413
Kmetijstvo.
Skrb za kopita.
Konj ima samo jedno nogo, pravi stari a [resničen pregovor. Če se pohabi ena konjska noga, tedaj niso ostale tri prav nič vredne. Zategadelj mora skrbeti vsak živinorejec, da se konji hitro ne pohabijo, da ne opešajo in da slednjič ne zbole na nogah.
Pri konjih opazujemo čestokrat pretrda in prekrhka kopita. Najčešče se nahaja omenjena napaka na sprednjih nogah, kateri stojita v hlevu večinoma na suhem. Pre-krhek rog se rad drobi, na njem se prikažejo različne poke in luknjice in posamezni koščeki razpadejo, razven tega tišči rog na mehke kopitne dele, ki se vsled tega pogostokrat vnemo. Vse te napake skupaj zakrivijo ono le prenavadno šepanje, katero opazujemo kaj čestokrat pri različnih konjih. Nasproti temu pa sta zadnji kopiti večkrat premehki, ker stojita v vlagi (v platu in scal-nici). Premehka kopita pa postanejo rada ploščnata, široka t. j. nepravilna, razven tega tišči pok večen rog na mehke dele ter napravlja vnetje in šepanje. Dolgotrajna vlažnost povzroči tudi, da se vname kopitna strela, da včasih celo popolnoma segnije.
Kako se izogibati navedenim napakam in boleznim? Pretrdo kopito moramo včasih pomočiti z vodo ali pa je oviti z mokro cunjo, rog postane bolj mehek ter se ne drobi in ne kruši. Nepotrebno pa je, držati kopita dolgo časa v vodi. Še bolj nepotrebno ali, bolje rečeno, naravnost škodljivo je, mazati (zalepiti) kopita z ilovico ali z govejim blatom, kar je dandanes celo v hlevih um-nejših živinorejcev običajno, Ilovica se namreč kmalu posuši in strdi ter odtegne kapitu mnogo vlage, torej učini baš nasprotno, kar je človek nameraval. Konjske snovi v govejem blatu, osobito amonijak, pa razjedajo in kvarijo rog, zatorej kravje blato več škoduje  kakor  koristi.
Omehčanje kopita in gnilobo strele more najuspešneje zabraniti čista in snažna nastelja. Dalje se priporoča pri mehkem, kakor tudi pri trdem kopitu takozvano kopitno mazilo, ono zmehča namreč pretrd rog, a na druge strani zopet prepreči, da se ga mokrota p.xeveč ne prime. Za ta namen je usoljena svinjska mast najboljše kopitno mazilo. Vsa vstala mazila, katera priporočajo raznovrstni izdelovalci, niso 'prav nič boljša, ali pa še celo slabša od masti. Vsak teden je treba namazati kopita vsaj enkrat z mastjo, pa ne samo kopitne stene, ampak tudi gornji del, kjer se dlaka začenja, se mora prav dobro namazati. V kopita tistih konj, kateri morajo mnogo hoditi po vodi, morate vsak dan vzdigavati svinjsko mast, da se zabrani zmehčavanje. Napačno bi ravnali, ko bi mazali blatna kopita, s takim počenanjem bi lahko več škodovali, kakor koristili. Blato bi se namreč med rogom in med mastjo posušilo ter bi napravilo trdo skorjo, katera bi bila kopitu na kvari.
414
Če pride vprežna živina z blatnimi nogami od dela domov, jih moramo skrbno očediti in osnažiti. Pa ne samo kopit, ampak tudi osnažene noge je treba umiti z mlačno vodo ter jih obrisati s cunjo ali s slamo. Blato, nesnaga in vlažnost izpridijo namreč kopita, napravljajo vnetje kože nad bicljem (rape), gnilobo strele itd. S kopitne Strele in s podplata odstranjujte sploh dan na dan raznovrstno nabrano nesnago. Dalje je treba paziti, da se ne vrine med podkev in rog kak kamenček, kajti to bi pouzročilo. šepavost in celo vnetje mehkih delov pod kopitom. Konjem, kateri pridejo trudni z dela domov, naj odrga hlapec vse štiri noge s slamo, da doteka k koži več krvi, zato da se noge pred časom ne pokvarijo in da živali ne postanejo prezgodaj pohabejene.
Nikoli ne napajajmo vročih konj in tudi skoz vodo jih ne dajmo bresti. Ako mora vroča žival v mrzlo vodo, prehlade in vnamejo se mehki deli pod rogom in nasledek temu je prepolno, ploščnato in sploh popačeno kopito ter »šepav* konj.
Priporočamo   pa  vsem Ustnikom    konj   v  J. Bla-snikovi   tiskarni   v   Ljubljani   ravno    kar   izšh   knjig) Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Spisal dr. Janez vitez Bleiweis-Trsteniški. Cena 80 kr., po pošti 10 kr. več.