Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb uarodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih Širših potreb, Id niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in usta nove, katerih pristojnosti, sestava in pošlo vanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. žebot sLovenska FOR A. FREE SLOVENIA Novejši družbeni in politični razvoj v Jugo slavijl se giblje v sinerl naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospo darskega izkoriščanja in zapostavljanja po sebno močan ln vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno In demokratično uveljavljanje. Ciril A. Žebot LETNIK XXVI — VOLUME XXVI Julij-Avgust 1975 Published monthly by : Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. Številka 7—8 — Number 7—8 OBSEŽNA ŠTUDIJA 0 RABI NEURADNIH JEZIKOV V KANADI Federalna vlade je plačala stroške obsežne študije o neuradnih jezikih v Kanada. Študija je bila dejansko omejena samo na 10 narodnostnih skupin, ki predstavljajo najštevilnejše etnične skupine v Kanadi (Nemci, Italijani, Ukrajinci, Nizozemci, Skandinavci, Poljaki, Madžari, Grki, Kitajci in Portugalci). Vprašalne pole so bile razdeljene samo v petih največjih mestih (Montreal, Toronto, VVinnipeg, Edmonton on Vancouver). Študija je na razpolago pri Information Canada. Kljub obsežnosti ima študija svoje omejitve. V njej so zastopani predvsem nedavni pri, seljenci in samo predstavniki etničnih skupinski, ki žive v veli kih mestih. Tudi je vprašanje, če je možno smatrali skandi-navce za enotno etnično skupino. Kljub temu imamo sedaj v Kanadi na razpolago podatke za vprašanja, ki jih družboslovne študije doslej niso preučevale v podrobnostih. Raziskava je dognala, da obstojajo znatne razlike med poedinimi etničnimi skupinami v Kanadi in da je oznaka "tretja sila" samo negativna oznaka, namreč oznaka za Kanadčane, ki niso po izvoru niti Angleži niti Francozi. Kar je še bolj zanimivo, je ugotovitev, da so si nekatere ctritcno skupine sicer podobne po nekatenih značilnostih, toda iste . skupine se znatno razlikujejo v drugih. Na splošno se je izkazalo, da je znanje domačega jezika v veliki meri odvisno od generacije. Priseljenci, ki so prišli v Kanado kot odrasli, seveda najbolj obvladajo materinščino. Znanje ni raba jezika se znatno znižata še pri tistih, ki so bili rojeni v Kanadi ali pa so prišli v Kanado predno so začeli obiskovati šole. Kljub temu, da znanje in raba jezika upadata' z generacijami pri vseh skupinah, je postopek pri nekaterih hitrejši, pri drugih počasnejši. Vse skupine, čeprav so tudi tukaj razlike v meri, polagajo važnost na ohranitev materinščine kot sestavnega dela etnične dediščine. Tretja generacija se mora učiti etničnega jezika že kot tujega jezika. Skupna naselitev v določenih predelih mest kot tudi prisotnost cerkva in cerkvenih organizacij, narodnostnih organizacij in trgovin, profesionalcev in dru- gih služnosti v domačem. jeziku' pospešujejo tako rabo jezika kot tudi daljšo ohranitev jezika po generacijah. Radijski in televizijski programi, v kolikor obstajajo, so tudi velika opora življenjskosti etničnih jezikov. Posebno vlogo igrajo šole za etnične jezike, ki so mnogokrat povezano z verskimi skupinami ali etničnimi organizacijami, toda zadnje čase jim nudi prostore v večji meri tudi javni šolski sestav. Ker upada raba etničnega jezika z dobo bivanja v Kanadi ter z novimi generacijami, bodo mnoge etnične skupine začenja čuleti pomanjkanje naročnikov in bralcev za etnični tisk, če se ustavi pritok naseljencev njihove skupine. Študija je pokazala, da je med skupinami, ki so bile predmet raziskave, velika želja, da se ohrani raba materniskih jezikov etničnih skupin in to tudi pri tistih, ki sami več ne obvladajo jezika. Komaj 10% je izrazilo mnenje, da je pod- j pora prizadevanju za ohranitev ! etničnih jezikov nekoliko ali močno nezaželena. Veliko šte-. vilo oseb smatra ohranitev je-1 zika za važno tako kot pogoj medsebojnega občevanja kot tudi kot pomoč skupinam, da obranijo lastno integriteto in živo kulturo. Starši so pretežno mnenja, da je dobro za otroke, da sc nauče etničnega jezika. Kot glavni pripomoček za to vidijo v etničnih šolafh, mnogi pa vidijo glavno odgovornost za učenje jezika pri starših. Mnogi naglašajo, da morajo temu namenu služiti tudi javne šole. zlasti v nižjih- razredih {to je seveda praktično možno le v primeru številčnih etničnih skupin, ki so gost-o naseljene, tako da predstavljajo njihovi otroci znaten del šolskega prebivalstva). Celotno besedilo poročila Non-official Languages: A Study ln Canadian Multiculturalism" (kot avtorji so navedeni: dr. K.G. 0'Brvan, dr. J.G. Reitz in O.M. Kuplovvska) bo nudilo obilo gradiva tako poedinim etničnim skupinam v Kanadi kot tudi politikom,,, ki skušajo dati ideji večkulturnosti konkretno obliko v zakonodaji in podporah iz javnih sredstev. Rudolf Cuješ SMRT PRIMARIJA DR. IVANA PREACA V Linzu jc zaključil svojo življensko pot dr. Ivan Preac, primarij zobne klinike v Voe-sut, enem največjih avstrijskih podjetij, v katerem je zaposlenih tudi nekaj tisoč delavcev iz Jugoslavije. Po koncu vojne je nadaljeval študije kot DP v študentovskem taborišču v Hochteingasse v Gradcu in je bgil eden prvih povojni doktorjev. V poklicnem in zasebnem življenju je bil vedno pripravljen pomagati vsakomur, o katerem je slutil, da potrebuje pomoči. CARAVAN 1975 • Kanadska državna knjižnica v Ottavvi nudi od 19. marca 1975 novo služnost: poedinim knjižnicam posoja reprezentativno zbirko knjig v drugih jezikih kot sta angleščina in francoščina. Trenutno so na razpolago zbirke knjig v kitajščini, holandščini, nemščini, italijanščini, poljščini, špan ščini, portugalščini in ukrajin-ščini. Z ' leti pridejo na vrste še drugi jeziki, za katere bodo ljudje izrazili željo. Po poročilih statističnega urada Kanade govore prebivalci Kailade 72 različnih jezikov. KLJUB IZOBILJU VPRAŠANJE POMANJKANJA ZA MNOGE SI NI REŠENO WE 0U0TE Duhovščina škofije Antigonish jc znana po svoji socialni usmerjenosti. Mnogi duhovniki so se udejstvo-vali kot voditelji zadružnih in podobnih gibanj za zboljšanje položaja skupin , ki so bile obsojene na nizek življenjski standard tako v Kanadi kot tudi drugod po svetu. Trenutno ima škofija več duhovnikov v Hon-durasu, kjer posvečajo svojo dejavnost poleg dušno-pastirskega dela predvsem razvoju zadružništva. Na letošnjem zborovanju meseca junija so razpraljali o revščini. V naslednjem prinašamo glavne misli referata družboslovca dr. Franka Mifflina, ki deluje v okviru Extension Dept. univerze (poleg predavanj na