054 106,1465 9576,5487 11620,1842 267,6645 162,9929

http://www.glasslovenije.com.au
Stičišče odmeva po svetu Je vroče...
Statistika:
od 20. avgusta 1998 do 30. novembra 1998 31072 "klikov" dnevno povprečje 327
Elektronska pošta
Društvo novinarjev Slovenije o nas na Internetu:
"Vnaslednjih odstavkih podajamo nekaj konkretnih primerov uporabe Interneta, ki so zanimivi s stališča novinarja... (za primer navajajo KRPANA, anketo časopisa VEČER, MOREL, DELOFAX, REVIJA PRI KRJAVUU, REVIJA NEW SCIENTIST, DNEVNIK, o STIČIŠČU A VSTRALSKIH SLOVENCEV pa zapišejo, da raste kot povezava med avstralskimi slovenskimi društvi in organizacijami, verskimi središči, mediji, podjetniki in posamezniki. "Zanimiv in učinkovit način povezovanja rojakov v Avstraliji med seboj in s Slovenijo", še zapišejo.
Danilo Katz iz avstrijske Koroške:
Dragi avstralski Slovenci! Zelo me veseli, da ste odslej tudi vi zastopani na Internetu. Veselilo bi nas, če bi pri linkih upoštevali tudi mojo stran, kjer najdete informacije o koroških Slovencih v Pliberku (Avstrija). Vašo stran bom takoj vpisal v seznam linkov. Lep pozdrav http: //members, magnet, at/d. katz
Pozdrav iz Finske
Našel sem vas na naslovu preko SKD strani. V kolikor bi kdorkoli rabil kakršnokoli informacijo ali pomoč iz tega konca sveta - sem rade volje na razpolago. M.S. (bivši pooblaščeni predstavnik Republike Slovenije na Finskem, vendar ne član prave partije)
Charles Sturt University
Spoštovana ga.Stanka in g. Florjan, ish-ene čestitke in lepa voščila za vaš uspeh na internetu. S slovenskimi pozdravi Z. H.
Lepo pozdravljeni.
kolega iz Kanade me je opozoril na vaš URL in ker sem tudi sama Slovenka po rojstvu, me izredno veseli, da imamo Slovenci v Avstraliji tudi svojo stran. Inženir računalništva iz IVarragulle
Pozdrav iz Švedske
Vesel sem, ker sem lahko vsaj malo pobrskal na vašo domačo stran in
tako obiskal naše rojake in rojakinje v Avstraliji. Tam imam poznano družino Matta Cestnika, kije doma iz Trbovelj in smo se doma večkrat srečali, ko sem bil kaplan v mestu. Pred dobrimi petimi leti pa me je duhovniška pot popeljala na Švedsko, kjer sem izseljenski dušni pastir za naše rojake. Čestitam na Domači strani Avstralije! Prosim, če mi na moj E-mail pošljete Glas Slovenije. Vsem rojakinjam in rojakom lep pozdrav Zvone Podvinski "švedski vagabund" (vandrovec) http://home4.swipnet.se/~w~498l6
MEDIANA iz Slovenije
Hvala za vaš odziv in internet naslov: vsekakor nas zanimajo slovenski časopisi, ki izhajajo v tujini, se pravi tudi v Avstraliji. Lep pozdrav Lilijana Miklavčič
Svobodna Slovenija iz A rsentine je
že nekajkrat povzela teks s Stičišča. V eni zadnjih številk so objavili fotografijo Jožice Padclle Ledine k in tekst o njej spripisom: "Z interneta avstralskih Slovencev smo za zgled vzeli naslednje poročilo..."
Informacije o STIČISCU so objavili še: Rodna gruda v španščini, Slovenske brazde, Nedelja (Krška škofija), Naš tednik (Celovec), Demokracija, Delo, STA, Večer, Primorske novice. Novi glas (Trst, Gorica), Svobodna Slovenija (Argentina) in drugi. Po E-mailu je prispelo še veliko sporočil, pisem, prošenj za pomoč in skoraj vsem smo lahko ugodili. Našli smo pogrešane, povezali sorodnike, ponudili željene informacije in drugo.
O pomembnosti Interneta
Iz društva novinarjev Slovenije
GLOBALNOST - Osnovna značilnost Interneta je njegova globalnost. To pomeni, da medij v principu pokriva ves svet. Praktično se lahko nanj povežemo z osebnim računalnikom povsod, kjer je recimo na razpolago telefon. Po grobih ocenah je ob koncu leta 1997 imelo dostop do Interneta že 150 milijonov ljudi, kar naj bi bilo skoraj 50% več kot leto prej. Ker je pomembnost Interneta večja od iznajdbe tiskarskega stroja, se danes vsa pomembnejša računalniška in telekomunikacijska podjetja ukvarjajo predvsem z razvojem za potrebe tega medija. Načrtujejo se naprave, ki bodo v vsakem modernem domu združile funkcionalnost televizije, radia, glasbenega stolpa, telefona, faksa in' računalnika (kompjuterja) v en sam univerzalni multimedijski center. PO ČEM SO PODATKI NA INTERNETU? Večina podatkovnih virov na Internetu je zaenkrat še zastonj.
KDO POTEM POKRIVA STROŠKE? Zaenkrat plačuje mesečno "najemnino" za internetove domače strani še vsak graditelj oziroma urednik teh sam. Stroški oblikovanja, tipkanja tekstov, fotografij, vzdrževanja in porabljenega časa bi se lahko pokrili s sponzorji, reklamami in drugimi viri dohodkov. Internet postaja eden glavnih medijev za hitro distribucijo novic in za komuniciranje, saj je odprt 24 ur na dan tako za objavo kot za uporabo. In še to: na Internetu ni cenzure! KOLIKO NAS STANE INTERNET V AVSTRALIJI? Odvisno od uporabe. Vendar ljudje mislijo, daje Internet draga zadeva. Temu ni tako! Nič dražja ali celo cenejša od telefona - ponovno odvisno od uporabe. Minimalna mesečna "najemnina" je lahko samo S 15.00 (v to ceno je vključeno določeno število ur uporabe interneta); povprečni "deskar" po internetu plača na mesec okoli $ 45.00 - po domače povedano: to je cena za tistega, ki "lista" in bere strani na internetu ali išče po spletu razne podatke.
