The Voice of Canadian Slovenians
kanadskih ailovencev Leto 11 - številka 3 - maj / junij 2007
1997 - 2007
Kanadski dan - Canada Day
Slovenski dan - Dan državnosti
Canada Day, 1. julija, je državni praznik, ki ponazarja obletnico kanadske konfederacije leta 1867 in rojstvo kanadske nacije. To je dan, ko s ponosom razobesimo kanadsko zastavo in mnogi se niti ne zavedamo, daje Kanada dobila svojo zastavo šele leta 1965. Poprej je bila v uporabi britanska zastava ali Union Jack, kot so ji rekli v Severni Ameriki. Rdeča in bela barva sta bili proglašeni za kanadski narodni barvi leta 1921, javorov list pa je postal kanadski uradni emblem šele s proglasitvijo zastave, čeprav je neuradno veljal za pomemben kanadski simbol že od 1860. leta. V Kanadi ima kanadska zastava prednost pred vsemi drugimi zastavami.
Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki nas spominja na 26. junij 1991, ko je Slovenija slovesno proslavila nastanek nove samostojne slovenske države. Med najbolj ganljivimi trenutki sta bila zamenjava stare jugoslovanske zastave z novo slovensko trobojnico z grbom in izvajanje nove državne himne. Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen.
Kanadska himna
Slovenska himna
O Canada je poslala kanadska himna 1. julija 1980, sto let potem, ko je nastala v francoskem originalu. Več angleških verzij je bilo petih na melodijo komponista Calixa Lavalleea, verzijo, ki je bila uradno sprejeta za kanadsko himno, pa je napisal Robert Stanley Weir.
O Canada! Our home and native land! True patriot love in all thy sons command. With glowing hearts we see thee rise, The True North strong and free! From far and wide, O Canada, We stand on guard for thee. God keep our land glorious and free! O Canada, we stand on guard for thee. O Canada, we stand on guard for thee.
Za slovensko himno je bila izbrana sedma kitica Zdravljice, ki jo je Prešeren napisal leta 1844, objaviti pa jo je smel šele leta 1848. Za slovensko himno je bila izbrana ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Za zbor jo je uglasbil Stanko Premrl.
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
GLASILO
Osrednja revija za Slovence v Kanadi / Main publication for Slovenians in Canada
IZDAJA - VSKO - Vseslovenski kulturni odbor PUBLISHED By - VSKO - All Slovenian Cultural Committee
NASLOV/ADDRESS GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV: 770 Browns Line, Toronto, ON M8W 3W2 Tel: 416-259-1430
ODGOVORNA UREDNICA / CHIEF EDITOR: Cvetka Kocjančič e-mail: CvetkaKocjancic@theslovenian.com
UREDNICA / EDITOR: Milena Soršak e-mail: MilenaSorsak@theslovenian.com
IZVRŠNI UREDNIK / PRODUCTION EDITOR: Frank Brence e-mail: FrankBrence@theslovenian.com
ADMINISTRACIJA / ADMINISTRATION:
Sandra Komavli e-mail: SandraKomavli@theslovenian.com
MARKETING: Florian Markun e-mail: FlorianMarkun@theslovenian.com
Vsebina
4	Uvodna beseda
5	50 let slovenske ekonomske imigracije v Kanadi
9	Slovenska šola Brezmadene s čudodelno svetinjo
10	Kako je Kanada dobila ime
11	Naše življenje
12	Praznovanje slovenske in kanadske državnosti
13	Materinski dan v Vancouvru
14	Slovensko društvo Okanagan
16	Materinski banket pri društvu Sava Pohod ljubezni
18	An Easter Celebration at Holiday Gardens
19	Slovenska pesem še živi v Torontu
20	Življenje med kanadskimi Inuiti 27	Pokrajinska ureditev v Sloveniji
29	Glasbena turneja Marjana Zgonca
30	Predsednica Slovenskega društva Sava
33	Donacija V. Urbanca Narodni Galeriji v Ljubljani
34	Home is Where the Heart is
37	Seminar za slovenske izseljenske novinarje iz sveta v Ljubljani
38	Zakon o slovenskem jeziku
39	Kanadska imigracijska politika
40	Novice
42	Spored prireditev od 24. junija do 1. septembra
LEKTOR ZA ANGLEŠČINO / ENGLISH EDITOR: Richard Vukšinič
DOPISNIKI IN OSTALI SODELAVCI / WRITERS AND OTHER MEMBERS OF THE PRODUCTION TEAM Anica Resnik, dr. France Habjan, Silva Plut, dr. Anne Urbančič, Frank Novak, Martin Polanič, Vladimir Urbanc, Roman Travar, Miro Koršič, Ciril Soršak, Marjan Kolarič
SPLETNA STRAN / WEB PAGE: www.theslovenian.com
Uredništvo si prizadeva, a ne sprejema odgovornosti za točnost podatkov. Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva.
The editors are making a reasonable effort to provide accurate information, but they assume no liability for the errors or omissions of the writers. Articles do not nesessarily reflect the opinion of the editors.
KRES
Skrivnostno občutje kresne noči je zajel pesnik Murn v pesmi Šentjanževo:
Na nebu zvezde se prižigajo, kresnice iz lesov se dvigajo v poletno noč.
V slovenskih ljudskih običajih je kres čas poletnega sončnega obrata, čudežen dan, ki odkriva človeku njegovo prihodnjo usodo, če ji le zna prisluhniti.
Ker je ta dan rojstni dan sv. Janeza Krstnika, imenujemo ta poletni praznik tudi Ivanovo, Ivanje, Šentjanževo ali Janževo. Ponekod ostiljajo hiše in hleve s praprotjo. Za vrata in okna s praprotjo vred zatikajo tudi cvetlice kresnice (ivanjske rože) in jih polagajo v hišah in hlevih po tleh. Na gričih ali na križpotjih fantje kurijo kresove.
Uvodna beseda
Dvomesečnik Glasilo kanadskih Slovencev letos slavi desetletnico izhajanja. Mnogo prijetnega branja smo vam nudili v preteklih letih, veliko naših društev in posameznikov smo vam v tej publikaciji predstavili. Glasilo kanadskih Slovencev izdaja Vseslovenski kulturni odbor v Torontu in je namenjeno vsem kanadskim Slovencem, še posebej pa naj bi služilo slovenskim društvom za medsebojno informiranje in povezovanje. V uredništvu si prizadevamo, da bi bila vsebina dovolj pestra za vse, da bi čimbolje pokrivali dogajanja v naši kanadski slovenski skupnosti od Atlantika do Pacifika, da bi zadovoljili okus mlajših in starejših bralcev.
Poletje je čas, ko se boste zbirali po slovenskih letoviščih in tam srečevali znance in prijatelje. Prosimo vas, da jih opozorite na obstoj Glasila kanadskih Slovencev, na njegovo pestro vsebino in na potrebo, da Slovenci v Kanadi oblikujemo to publikacijo tako, da bo nam vsem v korist in ponos.
Vsem, ki se trudimo pri pripravi in tiskanju Glasila, bi bilo najlepše priznanje prav to, da bi kanadski Slovenci z veseljem sprejeli to publikacijo v svoje domove, kajti čimveč bo naročnikov, tem bolj uspešno vas bo Glasilo informiralo in povezovalo.
Seveda ne smemo pozabiti pomembne vloge slovenskih društev pri ohranjanju in krepitvi slovenske dediščine v Kanadi. Veliko truda in trdega dela je bilo potrebno, da so nastali slovenski domovi in letovišča, kamor Slovenci še zlasti v poletnem času radi zahajamo, da se tam srečujemo z znanci in prijatelji in uživamo v slovenskem vzdušju. Včasih niti ne pomislimo, koliko prostovoljnih ur žrtvujejo društveni delavci za pripravo piknikov in drugih prireditev, da bi se obiskovalci njihovih prireditev kar najlepše počutili. Vsako delo za slovensko skupnost je pomembno, pa naj bo pripravljanje slovenske publikacije, radijskega programa ali nedeljskega piknika, ker nas med seboj povezuje, nam krepi narodno zavest in nam omogoča, da svoje slovenske vrednote prenašamo na svoje otroke.
Naj bodo ti slovenski otočki na kanadski zemlji še naprej priložnost za ohranjevanje naših slovenskih navad in vrednot, za krepitev naše narodne zavesti, predvsem pa za prijeten oddih od mestnega hrupa, za sprostitev v naravi in za obujanje spominov na domovino in na naše začetne korake na kanadski zemlji, ko smo bili osamljeni in domotožni in smo iskali družbo svojih sorojakov.
Kjerkoli boste preživljali letošnje počitnice - morda doma v krogu svoje družine, v počitniških hišicah na slovenskih društvenih zemljiščih ali celo v Sloveniji - vam želimo prijeten dopust.
50 let slovenske ekonomske imigracije v Kanadi
Cvetka Kocjančič
Življenje na slovenskem podeželju se je močno spremenilo v prvem desetletju po Drugi svetovni vojni. Posledice vojne so občutile vse slovenske kmetije; večjim so podržavili zemljo, mnogo hiš in poslopij je bilo v vojni požganih ali uničenih, mnogo družin se je izselilo v velikem slovenskem eksodusu takoj po vojni, številne družine, ki so ostale, so se soočale z revščino in diskriminacijo, mladi kmečki fantje in dekleta, še zlasti iz številčnejših družin, niso mogli v domovini dobiti dela, in če so ga, je bilo tako slabo plačano, da v domovini niso videli rešitve iz svoje situacije. Kanada in ZDA sta postali ponovno privlačni, toda izselitev iz Slovenije tiste čase ni bila tako enostavna, saj je jugoslovanska armada dobro varovala državne meje. Kljub temu
so mnogi tvegali in v malih skupinicah, po dva, trije skupaj, ilegalno prestopali državno mejo. Priprave na pobeg so bile stroga tajnost, ki je niso smeli razodeti nikomur, niti staršem ne. Če je bil pobeg uspešen, so se čez nekaj tednov javili domačim iz avstrijskega begunskega taborišča, kjer so dobili azil in možnost, da čakajo, katera država jih bo za stalno sprejela. Če so jih stražarji na meji dobili, jih je čakala vrnitev in zaporna kazen, toda mnoge niti to ni zaustavilo in so po prihodu iz zapora ponovno poskusili. Nekateri so si preko zvez naskrivaj najeli vodiča, drugi so sami iskali pot preko Karavank ali preko prekmurske ravnine. Povečini so bili to samski ljudje, nekateri še mladoletni, drugi v najlepših letih življenja; fantje so pogosto želeli
Pevski zbor v Avstriji leta 1956 Glasilo kanadskih Slovencev
ubežati triletni vojaščini, dekleta so pogosto bežala v svet pred ženini, ki so jim jih starši ali drugi vsiljevali... Tudi potem, ko so srečno pobegnili v Avstrijo, brez denarja, brez prtljage, brez rezervne obleke, morda le s skritim listkom z naslovom vaščana ali sorodnika, ki je že živel v Kanadi ali ZDA, njihovih skrbi še ni bilo konec, saj so jih v Avstriji čakala še razna zasliševanja in zdravniški pregledi, nekajletno čakanje in bojazen, da jih ne bo nobena druga država, razen daljna Avstralija, o kateri niso niti malo vedeli, sprejela. Tisti, ki so že imeli v Kanadi sorodnike, so imeli več možnosti, da jih je Kanada po krajšem postopku sprejela in da so lažje dobili zaposlitev v Kanadi. Mnoge so sponzorirali kanadski farmarji, ki so si na ta način vsaj za eno leto zagotovili ceneno delovno silo.
Župnik g. Gačnik, v ozadju pevski zbor Bled
Slovenski ekonomski izseljenci so v petdesetih letih povečini prihajali v Kanado z ladjo; večina jih je pristala v Halifaxu, od koder so z železnico nadaljevali pot po Kanadi. Za večino sta bila Hamilton in
Toronto končni destinaciji; prvo zaposlitev pa so dobili na kmetijah ali v gozdovih.
V času njihovega prihoda v Kanado je bila v Torontu že dokaj dobro organizirana slovenska skupnost, osredotočena okoli župnije Marije Pomagaj in prve slovenske cerkve na Manning ulici v Torontu. Nekaj njihovih predhodnikov iz vrst politične emigracije je konec petdesetih let že imelo svoja podjetja ali pa so jih začenjali. Tam so dobili zaposlitev številni Slovenci, tudi iz vrst ekonomske emigracije. Za mnoge je bilo to delo le odskočna deska in so se po nekaj letih toliko priučili dela, da so odprli svoja lastna podjetja. Nekateri so iskali bolje plačano delo v severnoontarijskih rudnikih. Delavnost, pridnost in iznajdljivost so jim omogočale lažje prilagajanje in jih vodile k poslovnim uspehom.
Slovenska ekonomska emigracija, ki je začela prihajati v Kanado po letu 1956, je močno vplivala na kulturno, družabno, versko, predvsem pa ekonomsko podobo slovenske skupnosti v Kanadi. Tudi njen doprinos matični domovini je hvalevreden, saj so mnogi svoje težko prislužene dolarje pošiljali domačim v Slovenijo za obnovo domačije, za nakup avtomobila in kmetijskih strojev, za pomoč ostarelim staršem... Organizirali so številne dobrodelne akcije za pomoč slovenskim bolnišnicam in ob raznih katastrofah v domovini. Vzdrževali so prijateljske stike z domovino in organizirali nastope raznih glasbenih in kulturnih skupin iz Slovenije, pa tudi obiske kanadskih kulturnih in športnih skupin v Slovenijo.