univerzi), j R. Cuješ. I Revščina v Kanadi | in v mišljenju velikega števila Skrajna reščina v Kanadi ni: ljudi, ki smatra tako sistemsko niti potrebna niti zaželena, in kar je glavno, niso je krivi reveži sami, na kar večina prepogosto pozablja. Trije primeri naj ponazore pravilnost tc trditve. V dobi 1968—1974 je narasel celotni narodni proizvod (GNP) za 160 milijard dolarjev (inflacija je bila odstranjena z raču-nanjme v t. zv. realnih dolarjih). Istočasno so ostali povprečni tedenski prejemki delavcev na isti višini — 103 stalnih dolarjev. Presežek je torej končal v žepih drugih skupin v državi in ne v žepih delovnega prebivalstva. L. 1972 je sprejelo 7000 zdravnikov v provinci Quebec od zdravstvenega zavarovanja 327 milijonov dolarjev — dočim je dobilo pol milijona revežev le malo več — 350 milijonov dolarjev — raznih podpor. Nadškofija Hartford v ZDA je kupila pred leti 121.5 akra zemlje za 23.500$. Da bi postala zemlja prosta davka, so tam pokopali enega mrtveca. Tega mrtveca so pozneje preselili — in prodali zemljišče za 607,-000$. V tej dobi je prihranila škofija tudi 200.000$ na davkih, ki bi jih sicer morala plačati izkoriščanje za nravno upravičeno, ker ne krši nikakih predpisanih zakonov. Tak sestav zagovarjajo in branijo predvsem tisti, ki jim ta sistem prinaša koristi. V Kanadi je več načinov za merjenje revščine. Eden najbolj uporabljanih je način, ki ga uporablja državni statistični urad (Statištics Canada). Toda ta sestav upošteva samo družine s 4 člani ali manj. Sicer je res, da obstoja povprečna kanadska družina celo iz nekoliko manj (statistično!) kot 4 članov, vemo iz drugih podatkov, da občutijo revščino posebno hudo prav družine s številnimi otroci. Tako izločevanje prav tisti skupine, ki je po revščini najbolj prizadeta, seveda izmaliči stvarnost in vara večino prebivalstva, ki ne pozna vseh ozadij, kako so razne statistike sestavljene. Zaradi kritike je vlada sedaj omogočila, da se izračunava reščina tudi za družine z največ sedmimi člani. V začetku leta 1975 je bila ta meja določena kot $6.363 za štiričlansko družino, ki živi v mestu z manj kot 30.000 prebivalcev. Meja revščine, ki jo je določila po- od zemljišča. Posledica: drugi1 sebna komisija senata, je prib- so morali zato plačevati višje ližno $1.500 višja kot pa meja davke. | statističnega urada, ki jo vlad- Ti primeri jasno kažejo, daN ni programi upoštevajo pri raz- je krivda za reščino v našem nih podpornih programih, družbenogospodarskem sestavu Kako neenakomerno so raz deljeni dohodki v Kanadi (podobno velja za ZDA), kažejo naslednje številke: spodnjih 20% prebivalstva je dobilo v 1. 1972 samo 5.9% narodnega dohodka, zgornjih 20% pa kar 39.1%, kar je skoraj sedemkrat toliko. Kar je še bolj usodno, je primerjava z 1. 1951; takrat je spodnjih 20% dobilo še 6.1% narodnega dohodka, kar jasno dokazuje, da se je položaj revnejših slojev kljub vsem, podpornim programom v tem času še poslabsal. V tej skupini so predvsem starejši ljudje (upokojenci), otroci in matere z otroci brez očeta. 60% revnih so iz družin, kjer je glava družine zaposlena — toda njih mezde so tako nizke, da ne dosežejo ravni, ki je priznana kot nujna za kolikor toliko človeka vredno življenje. Samo 2% od revežev predstavljajo osebe, ki bi mogle delali, pa iz tega ali onega razloga ne delajo. Ljudsko mnenje pa mnogokrat očitno krivično enači vse reveže z delomrzneži. Minimalne mezde bi morali biti vsaj tolikšne, da bi mogli ljudje z njimi imeti dohodke, ki bi jim omogočili vsaj ta minimalni življenjski standard;' Tudi provincialne vlade v večini primerov ne plačujejo pod-pod niti do višine življenjskega standarda po merilih statističnega urada. Eno zelo razširjenih napačnih mnenj je tudi, da reveži ne plačujejo davkov. Kraljevska komisija za obdavčevanje je ugotovila, da plača spodnjih 15% prebivalstva toliko davka, da odgovarja to približno 60% njihovega celotnega dohodka. Nobena druga skupina, niti najbolj bogati ne, ne plačuje, več kot 40% svojih dohodkov za j davke. In največ ugodnosti, ki jih država nudi državljanom iz davčnih virov, koristi i (Nadaljevanje na drugi strani.) From D*., ■- F. v p res s juty lo, tV/5. OPINION Time to help friends to be free VVhat - ' sinister. The Tndepeodent NeSvspaper. 8 more Movčment What is happening in Portugal iš becoming even imster. The Communist-backed Armed Forces Mow_______ has now dispensed vvith ali pretence of democracy bv di smissing the Government coalition. If the junta in Lisbon vvas Right wing — as the Colonels' funta vvas in Greecc — vvell-drilled crovvds vvuold be protesting in Trafalgar Square and M.P. vvould be leaping up in the House of Commons to demand an emergency debate. Instead, there is silence. Even NATO, of vvhich Portugal is a member, acquiesces in 'he subversion of an ally by men vvho follovv Moscovv Russian tanks rumbled into Prague at the first sign of democracy in Czechoslovakia. But NATO starids paralysed as the parties vvhich vvon 70 per cent of the votes in Portugalk eleetion are brushed aside. It's another victory for the minority that believes povver comes out of the barrel of a gun. 11' Britain vvas ever to be Ihreatencd by vvhat is going on in Portugal vve vvould be glad if our friends vvould come to our aid. It is not enough for the European Community to .suspend economic help until Portuguese democracy is restored. NATO, a militarv alliance based on the principle "attack one .attack us ali", should rescue a people vvho are being attacked from vvithin. Too much in the alr — too little on the ground Ouestions are being put to Apollo-Soyuz spacemen in the televišion programmes about their lirik-up. VVell, here is one that should be put to the Soviet Government: If you can spend thousands of millions of pounds on space exploration, vvithout any obvious benefit to huma-nity, whv do vou need 1,000 pounds in credit from Britain, vvhich is unable to afford anv space programmes at ali? And here is another question: liaving devoted so much time and encrgy to prestige p roječ t s why can't vou devote equal effort to solving the basic problems of vour agriculture? Slovenski paviljon: goste sta pozdravljala Miss. Ljubljana in župan paviljona. (Foto: Sesar Studio) Prizor z razstave v Paviljonu Ljubljana—Torontoska _Karavan prireditev. (Foto: Sesar Studio) SPOMENIK SIMONA GREGORČIČA V KANADI International Herald Tribune. Published vvith The Nevv York Times and The Washinglon Post. Page 4 — Monday, Julv 21. 