Doslej na internetu - na STIČIŠČU AVSTRALSKIH SLOVENCEV pod Znani in neznani obrazi
(pripravlja Stanka Gregorič) Vsestranska Draga Gelt (Melbourne), kipar Ron Gomboc (Perth), znanstvenica Jožica Paddle Ledinek (Melbourne), politik Tanya Pliberšek (Sydney), glasbena oblikovalka Sonja Leber (Melbourne), kozmetičarka Irma Gol (Newcastle), Vodušek Meats (Cobram), manager v hotelu Regent Sonja Vodušek (Sydney), turizem Milena Cek (Queensland), študent Paul Paddle (Melbourne), pesnik Ivan Burnik Legiša (Adelaide), pesnica Marcela Bole (Melbourne), predsednik slovenske organizacije Štefan Merzel (Melbourne), medij - radio SBS Melbourne Elica Rizmal, predavateljica na Tretji univerzi Ivanka Skof (Melbourne), Slovenca po duši Aleš Zelič in Danilo Petrič (Sydney), športnik Robert Mikuletič (Sydney), študentka Lilijana Mikuletič (Sydney), slikarka Sabina Bratina (Sydney), prva upravnica Doma počitka Kew Anica Markič (Melbourne), prevedli slovensko ustavo v angleščino Sherril O 'Connor Šraj, Garry Moore in Pavel Šraj (Melbourne). V izdelavi strani: slikarja Romana Favier Zrzul, Stanislav Rapotec; arhitekt Tom Kovač, kipar Milan Vojsk, akademik Zvone Hribar in druge.
Mediji na Stičišču
Razen podatkov o slovenskih radijskih oddajah v Avstraliji najdete na Stičišču članke iz mesečnika Misli, Rafaela, glasila queenslandske slovenske skupnosti "Lipa", Newsletter South Australia, glasila Planinke iz Queenslanda ter drugih društvenih glasil. Preko povezave STIČIŠČA lahko POSLUŠATE oddaje radijskih postaj iz Slovenije: Radio Slovenija, Radio Ognjišče, Murski val, Radio Šmarje pri Jelšah ter slovensko radijsko oddajo iz Nemčije. Ogledate si lahko tudi dnevnik RTV Slovenije in zanimivosti iz arhiva.
OBVESTILO - Nekatera slovenska društva in organizacije v Avstraliji so že pričele uporabljati STIČIŠČE AVSTRALKIH SLOVENCEV kot oglasni prostor, saj so objavila program prireditev, obiskov raznih kulturno-umetniških skupin, miklavževanja, božične in novoletne programe in celo svoje čestitke za praznike. Torej seje pričel tudi marsikdo med nami zavedati pomembnosti STIČIŠČA oziroma "magičnosti" Interneta. Kmalu bodo pričeli posamzniki uporabljati Internet kot prostor, kjer bodo lahko rezervirali to in ono, tako kol je to že praksa po svetu. Na STIČIŠČU so torej že narejene povezave z vsemi pomembnimi slovenskimi časopisi, revijami, radijskimi postajami v Avstraliji, Sloveniji, z nekaterimi pa tudi po svetu, še posebej vas vodi pot preko STIČIŠČA do tistih, ki so na internetu, tako, da vam ni potrebno iskati povezovalnih naslovov. Na STIČIŠČU najdete skoraj vse! Tudi povezavo do Veleposlaništva RS v Canberri, Generalnega konzulata RS v Sydneyu pa celo do Ambasade RS v Londonu. Če želite, da uvrstimo tudi vaš privatni E-mail naslov na STIČISČE, nam ga sporočite. Ali pa še niste na Internetu in bi radi bili? pišite nam o sebi in svojem delu.
30.11.1998"
Prejeli smo za objavo.,.
Narod naš dokaze hrani
V	Glasu Slovenije, kije izšel 15. septembra letos, je tudi krajši zapis z naslovom Slovenian Language Program on SBS (str. i2), pod katerim je podpisana Eli Rizmal (Op.u. : članek smo povzeli iz uradne publikacije Radia SBS). Nastal je verjetno na podlagi zbornika, kije izšel pred tremi leti ob 20-letnici slovenskih oddaj na tem radiu. V zborniku, ki govori o nastanku in razvoju slovenskih oddaj, o voditeljih in sodelavcih ter o posebnih oddajah, ni omenjen prispevek Verskega in kulturnega središča v Melbourmi. O razlogih za te lahko le ugibamo. In ker se to v navedenem zapisu ponavlja, se mi zdi prav, da napišem nekaj besed tudi o tem.
Etnična radisjka postaja je v Melbourmi zaživela konec marca leta 1975. Na začetku je bila dokaj neodvisna, a vendar pod okriljem ABC radia. Imenovala se je 3 ZZ. Se istega leta je bilo oddajanje prekinjeno. Država je hotela imeti večji nadzor. Tako je radijska postaja v avgustu nadaljevala z oddajanjem pod novim imenom 3 EA. Nekateri so se temu uprli in po dobrih desetih letih obnovili etnični radio po prvotni zamisli, ki ga ne plačuje in nadzoruje država. Ta radio, ki sije nadel ime 3 ZZZje zaživel sredi leta 1989, 3 EA pa je nadaljeval s svojim clelom do SBS radia kakršnega poznamo danes in bil podvržen večkratnemu preoblikovanju, ki ga je narekovala tudi politika.
P. Batilij in p. Stanko Zemljah sta na povabilo Slovenskega društva Melbourne prvo radijsko oddajo v imenu središča v Kewju pripravila in vodila L julija 1975. Takrat še nci 3 ZZ. Zatem sta nekajkrat sodelovala na radiu 3 EA in za konec leta pripravila tudi prvo božično oddajo.
