111. številka. Trst v ponedeljek dne 18. maja 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina maša: za vse leto 24 K. za pol 'leta 12 K. za ćetrt leta • K in za en meneč > K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine ae uprarništvo ne ozira Po tobakarnah t Trstu se prodajajo posamične terilke po 6 stot i3n*č.»; izven Trsta pa po S at. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo Naročnino, reklamacije (in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo lil tiskarna ; ulica Carintia ste v. 12. Mtstacijsli javni M radi flo-ottflT ia Hrvatsku To je bil najlepši shod, kolikor sem jih doživel v Trstu! Tako je vskliknil v čer« j pr< f. M a n d i 6, ko je glasom, treseč m «e od ganotja, sočutja, razbnrjeno-ti in hvaležnost , zsključal včerajšnji manifestacijski shod. To je bilo naipristneje označenje včerajšnje manifestacije. Z i okolo 9. ure ti mogel opaziti v ulici Coroneo, da se nekaj pripravlja. Možje resnih obrazov in mladeniči vzburjenih lic so hiteli v gručah proti telovadnici »Trž. Sokola«. Ia gruče so postajale veče in veče, gosteje in gosteje. Okolo ^jlO ure je bila pred telovadnico cela množica ljudstva, ki se je v oddelkih usuvala v telovadnico. Ob s/.t 10. je bila dvorana že tako natlačena, da ne bi bila niti igla mogla pasti na tla. Množ ce pa so prihajale dalje in ni bilo druge pomoči, nfgo da se je del občinstva moral umakniti v sosednje dvorišče, kjer so poslušali skozi okna. Tudi dvorišče se je popolnoma napolnile. A lju lje eo prihajali dalje in dalje. Ti bo morali oslati na ulici. Nekaj jih je odhajalo zopet, velika večina pa je vstrajala na ulici pred telovadnico do zaključka shoda, ki je trajal celi dve uri. Lca teh množic so izražala, kako se zavedajo, da so se sešli v resnem trenoiku in v velevažen namen Ia kakor so Sj te množice vedle med izvajanji gavorniko/, tisti elementarni pojavi ogorčenja proti zistemu na Hrvatskem, tiste grozeče pesti, vsi tisti vsklifci, plamteči pogledi - zares na lepši način ni mogel narod naš dati izraz 1 svojemu sočutju do bratskega naroda. To je b:la naravnost divna manifestacija : v prvo pravico-Ijubne slovenske duše, ki sovraži krivico in krivičnike; in v drugo nase sol darnosti, naše zave-ti, da le ob mejsel>ojni podpori si moremo izvojčvati boljšo bodočnost. Istrsko politično društvo za Hrvate in Slovence je zastopal njega podpradsednlk dr. Dinko Tr i naj stic iz Pa z na. V veliko zadoič-enje — in temu zadoščenju so dajali izraza vsevprek — je bilo našim ljudem, da so to pot tudi slovenski socijalisti dostojanstveno sodelovali z nami in da er> ne harmonično pridružili manifestaciji nape javnost'. Mej govorom g. Kopača ie ntša narodno obč.nstvo na odkrit aačin dajalo izraza svojemu zadovoljstvu. Gjvorili so : prof; M a n d i <5 kakor predsednik shodu, dr. Otokar K y b a r v imenu Slovencev, dr. A. T r e g i c P a v i-sić vimenu Hrvatov, sodrug Josip Kopač v imenu sccijalisiov. Vfci govori so se edliko%ali nenavadnim zanos« m, neko posebno toploto, ki ee je ob gotovih moment h vekšala tako, da je užigal med i oilušalci pravi p'amen Čutstven h po javov. R?s uprav ganljivo je oilo, kakov duševni, čutstveni kontakt je bil med govorniki in poslnšajočim narodom. Govor g. prof. M a n d i c a se je glasil v glavnih potezjh : Slavni zbor! Dragi bratje in prijatelji! Go?pod dr. Ryb£r in jaz sva vas povabila semsaj, da se pogovorimo o žalostnih dogodkih, ki se vrše sedaj na Hrvatskem. Kakor enega sklicateljev tega ehoda me veseli, da ste se v tolikem številu odzvali načem u povabilu. Veseli me tem bolj, ko vidim, kak<5 naši široki sloji, naše delavske mase — da-si siromaki — umejo važnost trenotka in važnost položsja. Proti običaju, kateremu sledim vedno, odkar nastopam v javnem življenju našega mesta, se hočem v teh svojih izvajanjih posluževati hrvatskega jezika (Viharen, demonstrativen aplavz), da tudi na ta način damo izraza naši ljubezni do naroda hrvatskega in solidarnosti žnjim. (Ponoven in demonstra tiven aplavz. Živio klici.) Jaz bi želel cel<5, da bi bila tu zastopana vsa slovanska plemena in da bi v vseh slovanskih jezikih dali izraza našemu ogorčenja. Dovolite ar, da osvežim par spominov iz zgodovine. £0 je prenehala dinastija hrvatskih kraljev, si je narod hrvatski iz jlastne volje izvolil kralja ogrskega I svojim kraljem. V tej skupnosti živimo že ^00 let in skupno emo delili usodo — v žalostnih in veselih časih. Ali vsikdar so Hrvatje — kakor 89 pravi — potezali krajši konec. Tako je bilo vse do nesrečne vojne v letu 1866. Potem pa je postajalo huje in huje. Po ustanovitvi nesrečnega duvalizma smo bili Slovani izročeni na milost in nemilost : v Translajtaniji Madjarom. v Čislaj -taniji Nemcem. Hrvatski narod ima od davno slavno ustanovo svojih banov, ki so igrali prevažno ulogo v zgodovini. Bani Bakač, Zrinskv, Jelačić (Gromoviti slava-klici) so bili obdani tako rekoč kraljevim sijajem. Ta čast hrvatskih banov pa propada v aoveje čase. A v prav .zadnjem času je banska čast padla na tako n;zek nivo, da je ban Hrvatske le enostaven uradnik madjarekih ministerstev ; ban Hrvatske je le huear madjarakih vlad. Sedanji ban, grof Khuen-Hederverv (Viharji ogorčenja! Vzkliki, katerih ni možn > reproducirati.) vlada že let, a ko je nastopil, je v saboru izjavil, da bo vladal po načelu : red, delo in zakon ! Ali to so bile le besede. Faktično ]Q vladal in vlada po nasprotnem načslu. Njemu ne velja načelo reda, dela in zakona, am^ak nače'o nasilja, brutalnosti — PODLISTEK. Na rojstni zemlji. 