1975. Portugal continues to break the stereotypcs of militarv rule and revolution. Not that the governmcnt there doesn't coniinue to use them — to vvarn of "rightist" plots and hovv the Socialists nnd Christian Democrats give them conscious or unconscious support; to define the "people" as those vvho back the small minority of Communists, despite ali the evidence of the polls against that assump-tion. Bui the delft-vving militarists have stili been unvvilling or unable fo suppress the upsurge of popular sentiment on behalf ol the major parties. And that is not the way militarv dictalors are supposed to operate. Within recent ycars, there ha: been a grovving movement tovvard the left "vvithin manv military establishment: Peru vvas an example ol this, and there are cvidences of it in the Colombian Armv. Portugal, because of its strategic position, vvas a verv important instance: because it vvas titled far to the left after the initial overthrovv of Salazar's legacv, it has seemed that it vvould create a Communist rule bv the armed forces — something nevv in the historv of revolutions. But Communist conlrol of Portugal's militarv services is not complete, and there vvas another very important cxception to the usual in the Portuguese experience. Militarv dietalorships, vvhetheer of the right or the left, do not _ jsuallv consult the popular vvill in any organizcd fashion. i Rather, like Castro in Cuba, they prefer to dravv their mandates from demostrations in public places. But Portugal did have an eleetion, and after that vote a "dietator-ship of the proletariat" in or out of uniform, vvould be ven/ obviouslly just that — a rule imposed by the fevv on the manj'. It may stili come to Portugal. The specific steps taken bv the regime—in turning over the Socialist ngvvspaper Republica to its mechanical vvorkers, in nationalizing the Catholic radio as vvell as olher nationalizations — have not been done in consulation vvith the people, but often against the vvill of the majority. But the militarv did not use their talk of rightist plots to put dovvn demonstrations this vveekend, and it is vcry clear that should they precipitate a strugplc now, it vvould be a bitter one. The army may have the tanks and guns, but the people have tasted ■ freedom and it vvill not be easy to take it away frcin them again. G. Štefan Humar odkrivi Gregorčičev spomenik. (Foto: Sesar Studio) , j, Aluko Mazora blagoslavlja spomenik na primoraki farmi. (Foto: Sesar Studio) sr- - sLovenski\ • Slovenska Ženska Zveza je v nedeljo 29. junija priredila izlet v 'švicarsko naselje New Clarus, Wisc. kjer so si članice ogledale tovarno čipk in izdelovanje poznanega švicar-sira. • Ij ; t' «»;« i * t - •__ '01 AUtk SLOV (Vi a , —.^seription rates $4.00 per year: 3(L pmr copv Advertising 1 column x 1" $2.80 Published monthly by Slovenian National Federation of Canada '"** 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-io\, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva ta izdajatelja. Cleveland Toronto • Odkrilje Gregorčičevega spomenika — Primorsko društvo Simon Gregorčič je na svoji društveni farmi ob hw. 9 (blizu hw. 400) postavilo doprsni kip Simona Gregorčiča, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina. Spomenik je obdan z vrtičkom. Tako je Simon Gregorčič prvi izmed slovenskih velikih mož, ki je dobil spomenik na kanadski zemlji. Slovesnost odkritja in blagoslovitve je bila v nedeljo 22. junija. Drutveni odbor je povabil g. Mirko Mazoro, župnika v Podgori pri Gorici (Italija). GL Mazora je ožji Gregorčičev rojak in slavi kot dober pesnikov poznavalec in občudovalec. Dnevni program je obsegal dopoldanski del z mašo in pridigo v letoviški dvorani in popoldanski del z odkritjem spomenika in kulturno prireditvijo. Popoldanski program so začeli od 2 popoldne pri spomeniku. G. Štefan Humar, predsednik društva, je po pozdravnih besedah in kratkem nagovoru spomenik odkril in g. Mazora je spomenik blagoslovil. Primeren govor je imel tudi g. I. Dolenc, društveni tajnik. Odkritju je prisostvovalo nad tisoč ljudi, ki so Gregorčičevo podobo pozdravili z navdušenim ploskanjem. Nato je prišel na vrsto drugi del popoldanske prireditve na posebnem odru v dolinici poleg društvene dvorane. Primorskim rojakom iskrene čestitke! • Caravan on Metropolitan Toronto. — Mestna karavana pred državnim praznikom 1. julija je trajala deset dni. Mesto Toronto je odprilo 52 pavili-jonov; zanimanje za to prireditev, ki jo v glavnem organizirajo etnične skupine, je bilo letos izredno: velik obisk v vseh pavilijonih! Slovenski pavilijon Ljubljana je bil v dvoranah Marjie Pomagaj na Manning. Organizacijski odbor se je z g. Tinetom Franceschijem na čelu z veliko vnemo vrgel v priprave in dekoracijo prostorov, saj smo Slovenci lani dobili prvo nagrado. Nikakor niso pripravl-jalci hoteli, da bi naše ime izgubilo sloves. Slovenski pavilijon je obiskalo nad 17 tisoč ljudi. • Provincial slovenskih laza- ristov v Kanadi. — Konec junija in v začetku julija je pri svojih misijonarjih v Kanadi opravil uradno cerkveno vizitacijo g. dr. Franc Rode, sedanji pro-' vincial slovenskih Jazaristov v domovini, Argentini in Kanadi.' Obiskal je obe slovenski župniji v Torontu, župnijo v Mont-realu in VVinnipegu ter se sestal tudi s škofi teh krajev kakor predpisujejo cerkvene določbe. Na Katoliškem dnevu 6. julija na Slovenskem letovišču je bil častni gost, bil je glavni duhovnik pri dopoldanski službi božji in slavnostni pridigar. Sredi julija je odpotoval v Argentino, da bo med tamkajšnjimi slovenskimi lazaristi imel slično vizitacijo. Dr. Rode je profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Slovenskim rojakom v Kanadi je izkazal pastirsko skrb, naklonjenost in ljubezen. • Katoliški dan. — Slovenska dušnopastirske centra v Torontu sta pripravila Katoliški dan za nedeljo 6. julija na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Pečat prireditvi jc letos dalo Sveto leto. Dopoldansko in popoldansko slavje je bilo na prostem ob navzočnosti številne množice. Na popoldanskem slavju, ki ga je začel župnik g. Janez Kopač, je imela glavni govor gdč. Majda Seničar. Program je bil pester in so sodelovali tudi otroci slovenske šole iz Ha-miltona pod vodstvom g. Ivana Dobrška. Chicago • Š.S. Konrad, ki je bila eno leto prednica tukajšnjih slov. sester in ob enem tudi ravnateljica farne šole Sv. Štefana, je bila izvoljena za glavno prednico (provinčialko) slovenskih šolskih sester v Ameriki. Sedež imajo naše sestre na Mount Asissi, Lemont. Skoro vse sestre, zlasti starejše, govorijo tudi lepo slovenski. • Slomškova slovenska sobotna šola je zadnjo