Leto 1976je bilo zaznamovano z bojem za slovensko radijsko uro. Ko je bilo jasno, da etnični radio ostane in sije država zagotovila neposredni nadzor nad izvajanjem programa, so hoteli slovensko uro oblikovati v okviru jugoslovanskega programa. Vrstile so se akcije za samostojno slovensko uro (prispevki v Mislih in Vestniku, nastop senatorja Lajovica v parlamentu, zbiranje podpisov...) Patra v Baragovem domu pri tem nista stala ob strani. Tako sta si v poročilu izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice za obdobje 1975-1978 tudi zaradi tega zaslužila laskavo priznanje: "... V Melbourmi pa je med voditelji protijugoslovanskih akcij najbolj dejaven tudi verski center. " V septembru je sledila reorganizacija programa. Versko središče je prevzelo skrb za de! slovenske ure vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Ta oblika sodelovanja seje ohranila do konca leta 1978. Po ponovnih programskih spremembah so se v naslednjem letu uveljavili 7 minutni tedenski duhovni nagovori in daljše verske oddaje ob praznikih. Sedmim minutam je po desetih letih sledil petminutni nagovor; po februarju 1993, ko je oblikovanje programa prepuščeno eni smai osebi (Elici Rizmal), pa pet minut preide v drobtinice časa, ki padejo z gospodarjeve mize. Vidno se skrči tudi čas velikonočnih in božičnih oddaj, ki je nekaj let trajal celo uro. Po koncu jubilejnega leta 1995 se je prispevek Verskega in kulturnega središča na radiu SBS v Melbourmi občutno zmanjšal.
Glede na to, da je večina oddaj in duhovnih nagovorov s strani verskega središča ohranjenih v pisni ali zvočni obliki, lahko povem tudi nekaj o njihovi vsebini. Prva leta so bili prispevki verskega središča praviloma dolgi dvajset minut, včasih tudi več. Največkrat so bili tematsko oblikovani: praznovanje nedelje, zgodovina katoliške Cerkve v Avstraliji, volitve papeža, misijonar Baraga, verski motivi pri Zupančiču in Gaspariju, o sveti Etni Krški, ob smrti pisatelja Karla Mavserja ipd. Zanimivo je tucli to, da so v okviru verskega središča oblikovali oddajo o začetku slovenskega pouka v vikrotijskih srednjih šolah (september 1976), prvo mladinsko oddajo (25. julij 1977), oddajo posvečeno starejšim (29. avgust 1977), prvo radijsko uro za najmljaše v letu otroka. Prva leta so se oddaje v celoti ponavljale naslednji dan zjutraj.
Z marcem leta 1979 program poteka v živo, ponovitev ni več, duhovni nagovori so praviloma pri četrtkovih večernih oddajah, kasneje ob torkih ali nedeljah zjutraj... Poleg verskih tem vsebujejo kulturnozgodovinske, domovinske, poučne, vzgojne in druge poudarke. Dotikajo se sodobne problematike družine, slovenske skupnosti doma in v Avstraliji, vprašanja miru v svetu, ekologije...
V	okviru celotnega slovenskega programa so večkrat sodelovale razne skupine iz našega središča, od Slomškove šole naprej, pri božičnih in velikonočnih oddajah pa še se tre iz Slomškovega doma. Sam sem šest let in pol pripravljal nagovore, praznične oddaje in še kaj. Med drugim so tudi prve tedenske mladinske oddaje, kijih je uvedla sedanja urednica, nastajale v Baragovem domu.
Čeprav ob dvajsetletnici delovanja te radijske postaje versko in kulturno središče ni bilo omenjeno, je odigralo pomembno vlogo pri oblikovanju slovenskih radijskih ur v tem času. Ni šlo brez napak, trudili pa smo se za lep jezik, ljubezen do domovine in zvestobo veri in naših očetov. Naj bo zaenkrat dovolj, čeprav bi bilo to lahko del daljšega razmišljanja.
Tone Gorju p
Pripomba Stanke Gregorič: Ker sem bila s samo organizacijo in delom slovenskih radijskih ur na nekoč radiu 3EA v Melbournu (danes SBS) dobro seznanjena, saj sem bila ena od urednic in novinark na radiu od leta 1979 do 1981, moram k članku pripomniti sledeče. Pri omembi kdo se je leta 1976 borit za samostojno slovensko radijsko uro (ki ne bi bila v sklopu jugoslovanskega programa), naj zaslugam Misli, Vestnika, Miše Lajovica, verskega središča dodam predvsem zasluge takratnih urednikov in dolgoletnih sodelavcev na radiu Helene Leber (kije bila celo koordinatorka) in Iva Lebra.
Piše nam...
Zvone Zigon, avtor knjige
OTROCI DVEH DOMOVIN
Slovenstvo v Južni Ameriki
Knjiga je kulturno antropološka študija problematike ohranjanja (slovenske) etnične identitete med pripadniki druge (in tretje) generacije slovenskih izseljencev v Južni Ameriki, predvsem v Argentini, kamor seje izselilo največ Slovencev. Delo, ki temelji na empirično-zgodovinskih podatkih o vzrokih in načinu preseljevanja, podrobno razčlenjuje dejavnike, ki vplivajo na ohranjanje etnične identitete (motivacija, različnost vzrokov izselitve, drugačnost imigran-tske kulture, odnos do razmer v 'matični' domovini), medije, prek katerih se le-ta ohranja (družina, društva, cerkvene ustanove), in pojavne oblike, kot so kulturno ustvarjanje, jezik, običaji, politično izročilo itd. Delo bogati obširen dodatek, v katerem so zabeležke pogovorov z izseljenci, dnevniški zapiski s študijskih potovanj in pisne izpovedi (pisma) pripadnikov različnih generacij slovenskih izseljencev z različnih celin, v katerih opisujejo svoje življenske zgodbe in dojemanje lastne etnične identitete.