10i C. Spifcal Kaaver-Šandor-OJalakl ; prevel XXXII. — Sicer pa — ni še izgubljeno. Pol-pišet« vi deca. Lev naj odpotuje takoj na Dunaj in naj uredi stvar primerno. Vera je hotela ne&aj reči, ali ni m< gla izustiti Lsvovega imena. — Svečo — dajte svečo ! — je zaklical zdravnik. Krtica, ki je bil že mislil na to in priredil voščenic^, je priskočil in pritisnil svečo umirajočemu v roko. Za pol minute je bila Vera brez cčeta. * * * bev ni vedel, kaj bi storil in kako bi se pr,bližal Veri naslednjega dne po pDgrebu. Ali srce mu je velevalo, da jej priskoči v njeni žalosti, pa tudi Btvar radi posojila je zahtevala, da gre v Dragance, kjer so bili de zbrani vsi otroci Albanićavi. A zopet se je bal, da bo njegova navzočnost deklici mučna in da se še bolj povečajo njene bolečine. Saj jo je videl na grobjn, kako so jo do rak ve bolj nosili nego je hodila, kako je bila strašno bleda, kako ni mogla nikomur izreči ni besed ce na izraženo jej sožalje. A Bed&j nf-j bi jej on s svojim prihodom in svojo navzočnostjo izzival se spomine na Blan-sino nesrečo! In ni bilo odlašanja — pa tudi oče mu n; dal miru. Š a sta tja skupno. Našla sta jih zbrane v prvi sobi — samo Vere ni bilo. L*v se je nadejal, da v splošnem srečinju preide čas manje težko. Z*to mu je bilo neugodno, da je ni bilo tu. Danijel, kakor najstareji, je nastopil kakor hišni domačin. Veselo ja priskočil k j Blinjevicti in k Levu in vesel:! se je njiju prihoda, pak je takoj zapovedal, naj donesejo vina. Štetan jima je precej hladno dal roko, in mej tem, ko je Danijel govoričil veslega lica, da je letošnje vino tako slabo, a pokojni oče — dober človek, ali slab gospodar — da ni zapustil niti kaplje starega vina — se je Št sfan mračnega obraza sprehajal po sobi in je od strani prezirljivo namiga val taranstva. (Vihar. Silni pojavi ogorčenja. Najraznovrstneji naslovi na adreso Khuen-H'idervarjja.) IChuen si prizadeva, da vpliva v dvojni smćri po instrukcijah, ki jih dobiva iz Budimpešte: da ubija narod hrvatski ma-teiijalno in politično. V tej dvojni smčri deluje on dosledno. Tako tira narod kraj propada, a narod je siljen, da se brani pred propadom. Osiromašen j a gospodarski in oropan političnih pravic. Za volilni red je tak, da je nemogoče, da bi prišla volja naroda do veljave. Komaj mal odstotek onih, ki bi morali voliti, ima res volilno pravico. In med onimi, ki volijo, eo na prvem mestu uradniki. Ti pa morajo voliti, kakor diktira vlada. V skupnem saboru v Budimpešti sedi v imenu Hrvatske 40 mamelukov, ki vedno molče in vlečejo bogata dejete. A žalostno je, da četrtina teh so profesorji, ki bi bili poklicani, da vodijo narod in mu vzgajajo značaje. Toda oni glasujejo ponižno in poslušno za vsako nas lje madjarske vlade in njenega pooblaščenca bana grofa Khuen Ha-dervarvja. (Vrišč!) Po nagodbi, obstoječi med Ogrsko in Hrvats-ko, je poslednja dolžna dajati za skupne potrebe f>6°/0 svojih prihodkov, dočim jej 44°/0 ostaja za samoupravo. Možje pa, ki se umejo v financijelnih stvareh, so izračunali, da je ta »ključ« skrajno krivičen, ker ni v nikakem razmerju z gospodarsko silo Hrvatske in presega daleč nje davčno moč. In vendar bi tudi ob tem razmerju Hrvatska mogla vspevati, ako bi se sicer pošteno postopalo žajo. Kričeč primar nam daje užit-nina na rasna živila. Od te gre na Ogrsko najmanje 8 milijoaov kron na leto. Hrvatska mora pomagati plačavati državni dolg Ogrske, ki znaša 4 milijarde in 520 milijonov kron. (Vsklikanje.) Za plačevanje drž. dolga daje Hrvatska 18 milijonov kron na leto. A ves ta dolg se je napravil za izključno madjarske interese. Vse je tako uravnano, da eluži Ogrski in nje Budimpešti — za uravnavo rek, gradnjo železnic, za pristanisene naprave na Reki. Od vsega onega dolga, ki ga je napravila Ogrska, ni imela Hrvatska ni novčića koristi, vendar mora dajati po 18 milijonov kron na leto. Nečuveno je, kako Ogrska izkorišča Hrvatsko in jo pleni. Takim postopanjem jo mora privesti na beraško palico, kt-r se hrvatskemu narodu kratijo vsa potrebna sredstva. Nečuveno je, kakor se na Hrvatskem prakticira svoboda tiska. Hrvatska vlada noče, da bi vnanji svet ni črkica izvedel o nje tiranstvu, o nje nasilju. Zato se listi plenijo, da izgledajo kakor bele plahte. IsiO-tako nečuveno se krati pravica do združevanja. Ko se je narod v svojem obupu dvignil, da bi na javnih shodih in ni zakonit način sam manifestiral za financijeino neod Oiil'ji, da je on sam gospodar v Dragancih. Otil ja, kateri se je še poznala nekdanja lepa vnanjos', se je sožaljno posmehovaia. — Kje je Vera ? — je prekinil Bli njevic brbljajočega Danijela. — Treba da ste vsi tu, ker mi dva sva prišla danes po opravilu, Otillja jeskečila po Vero, kije bila po opravilu v dolnjem poslopju, Vera je došla. B.la je v obrazu bleda in gibanje jej je izdajalo žalost ; od vse nje je prihajala neizmerna tuga. Ona jeiina je pričala, da je v hiši žalost. Biinjevic jo je objel, Lav pa se jej je le molče priklonil iz svojega kota. V prvi hip jej je bilo nekako ugodno ia sigurno, ko ga je opazila. Žalost po cčatu je delovala, da je pozabila na svojo zgodbo z Lavom. In ona je vse te dni neprestano hrepenela po njegovi bližini. Včasih je celo razmišljala, kako bi jo mogel Lev tolažiti v njeni boli — in srce jej je hitreje biio od hrepenenja. Potem pa jej je zopet bilo tako, da se je v dvomu vpraševala, da