soboto v maju zaljučila šolsko leto. Šola šteje nad 70 učencev. Delijo se v nižji, srednji in višji razred. Ravnateljica šole je ga. Ana Gaber. Poučujejo še ga. Krista Arko, g. Jože Aus, ga. Fanika Humar in dr. Jože Gor-šič. ki vodi višješolski tečaj. Za zakl juček leta so se učenci, j stariši in učitelji zbrali v Lemontu. Bila je sv. maša katero je daroval p .Fortunat, ki je imel tudi lepo pridigo, otroci so med mašo lepo peli pod vodstvom ge. Humarjev. Po maši je bil piknik. • Folklorna skupina v okrilju Slovenske radijske ure je spet po daljšem času pričela z delom. Dvanajst parov mladih ljudi, večina članov obnovljene SAVE se vsak ponedeljek zbira k vajam. Poučuje jih ga. Margie Prah-Leff. Njihov prvi nastop bo' za 25. obletnico obstoja Slov. rad. ure v soboto 25. oktobra. • Za 30 obletnico pokolja slovenske domobranske vojske je bila v nedeljo 29. junija da-1 rovana sv. maša, katero je naro- j čila Liga slov. kat. Amerikancev. Zail, da udeležba ni bila • 21. junija je nastopil novi elevelandski slovenski ansambel Alpski Kvintet v lokalu "Slovenian Country House". Obilna udeležba je bila dokaz, da si je novi ansambel v kratkem času pridobil veliko prijateljev. Ansambel vodi poznani glasbenik Tene Ovsenik, ki je že pred leti sodeloval pri orkestru Vrandrovci. Kvintet je nastopil 20. julija in 10. avgusta na Slovenski Pristavi ter 3. avgusta na pikniških prostorih društva A.M.L.A. v Leroy-u, Ohio. • 22. junija je bil sestanek pripravljalnega odbora za "Baragov Dan", ki bo v Clevelandu v nedelje 28 septembra. Predpriprave za (o prireditev so že v polnem teku , • 26—29 julija je bil pri fari sv. Vida vsakoletni Karneval. Bilo je živahno kot vedno, saj so se zbrali za to priliko stari in mladi farani. • 29. junija je v Rimu posvetil v duhovnika sam sveti oče, slovenskega rojaka iz Euclida rev. R. Robertsa. 6. julija je novomašnik opravil sv. mašo v Nevljah pri Kamniku, rojstnem kraju rajne mame Katarine in 27. julija zahvalno sv. mašo v cerkvi sv. Kristine v Euclidu. • 29. junija je priredilo društvo A.M.L.A. piknik na svojih prostorih v Leroy-u, za ples je igral orkester Don Slo-gar. • 30. junija je odpotovala skupina Sloverisev v Slovenijo pod vodstvom znanega pevca Edija Kenika, katerega je spremljal orkester Don Slogar. Skupina jc obiskala poleg Slovenije tudi letoviško mesto v Dalmaciji Dubrovnik in znano mesto ob jadranski obali Benetke. 3. julija so imeli priliko poslušati najboljši slovenski ansambel Slavka Avsenika, ki je igral v svojem rojstvom kraju Begunje na Gorenjskem, Ansambel je pred kratkim prejel najvišje evropsko priznanje Evropskega Oscarja, za kar jim od srca čestitamo! • 6. pulija je priredilo društvo A.M.L.A. piknik na svojih prostorih Leroy, Ohio za katerega jc igral Jcff Peconov orkester. ....• 13. julija jc bil v Stadionu "The Great Lakes Polka Festival" ne katerem je nastopilo 16 orkestrov. Med najboljše se je uvrstil naš rojak Andrej Blu-mauer, ki je prišel s svojo skupino iz Toronta, Kanada. takšna kot bi jo pričakovali. Naši ljudje so se pomehkužili in pozabili na ideale za katere so umrli slovenski domobranci: Bog, mati, domovina. KLJUB IZOBILJU (Nadaljevanje s prve strani) tistim, ki jim že itak gre-dobro: avtomobilske ceste, letala, univerze — vse to so bogato podpirane ustanove iz davčnih sredstev, ki jih uporabljajo predvsem boljše stoječi sloji prebivalstva. Celo podpore kme-tijsvu koristijo v večini primerov velikemu kmetu, gotovo pa ne poljedelskemu delavcu. Reveži tudi nimajo nobene možnosti, da bi izkoristili davčne ugodnostai "expense account"-a (izdatki v zvezi s službo aH poslom). Kljub temu, da predstavlja dohodnina v Kanadi samo del celotnega obdavčenja, so plačali ljudje, ki so bili priznani, da žive v revščini po merilu, ki ga je določila komisija senata v 1. 1968 88 milijonov dohodninskega davka. V tem niso vključeni posredni davki, ki zadevajo zlasti družine s številnimi člani. Davčni ODKRIJTE LETOS VEC 0 VASI DOMOVINI K? Vaša domovina čaka Vašega raziskovanja. Mirna jezera in čudovite reke; neoskrunjeni gozdovi in kvišku kipeče gore; moderna mesta ki izražujejo životnost rasteče države; tihi trgi in vasi, kjer življenje bolj mirno potekuje. Vživite se v njih kulturo, njihove tradicije in njihovo zgodovino — počutite se zares kot doma. Kamorkoli greste Vas bodo prijazni in gostoljubni ljudje toplo sprejeli, Vaš potovalni zastopnik ali potovalna agencija Vam bo pomagala planirati Vaše osebno potovanje razisko vanja in Vam bo nasvetovala o krajih, katere naj bi obiskali in kaj naj si še ogledate v njihovih okolicah ali v bolj oddaljenih točkah. Pozanimajte se o različnih načinih na katere si lahko Kanado ogledate, vključno razne ture in druge organizirane potovalne izlete. /n i«*i Canada Canadian Government Office of Tourism Office de tourisme du Canada Svoboda tiska in vere v praksi: UREDNIK LJUBLJANSKE 'DRUŽINE', OBSOJEN. Dne 29. aprila t.l., je bil pred okrožnim sodiščem v Ljubljani obsojen brezpogojno na leto dni zapora odgovorni urednik slovenskega verskega tednika "Družina" ljubljanski kanonik dr. Ivan Merlak. Komunistično ljubljansko o-k rožno sodišče je dr. Merlaka obsodilo, kakor v obsodbi navaja- 1) zaradi serske netrpnosti v poročanju v članku "Deset zapovedi" — 4 mesece: 2) zaradi širjenja lažnih vesti v poročilu o zaplembi članka v "Svjedočanstvu", Zagreb, (ki ga je napisal študent teologije Franček Kužnik, v katerem trdi. da so ga pri vojakih zafrkavali zaradi lega, ker je bil bogoslovec. Članek jc bil povzet po zagrebškem Glasu koncila, ki pa zaradi objave tega članka ni bil kaznovan) — 4 mesece. 