Knjigo lahko naročite na Založbi ZRC Gosposka 13 Ljubljana, Slovenija Telefon: (61) 1256068 Fax:(61) 125 5253
Maloprodajna cena je 3.500
SIT, za naše bralce pa 2.800 SIT oziroma 20 USD
(s poštnino)
***
Zvone Zigon nam dalje piše: Zdaj sem že tretje leto zaposlen na Institutu za slovensko iz-seljenstvo ZRC SAZU v Ljubljani - knjiga je nekoliko podaljšana verzija mojega magisterija "Narodnostna identiteta potomcev slovenskih izseljencev v Južni Ameriki), v njej pa so objavljena tudi pisma članov SALUK-a. Lep pozdrav Zvone Zigon, Ljubljana
Slovenski doprinos svetu
Piše dr. Edi Gobec iz ZDA Nekaj odlomkov iz predavanj na slavju 5. obletnice Glasa Slovenije na Macquarie univerzi in v slovenskih verskih in kulturnih središčih v Sydneyu, Canberri in Melbourneu maja ¡998. Ponatis ali kakršna koli druga uporaba dovoljen le z navedbo avtorja in lista.
Ne samo na Dunaju, v Parizu in drugod po Evropi, ampak tudi v Novem svetu so se znova uveljavili tudi slovenski pevci in glasbeniki. Tako je npr. v New Yorku Domžalčan Anton Subej (Shubel) prepeval v sloviti Metropolitan operi in vodil unijo pevcev ter bil še ravnatelj mednarodnega baleta. Bil pa je tudi iskalec mladih talentov po vsej Ameriki, kjer je prirejal natečaje in prirejal glasbena srečanja in natečaje in zbiral mlade zmagovalce, ki jih je potem predstavil v znamenitem glasbenem središču Carnegie Hall. Med slednjimi je leta 1948 v zakotnem kraju Teksasa odkril tudi 13-letnega fantka in mu omogočil nastop v New Yorku. Deset let pozneje je ta pianist Van Cliburn postal zmagovalec na Mednarodnem Čajkovskijem tekmovanju in eden najbolj slovečih pianistov na svetu-Ie eno izmed številnih bleščečih odkritij Slovenca Šublja. In spet deset let kasnje, leta 1968, je izšla naša angleška knjiga o Šublju pod naslovom From Carniola to Canegerie Hali, žal šele tri leta po Subljevi vse prerani smrti.
Vesel sem bil, ko je poleg tujih kritikov zelo ugodno ocenil tudi vodilni slovenski muzikolog in podpredsednik Evropskega združenja muzikologov dr. Dragotin Cvetko, priznati pa moram, da zame ni nič bolj bolečega kot tako zamujanje, ko tega ali onega "glavnega junaka" naših publikacij prehiti smrt. Zal v danih razmerah in ob pomanjkanju sredstev večkrat pri najboljši volji ne more biti drugače. Naj mimogrede omenim še, daje bil tudi ravnatelj baleta Metropolitan opere Slovenec, ki ga bomo skupaj s podobnimi zvezdami predstavili v eni od svojih naslednjih knjig. Na koliko svetovnih prizoriščih Slovenci blestimo, ne da bi se sami - in ne da bi se tujci-tega zavedali.
Dalje prihodnjič
Z leve dr. Edi Gobec v pogovoru s sydneyskim _rojakom Ivanom Kobalom_
Obiskali nas bodo...
Skupina Hrušiški fantje iz Ilirske Bistrice bo gostovala v Avstraliji marca in aprila 1999
Melbourne, Sydney, Brisbane, Adeiaide, Perth /Lojze Košorok, h o Leber/- V organizaciji Slovenske izseljenske matice bo gostovala med avstralskimi Slovenci prihodnje leto marca in aprila pevska skupina trinajstih Hrušiških fantov. Z njimi bo najverjetneje dopotoval tudi predstavnik Slovenske izseljenske matice.
Fantje bodo najprej pripravili pevski nastop, nato pa bodo trije igrali za ples. SIM bo pokrila stroške čezoceanskega in notranjih letalskih prevozov, slovenska skupnost v Avstraliji pa naj bi preskrbela ustrezno bivanje, prehrano in lokalne prevoze v času gostovanja. Skupina ne pričakuje nobenega plačila za svoje nastope. V Perthu bo prvi nastop 4. marca. V Melbourne naj bi skupina prispela 10. marca, nastopila bo na Jadranu in v Geelongu. V Sydney pa bodo prispeli Hrušiški fantje 26. marca in končali svojo turnejo v Queenslandu 4. aprila. Koordinator vseh nastopov naj bi bil predvidoma Peter Mandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij Viktorije ob pomoči predstavnikov SI M Iva Leberja, Lojzeta Košoroka, Vide Končina in Mirka Cudermana.
Vpisovanje na pouk slovenskega jezika
Vpisovanje na pouk slovenskega jezika v Melbournu se bo začelo prvo soboto po začetku šolskega leta 1999 in potem naslednje sobote od devetih do dvanajstih dopoldne.
Pouk se prične v soboto 6. Februarja 1999
Lahko pridete v razred, govorite z učitelji in si vzamete prijavnico. Slovenščina se poučuje v
Princes Hill Secondary College, Arnold Street, North Carlton, tel. 9416 0641
Vpišejo se lahko učenci od 4. letnika osnovne šole do 12. letnika VCE. Za vpis v II. letnik VCE se pričakuje zadostno znanje slovenščine ali najmanj dve leti pouka. Vpišejo se lahko tudi odrasli. Vpisnina za učence do 10. letnika je S40, za VCE kandidate S52, za odrasle S120.
Za nadaljnje podatke kličite na šolo, tel. 9416 0641
v
Ce se želite pogovoriti o slovenskem jeziku, kličite
tel. 9544 0595 po sedmi uri zvečer
Oglasite se, če vam je pri srcu učenje slovenščine. Radi se pogovorimo z vami, če imate vprašanja, skrbi ali probleme s šolanjem vaših otrok. Predvsem vam bomo povedali, kako vam bo koristila slovenščina.
Aleksandra L. Ceferin
State Reviewer and Chief Assessor for Slovenian
člold deast
ADMIRALMOTORINN
2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217
, V ■ .«»>	:	J '	\ is • "t	»<* K. i	i J.
_. —-. ' ' - ."■—--- - - — .

Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc.
AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile:
(07) 553 98759 (I.S.D.+ 61-7-553 98759
Med nami
"'lü'iil'm'
Talentirana družina Vatovec
Adelaide /Glas Slovenije/- Pred dnevi je prispela v naše uredništvo zgoščenka (CD), ki sojo posneli Jadran, Alojz in Polda Vatovec. Naslov pesmi, ki jo je uglasbil mladi Jadran, pojeta pa jo oče in mati, Alojz in Polda Vatovec ob spremljavi harmonike, na katero igra Jadran, je Domovina. Besedilo je napisala Olga Orel. Družini Vatovec se za poslano zgoščenko in lepo čestitko za bližajoče praznike lepo zahvaljujemo.
Slovenski narodni svet NSW ima novi odbor
Sydney /L jenko UrbančiC/- V nedeljo, 15. novembra so na občnem zboru Slovenskega narodnega sveta NSW (ASK SSK) izvolili novi odbor: predsednik Ljenko (Jrbančič, podpredsednik Lojze Kmetic, tajnik Jože Košorok in blagajnik Marjan Cesar.
Mesečnik Misli lahko naročite odslej tudi na kaseti
Melbourne /Misli/- Iz uredništva Misli so v zadnji številki sporočili, da se mesečnik lahko odslej naroči tudi na kaseti. To je možnost za vse, ki zaradi poslabšanega vida težko berejo. Naslov: Misli, P.O. Box 197, Kew VIC3101
Pomoč patru Valerij an u
Sydney /Glas Slovenije, Misli/ -Pater Valerij an Jenko je končno dočakal patra Filipa Rupnika, ki mu bo pomagal pri dušnopastir-skem in drugem delu. Na sliki oba patra v dvorani Verskega središča Merrylands, na prvi predstavitvi patra Filipa slovenski skupnosti. Dobrodošli pater Filip!
S*. John's Park Community Club
Z otvoritve novega doma Slovenskega športnega društva St. Albans (7. november 1998)
Melbourne/Fotografije Matija Cestnik/
Zgoraj z leve. Stefan Merzel, Martin Toni -podpredsednik društva, Andrew Fistrič in Kristina Cestnik; spodaj: pred mikrofonom Kristina Cestnik, spodaj levo Alfred Breznik, častni generalni konzul RS za NSJVift VIC, desno - sveta maša ob otvoritvi s p. Metodom
COBRAM Phone: 0358-722115
CANBERRA Phone: 06 - 295 1222
VznamenjuMhmpifskih iger
Avstralski Slovenci pozdravljajo iz Sydney a:
"Dobrodošli slovenski športniki na olimpijskih
igrah Sydney 2000!"
Sydney /Dominik Smuk, Glas Slovenije/ - Klub Triglav - St. John's Park Community Club iz Sydneya organizira v torek. 22. decembra za slovenske rojake srečanje na ladji Olympic Spirit, ki naj bi izplula iz Darling Harbourja po sydneyskem zalivu v cast športnikom iz Slovenije, torej vsem tistim, ki se bodo udeležili olimpijskih iger v Sydneyu leta 2000. Glavno sporočilo naj bi bilo: "Dobrodošli slovenski športniki na olimpijskih igrah 2000! Pričakujemo vas z odprtimi rokami!" Obenem naj bi z ladje poslali Slovencem po vsej Avstraliji, v domovino Slovenijo in rojakom po vsem svetu se praznično sporočilo: "Vesel bozic in srečno novo leto!"
Klub Triglav organizira na ladji koncert glasbene skupine Galic iz Slovenije, ki se bo sicer decembra mudila in nastopala v Avstraliji, predvsem v Klubu Triglav. Ladja naj bi krožila po pristaniscu od 16.00 do 22.00 ure, vmes naj bi bilo seveda se kosilo. Za vse informacije se obrnete na Klub Triglav.
Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 _E-mail: club@triglav.com.au_
News
Dnevnik:
Kucan the Most Popular Politician of No vember
Ljubljana, 28 November (STA) -The mosl popular politician of November is, according to the Vox Populi poll daily Dnevnik, President Milan Kucan. He is followed by Ljubljana Mayor Vika Potocnik, Prime Minister Janez Podobnik and leader of United List of Social Democrats (ZLSD) Borut Pahor.
President Kucan Names New Ambassadors
Ljubljana, 27 November (STA) -Slovene President Milan Kucan signed decrees on the appointments of three new Slovene ambassadors on Friday. Matjaz Sinkovec was appointed head of Slovenia's standing mission to NATO in Brussels, Tit Turnsek extraordinary and plenipotentiary ambassador to China and VladmirGasparic extraordinary and plenipotentiary ambassador to the Philippines acting from Singapore.
Ljubljana Wins Manifesto 3
Ljubljana, 27 November (STA) - In competition with English Newcastle. Hungarian Budapest and Italian Palermo. Ljubljana won the organization of the biennial event of the contemporary European arts Manifesta 3 in the year 2000, the Ministry of Culture confirmed on Friday. Manifesta is a biennial event, which was for the first time organized in Rotterdam in 1996. This year it was organized in Luxembourg. The broadly projected scheme contains the idea that Manifesta should be launched in another European city each lime. This should enable the event to assert itself as the other pole to the traditional static performances. e.g. Dokumenta (Kassel) or the Biennial (Venice).
Cooperation between SAZU and the Finnish Academy of Sciences and Arts
Ljubljana, 24 November (STA) -President of Slovene Academy of Science and Arts (SAZU) France Bernik and President of the Finnish Academy of Science and Letters Jarmo Visakorpi signed the first agreement on scientific cooperation in Ljubljana on Tuesday. SAZU has so far signed similar agreements on cooperation with about twenty academies.
Ceremony on 80th Anniversary of Combats for Slovene Northern Border
Maribor, 23 November (STA) - A special ceremony was held in Maribor on the occasion of the 80th anniversary of the combats for the Slovene northern border. Eighty years ago, Slovene general Rudolf Maister and his soldiers disarmed German green guard and annexed Maribor to Slovenia. Slovenia's President Milan Kucan delivered a speech at Monday's ceremony. Before that, Kucan and the Maribor mayor Alojz Krizman laid wreaths at the monument to general Maister in Maribor.