li jo on ljubi ? In misel na pokojno sestro je storila, da je vsakrat misli na Leva podila od sebe. (Pride še). visnost Hrvatske, je vlada enostavno prepovedovala v-e te fehode. Niti shodov po tistem znanem § ko se izdajajo vabila na imena, vlada ni dovolila. Tako se z nasiljem duši volja naroda. Niti te pravice ne dovoljujejo narodu, da bi smel — prositi! (Pojavi indignacije.) V najnoveji čas seza drznost madjarske vlade in Dje hlapcev na Hrvatskem že tako daleč, da kruto sezajo pj največih svetinjah naroda hrvatskega. Na hrvatski vladi so trije povsem samoupravni oddelki, popolnoma neodvisni oi Budimpešte. To so oddelki za nauk, pravosodje in notranje stvari. Jedino finančno ministeretvo je skupno za Odrsko in Hrvatsko. Ali ravno to okolnost O izkoriščajo Madjari nečuveno. V jezikovnem pogledu je Hrvatska popolnoma neodvisna, samostalna. Na vsem hrvatskem teritoriju ima pr> zakonu pravico edino le hrvatski jeziki In to tudi na skupnih institucijah, kakor so železnice in pošta. V resnici ^a vlada po nasilju madjarske vlade in ob sodelovanju hrvatskih renegatov po-vsodi madjarski jezik. Istemu narodu, ki je prelival pjtoke krvi za monarhijo, se sedaj usiljujeta madjaronska vlada in madjarski jezik. Hrvatski narod ima tudi svojo zasiavo. Tudi ta se žali in zapostavlja. Tudi to — usiljevanje madjarske zastave — daja povoda za ogorčenje hrvatskemu narodu. Narod jc prosil ia prosil, a ko je videl, da vse nič ne pomaga, skočil je sam na noge, da bi zadobii zadoščenje, da brani — zakon ! Da — zakon ! Narod hrvatski se ni dvignit proti zakonu, ampak da brani zakon. Ali ta korak naroda ima tužoe, žalostne posledice. — Zato je naša dolžnost, kakor najbližnim sosedom in bratom naroda hrvatskega, da s pcssbno resolucijo damo izraza svojemu čut-stvu in protestujemo proti nasilnikom. (Zšvio-klici. Ploskanje in vseobče pritrjevanje.) (Pride še.) Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Dunaj, 15. maja 1903. Do 600 dijakov vseh slovenskih narodnosti se je zbralo dne 14. vel. travna popo-ludce v »Ressouree«, na impozantno manifestacijo za slovensko vseučilišče. Kljubu temu, da je večina poslancev v domovini in so na Dunaju prisotni preobloženi z delom po odsekih, jih je ven dir početdo shod veliko Število : izmej čeških poslancev K ar bus, Skala, Š r a m e k, izmej jugoslovanskih Ferjančič, Biankini, P f e i f e r , Žitnik, Perić, V u k o v i <5, S p i n č i 6. Več jih je opravičilo svojo odsotnost, mej njimi P loj, Povše in Plan ta n. Slednji je pisal zbranemu dijaštvu krasno pismo, kjer pravi mej dragim: Zahtevajte z vso odločnostjo slovensko vstučilišče, do katerega imamo pravico; mi pa, ki stojimo v javnem življenju, stali bomo vedno na vaši strani. Ti slovanska mladež, drži visoko slovansko zastavo in ne obup'ij nad bodočnostjo! Zmaga je tvoja,treba le vstrajnosti in solidarnosti«. Shod, ki se je vršil kakor izreden občni zbor akad. društva »Slovenije«, otvoril je predsednik »Slovenije«, cand. iur. Rad. Jereb z navdušenim govorom, pozdravil poslance in slovenska aliad. društva »Zvonimir« , »Zora«, »Akad. spolek«, »Bukovina«, »Ogni-sko«, »Ilirija«. Nato je dal besedo prvemu govorniku g. stud. iur. Gregorju Žerjavu, ki je govoril naslednje: Slavna gospoda ! Vsako leto enkrat gre kakor vihra skozi srca slovenskega dijaštva. Tedaj opušča svojo pchlevnost in obzirnost in z odločno, plamenečo besedo daja duška Evojemu čutu, da je krivica, če moramo Jugoslovani daleč od domovine, tujci med tujci, životariti na škodo sebi in svojemu narodu. Kedar zakli-čemo po lastnem vseučilišču, takrat se dvi- gamo složni kakor eden mcž. Dane?, po poldrugoletnem presledku, zbrali tmo se isti slovenski akademiki z istim namenom ; a v v tej dobi pa smo le malo napredovali z ozirom na predmet naših zahtev. I3ti so ostali naši nasprotniki, isti smo ostali i-ii. Isti so še naši argumenti za našo zahtevo. Na«protn:ške argumente pa »mo že precej omajali. Oni starozuani prigovor o nezmožnosti slovenščine, da L i stopila v službo znanosti, so moraii Nemci že parni deti med staro in k večemu kak »Pommer« ga vlači na dan na veselje elušalcev. Celje ima namreč že cd nekdaj posebno srečo, da po-s Ija najsvetlejše »cerkvene luč « v državni zbor. Tudi prigovor o ^manjkanju znan- dežela kranjska. Dalje dragecane knjižnice, v katerih je, mimogrede omenjeno, okroglo, polovica takega materijala, ki se ga ne da nakupiti, in katerega dvigniti in darovati znanstvu, bi bila lepa naloga univerze. Za Ljubljano govori njena zgodovina, saj smo tam že imeli vseučilišče. Torej naša danes obnovljena želja ni več le zahteva, ampak tirjatev. (Pride še.) Politični pregled. Y Trsta, 18. maja 1903. Dogodki na Hrvatskem. — Zopet nsm je na razpolago zasebno pismo iz Za- stvene literature je sto :n stokrat izpodbit: , D. ...... „ . T. , J j greba. risee opisuje ze bolj ali manje znane dokazali smo, da je ta prigovor circulus viiioffus ! Saj ima ravno univerza nalog), da ustvari Slovencem samoraslo znanstveno literaturo. — Gospod naučni minister govori o tem, kako so univerze »zreli sadovi znanstvenega razvoja, ki se ne da dekretirati«, da iz drugih, nego edino snanslvenih razlogov osnovane univerze nikdar ne prneso dobrega lu. Zoper njega govori zgodovina. Kajti ravno ona Nemčija, katero naš naučni m nister vedno cit ra, kaže nasprotao. Vsled politične razkesanosti nemške države je hotela imeti in dobila v.