3) ker je bila s tem žaljena JLA (Jugoslovanska Ljudska Armada) — 6 mesecev, skupaj 14 mesecev. Sodišče je kazen zaokrožilo na 12 mesecev in ugotovilo, da se razlogi obrambe ne upoštevajo. Obsojeni dr. Ivan Merlak se je pritožil na višje sodišče. Isti dan sta bila dr. Ivan Merlak in glavni urednik "Družine" dr. Franc Klemenčič oproščena obtožbe, da sta širila emig-ranstko literaturo, kakor je to objavila jugoslovanska uradna tiskovna agencija Tanjug. sestav sam daje prednosti podjetjem. Exxon, ki je po poročilu gospodarske revije na prvem mestu, je plačal lani samo dejanskih 4.5% kot do-hodnoski davek na podjetje. Istočasno je vlada dala podpore podjetjem za 724 milijonov dolarjev. K temu je treba prišteti še milijone dolarjev v državni garanciji za posojila, ki jih najemajo podjetja in ki jih morajo plačati davkoplačevalci, če podjetje finančno ne uspe. Ti primeri, ki bi jih bilo mogoče navesti še v mnogo večjem številu, dokazujejo, da je vzrok revščine v Kanadi v gospodarskem sestavu samem: nezadostne minimalne mezde in socialne podpore, nepravičen davčni sistem, a sestav družbenih razredov, finančne in davčni ukrepi, ki nalagajo težja bremena revežem — in tudi mišljenje večine prebivalstva, ki ne prizna krivičnosti dejanske-1 zadnji knjigi "Človekova bese-ga stanja. j da" izjavil za kristjana. • Na Koroškem je izšla že druga brošura koordinacijskega odbora škofijskega sveta v Celvocu. Naslov: "Das gemein-same Kaerten—Skupna Koroška." Knjižica vsebuje članke v nemščini in slovenščini. • Avstrijski katoliški časnikarji so zborovali na Koroškem ter razpravljali o vprašanju ko- j roških Slovencev. Resoluciia' sestanka je pudarila potrebo po medsebojni strpnosti na Koroškem in je priznala manjšini* pravico do posebne podpore in zaščite. • V Hrastniku je umrl hra- stniški župnik in laški dekan Tože Sovinšek. Bil je prvi' župnik na novo ustanovljene hrastniške župnije. • Francoski komunist Roger Garaudy, ki je zagovarjal možnost sodelovanja med marksisti in kristjani (in je bil izključen iz komunistične partije Francije), se je v svoji NARTE VELIKONJA Dogodek, ki mi je ostal v spominu je prav lahko potrditi iz zapiskov ljubljanskega so- j dišča junija 1945. Tcško pa bo razumeti ta čas vsem, ki bodo kdaj o tem raziskovali in pisali zgodovino. Sodiče in ječe na Miklošičevi cesti v Ljubljani so bilo čez mero polne. V velikih sobah jc bilo ljudi čez šestdeset v sprcdnili okoli štirideset in v samicah ocl deset do petnajst. ^ Hrane ni bilo in tudi zraka nc.' Ljudje so omedlevali od sla- ( bosti in lahko rečem da je bilo v italjanskih taboriščih, kjer sem bil nakaj časa med vojne življenje stokrat boljše. Tiste dni sem bil v soPi nad knjigovezničo v drugem nadstropju. Dva okna obrnjena proti Miklošičevi cesti, kjer je bil vhod, in za nj.m malo dvorišče. Bili smo pomešani med seboj od vseh krajev m slojev in nihče ni veliko govoril. Bil je lep junijski dan. Sonce je sijalo skozi polkna v sobo saj ura takrat šc ni prišla čez deseto. Velika vhodna vrata so se odprla in skozi nje je počasi obrnjen nazaj zapeljal' veliki tovornjak. V strahu smo, kakor vsak dan popreje opazovali kdo bo zdaj žrtev. Ni bilo treba dolgo cakari, ko je prišel iz stavbe majhen droben mož, zvezanih rok na hrbtu. Bil jc to Narte Veli-konja. Zadnja vrata na tovornjaku so bila že odprta in ker ni mogel sam na vozilo sta ga dva v plavih uniformah prijela In ga dobesedno vrgla na pod tovornjaka. Bili smo očividci j zločina in ker nas je nekdo od| spodaj opazil poplačani s tem, • da so nam za dva dni odvzeli še listo borno hrano. Nato smo slišali kako je tovornjak odpeljal in verjetno ni bilo dolgo, ko jo dotrpel in šel po večno plačilo junak-Narte. Junak-bil je umorjen samo zato ker je na sodišču izrekel besede: "Med vami in menoj se samo smrt"! —za tiste čase oblastnikom največja predrznost, za nas junaštvo! Bil je mož, oče veiiki družini bil je pošten in pravičen, bil jc izobražen in spoštovan a bil je junak! Bil je junak in zgodovina bo morata o njem pisati, da je bil velik. Rajši je žrtoval zvoje življenje, kot pa prepričanje. Umrl j c kot m učenec. Danes po tridesetih letih Se vedno postavljajo spomenike "svojim" in mečeje blato na druge. A nihče jim ne bo izbrisal krivde bratomora dokler se sami ne skesajo in zadostijo za krivice. Vsa laž in zavijanje resnice ne moreta prikriti tega kar so storili po vojni. Že se čujejo glasovi, ko iz. neprespanih noči razbremenjujejo svoje duše in ko si proli koncu življenja želijo pomir-jenja svojega duha. Nič nisem zapisal iz sovraštva bolj iz žalosti. Družina Velikonje je lahko vedno ponosna na svojega očeta, ki moli za njih v nebesih Mi pa si želimo, da bi duša slovenskega človeka zopet bila to kar je bila. Kdo ima še tako lepo deželo, kot je raj pod Triglavom! Daj Bog, da bi bila kmalu brez rdče zvezde nad seboj. Z-K • V Sarajevu gradijo obsežno zasnovano islamsko fakulteto, ki bo vsebovala poleg učilnic in podobnega tudi študentovski dom. , j V tem duhu je objavil Slovenski isntitut (v angleški izdaji Vestnika 15. junija 1975) naslednji program v 12 točkah za proslavo 200 letnice ZDA: 1. Izdajo knjige ali brošure o slovenskih prispevkih ZDA na najrazličnejših področjih, kjer so se Slovenci udejsvovali. 2. Izdajo obsežne knjige Readings on Slovenian Ameri-cans. 3. Izdajo obsežnega dela Slovenian Americans in Greater Cleveland s 30 poglavji in nad 500 fotografijami. 4. Izdajo knjige An Anthology of Slovenian American Literature. Ta gnjiga bo vsebovala dela, ki so bila pisana v angleščini kot tudi prevode proze in poezije iz slovenščine v angleščino. 5. Za angleško govoreče, ki se žele naučiti slovenščine, bosta izšli dve deli: Slovenian Ianguage Manual in Work-book. 6. Delo Introducing Slovenia z orisom zgodovine Slovencev. 7. Publiciranje dvestoletne serije člankov o slovenskih prispevkih Ameriki, ki bodo izhajali v slovenskih kot tudi ameriških časnikih in revijh, radijskih in po možnosti tudi televizijskih programih. 8. Dvestoletna serija predavanj o slovenski dediščini in slovenskih prispevkih Ameriki. Serijo bo začelo predavanje letošnjega oktobra v okviru konference Ameriške družbe za pospeševanje slovanskih študij v Atlanti (Georgia). Predaval bo dr. Edi Gobec. 9. Proizvodnjo audio-vizual-nega materiala. 10. Serijo nagradnih tekmovanj na področju slovensko-amerrške dediščine. Tekmovanja se morejo udeležiti ljudje vseh starosti, posebno prizadevanje po bo skušalo pritegniti predvsem mladino k. sodelovanju. Termin za prispevke je 15, marec 1976. 11. Obnovo kampanje za ra-glasitev posebnega Tedna ameriške mladine. Prva resolucija, ki jo predložil kongresnik Bol-ton januarja 1967, je zaspala v komiteju. 