Jenko Award to Dane Zajc
Kranj, 23 November (STA) -Slovene Writers Society and Kranj municipality awarded the 1998 Jenko Award for the best new poetry collection in the last two years to Dane Zajc for his collection Dol dol (Down Down). The jury selected Zajc's collection among 280 books. Other finalists were Taja Krarn-berger (Marcipan), Aleš Steger (Kasmir), Vladimir Kos (Cvet. ki je rekel Nagasaki), Matjaz Kocbek (Kreta),"Tone Pavček (Upočasnitve), Tomaž Šalamun (Črni labod) and Uros Zupan (Nasledstvo). —-
Ljubljana. 27 November (STA) - The Cleveland State University Art Gallery (USA) will present an exhibit entitled "Windows to Heaven - Slovene Folk Painting" from December 4-18 at the Cleveland State University Art Gallerv in Cleveland. Ohio. The exhibit features the work of Irena and Ivan Jurjevic. Slovene artists from Ljubljana. Apart from the exhibit, which is organized under the auspices of the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia and the Slovene Emigrant Society, a video documentary on Cleveland's Slovene community "Many Voices. One Heart" will be shown on December 12.	_
Koper Municipality Decides to Take its Problem to the European Court
Koper, 27 November (STA) - The Koper municipal council has decided to launch a procedure with the European Court of Human Rights to protect the rights granted to the citizens of Koper by the Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms. The council believes the citizens' election right has been violated. During the latest local election in Slovenia, on 22 November, the citizens of Koper did not go to the polls after the Constitutional Court on 19 November confirmed its September ruling stating the Koper municipality was not formed in agreement with the constitutional criteria. The Constitutional Court established the Koper municipality was too big and that it comprised also rural areas, which is contrary to Slovenia's legislation. The municipality should have split into several smaller ones, but the citizens have turned that down in two referendums. On election day signatures in favour of the united municipality were collected in Koper.
Since no election was held in Koper. the Constitutional Court extended the mandate of outgoing municipal authorities.The so-called Slovene Spring parties (Slovene People's Party. Slovene Christian Democrats and SocialDemocratic Party) believe the decision of the Constitutional Court, the supreme judiciary authority in Slovenia, should be respected, while the Liberal Democracy of Slovenia and the United List of Social Democrats support the united municipality, decided for in referendum.A
An Exhibition "Windows to Heaven - Slovene Folk Painting" Staged in Cleveland
Australia
Enrolment in Slovenian Language Students may enrol in the course of Slovenian language in Melbourne from the first Saturday of the school year, 6 February 1999, and the following Saturdays. Prospective students may enquire and obtain enrolment details during class time. All classes are held from 9.00 am to 12.20 pm.
Slovenian is offered at Princes Hill Secondary College, Arnold Street, North Carlton, tel 9416 0641 Students from primary level 5 to year 12 VCE may enrol. Students who wish to undertake VCE, are required to have completed at least two years of formal study of Slovenian or have sufficient knowledge of the language. The course cost for students to Year 10 is $40, for students in VCE S52, for adults SI20.
For enquiries please call tel 9416 0641. If you wish further detads about the Slovenian course call tel 9544 0595 after 7 pm.
Do call if you are interested in studying the Slovenian language. We are pleased to provide any information about the study and the advantages of learning Slovenian. Aleksmulra L. Ccfcrin
State Reviewer and Chief Assessor for Slovenian___
Letter produced by Slovenian National Council of Vicotria
Sydney
Organising Committee for the Olypmic Games
SOCOG
Letter to Mr. Leon Stukelj Dear Mr. Stukelj On the occasion of your 100th Birthday, I would like to send you my personal congratulations and those of the Sydney Organising Committee for the Olympic Games.
We look back with admiration on your outstanding Olympic achievements. Your continued enthusiasm for sport and the Olympic ideals are a great source of inspiration to all of us, not least to Australia's Slovene community. Best wishes on this memorable day in your remarkable life. Yours soncerely Michael Knight Minister for the Olympics President, Sydney Organising Committee for the Olympic Games
Yang painter Daniel Les from Adelaide exhibited in Sydney
Adealide, Sydney /Slovenia -South Australia Newsletter/ -Daniel Le3 held an exhibition of his contemporary art work at BMG Art gallery, Melbourne Street. Daniel who graduated with a Bachelor of Visual Arts (major in Painting) from the University of South Australia in 1991, has held exhibitions in Adelaide and Auckladn (where he has lived for the past five years). In 1996 he participated in a travelling exhibition with the Slovenian Association in Europe with showings in Slovenia, Tinje Carinthia and Trieste. His work is represented in private collections in New Zealand, Australia, UK and Canada, and commissions include Claridges Hotel in Mayfair, London. Daniel's last exhibition was a group show at Sydney's Beatty Gallery in November this year.
Christmas Cheer
Adelaide / South Australia Newsletter/- Active community participant, choir master and Cultural Subcommitteee member Adrian Vatovec, is the composer of the theme song for South Australia's internationally renown Christmas pageant, recently viewed by thousands of excited children, Saturday 14 November, marking the start of Adelaide Christmas season.
n
V»SUW IMJI
"*j oj'r'ïm'
Srečanje z bivšimi učenci Slovenskega primorksega socialnega kluba Jadran Melbourne
Meluourne /Ivanka Škof, Glas Slovenije/- Ivanka Škofje dolga leta poučevala slovenščino otrokom Kluba Jadran iz Melbourna. Kar štiriinosemdeset (84) učencev je šlo skozi to šolo v osmih letih. Njena želja je. da bi se srečala z bivšimi učenci, zato pošilja staršem obvestilo.
