25-letnica podjetja TAPO
DELOVNI JUBILEJ
Petindvajset let obstoja nekega podjelja lahko danes pomeni veliko ali premalo, da bi govorili o velikem preobratu in doseženih gospodarskih uspehih. V našem šišenskem podjetju TAPO pa so z doseženim uspehom lahko zadovoljni.
Pred 25 leti je bil Tapo majhno obrtno podjetje za izdelovanje oblazinjenega po-. hištva. Takratni proizvodni program, ki je bil skromen, se je iz Leta v leto prilagajal vse večjim zahtevam domačega tržišča. Leta 1964 so se preselili v današnje prostore na Celovški cesti, ki so doživeli do danes vrsto predelav in dograjevanj. Klasično obrtniško izddovanje svojih izdelkov, ki je bilo na-sploh v Jugoslaviji tipično za takratno pro-izvodnjo, se je postopoma posodabljalo z uva-janjem nove tehnologije in organizacije dela, uvajali so tudi nove materiale.
Tako se Tapo skozi vsa ta leta posveča vse boljši kvaliteti in sodobnemu oblikova-nju novih izdelkov, ki so postali znani tudi izven meja naše domovine.
2e pred leti so se usmerili tudi na zunanje tržišče in so si kljub hudi konkurenci prido-bili širok trg v Sovjetski zvezi, kamor izva-žajo predvsem širok izbor svojih izdelkov za •premo hotelov, upravnih prostorov in bol-nišnic. Opremili pa so tudi nekaj reprezen-tačnih objektov v Alžiru, Libiji, Egiptu, Iraku in v Združenih arabskih emiratih.
Za dobro oblikovanje svojih izdelkov so dobili vrsto priznanj, leta 1979 pa so na Beo-grajskem sejmu pohištva za svojo sedežno garnituro dobili najvišje priznanje — zlati ključ.
Letos so samo v Ljubljani opremili s svb-jimi izdelki Dom španskih borcev v Mostah, del Doma Ivana Cankarja in pa pred krat-kim veliko sejno dvorano naše obcinske skup-ščine.
Do konca letošnjega leta bo Tapo dosegel 135,000.000 din celotnega prihodka, od tega bo izvoz znašal 39,000.000 din, kar predstavlja 35 % celotne proizvodnje. Večina njihovih izdelkov je prodanih na klirinško področje, le del pa na zahodno tržišče. Tako se Tapo uvršča med najvidnejše izvoznike v naši občini.
O problemih in bodočih željah tega 88 članskega kolektiva nam je dejal direktor Anton Suštar: »Proizvajalci opreme, ki želijo prodreti in se obdržati na tujih trgih, morajo iskati vedno nove oblike dela in materiala. Tega se mi dobro zavedamo. Pri realizaciji svojih zamisli pa naletimo velikokrat na te-žave. Na našem domačenTtrgu so sicer repro-materiali, ki popolnoma ustrezajo našim za-mislim, vendar so v njih zastopane surovine iz uvoza. Dobavitelji teh repromaterialov pa kot pogoj dobave zahtevajo odstop deviz ozi-roma devizno udeležbo pri nabavi surovin. Kljub temu, da smo letos odstopili del deviz-nih sredstev za surovine, nismo uspeli zago-toviti redne dobave repromaterialov, kar se-veda povzroča resne težave pri naši proiz-vodnji.
Na srečo' z vsemi proizvajalci ni takšnih težav. Lep primer takšnega sodelovanja so odlični rezultati, lahko bi rekli, dobri sosed-ski odnosi, pri povezavi s sosednjo Dekora-tivno. S svojo odlično oblikovalsko ekipo so-deluje Dekorativna s projektantom in obliko-valcem našega pohištva pri izdelavi posebnih dekorativnih tkanin, s katerimi je moč zado-voljiti še tako zahtevnega kupca. Prav tako ima Dekorativna vedno posluh in razumeva-nje za naše želje, tako da tudi v sedanjem težkem gospodarskem položaju nikoli ni pri-šlo do zastoja v naši proizvodnji. Vsi v Tapu se zavedamo, kako dragocen je takšen za-nesljiv partner in takšno sodelovanje nadvse cenimo. Žal vse prevečkrat občutimo, da vsem ostalim dobaviteljem repromateriala ni toliko do uspešnega sodelovanja z nami.
Imamo veliko načrtov za prihodnje leto. Eden od pomembnih pogojev za njihovo ures-ničitev pa so novi šivalni stroji in pa ustrez-nejši delovni prostori. Na sedanji lokaciji smo utesnjeni. Bistveno bl se položaj lahko iz-boljšal že ob minimalnih stroških z adapta-cijo sedanje stavbe. Kot Damoklejev meč pa nam visi nad glavo projekt železniške pove-zave Sentvida in Viča, ki je po generalnem urbanističnem načrtu zarisan prav preko na-ših prostorov. To seveda onemogoča vsako spremembo sedanjih prostorov in tudi raz-širitev. Če bi imeli svojo lastno trgovino, bi bili še bolj povezani s potrošniki. Upamo, da se bodo vsaj nekatere naše želje le uresničile.«
Mario L. Vilhar