12. Poživljenje kampanje, naj bi predsednik ZDA ustanovil posebno organizacijo za poudarek na prispevku, ki so ga dale ZDA razne etnične skupine. SLOVENSKI INSTITUT se priporoča za sodelovanje vseh pri tem programu. En način pomoči, je da pošiljate institutu podatke o delovanju Slovencev, o katerih poročajo časopisi (izrezki s podatki: ime lista in datum izdaje) kot tudi fotografije in podobno. Ker je to raziskovalno delo povezano tudi z velikimi stroški, se priporoča Insštitut tudi za denarno podporo. Če je podpora naslovljena na Slovenian Stu-dies Fund, KSU Foundation,' Kent State University (Kent, Ohio, 44242), morejo prebivalci ZDA uporabiti potrdilo za znižanje osebnega davka (tax de-ductible). Skupine morejo seveda tudi organizirati kakršnokoli vrste prireditev, katere čisti dobiček lahko koristi Inštitutu. Inštitut je seveda pri«, pravljen pomagati z materialom za take prireditve, ki bi vključevale tudi v vpogled v i V2IVLJANJE PRISELJENCEV V KANADO Vsak priseljenec ima svojo lastno življensko zgodbo prila-* gajanja v mnogih ozirib drugač-1 nemu življenju, ko se priseli v Kanado. Za mnoge pomeni priselitev tudi naučenje drugega jezika in s tem v zvezi težave, ohraniti materinski jezik tudi pri mladem rodu, ki obiskuje šole v uradnem jeziku dežele. Da bi dobili malo bolj celoten pregled, kako izkuša pri-gojevanje celotna skupina priseljencev,- se je kanadska vlada že pred leti odločila, da bo podvzela znanstveno raziskavo pod vodstvom dr. Edgarja Zieglerja, ki je zaposlen v odseku za načrtovanje in raziskave ministrstva za delovno moč in priseljevanje. Raziskovalni načrt je predvideval, da bodo raziskovalci sledili izbrani skupini priseljencev prva tri leta njihovega življenja v Kanadi, študija ob* segal priseljence let 1969. 1970 in 1971. Podatki za prvo skupino so bili pred kratkim objavljeni v publikaciji ministrstva za delovno moč in preseljevanje pod naslovom THREE YEARS IN CANADA (Information Canada 1974, cena $3,— kat. številka MP23—37—1974— 4). Podatki na naslednji dve skupini bodo objavljeni pozneje. Praktični pomen te študije je tudi ta, da nudi ministrstvu možnost, da prilagodi svoj postopek s priseljenci potrebam, ki se pokažejo v tej študiji. To se je v več primerih tudi že zgodilo. Pomen študije same jc seveda mnogo večji, ker pomeni prvi primer, da so objavljeni podatki o prilagoje-vanju priseljencev v deželi, kjer predstavljajo priseljenci znatni del celotnega prebivalstva in podajajo tako podatki tudi sliko Kanade kot take. To toliko bolj, ker obsega študija tudi podatke podobne skupine Kanadčanov, s katerimi primerja podatke priseljencev. '!][. V.. % Izsledki študije so v glavnih obrisih naslendji: GOSPODARSKA PRILAGODITEV Vprašalne pole je dobilo kakih 5000 Od 161.531 priseljencev, ki so prišli v Kanado 1. 1969. V teku študije, ki je obsegala vprašalne pole, so se mnogi izgubili, tako da temelje podatki na 2,037 priseljencih,; ki so sodelovali pri študiji do kraja. Približno polovica pri-j seljencev jc iskala delo: 26%; j od teh je imelo sponzorja, in s tem tudi bolj ali manj zagotovljeno zaposlitev. Toda nad polovico vseh priseljencev je začela delati :e sredi drugega tedna po prihodu. Povprečno šo rabili priseljenci 4 tedne, da so našli zaposlitev. Največ, jih je dobilo zaposlitev v upravnih, profesionalnih in tehničnih službah, nato pa kot rokodelci, uradniki in prodajalci. V prvih treh letih je ta razporeditev ostala v glavnem kar-kor je bila od začetka. Večina je mogla dobiti zaposlitev v stroki, kakor so si želeli pred prihodom v Kanado. Za nekatere poklice seveda ni bilo primerne zaposlitve v Kanadi; druge ovire so bile: pomanjkanje skušnje v Kanadi, ne-priznanje kvalifikacij pridobljenih v drugih državah ter neznanje jezika. Ta težava se je seveda zmanjševala z dobo bivanja v Kanadi. Nekateri pa so iz tega ali drugega razloga spremenili svoje poklicne ambicije, ko so prišli v Kanado in spoznali tukajšnje razmere. -1 slovensko dediščino v Ameriki. (podatki so povzeti iz Slovenian Researdh Center of America, Inc., Nevvsletter, June 15, 1975.) I 47% v prvih 3 letih ni menjalo zaposlitve in 25% je menjalo zaposlitev samo enkrat. Večina žen ni iskala službe ob prihodu v Kanado in je tudi niso ha koncu prvih treh let. Toda odstotek zaposlenih žen priseljencev je večji kot je za Kanado. Štiri petine teh žena je poročenih z možmi, katerih letni zaslužek je bil na koncu 3. leta manj kot $10.000, kar pomeni, da so morale delati, da so mogle družine živeti bolj ali manj blizu kanadskega življenjskega standarda. Del priseljencev je imel težave z zaposlitvijo, zlasti prvih 6 mesecev. V nekaterih poklicih je bilo to leto splošno pomanjkanje zaposlitvenih možnosti in neznanje jezika je priseljencem še bolj otežilo najti zaposlitev. Nezaposlenost moških je znašala 10.1% v prvih 6 mesecih, na koncu tre- IZ PAVLIHE (lista za in proti) So ljudje, ki niso žeparji, pa živijo iz tujih žepov. Tudi osel prikimava pa ga nihče zato ne šteje med pametne! Najhuje je, če padeš s konja pod človeka. Najboljša shujševalna kura je minimaimni delavski dohodek. Vse preveč imamo, kmetijcev, ki orjejo samo po — papirju. Marsikdo je pošten samo zato, ker so pred njim že drugi vse. pokradli. \ Resnica še bolj prizadene kot krivica. Nekateri me imajo za norca, jaz pa tega ne zanikam in mi je dobro. Zagotavljam vam, da bom odslej tudi jalz med najboljšimi, saj sem se že navadil — molčati. Če hočeš živeti srečno, moraš v življenju enega trepljati po rami—drugega pa po glavi. Tisti delavec, ki vse vidi, Je H //0£r) in M jega leta (1972) pa je padla na 4.8%, kar je bilo nekoliko višje najbolj varen na cesti, kot kanadsko povprečje (3.7%),> Ne navdušujmo se že kar nad toda kanadsko povprečje za prvjmi neuspehi, moške delavce je bilo višje Ne verjemi ljudem, ki te samo (6.8%). V skupini, ki je bila podvržena študiji (priseljenci i. 1969) je bilo 91 takih, ki so bili gospodarsko samostojni. Na koncu hvalijo ali samo grajajo. Tudi bedaki bi radi odločali o velikih stvareh, ker menijo, da so lahke. Laž je včasih dobro orožje, kai triletne dobe so ti ustvarili S je tudi nekaj vredno. skupno 606 novih delovnih' mest. To jasno dokazuje, da priseljenci ne tekmujejo samo za delovna mesta v Kanadi, marveč da je med njimi tudi mnogo takih, ki ustvarjano nove delovne možnosti. Večina novih podjetij je bila manjšega obsega in samo 6 je zaposlovalo 11 ali več uslužbencev. Dohodki priseljencev so bili nizki ob priselitvi, toda so se stalno višali. Koncem 1. leta je bil povprečen letni dohodek S5.766, koncem 2. leta , 9.096$ in koncem 3. leta 10.040$. Povprečni dohodki kontrolne skupine Kanadčanov . je bil kljub temu znatno višji: $12.115 leta 1972. Temu primerno se je tudi zmanjšalo število priseljencev, katerih dohodki niso dosegali, Vsak je svoje sreče kovač. Če ima več želez v ognju. Pohitite z oglodom, dokler se še kaj vidi. Že več je bilo takiji, ki so poskušali živeti pošteno, pa je bilo že prepozno. Večji ljudje imajo večje napake—pa tudi večje plače. Pamet včasih uporabljamo samo zato, da delamo neumnosti. Vedno smo delali sistematično —posebno pri impovizacijah če bi sanje ne bile brezplačne, bi ljudje gotovo sanjali botj v okvirih svojih možnosti. Pri nagradni igri za avtomobile imajo nejvečjo možnost pijanci. Ne kopiji sovražniku jamo, kadar ima gradbeno dovoljenje že v žepu. Malo je poštenih ljudi, ki se ni- minimalne življenjske ravni — | koli ne naveličajo svoje pošte. od 22% v prvih 6. mesecih bivanja v Kanadi na 4% na koncu 3. leta. Vsi priseljenci so imeli težave s stanovanji, toda položaj se je počasi zboljševal. Za to izboljšanje so se morali pogosto selili — povprečno 2 krat in samo 15% se v tej dobi ni selilo. Okrog polovica je obiskovala razne tečaje, večinoma večerne. Kakih 20% se je vpisalo v redne tečaje za pouk enega uradnih jezikov v Kanadi. DRUŽBENA PRILAGODITEV Po enem letu bivaja v Kanadi je izjavilo 20%, da so v slabšem položaju, polovica je bila približno na istem in 3j 10 je bila na boljšem položaju v Kanadi kot je bila v domovini. 