OBVESTILO STARŠEM
Lepo prosim, do obvestite svoje otroke, moje bivše učence, da bo
6. marca 1999 ob 15.00 (3 P M) v prostorih Kluba Jadran
v Melbournu
srečanje vseh bivših učencev slovenske dopolnilne šole Jadran. Lepo bi bilo, da jih vzpodbudite in jim morda tudi vi omogočite to srečanje. Posebno veseli bomo, če bodo tisti, ki ograjo na kak inštrument prinelsi s seboj svoja glasbila. Ivanka Škof
To whom it may concern
I write to seek your assistance in locating
ALOJZZALAR who at one stage lived at Baraga House, 19 A'Becket Street Kew Melbourne Vic. 310/. In explanation, my company Money Finders locates people who are owed unclimedmoney from sources such as wills, tattslotto or insurance payouts and returns that money to the rightful owners or next of kin. I would appricciateyour assistance in advising me if you knew or know the whereabouts of Alojz Zalar or friends or relatives. Please contact Peter o 'Day or Glenys on (03) 5367 7862.
Slovensko društvo Sydney
■
i . \
Vabimo vas, na: Koncert okteta TES iz Slovenije Četrtek, 10. december, ob 19.30
Koncert ansambla Galič iz Slovenije Četrtek, 17. december, ob 19.30
Silvestrovanje z ansamblom Črni baron Vstopnina.
člani $ 15.00, člani upokojenci $ 10.00. nečlani $ 20.00 V ceno vključen tudi narezek
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: slodsvd(a>zeta.or<>.au
Pišejo
Spoštovana gospa Stanka! Ko ste pisali kako se ljudje, ki pričakujejo vse od nas ko pridejo v Avstralijo, ne znajo potem niti zahvaliti ali pa nas potem celo opravljajo, me je spomnilo na dogodek, ko so slovenski taborniki prišli na svetovno srečanje tabornikov v Avstralijo -bilo je blizu Wollongonga. Dajim ne bi bilo treba plačati prostora kjer so taborili, so vprašali predsednika našega kluba, če lahko taborijo na zemljišču našega kluba in da bi potrebovali tudi dvorano, kuhinjo in stranišče. Na srečanja z drugimi taborniki pa so se vsak dan vozili z malim avtobusom.
Kadar smo prišli mi v klub se z nami niso hoteli niti pogovarjati, pa tudi nobene zahvale nismo od njih nikoli dobili. Margaret II a teži č. f Voli on gong
Naslednja številka GLASA SLOVENIJE bo izšla še pred božičem. Januarja bo uredništvo na dopustu.
Uredništvo
Veleposlaništvo Repu blike Slo i>enije Canberra
OBVESTILO
Veleposlaništvo obvešča, da bodo konzularne ure:
MELBOURNE Nedelja, 13. decembra, od 15.00 do 17.00 ure Slovensko društvo Melbourne
Ponedeljek, 14. decembra,
od 10.00 do 14.00 ure Versko in kulturno središče Kevv
v prostorih Slovenskega narodnega sveta VIC
Ste že poravnali naročnino
na Glas Slovenije? Ce še niste, prosimo, storite to nemudoma
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street.
Canberra Citv telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov. Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 -Civic Square.
Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: littp:/sloven ia.webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17 00
uradne ure so od 10.00 - 14.00 *
Generalni konzulat RS Sydney
Častni generalni konzul
Alfred Brežnik Obisk urada izključno
po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 18S
Coogee NSW2034 *
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare. Lower Hutt (Wellington) N Z telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji. P.O.Box 5 Smithfield NSW2164.
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII. Ljubljana 1000. Slovenija, telefon: (61) 125 4252
Kako pa kaj vaše zdravje?
'"'¡o.! um'*
Pred izidom
V tej številki smo na tretji strani objavili, daje Žezlo lepote izdelal slikar iz Goriških brd Sebastijan Peršolja. V nedeljo, 29. novembra smo v Deluf&\ zasledili sledečo vest: Želja po slavi je neizmerlljiva, je prepričan tudi šestindvajsetletni kipar in slikar iz Goriških brd Sebastijan Peršolja, ki je za najlepše dekle na svetu, izbrano na Sejšelih, izdelal nekakšno žezlo, potem pa seje izkazalo, daje delo ljubljanskega arhitekta in pasarja Pavla Pirnata.
Prejeli smo za objavo...
za "zunanje zadeve R spprluek. vendar le v ivehjje na prošnjo
Dne 23.7 1998 je bil v 100 številki časopisa Demokracija objavljen članek o nepoti/mu v LDS, ki omenja tudi razmere na Veleposlaništvu v Canbern. Članek je navajal neresnične podatke o odVavnici^poslov ! Jeleni Drnovšek /orko in je bil ceiNtri mesece objavljen U;di na internetski strani Demokracije \	\
Ka zahtevo Helene Drnovšek /orko in Ministril* Slovenije je Demokracija,dne, 29 10 1998 objavil časopisni izdaji, ne pa tudi na Internetu. Zato Gla? ge. Drnovšek v celoti objavlja,popravek (v Glasu Slo\e\ije m na Stičišču avstralskih Siovencev), ki se glasi takole:
Spoštovano uredništvo Demokracije/-., \ s precejšnjo zamudo sem bila obveščena, o vašem člankih' omenjate tudi moje ime, čeprav netočno. I\sHadu z zakonom dogovoru z MinistrstvoingaMiñaiye zadeve RS^s^avico do svojec do strokovnega naziva neresničnega podcilka-zahtevam, da v številki vašega časopisa in rtauiternetski izdaji, "skratka povsod, kjér^ste objavili lažno poročilo, obj'avithqaslednj i poprave!
" V 100. številki Demokracije je bilo v'ckuiku, kije govorilno hepotizmu na Slovenskem, zapisano, da Helena Drñoysek, nekdanja'uradnica na Slovenski izseljenski matici, kljub temu, da n¿izpolnjuje formalhilrpogojev za veleposlaniško mesto, prejema plačo veleposlanika.