-aka državica svoje vseučilišče. Vseučilišča so bila osnovana I dogodke v Zagrebu in povdarja, da se je gibanje tako raztegnilo pc vsej kraljevii??r da vladi ne zadošča vojaštvo, ki je bilo v deželi sami na razpolago, ampak prihaj-ajo vojaki in orožniki tudi od drugod — iz Ogrske in Cislajtanije. Osobito je bDo razburjenje v Zagrebu o»i dan, ko je bila maši-zadušnica za hrvatsba junaka in mu- j čenika — Zrinskega in Frankopana. V Zaprešiču so bili zopet izgredi, ker je vlada izzivala narod s tem, da je dala na Kolodvoru zopet razobesiti madjarsko zastavo. Zopet se je prelivala kri. si bil, kam greš itd. — Pravo obsedno stanje !« Iz uradnega vira se je oporekalo brzojavki, priobčeni tudi v našem listu, da sta bila v Križevcih dva delavca obsojena na smrt in takoj obešena. Listi v Belemgradu pa vzdržujejo to ve3t in priobčujejo cel<5 imeni dotičnih nesrečnežev. Jeden se imenuje Jovo Miljatovi<5, drugi pa Mihael Stajni<5, prvi je pravoslavne, drugi pa katoliške vere. Bila sta obešena v dvorišču križevaške ječe in sta umrla junaško. Stajnićđva soproga je znorela, ko je doznala o smrti svojega moža ter je se svojim dojenčkom v naročju pobegnila v gojzd. Do sedaj jo niso še našli. da je sedaj nastal čas, da se slični pevski in glasbeni koncerti v javnih gledališčih prirejajo čim česče, ker to želi ne čamo naše slovensko prebivalstvo, ampak vsi v Trstu živeči Slovani. Mi smo v Trstu doma. To je naša zemlja. Zakaj naj bi naša pesem ne orila javno tu, kjer smo doma, ko prihajajo v Trst razne tuje vsakovrstne gledališČne in druge nam tuje družbe ! Omeniti moramo posebno, da je v gledališču bilo navzoče nenavadno veliko število Hrvatov, Srbov in Cehov. Pa, ko je pod konec koncerta zasrirala godba venec jugo-bližnji slovanskih napevov, tedaj je iz duš, iz src, I skozi osta vseh navzočih provalilo, gromovito Ko je bila v Zagrebu, v cerkvi sv. kak r kal, iz katere naj šele vzcvete znanost, ' , , „ . , , .i * J ' Marka, masa zadušnica za siromasnega kmeta kakor nova kulturna središča na dotlej neob-, n ... , „ ™ -*„ • J . raspriča, ubitega od orožnikov v Aapreaicu, je delan: zemlji. Ia vendar so tako krasno iz-!,., . ,, x . . . r., , J bila cerkev natlačena, a tudi ves trg-je bit poln vrše vale svojo nalogo, da je opravičena, Nakatafalku je bilo De&evjl0 beseda, da ima Nemč.ja svoj znanstveni glas ^ .q eyetja Najbo]j 8e je opaža^ veDeC( j zahvaliti ravno svojim vseučiliščem. Kako Dogodki na Balkasn. Taršbe čete ]n z orkansko silo, oduševljenje, da so3ed ni ao te dni zasele mesti Pec in Djakovo, glavni m0gei čuti soseda, ako je hotel govoriti ž ognjišči albanske agitacije. Predno pa ee je Djjm. Ko je glasba sviTala hrvatsko himno Torkom posrečilo zavzeti ti mesti, morali bo »Lepa naša domovina«, tedaj je čaša narori- preraagati Albance, kateri so se jim posta- nega oduševljenja prekipela in se pretvorila vili z orožjem v bran. Neka albanska četa v burne valove globoko Čutečih slovanskih je skoraj popolnoma uničila oddelek turške duš — kako* odmev ve?ike in impozantne konjiceT ki je štela 30 mož. Premagani Al- predpoludaneker manifestacije proti brespri- banski ustaši so brzojavno prosili sultana za mernemu nasilju, ki je osobita- v ta čas trpi milosti ve» hrvatski nerod . . . Kriza v Bolgariji. Zatrjuje se, d» Klin s fcliit&in. Minoli teden je iz- azrok odstopu kabineta Dauev obstoji t vestao tržaško novinstvo preobračalo svoje- sporu med ministrom Radevom in knezom uJtra ©ivilizovanc- kozle s tem, da ee je sa- Perdinandom. Knez je baje pred več tedni gnai0 v tržaške Slovence in v upravo gls- zaMeval oo? ministra Daneva, naj odpošlje dališča »Fenice«, keir je ta pedednja odsto- nekatere bolgarske znanstvenike na neki kon- piia Šimencem omenjeno gledališče,-greš v inozemstvo. Dinev ni hotel knezu j že- leta 1897 je bil po zaslugi Žida in- ravno niso edin) znanstveni razlogi merodajni o ustanovitvi vseučilišč, kaže ustanovitev vseučilišča v Crnovcih, ki gotovo ni »sad raz voja« in izven Avstrije v z univerzami napolnjeni Nemčiji v Štrasburgu. Govori se nam nadalje o srednjih šolah,! tjBjp Katere nam ;>a isti, ki nam očitajo njib po- ki bo ga prinesle devojke iz liceja. JDeklice ! so se razvrstile ob katafalku, kakor" hočejo čuvati svoj venec. Potem so položile krasen venec zagrebške gospe in slednjič | akademiki. Med službo božjo so pevali na koru, menjaje Be, akademiki in studeu- i Po službi l>ožji eo studentinje ostale v ' manjkanje, i niso dali! Kako farizejstvo ^kvi i» so klečć okolo katafalka molile sa i leži v t«m, smo tudi že dokazali. Vrhu tega žrtev _ Kbnenovih razmer. A ko so prišle1 pa so one nemške srednje šole, ki jih mo- iz mkyef ao jim množice napravile .