90% je izjavilo, da so bili na splošno dobro sprejeti v soseščini, kolikor dalje so živeli priseljenci v Kanadi, . toliko več je bilo porok s pripadniki nos ti. "S trebuhom za kruhom" ne velja več — tisti s trebum jedo samo še meso. ne bojijo Pravi ribiči se tudi velikih rib Kdor mnogo zna, bo moral mnogo potrpeti, posebno če ne ve več kot njegov še. Naša slabost je, da pri ustrvar-janju problemov ne mislimo, da jih bomo morali razreševati. Največ razlogov za zaskrbljenost imajo tisti, za katere skrbijo drugi. Bil je pravi čarovnik: iz družbenega denarja je v hipu naredil svojega. Pri tolikšni umazaniji se res ne splača iskati še dlake v jajcu. Razumem vas, de me ne morete razumeti, ker bi to šlo v vašo škodo. Jugoslovanski biki najrajši dirjalo za rdečo barvo na stota-ikih. Nisem naiven, zato ne pričaku CANADIAN JOURNAL OF PUBLIC AND COOPERATIVE ECONOMY, letnik VI, dvojna številka; urednik George Da-vidonič. Zadnja številka edine znanstvene revije v Kanadi (dvojezične), ki je posvečena poleg javnemu gospodarstvu tudi zadružništvu; prinaša daljši članek o strukturi in vlogi Des-jardinsovega zadružnega gibanje (Desjardins je ustanovil pred 75 leti prvo kredit zvezo v Severni Ameriki). Napisal ga je Rosario Trembley, ki je ravnatelj za javno obveščevanje Zveze Desjardinsovih "caisses po-pulaires". Rudolf čuješ je prispeval kratek sestavek o stavbnih zadrugah na švedskem. Prof. Henry C. Finnev, _ eden redkih družboslovcev v ZDA, ki posveča mnogo svojega dela zadružništvu, razpravlja o izkustvu iz programa ustanavljanja zadrug med revnimi sloji na podeželju v ZDA. George E. Drakos zavrača na kratko članek Paulyja in Redisha v American Economic Revievv (marec 1973), ki primerjata bolnišnice zdravnikov, ki ne delajo za dobiček, jugoslovanskim zadrugam proizvajalcev in kolektivnim kmetijam v SSSR, C. Dobrazanski analizira prispevke univerze v Sherbrooku (kjer imajo poseben oddelek za zadružništvo) teoriji zadružnega gospodarstva. Prof. Arthur Ler-mer poroča o velikopotezni štu- drugih etničnih skupin, število jem, da bi tisti, ki mi kopljejo oseb, ki so uporabljeli materinščino v domačem krogu, se je znižalo za 6%. število oseb. ki so dovolj oblvadale bodisi angleščino bodisi francoščino, se je zvišalo za 10% v prvih 2 letih. Po 3 letih bivanja v Kanadi ja 55% priseljencev izjavilo. da se počutijo doma v Kanadi. 14% se je čutilo še bolj navezanih na domovino in 31% je bilo neodločenih. 80% je izjavilo, da so zadovoljni z zdravstveno, vzgojno in razvedrilno službo v Kanadi. RAZLOGI VSELITVE Večina priseljencev 1. 1969 je izjavila, da je prišla v Kanado z namenom, da izboljša svoj gospodarski položaj; znatna manjšina je izjavila, da je bil njih glavni motiv želja po- jamo, tudi sami padli vanjo. Med norci je najtežje zaigrati bedaka. tovati ali pa želja po dogodivščinah. Presenetila je ugotovitev, da je bila tudi med sponzoriranimi priseljenci samo manjšina, ki je izjavila, da je ždeta biti bližje sorodnikom, čeprav so ti plačali zanje stroške prevoza. Samo 7% je po treh letih bivanja izjavilo, da se nameravajo izseliti iz Kanade, čeprav jih je bilo v začetku 24%, ki so nameravali ostati v Kanadi samo začasno. 16% od izbrane skupine 5000 oseb je dejansko zapustila Kanado, toda 60% od teh že sprva ni imelo namena ostati stalno v Kanadi. Pri nas smo celo dvakrat vsi enaki: enkrat oni zgoraj, drugič pa mi spodaj. Marsikomu je najboljša investicija za bodočnost—molk v preteklosti. Pri izražanju lastnega mnenja je prišlo do splošnega trenja. Tudi laž je resnica, če se resnično zlažeš. Prepovedane sadove najpogosteje obirajo tisti, ki so jih posadili. Tak je naš človek: izberemo ga na čelo, on pa se nam vzpne na glavo. Najlepše donijo prazne besede. Naši ljudje so čudni, najraje delajo v prostem času. Kdor ima ves svet rad, bo moral kmalu pred komisijo za ugotavljanje premoženja dokazati izvor ljubezni. Jezik ne umije obraza. Dober napad je najboljša obramba. zato so neupravičeni bogataši ves čas v napadu, Kdor seje besede, žanje mikrofone. Nekateri bi se lahko zrediti od samih mastnih laži. Vrnitev k naravi je najprej škodila naravi, zdaj pa že tudi ljudem. Do zdaj smo pazili, kaj kdo dela, zdaj pa moramo paziti, česa kdo ne dela. Kramp in lopata postajata nepotrebna—drugim lahko kop- 1 ješ jamo tudi s peresom. Tudi neumno govorjenje lahko izzove pameten odgovor. Ob morju so takšne cene, da si ves črn že po prvem dnevu. Kadar lisica govori goskam, rada poudarja njihove samoupravne pravice. Zakaj zamerimo drugim, če niso takšni, kakršni bi bili radi mi? če se kdo slini, še ni rečeno, da se tudi prilizuje. Tudi strahopetci postanejo Junaki, če nimajo druge izbire. Kdo dela več škode: pijan lastne slave, ali pijan tujega vina. Naši starši so šli v svet s-trebuhom za kruhom — sedanja mladina pa—za izpuhom. Fenomen naših dni: manj ko delaš, manj časa imaš. Bolje je, če govoriš v enem jeziku kot bedasto v petih. Vse žabe ne reglajo — nekatere diskutirajo. Dlakocepci — ne cepite mi las fla glavi. diji, ki jo bodo izvedli člani CIRIECa po svetu pod vodstvom kanadskega odseka o družbenih ciljih javnega gospodarstva. Yvon Daneau razpravlja o vodilnih idejah, ki so prihajale do izraza v različnih zgodovinskih dobah zadružništva v Ouebecu. Ehud Shilo (Tel Aviv) opisuje gospodarsko strukturo in razvojno politiko gospodarstva Hevret Haovdima, gospodarske organizacije izraelske zveze delavskih organizacij. Robert McCabe zaključuje razprave s prispevkom o vlogi zadružništva v deželah razvoja. Pod rubriko Informaci je poroča urednik George Davidovič o konferenci maja 1972 pod okriljem FAO o vlogi kmečkih zadrug v ekonomskem in družbenem razvoju, in o poročilu glavnega tajnika OZN o pospeševanju zadružništva v drugem desetletju razvoja. Revijo zaključujejo posnetki razprav v drugem jeziku kot je bila objavljena razprava sama ter ocene knjig. Dve je prispeval R. Cuješ (Munkner, Nevv trends in cooperative lavv of English speaking countries of