Pri društvu Bled v Beamsvillu so na
pobudo Janeza Hočevarja v nedeljo, 29. aprila organizirali srečanje rojakov, ki letos slavijo 50-letnico prihoda v Kanado. Proslavo je organiziral pododbor, ki so ga sestavljali: Janez Hočevar, Francka Seljak, Lojze Lesica, Ivan Krušič in Frank Marič.
Slavje se je začelo z mašo, ki jo je daroval hamiltonski župnik Drago Gačnik. Navzoče slavljence je nagovoril in jim povedal, da so s seboj v Kanado pred petdesetimi leti prinesli veliko bogastvo: svojo ljubezen do domovine, svoje slovenske vrednote, pridnost, delavnost, iznajdljivost, vernost... in da jim je prav to omogočalo
Razstava zgodovinskih slik
boljše prilagajanje v novi deželi in gradnjo slovenske skupnosti v Kanadi.
Po maši in slavnostnem kosilu je bil kulturni program. Dvorana je bila bolj slovesno pripravljena kot običajno. Med častnimi gosti so bili tudi veleposlanik Republike Slovenij e gospod Tomaž Kunstelj, prva sekretarka veleposlaništva gospa Barbara Sušnik ter generalni častni konzul Republike Slovenije gospod Jože Slobodnik s soprogo, ki so prinesli svoje pozdrave in
čestitke organizatorjem in udeležencem tega srečanja. Zastopani so bili tudi predstavniki lokalne in provincijske vlade. V njihovih govorih je bilo izraženo priznanje vsem tistim Slovencem, ki so pred petdesetimi leti tvegali ilegalen pobeg preko meje, da bi v Kanadi ustvarili lepše življenje zase in za svoje potomce. Poudarjen je bil njihov doprinos Kanadi in njihovo ohranjanje slovenske kulturne dediščine. Številni govorniki so še posebej poudarili, kako primerno je, da je bilo to slavje pri društvu Bled, ki j e naj starej ša slovenska organizacij a v Kanadi in so jo ustanovili prvi slovenski priseljenci leta 1933, okrepili in obdržali pa so jo ravno pripadniki ekonomske emigracije. V številnih govorih je bilo slišati zahvalo Kanadi, da je slovenske izseljence z odprtimi rokami sprejela in jim dala možnosti, da so tukaj uresničili svoje osebne in poslovne ambicije. Izseljenci so izrazili hvaležnost Kanadi, da so lahko v novi domovini obdržali
Lojze Lesica, veleposlanik Tomaž Kunstelj in Francka Seljak
svojo slovensko identiteto in svoje slovenske vrednote in tradicije ter da so tudi otroke lahko vzgajali v slovenskem duhu in jih v slovenskih cerkvah, društvenih domovih in v raznih kulturnih skupinah navduševali, da slovenstvo v Kanadi ohranjajo za prihodnje rodove.
Ivan Slobodnik je z ženo Jožico prišel na oder kot tipičen priseljenec iz sredine prejšnjega stoletja in opisal pot slovenskega ekonomskega priseljenca v Kanadi. Dodal je še nekaj komičnih anekdot o prilagajanju angleškemu jeziku. V kulturnem programu sta nastopila še pevski zbor društva Bled pod vodstvom Edija Kodarina ter mladi pevec slovenskega rodu Vili Verhovšek. Program sta odlično vodila Francka Seljak in Lojze Lesica.
Ob 50-letnici prihoda ekonomske emigracije v Kanado je organizacijski odbor tega srečanja izdal lično brošuro, Janez
Hočevar pa je pripravil razstavo fotografij, ki so bile povečini posnete še v avstrijskih taboriščih.
Organizatorjem proslave gre res veliko priznanje za samo zamisel, kakor tudi za odlično izvedbo tega srečanja. Petdeset let je dolga doba in mnogih, ki so v tistih letih začeli svoje novo življenje v Kanadi, ni več med nami. Organizatorji so se jih spomnili z enominutnim molkom. In ker čas hitro beži, so se odločili, da bodo prihodnje srečanje organizirali čez pet let.
Uredništvo Glasila kanadskih Slovencev vabi vse rojake, ki letos slavite 50-letnico svojega prihoda v Kanado, da nam opišete svojo izseljensko zgodbo, saj pričevanja o tem, kako so se Slovenci naseljevali v Kanadi in si tu gradili svojo prihodnost zase in za svoje potomce, predstavljajo pomemben mozaik v kanadskoslovenski zgodovini.
Skupinska slika slavljencev
Slovenska šola Brezmadežne s čudodelno svetinjo
Roman Travar CM
Zopet je šolsko leto naokoli. Od polovice septembra lanskega leta do sredine maja letošnjega leta je 96 učencev in učenk pridno prihajalo k pouku v Slovensko šolo Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Poleg učenja slovenščine so spoznavali kulturno in naravno dediščino Slovenije, pridobivali versko in pevsko znanje ter sodelovali pri nekaterih župnijskih dejavnostih.
V oktobru smo pripravili drugi Gala ples, katerega so se kot častni gostje udeležili zadnji dve generaciji učencev, ki sta uspešno zaključili 10. razred in Poletno šolo slovenskega jezika v Sloveniji. Sedma stopnja je pripravila Miklavževanje, ki se ga je udeležilo preko 150 otrok. V soboto pred božičem smo imeli božičnico s sveto mašo. Organizirali smo nakup spominskih
božičnih zvezd za okrasitev župnijske cerkve. Po novem letu smo prejeli nekaj paketov s slovenskimi otroškimi knjigami, ki jih je poslala ga. Dragica Motik z Zavoda za šolstvo RS potem, ko nas je konec lanskega septembra obiskala. Učiteljski zbor je imel izobraževalni strokovni dan. V februarju je 10. razred sodeloval na Prešernovem dnevu in na mednarodnem srečanju sobotnih šol, kjer je Jessica Ferkul prejela posebno nagrado. V marcu pa smo na Slovenskem letovišču pripravili zimski športni dan. Kljub nekaj modricam smo se vsi polni veselja vrnili na svoje domove. Deseti razred je na cvetno nedeljo pri slovenski sveti maši bral pasijon. Dvanajsti maj pa je bil naš zadnji dan. Zbrali smo se v cerkvi in se Materi Mariji in Bogu z daritvijo svete
Učitelji in učenci Slovenske šole Brezmadežne s čudodelno svetinjo v letu 2006-7
maše zahvalili za vse dobrote, ki smo jih prejeli v preteklem šolskem letu. Po sveti maši in slikanju smo v dvorani zaključili s kulturnim nastopom, kjer se je vsaka stopnja posebej predstavila z dobro pripravljenim programom. Deseti razred je predstavil novo glasilo šole Letopis Slovenske šole v Torontu. Sledilo je razdeljevanje spričeval. Nato je ga. Irena Soršak-Jager v imenu Krekove banke učencem 7. stopnje in 10. razreda podelila potrdila v denarni protivrednosti, šoli pa podarila vrednostni ček za njeno nadaljnje delo. Potem pa smo se še okrepčali s hamburgerji in hrenovkami, ki jih je, kakor
prvi šolski dan, pripravila in financirala Hranilnica in posojilnica Slovenija. Hvala obema bankama za nenehno pomoč.
Učiteljice in učitelji po stopnjah so bili: Nataša Jamnik-Sousa, Suzana Spelko, Jackie Hribernik, Janez Smrekar, Natalija Šestanj, Michelle Avsec, Nevenka Slavinec, Medarda Žetko, Marta Jamnik-Sousa, Polona Pileggi (Cankar). Glasbo je učil Milan Vinčec, verouk Roman Travar. Asistentke so bile: Nicole Frankovič, Andrea Komavli, Andrea Polenek in Jeanette Zemlja. Kot strokovna svetovalka pa se nam je pridružila Christine Genorio. Vsem hvala za darovani čas.
Kako je Kanada dobila ime
Jacques Cartier 1491 - 1557
Kanado je s tem imenom prvič imenoval raziskovalec Jacques Cartier leta 1535. Indijancec iz plemena Iraquois, ki mu je pokazal pot do vasi, kjer danes stoji mesto Quebec City, je uporabil besedo KANATA, kar je v njegovem jeziku pomenilo vas. Cartier je uporabil to besedo za vas in za deželo okoli nje, ves predel severno od reke St. Lawrence. Tudi reka St. Lawrence se je imenovala Kanadska reka. Kanada je torej sprva označevala francosko ozemlje v Kanadi, ki so ga imenovali tudi Nova Francija.
Leta 1791 je bila provinca Kvibek razdeljena v Spodnjo in Zgornjo Kanado, leta 1841 pa sta se obe koloniji ponovno združili v provinco Kanado, leta 1867 pa sta se pridružili še Nova Škotska in New Brunswick in tako je nastal dominion pod imenom Kanada. Drugi predlogi za ime so bili: Victorialand, Borealia, Cabotia, Tuponia, Superior, Norland, Hochelaga.
Naše življenje
Anica Resnik
Po Veliki noči smo cvetno butarico postavili na vidno mesto v naših domovih, kjer nas spominja na domači Bogkov kot.
Mesec maj, mesec Šmarnic v Sloveniji, čas dnevnih obiskov domačih cerkva, šmarničnega petja in branja, stoletna tradicija okrašenih Marijinih kapelic po vaških in poljskih poteh in stezah.
Letos na Brezjah praznujejo stoletnico kronanja Marije Pomagaj.
V	prvi slovenski cerkvi v Torontu pa Marijo Pomočnico kristjanov in krstne patrone in zavetnice mnogih naših otrok častimo že čez pol stoletja - 53 let. Za njen praznik 24. maja smo prišli v cerkev na Manning Ave. k večerni maši, kjer so združeni pevci obeh župnij s svojim mogočnim petje spremenili delovni dan v lep praznik. Slavje smo nadaljevali v dvorani, kjer so pridne članice KŽL in dobre župljanke pripravile polne mize dobrot.
Ob takih dneh se zavemo, kaj nam pomeni župnija, kaj nam daje vera^ Hvala Bogu in staršem, ki so nam versko vzgojo dali, in duhovnikom, ki nam ta drugi dom oskrbujejo.
Mesec maj, mesec cvetja, toplih sončnih dni in bogastva novega zelenja, nas vabi na delo po vrtovih, k poletnim hišam in hišicam na naših poletnih zbirališčih - farmah. Za materinski dan 13. maja so se članom in obiskovalcem odprla vrata na Slovensko letovišče. Po maši pri Marijini kapelici so ljudje napolnili dvorano za kosilo in prijetno domače srečanje.
V	soboto, 26. maja, smo se v cerkvi Brezmadežne udeležili sv. maše za žrtve
revolucije in komunizma v Sloveniji. Maševal je č. g.Tone Zrnec in nas v kratkem govoru spomnil te največje, nepozabne tragedije našega naroda.
27. maj - Walkathon za Dom Lipa na Slovenskem letovišču^ vsakoletna dobrodelna akcija, kjer po udeležencih walkathona sponsorji darujejo za Dom Lipa. Prijeten sončni dan je poklical na pot preko 100 mladih in starejših potnikov. Do 12. ure opoldne je bilo zbranih ali obljubljenih petinpetdeset tisoč dolarjev. Vsota se navadno še poveča. Na tej poti srečamo ljudi vseh poklicev in stanov, matere z otroki, redovnice in športnike, predsednika odbora Doma Lipe Tonija Klemenčiča in njegove sodelavce, letos se jim je pridružil še slovenski veleposlanik v Ottawi Tomaž Kunstelj.
V nedeljo, 10. junija, smo praznovali praznik Svetega Rešnjega Telesa ali Telovo. Slovesna procesija na Slovenskem letovišču ne sme biti samo spomin na
Vodja procesije biseromašnik č. g. Tone Zrnec
procesije v Sloveniji. Za vernega Slovenca je procesija potrdilo njegove vere v Kristusovo navzočnost v Evharistiji, naša zahvala in prošnja, da ostane z nami v nemirnem vsakdanjem življenju. Voditelj procesije je bil letošnji biseromašnik č. g. Tone Zrnec, urednik Božje Besede. Pred procesijo je
razložil začetek in pomen te stoletne tradicije pri evropskih narodih. Telovo je praznik preprostega kmečkega ljudstva, ki želi Kristusovega obiska in blagoslova na njihovih poljih in domovih. Kar nekaj časa je preteklo, da je Sveti sedež v Rimu povišal to češčenje v praznik.
Praznovanje slovenske in kanadske državnosti
Pomlad se je preko pomladnega enakonočja prevesila v poletje. V domovini smo včasih ta dogodek bolj slovesno proslavili s kresovi na Šentjanževo noč, ponekod tudi z raznimi drugimi rituali. Za mnoge je to čas pričakovanja: študentje pričakujejo šolske počitnice, delavci poletni dopust, mogoče celo obisk v Sloveniji; slovenska društva pričakujejo uspešno poletno sezono na svojih letoviščih, saj je od tega močno odvisno, kako bodo krili stroške za vzdrževanje društvenih domov.
Sezono piknikov bodo pri večini slovenskih društev zaznamovali s "slovenskimi dnevi", ki so postali po osamosvojitvi Slovenije še bolj slovesni, saj nas spominjajo na ponosno slovensko zgodovino in na klenost in odločnost naroda, kateremu pripadamo, da si je v svetovni družini narodov pridobil samostojno ozemlje in samostojno vlogo pri odločanju o svoji prihodnosti.