špalir in 1 ramo .S'ovenci obiskovati, tako čudovito ure- -}lh pt.Z(]ravljale v največem spoštovanju. A jene, da po nekod izgleda, kakor da bi se ko jim občinstvo sled io po gosposki ulični nam hotel sistematično jemati naraščaj. Ca izražaje jim neprestano svoje spoštovanje, pomislimo, da med onim narodom, Ki je — ; mlade Hrvatice glasno vakhkale : Živela Hr-kakor se nam v tolažbo rado govoriči —} t priznano talentiran, le ena šestina dovršuje Redarstvo je sicer parkrat skušalo pre-1 v normalnem času srednje šole, kar je gotovo prečiti to ganljiVO demonstracijo, ali ni moglo, nenaravno, in ee vidimo, da se neke pronon- Gre študentinj in j0 proglasil aretirano. Priti g»jdi protiargumenti niso nič proti silnim zor na tQ je bii neopiB€n> ko so klicale kakor-argumentom, ki nujno zahtevajo univerzo v izeneduše: Zaprite nas veeh ! Aretiranki Ljubljani. <» teh ne bom razpravljal danes ■ ^ bilo kakih 15 let in je ijB bolje hiše. A na široko ; omeojam j h le na kratko : človeku je zalivala kri obraz od srama in Za nas najtehtnejši argument za uui- i ogorčenja, ko je videl, kako je enajst —ju~ verzo v Ljubljani je njen pomen za narod, nakov, oboroženih puškami, sabljami in re- • Kulturai, pa tudi materiielni napredek, reši- j volverji, gnali 15-letno dekletce preko -vsega tev narodi, nam je zagotovljena ž njo. Lihko < Jtlačičevega trga v Petrinjsko ulico in-se reče, da nam je zagot3vljena rešitev na- na policijo. Od junakov, stopajočih ob obeli straneh, sta dva držala dekletce vsaki za eno roko. A za varnost teh junakov je od zadej ; ustreči in se je odstranil na žaljiv način.. Po laškega ^©danika Salem a navstal bojkot, kn svojem povratku- iz inozemstva v Sredec je določil, da se ne eme tržaškim Slovencem, zahteval je knez odstop ministra Radeva;; odstopiti nobenega gledališča ! Ml, da govo-Danevov kabinet pa se je izjavil z Radevom re8a;eo, nismo imeli pri tem' bojkotu složnega- in je- podal »kupno ostivko, katero najmaDje materijalne izgube, pač pa so jo je knez tudi vsprejel. | imeli oni,, fc so nam — v znak svojega ve- Z- ozirom- na macedonsko vprašanje, v- Jikega liberalizma — za-prli vrata hramov katerem igra Bolgarij-a jako važno vlogo, in prosvete! z ozirom na to,, da se je pojavila ministerska j Zraven tega so nara. pripomogli do »Na-kriza takoj po povratkn kneza Ferdinanda- ^dnega doraa« in — ako- Bog da — nam iz Pariza, pa- je jasno, da so pravi vzroki tej pripomorejo s časoma tudi do sloven. gleda-krizi popolnoma drugiae-ai in veliko važnejš-,. • nego je navedeni malenkostni spor med mi- i y enem. ia istem tednu, razpošiljajo naši nistrom Radevom- ia knezom radi nekaterih Lahi vstopnice na koncert, Iti ga prirede dne znanstvenikov. Bržkone politika Danevovega-t., m., v gledališču »Politeama Rosseti« in kabineta ni'bila v soglasju z rusko^-francosko - v podporo za »danje novegia zvonika sv. politiko in se je knezu- Ferdinandu o njego- ! Marka v Benetkah. »Pro S: Marco e Divo vem bivanju v Parizu to pojasnilo in mu Sansonino^,. to je parola za to nameravano priporočilo, naj menja kurz svoje politike.. slavist. Kako se ta kurz sedaj cioloei, j a težko u ga- j nimamo nič proti teinur ako oni ho- niti in to toliko bolj,, ker ves kaže, da je-gejo posijati deaar v tujo državo, mesto da bilo ravno naziranje m-inistra Daneva bližje bl. ^ podarili v dovršenje podrtije »cerkve« rusko-francozki politiki, »ego naziranje kneza. Lovrenca- v Rocolu. Mi bi tmdi ne pisali Ravno Dinev se je najbolj upiral panbol- a tej stvari, ko ne bi bili Lahi taka-recimo garskim težnjam kneza Ferdinanda, katere,--drzni, da. v 3ai in isti Bapi proganjajo težnje menda tudi Riid'ji niso ravno najbolj naga društva in vabijo Slovane na svoje po volji. Čudno je torej, da je ravno rusko- j la^o slavje ! francozka politika pouc?roeila padec Danevo- j Kako si vi velek-dturni sig2M)ri upate vega kabineta. trkati na slovanska vrata in prositi miloščine Ionih, katere neprenehoma zaničujete in žalite ? Ni-li to brezobraanost ? ! Xakor pa vi posojujete nam, tako hočemo mi viačati vam. Žito svetujemo vsem trža-žaškim Slovanom* zavrnejo ocaenjena po- gredo na roda. Slovenci stopimo v arogonih, ki samostojno delajo za napredek znanosti. Svoje moči bomo porab- še marširalo vojaštvo. 1'verjen sem, da niti ljal; za-če, ne bomo poslali najboljših glav tujcem, Kar morem primerjati le s tem, Če proletaree posoja zastonj, če daruje svoje meči bogatašem. — Za univerzo govori ozir države, ki mora, če misli pošteno, dati na- ADgleži niso tako eskortirali kakega uje-' tega Btira. Občmfctvo, indignirano do akraj- j nosti, je glaBno vsklikalo : pfui 1 Osobito ogorčeno je bilo žemstvo. A mej t3m, ko bo Khuen-Hedervarvjevi panduri nastopali kakor rodom tako upravo, tako urada Štvo, ki je iz prave kukavice, nevredni možkega imena, naroda, si ga ume in bo prdjubljen pri njem. Teh more dobiti le z univerzo, kjer ae poučuje v narodovem jez:ku, in le, če imamo univerzo, bomo mogli producirati zadostno inteligence. Pri nas se ni bati za to, d* nastane duševni proletarijat, katerega se gospod naučni minister tako boji, da meni, da ne sme nobenih gimnazij več ustanoviti. Mi Jugoslovani pa ne izpolnjujemo mnogo več nego polovijo tistih uradn ških mest, ki nam gredo, s sinovi svojega naroda. Argumentom narodnim, znano-ti in države, se pridružujejo razlogi, ki govore za univerzo ravn » v Ljubljani : namreč njena prikladna lega in pa sredstva, ki Um čakajo ustanovitelja univerze. To so denarna sredstva, ki je b;lo dekletce — junakinja. Živo sti jej sevali očesci iz pod klobuč ča. Vedela je dobro, da more in sme biti pononna^ Narod jej je klical: Živela! Za Djo so jih tirali še 7 na policijo, a potem nekoiiko dijakov. V teku tri četrt ure so 18 oseb eskortirali na policijo, kjer so jih vzeli na zapisnik in začasno izpustili zopet na svobodo L Cim doznam, da Bi dobil to pismo, hočem ti pisati še o groznejih stvareh. Toliko pa ti moram še povedati : ako bi danes prišel na Hrvatsko in v Zagreb, mislil bi, da si v Macedoniji, oziroma v Solunu. — Ves Zagreb je pod «boroženo Bile. Zapiranje je v Zagrebu na dnevnem redu. Poveodi ti blišča nasproti bajoneti in sablje. Tržaške vesti. Koncert ><8tovauskega pevskega društva«. Kako budna in vedno bolj rastoča je duševna zavzetost nsše^a slovensko-hrvatskega . .. ,. J - , . 