1.	Moje ime in priimek je Helena Drnovšek Zor ko .
2.	Na Slovenski izseljenski matici sem bila kot diplomirani prof. zgodovine in angleščine zaposlena kot samostojna svetovalkama kulturno informativno dejavnost, zadnja leta posebej za ZDA, Kanado in Avstralijo
3.	Na leleposlaništvo v Canberro sem prišla kot prva sekretarkdinsem to še zdaj ter prejemam plačo prve sekretarke z deset odstotnim dodatkopi za odpravništvo poslov, kot to določa pravilnik MZZ, in kar je še zmerom želo daleč od veleposlaniške plače, ki mijo prijazno pripisujete. Helena Drnovšek Zorko
Odpravnica poslov na Veleposlaništvu RS v Canberri
Za smeh
Demokracija
Sladoled
Gre Gorenjec s svojim sinom na Celjski sejem, pa sin zagleda stojnico s sladoledi in prosi očeta, naj mu kupi sladoled. Šele čez kake tri ure, ko oče ne more več prenašati sinovih prošenj, mu kupi pol kepice. Naslednje leto prideta spet na Celjski sejem, sin očeta Gorenjca prosi za pir, ta pa: "A si nor, saj veš da pir po sladoledu ne gre!"
Novi čevlji
Mihec dobi končno nove čevlje in družina gre na izlet. In oče pravi sinku: "Delaj daljše korake, da ne boš tako hitro obrabil čevlje!"
Matični urad
Gorenjec pride na matični urad. ''Dober dan, rad bi prijavil otroka." Matičar: "Odlično bomo uredili!" Gorenjec: "Koliko sem vam pa dolžan?" Matičar: "Nič. To opravimo zastonj!"
Gorenjec: "A tako, potem bi pa še prijavil tri otroke."
Savinjska
Dolenjec pride k Savinjčanu na obisk in vidi lepo jablano. Odloči se in spleza nanjo. Takrat pa pride Savinjčan, opazi nekoga na svoji jablani in jezno zavpije: "Hej, kaj pa devaš tam gori?" Pa mu odgovori Dolenjec: "Nič ne devam gor, samo doli jemljem!"
Zvestoba
Plavolaska toži prijateljici: "Moj fant se do mene vede kot da bi bila pes. Prijateljica začudeno: "Kaj pa ti je naredil'"
"Pričakuje, da mu bom zvesta!" Pa še ta:
Štajerc in Primorc
Ta je sjcer že stara, pa vseeno: Pride Štajerc na morje. V morju se utaplja Primorc in vpije: "Pomahajte! Pomahajte!" Štajerc pomaha in gre naprej.
Maslo nevarno kot kajenje ali še bolj?
How is your health? K dieti "A Heart Foundation diet"- v prejšnji številki je treba dodati pri večerji tretjega dne še: 1/2 CUP TUNA. Zahvaljujemo se Stanku in Mary Prosenak za opozorilo.
/Jana/- Bombastična trditev, daje maslo prav tako nevarno za človeško srce kot cigarete (ali še bolj), prihaja i/, novozelandskih univerz. Tamkajšnji znanstveniki so zahtevali, da proizvajalci na maslo po novem zalepijo opozorilne nalepke "nevarno za zdravje". Čeprav je že dolgo znano, da holesterol, nasičene maščobe in kajenje spodbuja nastanek srčno-žilnih bolezni, je ta zahteva v svetu, kjer z maslom še vedno razvajamo bolnike in otroke, močno odjeknila.
Res je, da je največ maščob in holesterola prav v maslu Škodljivih maščob je v njem clco več kot v svinjski ali rastlinski masti in v loju. Novozelandska ugotovitev, da lahko maslo izzove srčni infarkt, je seveda pravilna. Tudi primerjava s kajenjem ni neumestna.Uživanje masla je, kar zadeva nastanek srčnih in žilnih bolezni, celo nevarnejše kot kajenje.
Nemci,so se medtem dokopali do novih spoznanj v zvezi z maslom, holesterolom in rakom. Segrevano maslo je dosti bolj nevarno kot presno, predvsem, če na njem pečemo snovi, ki povzročajo raka.
- ||^4pa škodljive vse maščobe in končno tudi ne zmerno uživanj^-masla in masti. Nekatere nenasičene maščobe, ki so predvsem olivnlpS olju in v, morskih, zlasti plavili ribah, nam eleo koristijo, ini ljudi gotovo ne more škoditi, če enkrat na dan pojedo kos kruha, :an z maslom. Enako velja za svinjsko mast.
so ave
Tem se torej morajo odrekati ljudje, ki imajo zvišan holesterol, ki predebeli in telesno neaktivni, kadilci in tisti, ki jedo premalo zelenje
Morda niste vedeli da...
\X
-	sodi Slovenija (V\primerjavi s	- bo celjska Mohorjeva družba številom.pcebivalcev) kar se	ponovno izdala v uredništvu dr. računalnikovli^e,nadešeto mesto	kajetana Gantarja znamenito v Evropi; štiri petine jih upbrablja	Sovretovo Grško zgodovino, ki so internet škpraj vsakdan,:v«^na.ga	jd.Nmeci ob zasedbi Celja ima kar na domačen^Fačunafnjfeu	celotni nakladi zažaali
-je pojasnil dr. Anton svoji zadnji knjigi veliko Slovencev Primorce, Primorci so živijo ob morju; tisti iz n. Bistrice pa so Np.tfanjci
Vjtvi r.->J»c;
-	je Avstralija uvedla plačilo za pridobitev avstralskih viz v •• Sloveniji; ta stane okoli S 65.00' odvisno od deviznega tečaja
-	je avstralski zakon o varovanju kulturne dediščine eden najboljših in najnaprednejših na svetu
-	pri nekaterih raziskavah kar 18% Evropejcev verjame v inkarnacijo, v nadaljevanje življenja v nižjih bitjih
-	so v Sloveniji leta 1930 prvič predvajali zvočni film (Nori pevec) in da so bile prve besede v filmu (pesem dr. Schvvaba je Zbor Glasbene Matice zapel na svojem obisku v Parizu) Zdrava Marija
tralskem kontinentu, llijo, Argentino, ZDA, 'vico, Avstrijo, ¡talijo, na Japonsko in v ovenijo
tralia, Argentina, , Smtzerland, ■eden, Japan and Slovenja/
Glas Slovenije - sponzorji: Tlie VoUže dfSlovenia -Spoitsors:
'). Iímui: '<\ j
[¥]EMONfi
INSTRUMENTS
•Hlmpact International *í Pty. Limited
Rosewood
A. V	ur\><EC