V Južnem Ontariu bosta dve osrednji prireditvi v počastitev slovenske državnosti. Slovenska društva iz Niagarskega področja bodo svoj tradicionalni Slovenski dan, ki ga skupno prirejajo vsako leto pri drugem društvu, organizirala 24. junija pri Slovenskem kulturnem društvu Sava v
Kitchenerju. Slovenska skupnost pa bo svoj tradicionalni Slovenski dan proslavila 1. julija na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Na teh prireditvah se bomo nostalgično spominjali tistih napetih trenutkov v slovenski zgodovini, 26. junija 1991, ko je bila Slovenija takoj po razglasitvi samostojnosti napadena od jugoslovanske armade, desetdnevne vojne in napetega pričakovanja za mednarodno priznanje, za katerega smo se prizadevali tudi izseljenci s prošnjami, peticijami in demonstracijami.
Tudi Kanada bo v začetku poletja slavila praznik svoje državnosti. Kanadski Slovenci tudi Kanadski dan praznujemo z velikim spoštovanjem, saj nas je ta država z odprtimi rokami sprejela in nam dala možnost, da postanemo enakopravni državljani Kanade in da obenem lahko ohranjamo in krepimo svoje slovensko izročilo in ga predajamo tudi na svoje tukaj živeče potomce. Kanada je dežela priseljencev in ponosni smo na individualne in skupne uspehe Slovencev v Kanadi. Naša izseljenska skupnost je v primerjavi z drugimi narodnostmi dokaj majhna, toda zelo aktivna skupnost, kar še posebej pride do izraza na raznih multikulturnih festivalih, kjer so Slovenci vedno deležni pozornosti.
Materinski dan v Vancouvru
Silva Plut
Potem, ko smo v Vancouvru prestali hude zimske viharj e in se je vreme otoplilo in umirilo, smo končno stopili v zeleno pomlad. Zacvetele so češnje, magnolije, rododendroni in azalej e, na gorah okrog mesta pa se še beli sneg. Pogovori o snegu so za mesto ne glede na letni čas ves čas aktualni, saj se Vancouver pospešeno pripravlja na zimske olimpijske igre v letu 2010. V teku je veliko gradbenih projektov. Med drugim dograjujejo lahko železnico, ki bo povezovala mestni center z letališčem v Richmondu. To pa prinaša veliko prometnih neugodnosti in zastojev v letošnjem in prihodnjem letu.
Življenje pri našem društvu pa kljub temu nemoteno teče naprej. V januarju smo izvolili nov odbor in na čelo odbora postavili Jožeta Hercega. Odbor je že organiziral vrsto prireditev. Med bolj uspešnimi lahko omenimo pustno veselico in prireditev za materinski dan. Slednja je bila s svojim bogatim kulturnim programom še posebno privlačna.
Vnaprej smo se pripravili na številno udeležbo, saj ta prireditev po naših izkušnjah navadno privabi vse generacije naših rojakov. In nismo bili razočarani. Tudi tokrat je bilo obiskovalcev veliko, s tem pa je bila
Praznovanje materinskega dne v Vancouvru Glasilo kanadskih Slovencev
našim materam izkazana posebna pozornost in zahvala za njihovo pomembno vlogo v družinah. Otroci so posebej popestrili naše srečanje. Oblečeni v narodne noše so v nestrpnem pričakovanju in z nemalo ponosa čakali, da pokažejo svojim mamicam, česa so se naučili.
Program se j e pričel s kraj šim nagovorom, potem pa je mešani pevski zbor zapel dve pesmi: So še rožce u hartlenu žavovale in Perice. Catherine in Marc Cheneval sta nato posrečeno uprizorila narodno Al' me boš kaj rada imela. Sledil je nastop otroškega zborčka z dvema pesmima, Marko skače in Jaz pa grem na zeleno travco. Otroci so bili pri izvajanju posebno prisrčni in v velik ponos in veselje staršev in starih staršev. Pozneje so se najmlajši in mladinci izkazali tudi v plesnih točkah. Potem so nastopili mladi talenti na violini in klavirju, kar
trije prihajajo iz družine Rener. Program je zaokrožila še folklorna skupina odraslih z dvema plesoma.
Po zaključnem govoru predsednika je bila izbrana mati leta in prej ela v poklon lepo ikebano. V letošnjem letu je ta čast doletela gospo Mileno Fantinič, dolgoletno članico in zaslužno društveno delavko. V zahvalo za pripravo programa in učenje mladine so šopke prejele tudi gospa Vera Uršnik in njene sodelavke. Prijetno popoldne smo nato zaključili še z okusno slovensko večerjo v prijaznem domačem vzdušju.
Vsi starejši smo pri tem želeli, da bi mlada generacija skupaj z nami doživela veselje ob slovenskih pesmih in plesih ter tako z veseljem tudi v prihodnosti ohranjala zanimanje zanje in pomagala krojiti društveno prihodnost.
Slovensko društvo Okanagan
Ignac Konte
Leta 1980 sem ugotovil, da živi v Okanaganu več kot 200 slovenskih družin. Zavedal sem se, da bi Slovenci bolj učinkovito ohranjali svojo narodno kulturo in jo predajali na svoje potomce, če bi bili organizirani in tako sem začel pobudo za ustanovitev društva, ki bi Slovence povezovalo in jim omogočalo, da krepijo svojo narodno zavest, ohranjajo slovenski jezik, kulturo, glasbo in pesem. Tako je prišlo do ustanovitve Slovenskega društva Okanagan, ki je imelo prvi občni zbor 22. februarj a 1981 in na katerem sem bil izvolj en
za prvega predsednika. Sedež društva je v Kelowni, vendar so vanj vključeni Slovenci iz širšega področja, iz celotne doline Okanagan, od Salmon Arm pa do Osoyoosa.
Lansko leto smo slovesno praznovali 25-letnico aktivnega delovanja društva. Letno priredimo po dva piknika, miklavževanje, banket in razne plesne zabave, še zlasti veseli smo, če nam uspe dobiti glasbeno skupino iz Slovenije. Od teh prereditev, ki jih imamo čez leto, ponavadi, če je kaj dobička, tudi del podarimo za razne humanitarne
namene, kot za ljubljanski Onkološki institut in Pediatrično kliniko, pa tudi za lokalno bolnišnico v Kelowni.
Da je v našem društvu veliko zavednih Slovencev smo dokazali tudi junija 1991. leta, v času kratke vojne za slovensko osamosvojitev. Čeprav je Kelowna oddaljena od političnega dogajanja v Kanadi, se nam je takrat ponudila edinstvena priložnost, da smo z organizirano demonstracijo opozorili kanadske politike na probleme v naši domovini. Namreč ravno tisti čas so se v Kelowni sestali kanadski parlamentarci in naš lokalni federalni poslanec nam je
omogočil srečanje s takratnim ministrskim predsednikom Brianom Mulroneyem, kateremu smo razložili situacijo v Sloveniji.
Na letošnjem občnem zboru, ki se je vršil 1. aprila 2007, sem bil zopet izvoljen za predsednika društva, pa tudi podpredsednik Karel Felkar, tajnica Marija Augustin ter nadzornika Willi Kovačič in Jožica Sulič so ohranili svoje pozicije, na novo pa sta bila v odbor izvoljena Milena Yantol (blagajničarka) in Ciril Augustin (odbornik).
Na občnem zboru smo razpravljali tudi o organizaciji tečaja za učenje slovenskega jezika, saj se je prijavilo kar dvanajst oseb, ki bi se rade učile slovenščine. Upamo, da nam bo uspelo dobiti prostovoljce, ki bi prevzeli organizacijo tečaja in poučevanje udeležencev.
Na občnem zboru smo predstavili tudi dvomesečnik Glasilo kanadskih Slovencev, ki ga izdaja Vseslovenski kulturni odbor v Torontu. Glasilo poroča o dejavnostih posameznikov, društev in širše slovenske skupnosti po Kanadi, zato smo apelirali na člane, da se v čimvečjem številu nanj naročijo.
Veleposlanik Tomaž Kunstelj poklanja priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu g. Ignacu Konteju, predsedniku društva Okanagan, ob 25-letnici delovanja.
Materinski banket pri društvu Sava
Marija Prilesnik
Materinski banket pri društvu Sava v Kitchenerju je bil izredno prijeten. Dvorano so napolnili člani in drugi gostje, pa tudi otrok je bilo veliko. Obiskala nas je tudi prva sekretarka veleposlaništva RS v Ottawi gospa Barbara Sušnik. Iskreno se ji zahvaljujemo za njen obisk in njene tople besede na tem svečanem materinskem praznovanju.
Naša mladina, ki obiskuje slovensko šolo, nam je priredila kratek program pod vodstvom učiteljice gospe Tjaše Škof in gospe Uršule Riedl. Kevin Allen nam je zaigral na kitaro, Jessica Allen pa na klavir. Nina Bizjak in Alexandra Riedl so izvedle recitacijo. V pevskem zboru so peli Sydney in
Rayen Collins, Nina Bizj ak, Katrina Medica in Alexandra Riedl. Na koncu programa so otroci svojim mamicam podarili rože.
Pridružila se nam je tudi plesna skupina Kitchener-Waterloo Schuhplattler & Folkdancers, ki je s svojimi tradicionalnimi plesi navdušila vse obiskovalce. Za zaključek programa nam je Marjan Zgonc občuteno zapel Hvala ti, Mati Marija.
Z naslovom Mati leta je društvo Sava letos počastilo dolgoletno članico gospo Jožico Jurman. Za tako uspešen materinski banket se lepo zahvaljujemo naši mladini, učiteljicama slovenske šole Tjaši Škof in Uršuli Riedl ter vsem v delavnem odboru.
Pohod ljubezni
Stane Kranjc
Pohod za Slovenski starostni dom Lipa se je vršil v nedeljo, 27. maja 2007. Udeleženci so hodili po Canadian National Trail ob Slovenskem letovišču. Kljub oblačnemu in nezanesljivemu vremenu se je pohoda udeležilo 119 ljudi, od teh je bilo 36 otrok. V večini so bile slovenske skavtinje in skavti, ki so taborili na Slovenskem letovišču. Z letošnjim pohodom so udeleženci skupno doprinesli Domu Lipa nad 55.000.00 dolarjev. Posebna zahvala gre častiti sestri Kristini, ki je s svojim požrtvovalnim delom zbrala nad 22.000.00 dolarjev. Pri tej slovenski dobrodelni akciji, ki jo je g. Franc Sodja poimenoval "Pohod ljubezni", so bile častite sestre v Torontu vedno prvakinje, še posebej pokojna sestra Miranda.
Otroci pod 18. letom starosti, ki so nabrali 100 dolarjev za Dom Lipa, so prejeli brezplačne številke za žrebanje lepih dobitkov. Devetletna Miriam Padar je nabrala kar 2.000.00 dolarjev. Za to požrtvovalno delo je prejela 20 številk, s katerimi je pri žrebanju dobila dva dobitka.
Najstarejša udeleženka je bila ponovno Anica Resnik, najmlajši udeleženec pa je bil štiriletni Nathaniel Dimperio. Pohoda se je udeležil tudi veleposlanik Republike Slovenije g. Tomaž Kunstelj, za kar smo mu zelo hvaležni. Kreditna zadruga Slovenija je darovala vsem hodcem majice, Kreditna banka Krek pa je darovala 1.000.00 dolarjev in BBQ za srečolov. Podjetje Mavrex Investment Fund je darovalo ostale dobitke
za žrebanje. Kakor v preteklih letih, sta tudi letos pri registraciji sodelovala gospa in gospod Pajk.
Veleposlanik Tomaž Kunstelj
Po pohodu je ob 13. uri popoldne gospod župnik Valentin Batič daroval sv. mašo in se med homilijo vsem prisotnim lepo zahvalil za vse doprinose Domu Lipa. Ob zaključku programa v Baragovem domu sej e predsednik doma Lipe g. Anthony Klemenčič lepo zahvalil vsem udeležencem, darovalcem, kuharicam, mladini, pripravljalnemu odboru, Slovenskemu letovišču in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej tradicionalno uspešni akciji za naše ostarele, pomoči potrebne rojake.
Idejo za prvi pohod v korist Doma Lipe sta leta 1982 dala Miro Petrič in pokojni Miro Rak, ki je obenem navdušil Slovensko lovsko in ribiško društvo Alliston, da je prevzelo pokroviteljstvo; organizacijo in program pa sta prevzela Miro Rak in Lojze Babič, ki je bil tedaj predsednik finančnega odbora za Dom Lipa. Prva leta so bili pohodi usmerjeni na letovišče Lovskega društva v
Allistonu. Udeleženci so se lahko prijavili za 100, 30, 10 ali 5-kilometersko hojo. Na prvem pohodu j e kar pet oseb začelo hoj o pred torontsko mestno hišo, a le trije so uspešno prišli do cilja. Pozneje je pokroviteljstvo prevzelo Slovensko letovišče, za hojo pa je bil izbran dobro poznan " Canadian National Trail", ki poteka ob Slovenskem letovišču.
Spodbudno in zahvale vredno je, da se pohodov udeležuje tudi naša slovenska mladina. Sodelovanje mladih nam daje upanje, da bodo kanadski Slovenci tudi v prihodnosti lepo skrbeli za to pomembno slovensko institucijo, ki nudi zadnji dom tistim, ki sami zase ne morejo več skrbeti in nimajo nikogar od svojih, da bi jim pomagal, pa tudi tistim, ki potrebujejo več zdravniške nege, kot jo lahko dobijo doma. Lahko smo ponosni, da imamo tako lep starostni dom, ki j e profesionalno urej en, prij eten in domač. Lepo bi bilo, če bi se pohodi za pomoč tej vseslovenski ustanovi pričeli tudi v raznih drugih slovenskih naselbinah v Kanadi.