9 vabiia.- in listje in naj sploh ne naroda za krasno umetnost v obče, in z* , . , , zaoave naših smrtnih eovragov. pe^em še posebej, to »mo videli sinoči v gle- * s klinom ! dališču »Penioe« z lastnimi očmi. In v to , . . ,• 1: _ i___ Kadar bomo mi apelirali na vas, da nam ime pomozi Bog tudi aa bodočnost. Xaj živa ^ . . . , D , i - r 6 J pomagate nabirati denar za Rusijo- — tedaj peBem budi boli in boli občutljivo in do-; . . . . , , r J J . . nam lahko povrnete to uslugo ! vzetno dušo našega naroda in naj ga navdušuje in pripravlja na. velika deia narodna, na ka-i Prejeli ^ in objavlja*. Blago- tero ga zove nedaljna bodočnost ! voli4" 8PreJeti te vr9tice> kl po- Na vse strani j« bilo gledališče povsem 8C0Panje & Prof* Compaifeta na izletu v polno. Videli smo poleg odličnjakov v fini °gleJ v »•koliko drugačno luč, nego je on- lil- - i i i n • san v petkovi številki »Edinosti«, obleki našega narocinega delavca in težaka. 1 1T., , . , _ --i i_____- I Nočemo trdni, da d< godek z»Wachtam Videli smo poleg najelegantnejih dam naso j » e» j ^ ' Rbein« ni reaničen, ker, žalibogi. odgovarja navadno prosto ženo, ne samo iz mesta, » ' j / ampak tudi iz okolice. A kar nas navdaja po-I Poro6i,° "snici.. Pa omen ti treba, da g. Com-sebnim zadovo^vom, je okolnost, da je bil Pareta tedaJ ni bll° v g0Etlln,• ^ koncert obiskan v velikem številu od čast-i 5asa na to 80 zaPUiiAl go- stilne in si ogl»dali mesto, posebno katedralo• ia zvonik ter »o se vrnili potem vsak v svojo. gOBtilno. Pri s-A»juila nera« se je zbralo ne- j i- . i i keliko šesto- in ćetrtošolcev v stranski sobit. domoljubno BM,a Qlri-1 * ni kov in vojakov. A to dok«»suje bistro in jasno* da v prsih naših sinov, tudi če ao ta pr?a pod vojaško suknjo, bije za narod iskueno in domoljubno srce svoj slo- jih stavljali na razpolago mesto Ljubljana in Po neči se moraš legitimirati : kdo ai, kje i kjer se je kmalu razvila živahna zabava. Pelo Da je koncert izpal krasno in dovxš**o ™ je tudi in ker so bili vsi Slovenci, seveda v vsakeca pogie-iu, to bo potrdili neizmerni in oduševljeni aplavzi, s katerimi je prisotno občinstvo gromovito pozdravljalo ne samo naše dične pevke in pevce, kakor tudi gosti-njo JaTmilo Gerbićevo in, naravno, uzor-nega pevovodjo Srečka B a r t e 1 a, ampak tudi prekrasno vojaško glazbo in njenega izvrstnega kapelnika. Kar se tiče vspeha v glasbenoznanstvenem pogledu, to prepuščamo etrokovnjaškemu peresu. Ali tem povodom si dovoljujemo storiti umeBtno pripombo (ki naj se od Btrani vseh interpretira kakor naša domoljubna prošnja^ slovensko. Vstopil je g. pr. Compari in menil, naj gredo v dvorano k drugimv da bo zabava občna, meče da bo dijakom druge narodnosti prijalo slišati lepo petje. Ali zmotil se je. Ko bo zaželi dijaki peti in. ko je on bil po opravilu; odsoten, in je bil le prof. Stark v dvorani^ zaeeli ao sikati. Prof. Compard 3e je povrni) in čuvši sikanje, bo je zgk> raz* jeiiU »VVenn Sie glauben Demonstrationen cu maehen«, je dejal — sikajočim — »so blei-ben vvir lieber zuhause«. »Lissen sie sie sin* 'gen! Gleichea Recht fur Alle !«. Na to se- je obrnil k slovenskim dijakom in želć rair rekel : »Singen sie hait deutscb, dairit sie alle verstehen. « Gospod dopisnik povdarja, da se kaže g. Compaie slavofjbnega. Ni naša stvar, kakor dijakov, da bi razpravljali o tem, Nžm je le do t*ga, da pri kažemo gornji elueaj v pravi luči. Sploh pa prosimo, da bi javnost uva-ževala ravno to, kako težaven je dijaški stan že sam po sebi in kako mučno je za dijake, ako obstoji med njimi in profesorji napetost. Nekateri. Kicciot! Garibaldi ! Kdo in kaj je ta? pereče kedo. Kdo je ta sedanji G ari ba Idi ? Da si ne bo uikdo razbija' glave e tem upra-ianjtm, hoetrao spregovoriti par besed o t^m — velikanu! Riccioti (iaribaldi je sin onega »slavnega« Garibaldij«, ki ee je leta 1*70. skr;val se svojimi rudečoerdjčn:ki po francoskih zemlje h in ki je pomagal Francozom do — poraza ! SI aven ie bil ta mož — ka- kor eo Blavni napr. njega nekdanji sobojevniki : Mauroner in Baškovič — pardon: Baškovič je bil le kuhar ped Garibaldijem 1 Je li bil kuhar slaven ali ne — nam ni znano! Sin pokojnega Garibaldija je pa res elaven — v zadnji tur.-ko-Grški v< j ni je pomagal Grkom in se je, kakor eo ram poročali očevidci (bilo je pod njegovo »komando« tudi par Slovencev), odlikoval v — bežanju ! Slaven je ti junak tudi zato, ker seje že večkrat pripravlja1, da naskoči naše istrsko obrežje! Ta »slavni« mož že zopet grozi! V »Giornaie di Sicilia« namiguje na velike priprave, ki da so že blizo dovršene za nas kok na — Avstrijo!! Mi emo imeli srečo in »čast«, da smo od blizu občudovali t mogoče dati izraza našim srčnim čuti lom ? Velika Ciril Metodijeva veselica. — Vstopni«« za to veliko narodno veselico so te tiskane. Vsa pevska društva prosimo, nsj prijavijo število svojih členov tajniku trieske možke podružnice družbe sv. Čiri la in Me-todija, g. Ant. Stembergerju, da jim pošljemo ustopnice, ker brez ustopaic ne bo mogel nobeden na vrt. Cstopnic je pripravljenih 10.000. Dramatično društvo t Trstu sklene svojo .eu -njo sezono z dvema predstavama, ki bou? Bink< štn-j soboto, dne .'JO. v Narodnemu domu v BarkovTah in Biakoštno nedeljo dne -II. maja t. 1. v gled.