Africa ter Cooperative principles and cooperative lavv; Norvvegian ag-riculture and its organizations). Revijo izdaja Sir George Wil-liams, Department of Econo-mics, Concordia University, Montreal, Ouebec. dreš. Kanada ima na osebo več bančnih poslopij kot cerkva. NEVVSLETTER, Society for Slovene Studies, št. 3., Nevv York, jeseni 1974. Nova Številka internega glasila Društva za slovenske študije prinaša podroben opis raziskovalnih možnosti slovenskega značaja na področjih antropologije, družbenih ved (ekologija, razlike med vasjo in mestom, starost, družina in delo izven kmetije, pokrajinske razlike, preseljevanje), zemljepisju in zgodovini. Ti podatki bodo posebno dobrodošli mladini slovenskega rodu, ki študira na vseučiliščih v ZDA. Sledi lista razprav, ki so z njimi zaposleni člani društva in zadevajo slovenske zadeve, poročila o znanstvenih kongresih, kjer so razpravljali o slovenskih zadevah. Slovenščina se poučuje na universah Severne Amerike: Kent State University nudi raktični pouk slovenščine na 6 različnih stopnjah. Cleveland State University je uvedla dnevni tečaj slovenščine in slovenske kulture, ki bo odslej redno na programu. V Kanadi je nudila univerza Alberte v Edmontonu 1. 1972 tečaj v strukturi slovenščine, ki bo zopet na programu v pomladanskem semestru 1. 1975. Nevvsletter poroča tudi o raziskovalnem delu v Sloveniji ter navaja bogato književno delavnost dr. Rudolfa Trefenika v Munchenu. Društvo za slovenske študije pripravlja svoje letno zborovanje v okviru Slovanske konference Srednjega Zapada 3. maja 1975 v Clevelandu. Predavali bodo Rado Lenček (Slovenci in Slovani: preiskava kulturnozgodovinskega sorodstva), Ivan Boh (France Veber in Meiningova predmetnostna teorija) ter Stanley Rimball (Slovenski panslavizem 1867—1881 — od Moskve do Zagreba). • Zadružna Zveza v ZDA je postavila kot glavni cilj za 1. 1975 ustanovitev posebne zadružne banke, ki bo nudila finančne služnosti obstoječim zadrugam. G. John Yaremko, prijatelj Slovencev in do nedavnega zagovornik etničnih skupin pri ontarijski vladi zapušča onta-rijsko politično areno. Njegov odhod pomeni veliko izgubo za naj vse. Želimo mu vso srečo in kličemo: hvala vam, g. Ya-remko, ne bomo Vas pozabili. __ "S.D." • Len Tune, direktor zadružne zavarovalnice CUNA Mutual je izročil kanadski zvezi kreditnih zadrug NACCU ček za 75.0005(1. Denar je namenjen za kritje strokov v zvezi z načrti Zevezc za proslavi 75 letnice ustanovitve prve kreditne zadruge v Severni Ameriki v Le-visu, Ouebec. • Provincialna vlada Brilske Kolumbije ima v načrtu ustanovitev posebne finančne ustanove B.C. Savings and Trust, ki bo javna korporacija. 90% deležev bo imela provincialna vlada, 10% pa je namenjenih kreditnim zadrugam, če bodo kreditne zadruge sprejele to ponudbo, bo nova organizacija uporabljala obstoječe kreditne zveze kot svoje poslovalnice. • Kreditne zveze v Britski Kolumbiji so ustanovile poseben sklad v znesku četrt milijona dolarjev. Ta denar je namenjen za cenena posojila (6% na obresti), do katerih so upravičeni potrebni upokojenci ter družine z nizkimi dohodki. Na ta način so dokazale, da je socialni čut v kreditnih zvezah še živ in dejaven. • Za predsednika komiteja za tisk in množično obveščevanje ontarijskega odseka kanadskega posvetovalnega sveta za večkulturunost .je bil Izvoljen Bora Dragasevich. Ostali člani so:dr. Joseph Kirsohbaum, Latcef Ovvaisi, Mykola Plavvink, Pranas Gaida, Vlave Andre in Herman Leuteritz. • Dokončne številke za vse-1 je van je v Kanado v 1. 1974 kažejo, da se je vselilo v Kanado 218.465 oseb, kar pomeni povečanje za 18.6% v primeri s prejšnjim letom. Največ pri- ' seljencev je bilo iz Angliji in iz ZDA. • Leto 1975 je tudi obletnica delovanja zadružne zavarovalnice CUNA Mutual Insurancc Society, ki deluje za člane kreditnih zvez sedaj ze 40 let. Ustanovljena je bila 1. 1935 m prvo zavarovalno pogodgo v Kanadi je sklenila 1. 1937. Kanadski del ima svoj sedež v Burlingtonu, Ontario. • Kanadski teden. Kanadčani so slavili "Kanadski teden" teden pred državnim praznikom—od 24. junija do 1. julija 1975. Namen tega tedna je bil dvigniti kanadski ponos, poudar .jati prednosti državne enotnosti in vzpodbujati k večjemu razgovoru in medsebojnem razumevanju med Kanadčani. • The World Council of Churches snuje Svetovno eku-mensko zadrugo (World Ecu-menical Cooperative Society). Ta zadruga bo omogočala cerkvam, da bodo vložile svoje investicije v to zadrugo. Zadruga bo dajala posojila za razne gospodarske programe v deželah razvoja. Tako se bodo mogle razne cerkvene organizacije rešiti očitka, da investirajo sedaj svoj denar v kapitalistična podjetja, ki izkoriščajo prebivalce dežel v razvoju. se P„ CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR Tn> Simpton Towert, 401 Bay St, Suite 2000 ■ EM. 4 409* ONTARIO ZOPET VARI Pred odhodom izpred Ontarijskega parlamenta Vkrcanje na ladjo "Chi-cheemaun v Tobermory na poti na Manitoulin otok. Na banketu v Ottavvi, je dobil Ontarijski minister za industrijo in turizem g. Claud Bennett častno člansvo v Ontarijski zvezi etničnega tiska. Postanek v Algonquin parku l\a večer smo prispeli v glavno mesto Kanade. Imeli smo sestanek z ministrom g. S. Munrojem in n-dednji večer bankvet, na katerem je govore g. Claud Bennett, nimi-ster za industrijo in turizem pri Ontarijski viadi po njegovem govora se jc razvil razgovor, ki je bil v glavnem o Etničnem tisku in njegovi vlogi v ontarjiskem javnem življenju, Ogledali smo si tudi mesto sa- ' mo. IM^hSI V soboto smo potovali nazaj proti Torontu. Lahko rečem, da je to bil za mene najbol prijeten in.. poučen izlet kar sem jili ' doživi 1 to leto. Pot je tehnično organizeral g. F.A. Verin ki je predstavnik Mint-sterstva za industrijo in turizem pri Ontariski vladi. Vsa ostalo dogajenja pa je vodil g. V. Mauko ki je predsednik Etničnega tiska. —J.P. Ogled modela stavbe za večkult urno delovanje v Sudburiju Cerkvica v Vilno Voyageur Prednočišče Ogled tovarne čolnov PORAVNANJE NAROČNINO IN DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE v istem obdobju od 46.3% na 72.9%. In to kljub temu, da sedaj prevladuje med izvedenci mnenje, da marijuana ni tako nedolžno mamilo kot so sprva domnevali, marveč da stalna raba spodkupuje zdravje. Uži- vanje opija se je znižalo od 1. 1972 do 1974 od 4% na 3,6%. Tudi odstotek kadilcev je padel od 38.3% na 33.7% Priskava je tudi pokazala, da kade punce več kot fantje, verjetno posledica borbe za enakopravnost. $m$šk Postanek v Vilno, ki slave letos 100 letnico postavitve cerkve, Na dirkališču v Sudburiju