Iskrena hvala vsem, ki pri tej akciji sodelujete in na ta način finančno pomagate slovenskemu starostnemu domu.
Skavtinje in voditeljice na Pohodu ljubezni
An Easter Celebration at Holiday Gardens
Josie Naterer
On Sunday, April 1, 2007, Holiday Gardens and Otroški Kotiček hosted an Easter celebration. The afternoon began with a bake sale, tea and raffle provided by the
Easter Egg Hunt
parents of the children who attend Otroški Kotiček. Crafts and games were enjoyed by the children while they waited for the Easter Bunny to appear. When he made his eagerly anticipated grand entrance, the first egg of the day was presented to the youngest child at the event. The Easter Bunny then began to read the passion of Christ to the children. Although it was a wet day, the children did not mind hunting for hidden eggs on the beautiful spring landscape of the property.
Besides the entertaining American custom of the Easter Egg Hunt, a more serious preparation for Easter took place at the club house. We were honoured by the visit of Bishop Marjan Turnšek of Murska
Sobota, and Father Plazar, parish priest of Our Lady Help of Christians. They heard confessions and celebrated Palm Sunday Mass.
The Slovenian Community of Durham Region and Holiday Gardens club members were in attendance at the Mass. Father Plazar encouraged the commitment we have for one another and our Slovenian heritage, in order for our community to flourish with the next generation. The Mass was followed by more refreshments. Overall it was a great way for the 130 guests from the community to gather and reflect during this special time.
Vabilo
Kanadska slovenska skupnost prireja 48. Slovenski dan na Slovenskem letovišču pri Boltonu v nedeljo, 1. julija 2007. Ob 11h bo sv. maša, zatem kosilo v Baragovem domu, ob 2h pa se bo pričel kulturni program. Glavni govornik bo dr. John Vintar, avtor knjige "Od lipe do javorja" in član upravnega odbora KSK. V imenu mladine bo spregovoril Randy Drešar. Nastopili bodo tudi pevci in plesalci. Za razvedrilo in ples bo poskrbel ansambel Brajda.
Vsi dobrodošli!
Slovenska pesem še živi v Torontu^
Anica Resnik
Naši cerkveni zbori nam za nedelje in praznike lepšajo cerkvene obrede in dvigajo naša srca k molitvi in bolj doživeti liturgiji. Pesem, svetna ali duhovna, ljudska ali umetna, je eno od mnogih znamenj visoke kulture slovenskega naroda.
Preko rodov v času stoletij in krajev širnega sveta odmeva slovenska pesem_ v Ameriki čez sto let, v Argentini, Kanadi, Avstraliji že čez pol stoletja^ in v Torontu je zapel Novi rod^
V letu 1998 je č. g. Tomaž Mavrič, kaplan pri Brezmadežni, povabil Mojco Končan poročeno Dimperio k skupnemu delu pri novem mladinskem zboru, ki naj bi združeval slovenske osnovnošolske otroke in jim odkrival lepoto slovenske pesmi in jezika.
Iz skromnih začetkov, z vztrajnostjo in mnogimi talenti, z dobro voljo in pomočjo mladih staršev, je nastal zbor Novi rod, ki še danes enkrat na mesec prepeva pri družinski nedeljski sveti maši pri Brezmadežni, nastopa v živih jaslicah na Sveti večer, sodeluje pri raznih cerkvenih slovesnostih (prvo sveto obhajilo, birma) in privablja stotine poslušalcev na letne koncerte slovenskih narodnih, mladinskih in umetnih pesmi.
Voditeljica Mojca Končan Dimperio, učiteljica, glasbenica, mati treh otrok, je po zadnjem koncertu leta 2001 prepustila vodstvo zbora mladi Lauri Ulčar, hčerki Marjana in Mili Ulčar. Sedaj ona skupaj z AnnMarie Muhič na rednih tedenskih vajah
uči petja skupino dvajsetih pevcev od 6 do 13 let starosti. Otroški kotiček predšolskih otrok od 3 do 5 let pa vodita Mili Ulčar in Marinka Pahulje Lahey. Male deklice iz prvih let zbora Novi rod so sedaj že mlada dekleta, ki v skupini Naša pesem nadaljujejo pevsko tradicijo pod vodstvom Mojce Končan Dimperio.
Letošnji koncert, ki je bil 29. aprila v cerkveni dvorani na Brown's Line, je bil ponovni dokaz, da je slovenska pesem še živa med nami, srčno zaželjena in sprejeta. Vse skupaj je nastopalo 50 mladih pevk in pevcev.
Program je obsegal preproste slovenske narodne in mladinske pesmi, nekaj angleških popularnih, med njimi "You'll be in my heart" v spomin pokojnega Aleksandra Dimperio, pevca iz prvih let zbora, ljubega sina voditeljice Mojce . Na klavirju je spremljala glasbenica in pevka Kristina Križan, zaključno skupno pesem pa je s harmoniko spremljal Robert Letnik. "Mi se imamo radi" je pesem mladih src, dobrih, zvestih prijateljev, pesem, ki je tisto popoldne združila pevce in poslušalce v en sam mogočen ljudski glas, ki naj še rod za rodom prepeva. Koncert je vodil John Smrekar, ki skupaj z zborom predstavlja nov slovenski rod v Torontu, ki želi in hoče ohraniti in živeti v domačem slovenskem domu v Kanadi, peti in poslušati slovensko pesem in moliti v slovenski cerkvi.
Hvala vam, mladina!
Življenje med kanadskimi Inuiti
Intervju z misijonarko s. Dorico Sever
Kanadski Slovenci velikodušno podpirajo slovenske misijonarje po svetu, mnogi pa se niti ne zavedajo, da slovenska misijonarka deluje tudi med kanadskimi domorodci. Nekako velja prepričanje, da v tej bogati deželi misijonarji niso več potrebni. In vendar so vas, sestra Dorica Sever, iz potrebe poslali na skrajni sever Kanade. Nam lahko poveste kaj o tem, kako ste se znašli med kanadskimi Inuiti?
Leta 1999 se je končal moj mandat višje redovne predstojnice na Dunaju. Zaprosila sem, da se vrnem v misijone. Pred tem sem bila 10 let v Francoski Gvajani v Južni Ameriki.
Nekako sem zahrepenela zopet živeti s preprostimi ljudmi, ki bi me potrebovali. Ko sem bila na srečanju v Rimu, mi je kanadska provincialka povedala, da g. škof Reynald Rouleau iz škofije Churchill Hudson Bay išče sestre za misijone na Severu. Takoj sem v srcu začutila, da bodo Inuiti postali del mojega nadaljnega življenja.
Odšla sem v Ottawo, kjer sem se pod mentorstvom duhovnika, ki je bil več kot 50 let z Inuiti, začela učiti njihovega jezika - inuktitut. Tako sem po šestmesečnem bivanju v Ottawi in dveh mesecih bivanja v Winnipegu, kjer deluje moja redovna skupnost, odšla na Sever v Nunavut. Ko sem svoje poslanstvo začela, sem že lahko molila v njihovem jeziku, seveda pa se ga še vedno učim.
Včasih so bili misijonarji edini, ki so domorodce pripravljali na soočanje s civiliziranim belim svetom, danes pa tudi država več stori zanje. Kakšna je današnja vloga katoliškega misijona?
Vloga katoliškega misijona tukaj je zelo bistvena in potrebna. Inuiti so bili evangelizirani v začetku tega stoletja. Prvi misijonar je prišel v naselje Gjoa Haven, kjer živim, to je na otoku kralja Wilhelma v Arktičnem oceanu, leta 1950. Morate si predstavljati, da danes živijo tukaj kristjani druge generacije.Torej začetki oznanjevanja, ki so bili tako težki.... lahko propadejo, če ne bo kontinuitete.V škofiji, ki je velika kot cela Evropa (dva milijona km2) dela 6 duhovnikov, 3 laične misijonarke in jaz, ki sem trenutno edina redovnica. Naša vloga je najprej «BITI TUKAJ in razodevati tem ljudem, ki živijo v popolni odrezanosti od ostale Kanade, da so pomembni, da Bog
s. Dorica Sever
govori njihov jezik, vodi njihova življenja in jih ljubi.«
Kako katoliška Cerkev pokriva to obsežno področje na kanadskem severu, ker je še vedno težko dostopno in so prebivalci še do nedavnega živeli povsem nomadsko življenje?
Od približno 40.000 kanadskih Inuitov jih je okrog 15.000 katoliške vere, ostali so anglikanci ali pa pripadajo binkoštnikom (Glad Tiding). Škof mi je dal poseben mandat, da lahko vodim misijon in organiziram dejavnosti. Največ poudarka je na verskem izobraževanju leaderjev, ki imajo pri nas skoraj status diakona ali katehista.Teh je tukaj deset mož in žena. Vsi sodelujejo pri nedeljskem bogoslužju Božje besede in Obhajila. Duhovnik pride vsake tri mesece iz bližnjega misijona, ki je oddaljen 1 uro z letalom. Lahko krščujem, vodim pogrebe, vzpostavljam stike z drugimi organizacijami, predvsem pa se posvečam vzgoji otrok
Misijonarka s. Dorica z inuitskimi otroki
in katehezi. Otroci so vsak dan po šoli v misijonu za različne dejavnosti. To je prihodnost Cerkve tukaj, zato je pomembno dati vso energijo. Sejati na sneg in led...tudi tukaj se godijo čudeži.
Delujejo medInuiti tudi misijonarji drugih ver in kako z njimi sodelujete?
Naselje Gjoa Haven je zelo znano po Roaldu Amundsenu, ki je leta 1903 prvi našel severozahodni prehod »Northwest passage« in je preživel s takratnimi Eskimi dve zimi, ker ni mogel naprej. Od njih se je naučil, kako preživeti v ledu in težkih vremenskih razmerah. Njegova ladja se je imenovala »Gjoa«.Tukaj je pustil tudi nekaj ponosnih potomcev. Naselje šteje približno 1.000 prebivalcev, od tega je polovica anglikancev »High Church«. Imajo svojega duhovnika, ki ima družino. Z njim je zelo lepo sodelovanje. Vedno sva skupaj povabljena na razne slovesnosti, predvsem pa, ko se zgodijo nesreče in ljudje potrebujejo duhovno oporo. Ker so zakoni mešani, imamo večkrat skupno bogoslužje, največkrat v naši cerkvi, ker je večja. Novo leto začenjamo vedno skupaj z molitvijo. Druga polovica so katoličani, Inuiti, ki pripadajo plemenu »Netsilik Eskimo« -People of the seal (Ljudstvo tjulnja), ker je bil tjulenj v preteklosti najvažnejši vir hrane. Odkar sem tukaj, to je sedaj tri leta (prej sem bila štiri leta v Repulse Bayu), se naša krščanska skupnost veča. Krstila sem okrog 45 otrok.
Kako sodelujete z državnimi institucijami, ki skrbijo za zdravstvo, šolstvo, socialno skrbstvo, itd.?
Veliko sodelujemo predvsem s socialnim skrbstvom, problemi niso nikoli zgolj materialni, velikokrat se čuti predvsem duhovna praznina in takrat, ko so v stiski in potrebujejo pomoč ali svetovanje, vedno najdejo pot v misijon, ker vedo, da bodo dobrodošli. Molitev in blagoslov največkrat prineseta to, kar iščejo.
Kako je s strani države poskrbljeno za Inuite? Kdaj se je Kanada začela bolj zanimati zanje?
Dr. Zvone Žigon je preživel nekaj časa z menoj v Repulse Bayu. Napisal je odlično študij o o tem, kako kanadska vlada resnično skrbi za Inuite. Nam misijonarjem se ni treba ukvarjati z raznimi socialnimi programi, lahko se stoprocentno osredotočimo na pastoralno pomoč in predvsem na formacijo leaderjev, ki bodo v prihodnosti vodili svoje krščanske skupnosti, ker duhovnikov ni.
Kanada se je začela zanimati za Inuite okrog leta 1960. Takrat so zapustili tradicionalni način življenja kot nomadi in so jih naselili v umetnih naseljih. Dali so jim na razpolago šolo, zdravstveni dom in druge potrebne strukture. Največkrat so bila ta naselja tam, kjer je imela trgovska družba »Hudson Bay« trgovino, kjer so domorodci lahko zamenjavali kože ujetih živali za življenjske potrebščine in druge predmete. Do takrat so pa bili misijonarji
in RCMP edini belci, ki so imeli dovolj poguma in vzdržljivosti ostati z njimi in jim pomagati.To pa ne samo versko, ampak v vseh ozirih.
Šele, ko je Hruščev obtožil kanadsko vlado, da pusti stradati svoje Eskime, se je začelo v Ottawi premikati.To je bilo v času nevarnosti mrzle vojne, ko je bila Arktika strateško pomembna »DEW lines«.
Lahko opišete, kako danes izgleda eskimsko naselje? Kako domorodci živijo pozimi in kako poleti? S čim se ukvarjajo? Kako so povezani z zunanjim svetom? Kakšno ugodje civilizacije imajo?
Eskimska naselja so si vsa podobna. Ponavadi imajo dve cerkvi - katoliško in anglikansko. Izjema je le Pelly Bay, kjer so vsi katoličani. Vsako naselje ima »Hamlet office«, to je municipalno upravo, kjer je ponavadi tudi velika dvorana za razne prireditve. V naselju sta še šola in zdravstveni dom brez rezidenčnega zdravnika. Če nevarno zboliš, lahko umreš, preden pride avion iz Edmontona ali Yellowknifa, vsaj tri ure poleta do nas.