šču Fenice, na katerih bo gostovala sedmorica odličnih členov ljubljanskega gledišča V soboto IkkIo predstavljali gostje zelo zinimivi igrokaz v "» dejanjih »Ženski Ot lo«, v nedeljo pa se uprizori narodno igro v petih dejanjih Deseti brat«, v kater- bojo codelovtli ljubljanski go-tje in tržaški dileiantje. Odbor upa, da »tem us-tre/e vsestranski slavnemu občinstvu, katero toli simpatično zasleduje delovanje n razvoj našega velevažaega dramatičnega drnšiva, ter da s tema u pri i ori t-vama sklene vredno prvo leto svojega obstanka katero je toli lepo in srečno ztČelo in nadaljevalo. Slavnost t Ajdovščini. Odbor za prireditev \eiike slavnosti v Ajdovščini nam naznaDjf, da so svojo i>deležitev do sed*j prijavila sledeča društva : Pevsko društvo »Kolo« iz Trsta korpo, ratirno z zastavo, Telovadno društvo »Sokol« iz Trsta korporativno z zastavo, Telcva lno drušivo »Sokol« iz Gorice korporativno. Telovadno društvo »Sokol« iz Idrije korporativno z zastavo, Telovadno društvo »Sokol« iz Prvač ne korporativno, Telovadni društvo »Sokol« iz Solkana korporativno, »Slovensko podporno in bralno diuštvo« oktobra 1078. v Dolinr. Zat> bi morda bilo umestno, da tudi polit, društvo o tej priliki proslavi oni pomembni dan v Dolini ter stopi v ta namen v dogovor z županstvom in društvom i Vodnik«. x Dogodki T Škofiji tržaško-koper- ] ski. Iz Grožnjana pišejo »Naši Slogi«: »Že je minolo 6 mesecev, odkar smo izročili preev. škofu prošnjo, da nam povrne naše pravice v cerkvi obzirem na naš jezik, in on nam je že tedaj obljubljal svojo pomoč. Ali na žalost svojo vidimo, da tudi škofje ne držijo nifi ve5 do svoje besede! Rečeno nam je bilo sicer od strani šKcfijskega ordinarijata, da je dobil naš župnik naloge in dekrete — ali on Brzojavna poročila. Dogodki v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 17. (B) Cesar je vspre jel danes predsennika poslanske zbornice, grofd Apporvja, v privatni avdijenci, ki je trajala eno uro. Kultnrni l>oj na Francozkem- PARIZ 17. (B.) Na ubodu v cerkev Notres Damea de Plaiaante, kjer je propove-doval neki kongregist, je prišlo nocoj do pre tepa med katoliki in protiklerikalci. Bojevnikov je bilo kakih 2000. Katoliki bo vsklikali : Živela svoboda ! Živeli duhovniki ! Tudi na drugih krajih je prišlo do spopadov. 2 proti-klerikalca sta bila težko ranjena. Potovanje grofa Goessa. MALI LOŠINJ 17. (B.) Namestnik grof Gt-čis je prišel sinofi semkaj. Obiskal je načelnika oblasti. Potem predpoludne^Mali Lcsinj, popoludne pa Veliki Lišinj ter je popoludne o Ipeljal v Trst. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Costrovan cenik brezplačno in franko. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN SODNIK. Lastnik konaorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom - Vi« Giulia it. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko Na znanje! Podpisani naznanja slav. občinstvu, da se je dne 16. t, m. preselil se svojo delavnico iz ul. Giulia štv. 32 - v ul. Zovenzoni štv. 4, pod firmo Josip Rože in drugi. Trst, IG. maja 1903. Josip Rože, mizarski mojster. Ženitbena ponudba. Državni uradnik, prijetne zunanjosti, dobrosrčen in miren, udovec 4o let, r. dvema ljubima deklicama, se želi zopet poročiti z gospics ali vdovo od 30 let naprej. Pogoji ljubezen do otrok in nekij dota ter primerna izobrazba. Diskretnost zagotovljena. Resna in ne anonimn° ponudbe naj se pošljejo na upravo lista »E iinost« pod š fro »Domovi DStvo«. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Inte nacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-ajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. Zahtevajte povsod mm- voščilo (biHs) v korist družbe sv. Cirila in Metoda se dobi pri sledečih gg. trgovcih: Emil Cumar Trst in Opčine, Vekoslav Plesničar ul. Stadion, Ivan Tomaži £ Banr. Vecchia, Ivan Prelog Barr. Vechia, Josip Urdich nI. Stadion, Matej Millonig uL Ghega, v okolici: Fran £uman, Anton Sancin v Skednju ; Skapin in Pirich, Anton Bak, Stanko Godina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu; Ivan Cergol, Colognati Ben., Josip Pertot, Anton Brumat v Barkovljah; Jaka Štoka na Kontovelju, Josip GustinČiČ, Ivan Seles pri sv. Križu, Ivan Fr. Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga: tvrdka J. Drufovka v Gorici. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po naj razno vretnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanj£ujočimi »e vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. - Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druffa vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cen j uje takoj in najkulantneje trživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Br. 17*5. Oglas! Ovime se (laje na sveopće znanje, da će se dne 30. maja u subotu u 10 sati pred pod ne obdržavati n l redu potpisanog obćinskog glavarstva javna dražba glede zakupa gradnje novog zvonika u Vrhu. Izkl ična ejena 1)964.(4 K. Ponude se iniadu pismenu ili ust-meno, do 10 sati prije podne rečenog di.na ovdje podnieti i moraju sa jamčevinom od 10° 0 providjeni biti. Proračun kao i načrt gradnje rečenog zvonika jest u vrieme uredovnih sati u ovom uredu izložen na svači uvid. Buzet, dne maja 190o. Glavarstvo občine Buzet. Antun K Liri ć načelnik. Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST. Snovij za možke obleke Velikanski dohod za birmo. S X- Qbuvala za pospode črn3, ungUška po gld. 3.20, ni^eca, po gld. 3.50. Specijaliteta obuval za deoke. Qbuvala za gospe. črni jjli rumena, aDgleška po gld 3.50 nizki čeviji lakirani a beli po gld. 1.90 Naročbe po meri. ) Prodajalnica obuval Julija ILomanelli q C O R S O 8. Velikanski dohod za spomladni čas. PREDNO kupite ----PERILO blagovolite ob iskati veliko skladišče angleške platenine in kotenine t v r d k e Vittorio jjasperini TRST ul. Nuova 15. TKST kjer se prodaja po stalnih cenah z 10° 0 odbitkom. Klor ntm blaga za 10 K vloDi poseDen dar. VZORCI SB TSTE DAJAJO Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3.20, rumena, > po gld. 3.50 Specijaliteta ubuval za dečke. Obuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Naročbe po meri. 8» Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 ■O =OQ--Q: o OO Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST v velikem izboru, najmodernejše vrste,, i prodaja po jako ugodnih cenah dobro-! znana prodajalnica sukna IKEaccari & Fross ulica Malcantou št. 3. Na zahtevan je se izvrše od izvrstnih I krojačev tudi obleke po meri ter se | pošiljajo vzorci brezplačno in franko. Gustav Boaazza ! v Trstu, Piazza Barriera vecchia,, (vogal Androna deli* Olmo). j Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev ; =zzzzzzii3z in tapecarij. — - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trslu...... Za zmanjšati velikansko Zalogo blaga, priporoča svojim cenjenim rojakom avoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tadi naročbe za vsakovrstne mielke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnoBt naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v imisiu gesla : Svoji k svojim ! Albert Brosch TKST - UL S. Antoni« 5. - THST kožuhar ia izaslovalec čepic. ODLIKOVAN M RAZSTAVI v TiMu 1ssL\ Velika zaloga kožiiliovine in čepic za civilne in vojaške osebe. l/r-ui** v?e p prave najhitreja in tkono-niičrc. Stracju e kužubovino in miško obleLo ter janči za vsako šfcodo pioti molem in ognju. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. in podružnica „^lla citta 9i £on3ra" ulica Poste nuove Št. 9. (Brunerjeva hiša - Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške jn dečke. Velik izbor oblek za ino£ke od gld. 6.50 fo 24. za dečke od gld. 4 do 12. suknene jope a velikem izboru o l gld. 3 do 8. zimske močne _ codfiite jope z ovratnikom o*i a«trahana od gld. 5_ 14, ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. 2 Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 3 Jopice ta dečke v raznih oblikah in barvah, volnene fclače od gld. 2.50 — 4^0, finej-* od gld. 5 — S-Velik izbor oblek za otroke in dećke od 3 — 12 let cd gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dećke po n&jnižiih cenah. Hlače od moleskina (zlodjeva koža' za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu- Crtane moćne srajce za. delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za mo*ke obleke na meter al 'udi za naročbe na obleke, ki »e izgotovi z največje točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnik ▼ ulici Poste nuove se zprejemajoizdelovanja obleio po meri ter ae Je posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za mo>ke in dečke. Stavbinski natečaj. Podpisana zadruga namerava zgraditi na svojem stavb i sen, obsjžuem okroglo 32/33 m2, na vogalu Corso Giuseppe Verdt in Via Petrarca tronadstropni „Trgovski dom" po načrtih arhitekta g. dr. Maksa Fabiani-ja na Dunaju. V ta namen razpisuje tein potom dražbo vseh stavbinskih del. Gospodje stavbeniki, ki se hočejo udeležiti natečaja, dobe v zadrnžem uradu po 2 iztisa slavbenega popisa. — Pogoji in nnčrti so v zadružnih prostorih na vpogled. Ponudbe je vložiti najdalj-? do 15. i unija t. 1. Trgovsko-obrtna registrovaiia zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. prodaja po redki priložnostni ceni / f konfekcije židano in vol-neno blago, pre-* ^ proge, pregrinjala in / snovi za pohištvo. ~~TOUflRNfl POHIŠTUfl IGNACIJ KRON dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H c/3 iT. ; i Gulielmo Brod & C.' poznana tvrdka s OHISTVOM n mt0 najelegantnejše vrste I ZAJAMČENE KAKOVOSTI I po najnižjih cenah Via S. Oiovani štv. 14 TRST vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IX GRATIS Urar F. Fertot — TRST — ulica dele Poste 1, vogal ulice Carintia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Velikanska množina ur za birmo. Izbor stenskih ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. ulica Cassa c£i ^isparmio Tovarna na Dunaju. Sovi ceniki, izvirni nariai, načrti za sobe na zahtevanje — — — — — — brezplačno. — — — — — — Priporočamo j^'^žŽi^ svoje Škropil-n"lce proti peronospori. pri-poznano najboljše in druge gumijeve trakove za cepljenje trt, take, kakoršn;e je prodajala kmetijska in vrtnarska družba ; orala, mlatilnice, slamorezniee, stiskalnice in sploh vse stroje in orodje za kmetijstvo in oskrbništvo ; pumpe za vsako rabo itd. — Popravljamo tudi vse, najbolje. — Cenike pošljemo radovoljno na zahtevo. ŽIVIC i dr. v trgovinski ulici Z (pri trgu Tojašnice) „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vae vrate rent, zastavnih pisem, prijoritet, komune:rin . obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanja. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale , — ■ ■ ■ _ kupone. - Špitalske ulice štev. 2. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ========= izgubi --- Vinkulujo in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in iniaaso menic. Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. ----------- ■■■ Promet s čeki in nakaznicami.