Izoliranost je popolna. Ljudje ne morejo potovati. Večje mesto, npr.Yellowknife, vidijo samo takrat, če gredo na zdravniški pregled. Cene letalskega prometa so izredno visoke. Od tukaj do Toronta stane 3.600.00 dolarjev.
Tudi vsa živila, ki se prodajajo v trgovini, so zaradi prevoza izredno draga. Ljudje živijo, kot je to ponavadi rečeno v strankarskih volilnih prepirih, v »situaciji
•w
tretjega sveta«. Čeprav dobivajo podporo, je velika revščina, kajti dela je malo, nezaposlenost pa visoka in skoraj ves denar porabijo za hrano in obleko. Če se Inuiti ne bi sami pomagali s tradicionalno hrano, bi tukaj gotove ne mogli preživeti.
Zima je pri nas zelo dolga, 10 mesecev. V dveh mesecih polarne noči sonca ne vidimo. To je bolj pasiven čas, ko smo večino časa v notranjosti, tudi zaradi velikega mraza, ko temperatura pade na minus 64, ali viharja, ki pri nas lahko traja dva dni. Ko pa se sonce vrne, in še posebej sedaj, ko živimo v 24-urni svetlobi in ni noči, se ljudje zelo razživijo, postanejo aktivni, lovijo jelene, tjulnje in ribarijo v sosednjih jezerih. Lahko so pokonci tudi tri dni brez spanja in preživijo ves čas zunaj, da si zagotovijo hrano za dolgo zimo.
s. Dorica Sever z mladimi udeleženci kuharskega tečaja
Ugodje civilizacije predstavljajo predvsem televizija, gospodinjska oprema in računalniki. V štiridesetih letih so Inuiti naredili prehod iz tradicionalnega stila v modernizem današnjega časa. Vendar, ko
živiš z njimi, čutiš, da jih to še vedno ni osvojilo. Ne poznajo potrošništva, tudi nimajo kupovalne moči, trudijo se iz dneva v dan, da preživijo velike družine v težkih stanovanjskih razmerah, ki so tudi vzrok mnogim odvisnostim in težavam. Dokler teritorialna vlada v Iqaluitu ali federalna v Ottawi ne bo poskrbela za bolj šo stanovanjsko politiko in kvaliteto življenja, se situacija ne bo spremenila na boljše.
Kako ohranjajo svoje tradicije, svoj jezik, svojo kulturo? Kaj pa prehrana? So pasjo vprego že povsem zamenjale motorne sani?
Inuiti so zelo zvesti svoji tradiciji. Mnogi, predvsem starejši ljudje, ki so zelo spoštovani, se trudijo ohranjati vrednote tradicionalnega načina življenja. Mladina, ki j e vzgoj ena po kanadsko-ameriškem modelu, tega kmalu ne bo več razumela, čeprav so šolski programi obogateni s kulturnimi vsebinami inuitskega izročila. V cerkvi večinoma molimo in pojemo v inuktitutu, vendar je vsa kateheza v angleškem jeziku. Otroci ne odprejo ust, če bi jih začela učiti eskimsko pesem. Starši govorijo z njimi angleško, kar je gotovo edini vzrok, da se eskimščina izgublja.
Prehrana je tradicionalna, to pomeni, še najraje jedo meso in ribe v naravnem stanju, surovo, ki je malo zamrznjeno.V vsaki hiši je na tleh velik kos mesa ali ribe in ljudje jedo, kadar so lačni, ne zato, ker morajo imeti kosilo ali večerjo... Kadar dobij o denar, nakupijo v trgovini največkrat najcenejšo hrano, »fast food«, posledica tega pa je, da
je veliko sladkorne bolezni. Obstajajo pa že mnogi programi za zdravo prehrano.
Pasjo vprego so zamenjale motorne sani, vendar je okrog nas veliko lepih haskijev. Pes ima posebno mesto v življenju Inuitov.
Uporabljajo svoj jezik v vsakdanjem življenju, v šoli in pri bogoslužju?
Kot sem že omenila, uporaba inuktituta v nekaterih predelih izginja, še posebej tukaj pri nas, ker so bili ti Eskimi prvi, ki so videli belce... Franklinova ekspedicija naj bi se končala tragično na zahodni strani našega otoka...
Izginja tudi zato, ker so Netsilik Eskimi zelo prijazni, miroljubni ljudje, kar je izkusil tudi Amundsen, ki piše o tem v svojem dnevniku.
Ljudje so sposobni prilagajanja, ne samo težkim klimatskim okoliščinam, ampak vsemu, kar življenje prinaša, tudi odnosom z drugimi, različnimi.
V prvih treh razredih osnovne šole je učenje jezika pomembno, vendar ga poučujejo domačini, ki nimajo nobene didaktične usposobljenosti, zato pa so rezultati tudi tako slabi.
Pri bogoslužju ob nedeljah beremo vsa tri berila v obeh jezikih, tudi pridiga je v inuktitutu in v angleščini. Naša nedeljska liturgij a traj a vedno dve uri. Pesem odpoj emo z vsemi odpevi, tudi če ima deset kitic; nikoli ne krajšamo. Kadar smo v cerkvi, smo tu popolnoma, nihče se ne sekira, če dojenčki j očej o ali otroci hodij o okrog, ležij o na tleh... Glavno je, da smo na toplem. Po vsakem
nedeljskem bogoslužju imamo skupno »juho«, ki jo pripravijo in delijo z drugimi. Kadar je možno, imamo tudi surovo jelenovo meso in ribe... To je res pravi praznik.
Kako dojemajo katoliško vero, ko si simbolike ne morejo nazorno predstavljati? Seveda sta ljubezen in dobrota univerzalna simbola, na katerih vera temelji.
Katoliško vero sprejemajo z velikim spoštovanjem. Prvi misijonar Father Pierre Henri, po eskimsko Kajualuk, ki je živel z njimi, je prišel iz Francije. On je nanje naredil velik vtis, kar se še danes pozna. V njegovem življenjepisu piše, da je šel leta 1960 v Rim prosit za sestre-misijonarke. Bil je mnenja, da bi redovnice, ki bi živele tukaj z ljudmi, prinesle novo dimenzijo kontemplacije in globine. Naša generalna predstojnica mu je odgovorila, da nima dovolj sester... Skoraj po štiridesetih letih sem prišla sem... in vsaj delno uresničila, kar je on želel za svoje Eskime, ki jih je imel tako rad.
Zato sem rada tukaj, lepota te bele pokrajine me spremlja povsod. Praznina ti govori o polnosti prisotnosti Boga Ljubezni.
Težko je na primir tukaj govoriti ali moliti ...Gospod je moj pastir, na zelene pašnike me vodi... ko deset mesecev ne vidiš nič drugega kot sneg in led (ki ostane vedno bel- tukaj se ne čuti onesnaženosti)... vendar se najdejo načini, zato pa je potrebna formacija, izobraževanje... Ker so sami bili nomadi, jim je blizu semitska miselnost.
Kako domorodci sprejemajo vas, ki ste prišli iz druge kulture, in kako se vi privajate njihovi kulturi?
Seveda ne gre zgolj za privajanje drugi kulturi, pač pa tudi izredno napornim življenjskim pogojem, mrzli klimi, osamljenosti, odrezanosti od sveta...
Jaz sem se čutila takoj sprejeto. To pa zato, ker so me oni sami prosili, naj ostanem z njimi. Škof me je poslal sem samo za dva tedna, da bi otroke pripravila na prvo obhajilo.
Ostala sem, ker sem čutila, da bi se morda izgubilo nekaj dragocenega, če bi ostal misijon nenaseljen in cerkev zaprta. Tako pa vedo, da je nekdo tukaj, za njih, vedno, prostovoljno, da ima misijon srce in prisotnost. Ni se mi bilo težko privaditi na tukajšnje razmere. Kadar ljubiš in vidiš smisel vsega, ko čutiš, da Bog vodi tvoje življenje drugače, kot si sam načrtoval, potem postane vse Novost, Milost rasti, tako človeške kot duhovne.
Morda sem jaz tista, ki več prejemam, kot dajem? Moji Inuiti me evangelizirajo, spreminjajo, postajam bolj preprosta in s tem univerzalna... sestra vsakemu kot Frančišek Asiški... svobodna v odnosih z drugimi različnimi...
Za življenje v težkih vremenskih razmerah potrebuješ zdravo pamet, da se ne izpostavljaš, da opazuješ druge, kako je treba ravnati, da živiš zavestno v svojem telesu in tudi da vedno znova, posebno v
dneh arktične depresije, ohranjaš pristno duhovnost.
K temu mi pomaga predvsem »contemplative cenetering prayer«, metoda meditacije v tišini po Thomasu Mertonu.
Poleti, ko Inuiti živijo zunaj naselja pod šotori in pridno pripravljajo hrano za zimo, odhajam v Winnipeg in preživim čas v moji redovni skupnosti. To je zame čas počitka, duhovnih vaj, srečanj. Slovenci v Winnipegu so mi zelo blizu. Nedelje preživim v njihovi župniji. Dvakrat na leto mi tudi pomagajo pri raznih majhnih projektih. Hvaležna sem, da me sprejemajo in ostajajo povezani z menoj.
Lepo pozdravljam vse kanadske Slovence. Želim, da se vaše obzorje v Kanadi ne bi končalo v Yellowknifu, ampak malo višje, na vrhu sveta, kjer je majhen otok kralja Wilhelma s prisrčnimi ljudmi, ki preživljajo lepe in težke dogodke z vero in zaupanjem v boljšo prihodnost.
EMBASSY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA VÉLEPOSLAHIÍTVO REPUBLIKE SLOVÉNIJE
150 Melcnlíe ^tm, Suilii 72DQ, CKIciwd Ortlnrin, Canada K?r IPI Hi& Excellency, Anibo&^ador Tomai Kunstelj Ms. Darbara SuinŇb^ Firel Secraiory Mr. Boris Jdováckj Counsallor U (Ů13) 5W-Í781 - Fgx: 5í5-57$3 E-fnail:
lTit1pj//www.goiv. 5Í/mii -dkp/vBfepoBlanistvo/sJo/otla
Otíicr hdun art:
F^idoy fí^m ? le T? fiiK^ vïid inQ^n I	pm I« J pjn, InramutÍQO «ri Idtphqn*-:
Wcmday Id friidaf (rom -B n.rn. In I-Î Fioon Œld knMI I 1	P-TI. Id 4
CONSULATf GENERAL OF THE ĚEPUBLIC OF SLOVEHÍA GENERALMI KONZULAT ÍEfUBLIKÍ ÎLOVfNIJE TOROfííO
747 Browns Um;, Syilo 5Û1 r tt^ronhj, ON, Concjtfo	3V7
Hoťictr-firy Cf'riïvl Oof^^'QI — Coilr^i ^Onerplťih k^r^Z^I Mr. Jcuph Slabodnlk
E-ftiel ifiwlWgoal.toffl
Tel: 41Ů-20I-B307 - Fa/:
C^PHjIar	'rm Ihit E-nbinír
■	In T^r-onl^ oHiï» flrj.! iftid Ihifd	W^d^^fiJof	tn^nlhi ffoin 1 pit lifr 4
■	in Hannillůn atf^sft (Vllla Elourb^, Î3	DdtfnManal ňfMiy Trd and ll^ird Tl-iunday ai each mooih inm II a.m. Id Î p.m.
HùrtOrdrr CflfiiwI Gůrtírdl I» qi--oilùbh bï úřptjirtJřMrtL
Konsularno ur« predslavniVa wleporiímiftvD iz Ůtlowc- se:
■	v pitHÍorih ^hfulciD v T-^whu vviLq [Jrvfj ill brljD Mrdo V ritnet«
Ih dg
■	V Hwniilanu (Villa Slnvania.. Cîalavratva îl] vsaln prvi iti trolj: ÍBftlefc f fttKv ad ]lh de ïh ^p^Un«.
ČoBlni ^onenalni konz.ul j« na raipologo po dogovoru.
Za morebitne spremembe konzularnih ur v poletnem času se predhodno pozanimajte po telefonu 416-201-8307
Pokrajinska ureditev v Sloveniji
Dr. France Habjan
Slovenija se je dokončno odločila, da bo pospešila upravno ureditev Slovenije, zato je v ta namen pripravila 4 zakonske osnutke o pokrajinah, o volitvah v pokrajinah, o finaniciranju pokrajin in o postopku za ustanovitev pokrajin. K tem 4 zakonom je ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalno politiko predložilo še osnutek zakona, ki odloča meje pokrajinam.
Glavni namen regionalizacij e j e preoblikovanje in prenos sedanjih številnih upravnih okrajnih enot na 14 pokrajinskih upravnih enot. Posebna ministrska komisija je oblikovala delitev Slovenije na pokrajine ob upoštevanju nalog in pristojnosti
Qonriiu MOmUJSM
Primorska, Goriška in Notranjska
pokrajin. Razlogi za pokrajinsko ureditev so temeljili na geografskih, prebivalstvenih, gospodarskih, zgodovinskih in družbenih dejavnikih. Predlagan zakonski osnutek o mejah in sedežih je komisija poslala v javno presojo in razpravo političnim strankam, občinam, županom in drugim merodajnim družbenim faktorjem pričakujoč ugovorov.
Pokrajine naj bi dokončno zaživele do leta 2009. Zakonodaja v zvezi s pokrajinsko ureditvijo bi morala biti v parlamentu sprejeta z dvetretjinsko večino, za kar bo treba še precej postoriti. Po vladni razglasitvi predlagane regionizacij e j e naravnost završalo po Sloveniji, predvsem v zahodni. Številni primorski župani in politiki se zavzemajo za enotno primorsko pokrajino, ki bi združevala Goriško, Primorsko in Notranj sko pokrajino. Še več, priključena naj bi bila občina Logatec. Gorenjci zahtevajo, da bi morala biti enotna Gorenjska razdeljava na Gornjo (Kranjska gora, Bled, Bohinj, Radovljica, Jesenice, Tržič) in na Spodnjo Gorenjsko (Kranj, Škofja Loka, Brniki). Ribničani želijo svojo Ribniško-Kočevsko pokrajino s sedežem v Kočevju. Vsekakor je predložena pokrajinska zakonodaja še nedorečena in predno bo usklajena, bo preteklo še precej časa, pri tem bo igral dokajšnjo vlogo slovenski "lokalpatriotizem". O vključenju v eno ali v drugo pokrajino bodo v bližnji prihodnosti odločali številni občinski referendumi. Eden glavnih zahtev za obstoj in oblikovanj e regij e j e finančna zmoglj ivost.
Glavno vodilo pri ustvarjanju pokrajin bi moralo biti spoznanje, da preštevilne pokrajine prekomerno obremenjujejo državne finance ter istočasno omogočajo morebitno širjenje birokracije. Z današnjo visoko stopnjo tehnologije bi Slovenija z 10 pokrajinami imela idealno sodelovanje države s pokrajinami.
Kakšne bodo pristojnosti pokrajin? Pokrajinske upravne enote niso nič drugega kot decentralizacija državne uprave, tako v šolstvu, sodstvu, zdravstvu, notranjih zadevah in gospodarstvu. Državna uprava dejansko prenese vse pristojnosti na pokraj ine, obdrži pa nadzor nad zakonitostj o kakor tudi nadzor nad strokovnostjo in primernostjo pri upravljanju teh nalog. To naj bi bil takozvani enotirni upravni sistem. V nekaterih vladnih krogih pa je opaziti, da del komisije ni naklonjen enotirnemu upravnemu sistemu, mnenja so namreč, da bi se morale upravne naloge iz državne
pristojnosti opravljati v državnih teritorialnih upravnih organih kot na primer slučaj DURS (davčna uprava Slovenije). To naj bi bil dvotirni sistem. V ministrski komisiji tudi o tem važnem vprašanju ni soglasja. Dokončna upravna ureditev Slovenij e bo udej anj ena šele v novem parlamentu leta 2009.
Upravna zgodovina Slovenije skozi čas:
1.	Od leta 1918 ob vstopu Slovenije v Jugoslavijo do 1941:
OSREDNJA JUGOSLOVANSKA VLADA -BANOVINA - SREZ - OBČINA
2.	Od leta 1945 do junija 1991:
OSREDNJA JUGOSLOVANSKA VLADA -REPUBLIKA - VELIKA OBČINA
3.	Od 26. junija 1991 do danes: VLADA - OKRAJ - OBČINA
4.	Predlagana ureditev:
VLADA - POKRAJINA - OBČINA
Glasbena turneja Marjana Zgonca
V začetku maja je v Kanadi ponovno gostoval priljubljeni slovenski pevec Marjan Zgonc. Gostovanje je organiziral Vseslovenski kulturni odbor, še najbolj pa se je za njegove nastope angažirala podpredsednica Marija Prilesnik, ki je organizirala nastope tudi v drugih krajih po Kanadi in ZDA.
Osrednja prireditev v Torontu je bil večerni koncert na ladji Captain John's Restaurant. Naš rojak John Letnik se je tudi tokrat potrudil, da so bili gostje odlično postreženi z morskimi specialitetami in raznovrstnimi drugimi jedmi. Slovenci so veliko dvorano do zadnjega kotička napolnili, za kar imajo zasluge poleg Johna Letnika tudi prizadevni člani Vseslovenskega kulturnega odbora, še posebej Marjan Kolarič, Magda Razpotnik, Sandra Komavli, Bernadette Muc, Marija Jevnišek, Ivan Plut ter nekateri posamezniki kot Joe Prša in Frank Celan. Med navzočimi obiskovalci je bilo tudi veliko takih, ki jih ta kraj privablja iz sentimentalnosti, ker jih spominja na mnoge lepe trenutke, ki so jih preživeli v tej znameniti torontski restavraciji ob prijetnih zvokih narodnozabavnih ansamblov iz Slovenije. Namreč, tu so se pred leti vršili številni dobrodelni nastopi in koncerti. Po večerji so gostje pozorno prisluhnili popevkam, ki jih je
ob spremljavi glasbenega tehnika Branka Pouha v živo pel Marjan Zgonc. Program je odlično povezovala Marija Prilesnik, ki je posvetila še posebno pozornost pokojnemu članu Vseslovenskega kulturnega odbora Marjanu Pavliču, ki se je najbolj zavzemal za ponovno gostovanje Marjana Zgonca v Kanadi, pa zaradi nenadne nepričakovane smrti tega ni dočakal. Marjan Zgonc mu je v spomin ganljivo zapel eno svojih najlepših pesmi in v dvorani se je marsikatero oko orosilo, ko smo se vsi zavedali krhkosti človeškega življenja.
Po vrnitvi iz Slovenije je Marjan Zgonc poslal prošnjo, da se v Glasilu zahvalimo vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k uspehu njegove glasbene turneje po Kanadi in ZDA, še posebej pa Mariji in Lojzetu Prilesnik ter Branku in Mariji Pouh, ki so ga na vseh nastopih spremljali.
Marjan Zgonc podpisuje svojo novo zgoščenko
Predsednica Slovenskega društva Sava
Martin Polanič
Društvo Sava je eno redkih slovenskih društev v Kanadi, kjer imajo ženske zelo vidno vlogo v upravnem odboru. Ker bo letos Slovenski dan društev z niagarskega področja pri tem društvu, vam želimo predstaviti njegovo predsednico Marijo Prilesnik.
Marija Prilesnik
Po poklicu sem medicinska sestra in srčno - pljučni tehnik. Študij sem pričela že v Sloveniji (prakso sem opravljala na otroški polikliniki v Ljubljani), dokončala pa sem ga v Kanadi (Conestoga College, Guelph, Ontario).
Ko sva leta 1967 z možem Lojzetom prišla iz Nemčije v Kanado, v Kitchener, sta bila med najinimi prvimi znanci Zinka in Martin Mirt, ki sta naju uvedla tudi v društvo. V letih 1973-1974 je mož Lojze pomagal pri gradnji nove dvorane, sama pa sem bila pomožna tajnica. Ker sta bila sinova Robert in Tony še majhna, je bilo težko usklajati službo, delo v klubu in družinske potrebe, vendar smo po svojih močeh pomagali društvu in obiskovali društvene prireditve.
Povej nam nekaj o društvu Sava in o vlogi žensk v društvu?
Marija, najprej bi želel, da se osebno predstaviš in poveš, kdaj si prišla v Kanado in kako si se vključila v Slovensko društvo Sava v Kitchenerju?
Prihaj am iz Zasavj a (trbovelj ska občina), izpod Kuma, ali kakor pravimo tudi po domače izpod »Zasavskega Triglava«.Vas, v kateri sem odraščala, se imenuje Župa, in pri hiši se po domače pravi Na Župi. Ime je ostalo po Županu, ki je bil za časa Avstro-Ogrske njen lastnik. Vas Župa spada pod župnijsko in poštno upravo Dobovec, ki je oddaljen kakšnih 2,5 km.
Društvo Sava organizira razne prireditve, prisostvuje in sodeluje pri raznih meddruštvenih prireditvah, kar pomeni veliko dela in skrbi, ne samo za odbor, ampak tudi za člane. Naše složno delo se odraža v uspehih, ki v preteklih letih niso majhni.
Sama sem v odboru že 16 let, predsednica društva pa od leta 2001.V odboru nas je skupaj štirinajst, od tega sedem žensk, se pravi, ženske smo številčno enake moškim. To pomeni, da imamo enako odgovornost in enak vpliv v pomembnih odločitvah.
Društvo Sava aktivno sodeluje tudi pri znamenitem Oktoberfestu v Kitchenerju, ki je največja tovrstna prireditev izven Munchna. Kako te tam sprejemajo kot predsednico društva?
V glavnem sledimo programu, ki ga pripravi Odbor Oktoberfesta ali Oktoberfest Committee. Ker se danes ženske bolj in bolj uveljavljamo v poklicnem delu, kakor tudi v javnem živjenju, me sprejemajo s spoštovanjem in upoštevajo moje oziroma društveno sodelovanje, s tem pa tudi naše želje in morebitne nasvete.
Ker je pivovarna Molson uradni sponzor Oktoberfesta, je obenem tudi sponzor Turnirja v balinanju ali »Bocce ball tournament«, ki ga Sava že vrsto let prireja v času Oktoberfesta.
Kaj bi lahko povedala o tvojih največjih dosežkih pri društvu Sava?
Naj povem, da so dosežki v času mojega predsedovanja tudi dosežki odbora in vseh članov društva. V tem času smo poleg odplačila kreditov asfaltirali prostor pred dvorano, obnovili streho, vgradili nove grelne naprave, instalirali alarm, obnovili električno napeljavo in preuredili kuhinjo. Samo obnova kuhinje je stala $35.000; nabavili smo stroj za pomivanje posode, nove plinske štedilnike, poseben pekač in drugo. Dvorana sama je bila potrebna popravil in vzdrževanja in smo tudi za to vložili veliko časa in denarja. Naj še omenim, da pri društvu Sava pogosto
nastopajo razni ansambli in pevski zbori iz Slovenije. Pred kratkim je bil že v tretje naš gost gospod Marjan Zgonc. Leta 2004 smo bili pobudnik in organizator proslavitve naših slovenskih ansamblov v Kanadi, kar je bil lep dogodek, obenem pa tudi priznanje ansamblom za njihov trud pri ohranjevanju slovenske glasbe v Kanadi.
Letos ste v Savi organizirali tečaj slovenskega jezika, ki poteka od sredine januarja pa do sredine junija. Kako ocenjuješ uspeh pouka in udeležbe?
Tečaj smo organizirali za mladino, kakor tudi za starejše. Ob sobotah prihaja iz Toronta poučevat učiteljica Tjaša Škof. Šola je začela ponovno delovati po dvaintridesetih letih prekinitve. Lahko rečem, da je začetna udeležba, kakor tudi uspeh, lep začetek, ki nam daje upanje in vzpodbudo za nadaljevanje pouka v septembru. V ta namen bi radi uredili prostor za učilnico in knjižnico. Seveda bi bili zelo hvaležni za kakršnokoli finančno pomoč iz Slovenije.
Kako je v društvo vključena tvoja družina?
Kot sem že omenila, sem v odboru že šestnajst let in ne bo odveč, če rečem, da so bila to leta trdega dela. Potrebno je veliko samoodpovedi, da lahko uskladim službo, delo v društvu in družinsko življenje. Ker pa je vsa naša družina vključena v društveno delo, kakor tudi družina Jožeta Prilesnika, moževega brata, in družina Kristine
Balkovec, moževe sestre, sem deležna njihovega razumevanja; to pa mi je v veliko pomoč in oporo.
Kot predstavnica društva Sava si bila izvoljena tudi v Vseslovenski kulturni odbor, kjer si že nekaj let podpredsednica. Nam lahko poveš kaj o tvojem delu v tej organizaciji?
Ja, dela je dosti, pa naj bo to organiziranje skupin iz domovine ali priprava prireditev v klubu, pa tudi zunaj kluba. Dosti dela smo imeli s pripravo Konvencije. Delo v Vseslovenskem kulturnem odboru zahteva veliko telefonskih klicev, sestankov in prostovoljnih ur dela, toda zavedam se, kako potrebno je to delo za dobrobit širše slovenske skupnosti. Vseslovenski kulturni odbor zbira informacije o dogodkih v slovenskih društvih, raztresenih po raznih provincah Kanade, kakor tudi novice iz Slovenije, in jih posreduje širšemu krogu Slovencev. Prizadevamo si za čimboljše meddruštveno sodelovanje in usklajevanje prireditev.
Letos bo imelo društvo Sava posebno čast, da organizira tradicionalni Slovenski dan, ki ga že vrsto let organizirajo slovenska društva z Niagarskega področja. Kako potekajo priprave?
To je tretji Slovenski dan, ki ga organizira društvo Sava pod pokroviteljstvom Koordinacijskega odbora Niagara, kajti Slovenski dan se vrši vsako leto pri drugem
društvu. Letos se zaključuje že tretji krog. Prvi Slovenski dan v Savi je bil leta 1995, drugi leta 2001, tretji pa bo 24. junija letos.
Ker se vsi zavedamo, da je to dan, ki ga večina Slovencev z radostjo pričakuje, se nanj intenzivno pripravljamo.
Imaš kakšno posebno željo ali sporočilo za Slovence v Kanadi?
Ker trdno verjamem, da sta bodočnost in uspeh slovenskih klubov močno odvisna od medsebojnega sodelovanja, bi želela, da bi bila sodelovanje in povezava še trdnejša. Medsebojna pomoč in povezava med društvi in slovensko mladino je namreč pot k uspehu in od tega zavisi naša prihodnost.
Slovenski dan pri Savi
Slovensko društvo Sava v Kitchen-erju bo letos gostitelj 18. Slovenskega dne, ki se bo vršil 24. junija na njihovem letovišču pod pokroviteljstvom Koordinacijskega odbora slovenskih organizacij na področju Niagarskega polotoka. Z letošnjim letom bo zaključen tretji krog slovenskih dnevov, ki se vsako leto vršijo pri drugem društvu.
Slavje se bo začelo s sveto mašo ob 11. uri, potem bo čas za kosilo, po kosilu pa bo zanimiv kulturni program.
Vsi prav lepo vabljeni!
Donacija V. Urbanca Narodni Galeriji v Ljubljani
Renè Calzi
Gospod Vladimir Urbane iz Montreala je 7. maja 2007 podaril Narodni galeriji v Ljubljani sliko slovenskega impresionista Jakopiča "Breze v soncu".

Vladimir Urbanc z umetnostno zgodovinarko in likovno kritičarko Anamarijo Stibilj Šajn
Slikarska zbirka Narodne galerije je bogatejša za delo "Breze v soncu" slovenskega impresionista Riharda Jakopiča. Sliko je galeriji podaril gospod Vladimir Urbanc iz Montreala, ki je na novinarski konferenci povedal, da se je za donacijo odločil v spomin na očeta Antona Vladimirja Urbanca, saj bo tako ime Urbanc še dolgo "živelo" v Ljubljani.

Vladimir Urbanc v družbi tržaških prijateljev
Vladimir Urbanc s sošolci
Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki je dejanje označila kot "redko in plemenito potezo, ki odraža velikega človeka in zavednega domoljuba". Sprejema v čast donatorja so se udeležile številne ugledne osebnosti, priznani umetniki in prijatelji g. Urbanca iz Slovenije, Avstrije in Italije.
"Breze v soncu" je slika z merami 47 x 32 centimetrov. Delo sodi v Jakopičeve umetniške študije. Nastalo je leta 1905. Nanosi so pastozni in poteze so zabrisane. Sliko označuje svetlo modrikasta barvna lestvica. Delo je v slikarski zbirki Narodne galerije vpisano pod inventarno številko 3353.
Rihard Jakopič se je rodil leta 1869 v Ljubljani. Študiral je slikarstvo na Dunaju in v Muenchnu, a se je dokončno izšolal v muenchenskem ateljeju Antona Ažbeta. Od leta 1900 je ustvarjal v Ljubljani in okolici, krajši čas v Škofji Loki, od leta 1906 do smrti leta 1943 pa nepretrgoma v Ljubljani. Od leta 1907 je vodil slikarsko šolo in organiziral vrsto pomembnih razstav. Bil je pobudnik ustanovitve Narodne galerije. Leta 1908 je dal po načrtih Maksa Fabianija zgraditi prvo slovensko umetniško razstavno galerijo imenovano "Jakopičev paviljon".
Home is Where the Heart Is
Dr. Anne Urbančič
Miloš Zajc wrote me a letter in Slovenian. In it he described some of the ups and downs of his arrival in Canada. He ended the letter by expressing his deeply felt disappointment in not having learned Slovenian in school. He explained that when he was a student, the teachers of the educational institutions taught exclusively in Italian. But when we met for this interview, Miloš immediately greeted me in Slovenian. Of course, Miloš speaks Italian fluently. He also speaks English, Croatian and Spanish. But when he began to recount the hundreds and hundreds of memories he has accumulated in his lifetime, the words were in Slovenian. He recited for me, in the beautiful melodious cadences he learned from his mother, several verses of Ciciban, the children's poem that Oton Župančič wrote in 1915. As Miloš spoke, his words painted pictures in my mind, pictures of when, as a child, I too had heard those same words. A wistful smile came to him; I imagined him with his parents, learning the zlate uganke that Župančič, known as the people's poet, had penned so many years before.
Miloš, the only son of a translator and a music teacher, was born in 1925 in Ljubljana. He spent his boyhood years in his father's birthplace, Ilirska Bistrica in the Primorska region. In those years much of
Rina and Miloš Toronto 1958
Primorska and Istrija fell under the rule of the Italian Fascist regime. Even the briefest history will confirm the dangerous, difficult world situation that formed Miloš' boyhood. He was a bright, promising student but in 1943 he and many other young men from his area were drafted to the punitive and traumatic Battaglioni Speciali. These were Italian labour units established in 1940 with a view to preventing dissent from Italianized Slovenians by moving them away from former Slovenian territory. Miloš ended up near the Italian city of Brindisi.
A few months later, when the battalion was liberated by British forces, Miloš was sent to Malta. There he served in the Yugoslavian Navy, under British command. When Tito recalled the forces back to Yugoslavia, Miloš opted to stay in Italy. His aunts lived in Bari and he joined them and his little cousins there. "The world was a mess", he told me recalling that period. Each day brought new difficulties, especially when his aunts were falsely accused of enemy collaboration and put in prison, leaving their young children in his care. Miloš returned to his studies, which had been interrupted by all the upheaval. He got a teaching certificate and then enrolled in the University of Bari to study languages. At the university, he met a beautiful young woman, Rina. They fell in love and married in 1947.
They began their life as a couple among the shelled, bombed, broken remnants and wreckage of what post war Italy had become. Even simple accommodation was almost impossible to locate. With heavy hearts they decided that their future path lay far from the chaos in which they found themselves. And so, Miloš, with a new wife, a baby, and a heart full of courage, set off for Canada.
He came to Canada alone to find a job and to establish a home so that he could send for Rina and his daughter, Terezija, who had remained behind in Bremenhaven, waiting for their immigration papers to be processed. He knew no one in Canada. When he arrived in Halifax, he had no idea what awaited him but he did know that Canada was now home. He was young, strong, loved adventure and travel, and was curious about the future: his own and that of Canada. The west was opening up; when the Department of Labour came looking for workers for the expanding railways, Miloš excitedly applied. He wondered what the years would bring to him, his wife, and his family.
He arrived in Edmonton in the early fall of 1951. With a $25.00 advance from his new boss, a contractor, he bought what seemed like an inordinate amount of clothing and supplies. Work, hard, back breaking work, repairing railway ties left him exhausted, but the pay was good and he felt reenergized when he realized that every hour of effort brought his beloved Rina and their little girl closer to Canada. He often pushed himself to work 60 hour weeks. The English he had learned in Malta as a sailor served
him well; he began to help other members of the railway Extra Gang by translating for them. By November, he had put aside enough money to have his wife and daughter join him. But as the bitter cold settled into Alberta, disaster struck. The Railway gang was laid off because of the severe weather. Ineligible for any unemployment insurance, he took a job laying tiles for a new hospital. Christmas came and with it a small miracle that Miloš will always remember. Although unemployed, he wanted nonetheless to celebrate the holiday, his first in Canada, with a special treat for his wife. He went to a bakery to buy some pastries. His conversation with the Polish baker led to the retelling of the hardships they both had in common as newly arrived immigrants. When Miloš turned to leave, the baker refused to take any money for the pastries. Miloš was stunned by this unexpected generosity. He has never forgotten the kindness; today, he pays homage to the baker by passing the favour along whenever he can.
Kind acts, optimism, a good sense of humour, love of family, these fundamental elements brought solace, even in the most unusual of circumstances. For example, later, in 1955, he worked for a grocery chain but just did not have the heart to throw out day old bread. Complaints from customers forced his resignation. But where many might see this as a lost opportunity, Miloš saw the chance to move his family, now with two daughters (Paula was born in Edmonton), to Toronto, where new adventures and new careers beckoned.
As I listened to Miloš recount the vicissitudes of his life, I was struck by two things. First, no matter what, life for him represents challenge after challenge to be confronted and overcome. Secondly, he does not look back upon the past in regret, except for one situation. Instead, he welcomes changes. By dint of hard work, by giving the other guy the benefit of the doubt, by trusting in his own instincts, Miloš has succeeded. He has been a railway repair worker, a railway time keeper, a tileman, a grocery store employee, a construction company time keeper, a travel agent, an assistant to a notary. He did not refuse the challenge to become an assistant to a union negotiator, nor to work as a medical office administrator. At the latter, he spent 15 years, often with up to forty people under his charge, including doctors and support staff. Still, new adventures beckoned. When he turned 40, he returned to school and worked incredibly long and hard hours after his day had ended at his usual workplace, or at times, even before going to work, for often he would begin to study as early as 4 a.m. He received a university degree in 1969. A Master of Arts degree followed in 1973. This allowed him to continue further studies and he became a teacher of English as a Second Language. Later the school board nominated him to a position as a supervisory principal; when he had to retire, he turned to the immigrants'
service agency called COSTI where he taught and then became full principal. Always Rina and his daughters supported him morally and encouraged him.
Are there any regrets? I could not help asking. Miloš answered sadly: he regrets he did not grow up as a Slovenian in Slovenia. He remembers how, as a young boy, he proudly recited Ciciban to his parents. He recalls with pleasure that he, aged eight or nine, learned, by heart, a poem by Simon Gregorčič, in order to recite it for his father's birthday. He added that despite the difficulties in obtaining it, acquiring his Slovenian citizenship remains one of his
Miloš and Rina with daughters Terezija and Paula 50th wedding anniversary, Toronto, 1997
proudest achievements. Slovenia is the home of his heart.
Miloš has contributed so many positive elements to the life of immigrants in Canada. He remembers how he himself started alone and with nothing. But today, as he and Rina celebrate their 60th Wedding Anniversary, it is my pleasure to share with you his story of courage, tenacity and hope in a new land
and a new life. Happy Anniversary, Rina and Miloš. Še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
The CSHS gives all Canadian Slovenians an opportunity to cherish their stories forever. We invite you to send us your family documents, pictures, artifacts or your stories.
Originals or copies are acceptable and will be placed in a special box identified by your family or organization name. You can help carry on the important work of the CSHS by becoming a member or by donating documents and artifacts of your own or your family's immigration history.
Seminar za slovenske izseljenske novinarje iz sveta v Ljubljani
Urad za Slovence po svetu pri Vladi RS je v dneh od 27. maja do 4. junija organiziral seminar za slovenske izseljenske televizijske, radijske in časopisne novinarje iz vsega sveta. Namen seminarja je bil predstaviti slovenskim novinarjem po svetu razvoj Slovenije od osamosvojitve naprej in prikazati pomembnost, kompleksnost in priložnost ob predsedovanju Slovenije Evropski Skupnosti v prvi polovici prihodnjega leta.
Seminarja se je udeležilo 22 slovenskih novinarjev iz Argentine, Avstralije, Anglije, Bosne in Hercegovine, Kanade, Nemčije, Švedske, Švice in Srbije.
Kanado sta zastopala Branko Maligec za časopis Slovensko-kanadskega društva iz Winnipega in Dare Kristan za radio Glas kanadskih Slovencev iz Toronta.
Več o tem seminarju boste lahko prebrali v naslednji številki Glasila.
Zakon o slovenskem jeziku
V	Sloveniji je bila 18. maja letos v Uradnem listu RS objavljena Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko, v veljavo pa je stopila petnajst dni po objavi. V njej so nakazane razne oblike vzpodbud za promocijo slovenščine, pa tudi številne ovire, ki ogrožajo uporabo slovenščine, med drugim tudi članstvo v Evropski zvezi in svoboden pretok blaga na tržišču.
Zakon o javni rabi slovenščine, ki je bil sprejet 15. julija 2004, določa, da mora v slovenščini potekati govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v Sloveniji. Izjema so območja, kjer je poleg slovenščine uradni jezik še italijanščina ali madžarščina ter primeri, ko za Slovenijo zavezujoče mednarodne pogodbe posebej dopuščajo tudi rabo drugih jezikov.
Med drugim moraj o v skladu z zakonom imeti ime v slovenščini vsi državni organi, organi lokalnih skupnosti, javni zavodi, j avna podj etj a ter druge osebe j avnega prava ter politične stranke, v slovenščini pa mora biti tudi poimenovanje političnih funkcij, poklicev ter strokovnih in znanstvenih naslovov posameznikov.
V	slovenščini morajo biti poimenovani tudi obrati, prodajalne, gostinski in drugi lokali ter poslovni prostori, firma oz. ime pravnih oseb. V slovenščini morajo biti po zakonu tudi javna obvestila, navodila, novinarske konference, izjave za medije, oglaševanje, spletno predstavljanje in
poimenovanje različnih prireditev. Zakon predvideva tudi inšpekcijski nadzor nad njegovim pravilnim izvajanjem ter višino kazni za kršitelje.
Nedavno sprej eta resolucij a o slovenskem j eziku se v glavnem nanaša na izvaj anj e tega zakona v praksi.
Ker se resolucij a nanaša v veliki meri tudi na literarno ustvarjanje in delo slavistov, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. maja organizirala celodnevno posvetovanje o slovenskem jeziku.
Na posvetovanju o slovenskem jeziku v prostorih SAZU so razpravljali o stanju, stiskah, zagatah in zakladih slovenščine. Pesnik in akademik Tone Pavček je dejal, da sta zakon in resolucija zgolj zakonski varovalki, da pa noben predpis ne more nadomestiti dejstva, da je obstoj jezika odvisen od zavesti, kajti na prihodnost slovenskega jezika ne vplivajo samo zunanji dejavniki. »Slovenci pačimo svoj jezik in ga zanemarjamo, vsak rod znova, vsak dan znova,» je dejal.
Jezikoslovec Janez Orešnik je povedal, da je 96 odstotkov vseh jezikov na svetu manjših od slovenskega, in da jeziki v današnjem času izumirajo s hitrostjo dva jezika na mesec. Predvideva, da bo čez sto let živih samo še kakih 600 jezikov, kar je deset odstotkov od sedaj obstoječih. Po njegovem mnenju bo slovenščina varna še naslednjih sto let, da pa se lahko zgodi, da bodo zanamci čez stoletje slovenščino govorili le v krogu družine.
Slovenist Jože Toporišič je pri analizi besedil različnih avtorjev ugotovil, da le-ti uporabljajo vse več tujk, za katere obstojajo ustrezni izrazi v slovenščini, in da se avtorji s tem, da v preproste tekste vpletajo tuje izraze, skušajo povzdigniti na višjo raven.
Slovenjenje znanstvenih besedil je eno najbolj ogroženih kategorij, predvsem zaradi maloštevilnega bralstva in želje po uveljavljanju slovenskih znanstvenikov na tujem.
Kanadska imigracijska politika
V torontskem dnevniku Toronto Star je konec maja izšel zanimiv članek o imigracijski politiki v Kanadi, ki ga je napisala novinarka Lynda Hurst. Ugotavlja, da si dve točki kanadske ustave med seboj ne ujemata, ko gre za pravice priseljencev in njihovo po ustavi zagotovlj eno pravico za ohranj evanj e in krepitev svoje nacionalne dediščine. Kanadska ustava namreč zagotavlja enake pravice in enake dolžnosti moškim in ženskam in ne dopušča etnične, rasne, narodnostne, verske, spolne in druge diskriminacije.
Novi priseljenci v Kanadi nimajo problemov ohranjevati svoje narodne kulture, toda pričakovati je, da bodo sprejeli univerzalne kanadske vrednote.
Metafora »kulturni mozaik« se j e v Kanadi pojavila leta 1971, ko je takratni ministrski predsednik Pierre Trudeau proglasil politiko večkulturnosti (multiculturalizem), ki bi dopuščala, da priseljenci ohranjajo svojo narodno kulturo, medtem ko bi jih kanadsko državljanstvo povezovalo med sabo v edinstveni kanadski kulturni mozaik.
To je zvenelo veliko bolj spoštljivo in privlačno kot »talilni lonec«, model asimilacije v ZDA.
Uradni kanadski pluralizem je bil stranski produkt petletne raziskave, ki je leta 1965 začela raziskovati način, da bi zadovoljili veliko francosko manjšino v Kanadi. Takrat so se pojavile etnične skupine, povečini evropskega porekla, ki so zahtevale, da se tudi njihovo etnično poreklo upošteva pri oblikovanju kanadske politike. Tako je Kanada uvedla uradno dvojezičnost, da j e zadovoljila vse večj e zahteve kanadskih Francozov, ostale narodnosti pa naj bi dobile več pravic v okviru politike večkulturnosti.
Tako je kanadski model multikulturnega mozaika postal za ves svet vzgled uspešnega prilagajanja priseljencev.
Kanadski priseljenci, ki predstavljajo že več kot tretjino celotnega kanadskega prebivalstva, so v bistvu oblikovali kanadsko kulturo in politiko.
Ta model pa ne more biti vzgled evropskim deželam, kjer med priseljenci prevladujejo Muslimani z drugačnimi vrednotami, še zlasti v odnosu do ženskih pravic, ki jih niso pripravljeni prilagajati vrednotam države, v katero so se priselili. Pojav neevropske imigracije tudi v Kanadi že bolj opazno povzroča probleme, saj neevropski priseljenci niso tako prilagodljivi
kot evropski, ki se navadno že z drugo generacijo asimilirajo v kanadsko kulturo. Strokovnjaki so že začeli razmišljati o tem, da bi bilo priseljencem potrebno bolj jasno opredeliti večkulturnost, tako da določene etnične skupnosti ne bi mogle pod njeno krinko izvajati diskriminacije. Prav tako bi jim bilo treba že pred prihodom v Kanado povedati, da se bodo postopoma morali integrirati v kanadsko družbo in da naj zato dobro premislijo, če je integracija v skladu z njihovim kulturnim in verskim prepričanjem.
Da se nekatere etnične skupnosti niso pripravlj ene prilagaj ati kanadskim zakonom, se je že pokazalo, ko so leta 2004 nekateri Muslimani v Ontariu zahtevali pravico soditi družinske spore po njihovem islamskem zakonu, ki je za kanadske pojme zaradi diskriminacije do žensk nesprejemljiv. Po daljšem proučevanju je ontarijski premier Dalton McGuinty odločil, da so vsi Kanadčani, ne glede na to, od kod so prišli in kakšni veri pripadajo, podvrženi istim kanadskim zakonom.
Novice
Straussova četvorka - V petek, 18. maja 2007, je bilo v Ljubljani vse živo, saj se je tam zbralo preko 11.000 maturantov iz vse Slovenije, ki so na Slovenski cesti zaplesali Straussovo četvorko. Če prištejemo še maturante, ki so sočasno plesali na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in na Madžarskem, se številka poveča na preko 42.000. Dogodek vsako leto vzbuja veliko pozornosti in je zapisan v Guinessovo knjigo rekordov.
Za zaščito Lipice - Lipica postaja vse bolj ogrožena. Da prostora za znamenite slovenske lipicanske konje ne bi izpodrinile igralnice in golf, nekateri menijo, da bi bilo potrebno Lipico vpisati na Unescov nacionalni seznam.
Unesco je za zdaj zaščitil 830 lokalitet v 13 8 državah, od tega 644 s področj a kulture, 162 naravnih in 24 mešanih. V tem pogledu vodijo Nemčija, Italija, Francija, Indija,
Mehika, Španija in Velika Britanija z Irsko. V Sloveniji so trenutno (od leta 1986) pod Unescovo zaščito le Škocjanske jame, na poskusnem seznamu Unescove dediščine pa na morebitno nominacijo in zaščito čakajo še štiri lokalitete: Partizanska bolnišnica Franja, klasični Kras, rudarsko mesto Idrija in fužinarske planine v Bohinju.
Akcija za pomoč številčnim družinam
Škofijska karitas Ljubljana bo tudi letos vsem družinam v Sloveniji s petimi ali več otroki razdeljevala brezplačne delovne zvezke. Lani je brezplačne delovne zvezke prejelo 134 družin, vrednost pomoči pa je presegla 11.000 evrov.
Mobilna bolnišnica v Sloveniji - Letos februarja je Slovenska vojska prevzela pred dvemi leti kupljeno mobilno bolnišnico. Zaenkrat je postavljena ob Splošni bolnišnici Murska Sobota v Rakičanu, kjer je potekalo
tudi usposabljanje vojaškega medicinskega osebja za delo v tej mobilni bolnišnici. Ker se je pokazalo, da zaradi velikosti sistem ne ustreza potrebam SV, bo posebna komisija, ki jo je ustanovil obrambni minister Karl Erjavec, preučila možnosti za predelavo sistema v lahko mobilno bolnišnico. Zaenkrat v tej vojaški bolnišnici ne izvajajo nobene medicinske dejavnosti, predvidevajo pa, da bi lahko v sodelovanju z usposobljenim vojaškim kadrom in osebjem murskosoboške bolnišnice v njej opravljali popoldansko kirurško urgenco in izvajali endoskopije.
Ljubljanska tržnica - Sindikat kmetov Slovenije je na novinarski konferenci 7. maja izrazil nasprotovanje napovedani ukinitvi ljubljanske veletržnice. Ohranitev tržnice je pomembna, ker predstavlja nacionalno znamenitost in edinstveno možnost kmetom, da svoje pridelke prodajajo. Ljubljanska tržnica bi se morala iz sedanje lokacije umakniti do 30. junija. Ljubljanski župan Zoran Jankovič je sindikatu kmetov ponudil v odkup zemljišče na Rudniku, ki je predvideno za izgradnjo veletržnice, vendar kmetje zanj nimajo finančnih sredstev.
Slovenska vojska v enotah NATO -
Polkovnik Dobran Božič je 11. maja v Peči na Kosovu prevzel dolžnosti namestnika poveljnika Mednarodnih sil Zahod na Kosovu, kar je sedaj najvišji položaj kakšnega pripadnika Slovenske vojske v strukturi poveljevanja v operacijah kriznega odzivanja zveze NATO. Visoko dolžnost v
poveljstvu Mednarodnih sil Zahod opravlja tudi častnik Robert Glavaš, ki je namestnik načelnika štaba in vodi več štabnih sektorj ev. V okviru Mednarodnih sil Zahod v zadnj em času Slovenska vojska sodeluje s 600 predstavniki, ki so 25. februarja za šest mesecev prevzeli območje nadzora v okviru mednarodnih mirovnih sil KFOR na Kosovu pod vodstvom zveze NATO. To je največji kontingent slovenskih vojakov na tujem. V njihovem sektorju delujejo še italijanska, madžarska in španska vojska.
Pustolovski park v Betnavskem gozdu
Krekova družba za storitve je sredi maja začela z montažo Pustolovskega parka v naravi. Projekt v vrednosti 150.000 evrov bo popestril turistično-rekreativno ponudbo Maribora, obiskovalcem pa ponudil privlačne vsebine za zdravo preživljanje časa v naravi. S parkom bo upravljal Evropski kulturni in tehnološki center Maribor, postavitev pa naj bi bila zaključena do konca junija.
Preprodaja hiš v Kanadi - Preprodajne cene rezidenčnih objektov v Kanadi so se aprila letos ponovno rekordno dvignile. Povprečna cena hiše v 25 večjih mestih v Kanadi je bila v aprilu letos 323.936 dolarja, kar je okoli 7.000 dolarjev več kot v istem obdobju lani. Cene so se še najbolj dvignile v Edmontonu, Saskatoonu in Calgaryju. Najvišje cene hiš so še vedno v Vancouvru, kjer je povprečna cena hiše 564.375 dolarja; sledita Calgary in Toronto. Ocenjujejo, da bo letos preprodanih 500.995 hiš in da bo zaradi naraščajočih cen prodaja hiš začela upadati.
	Spored prireditev Od 24. junija do 1. septembra 2007			
Datum	Prireditelj	Kraj	Prireditev	Tel številka
Junij 24	Holiday Gardens	Pickering	Piknik	416-282-4050
	Sava	Breslau	Slovenski dan	519-884-4736
	Slovensko letovišče	Bolton	Namizni tenis	905-238-5710
29. do 2. julija	Slovenski park	Hwy 6	Nogometni turnir in piknik	416-418-6025
30	Slovensko lovsko in ribiško društvo	Alliston	Športni dan	705-435-7130
Julij 1	Slovenska skupnost Slovenski park	Bolton - Slovensko letovišče Hwy 6	Slovenski dan Canada Day piknik	905-685-4149 416-418-6025
	Lipa Park	St. Catharines	Ont. Sausage Festival	905-685-4149
8	Slovensko lovsko in ribiško društvo Alliston	Lake Nipissing	Ribolov	
	Društvo Večerni zvon	Alliston Hwy 9 & 50	Tombola	905-625-5485
14	Triglav	London	Banket	519-461-0653
15	Bled	Beamsville	Proščenje in piknik	905-238-5710
	Slovensko letovišče	Bolton	Badmintonski turnir	905-238-5710
21	Lipa Park	St. Catharines	40. obletnica	905-685-4149
	Slovensko letovišče	Bolton	Odbojkarski turnir	905-238-5710
22	Slovenski park	Hwy 6	Piknik	416-418-6025
29	Slovensko lovsko in ribiško društvo	Alliston	Piknik	705-435-7130
	Holiday Gardens	Pickering	Piknik	416-282-4050
Avgust 4	Slovenski park	Hwy 6	Nogometni turnir	416-418-6025
5	Planica	Bancroft	Piknik	905-278-2473
	Slovenski park	Hwy 6	Otroško tekmovanje	416-418-6025
	Triglav	London	Civic Bowling Tournament	519-461-0653
12	Lipa park	St. Catharines	Music in the Park	905-238-5710
	Društvo Večerni zvon	Alliston Hwy 9 & 50	Pomurski dan in Proščenje	905-625-5485
18	Planica	Bancroft	Bass Fishing Tournament	905-278-2473
19	Bled	Beamsville	Športni piknik	905-544-2464
25	Holiday Gardens	Pickering	Članski piknik	416-282-4050
September 1	Slovenski park	Hwy 6	Baseball Tournament	416-418-6025
	Slovensko letovišče	Bolton	Corn & Wing Night	905-238-5710
Banking your way @ Krek
f
I ^ Am


tP'

Jl
B ^ J	^
t^^^ Ki^k SîMn^r Cr«0it	ntmb^rcwned. full »Mice
lon^u' on serving tn^ Slov^fM^n rommunity In tl>f GT^

^Ck'i

UMli^t nyrbw* mdi^ifuil	ondMU^ in vrtvich
t^ c^e^i^ vnm	llM Si^vetiiAn e^mmijnir^. V^í^iw you'^
for	lOdkinf fůr d mor^otc ûr
èdvicd on yoiir mjtudi funds.	for yoor srâli
r* Wtf^meni planning ifvfprmahon, or
KrNi hnihrfirwridi	services
«nd »^vWt ncid -	«fp^^ mê^
www.krek.ca
M
KREK SLOVENIAN
CREDIT UNION LTD.
tarsrathkljte.tsr««)», onuie, sisn'av?	f»ihđl6)2s2-?ci92
Slovenio
Credit Union
Lin«
TorOAt^ ON M^ 3V7 TH 4I«-2SS
611 MjnnifM Avf Tel. 41«
23 CMaw^aOfwe Hdmltor. ON IK 3N6
TOLL FREE 1-d88-SCU-1742
www.sloveniacu.on.ca