41 štev.
V Kranju, dne 9. oktobra 1914.
XV. leto.
Političen in gospcdarstg list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 8 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na narodne brez naročnine še ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši ttev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, s« četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila M plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popuat. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se iivoujo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo
Svetovna vojna.
Rosi zasedli Crnovice In oblegajo Pfemlsel. -- Rasi premagani Ogrskem. — Srbi pri koncu. -- Mesečni boji na Francoskem.
Avstriia — Rusiia.
Rusija je postavila proti Avstriji in Nemčiji / boj 32 armadnih zborov in 32 rezervnih divizij; na avstrijsko mejo je vrgla 20 armadnih zborov in veliko rezervnih divizij.
Skupni nastop avstrijskih in nemških čet na Rusko-Poljskem ob severni meji Galicije je Ruse popolnoma iznenadil. Ko so ruske čete prišle črez Vislo in hotele prodirati proti Opatovu, so naši potisnili Ruse čez reko nazaj in se polastili utrdbe ob mostu pri Sandomiru. Sandomir leži na meji, Opatov pa od Sandomira 30 km proti severozapadu. Okoli Tarnova in Rzeszowa, so se naši zopet polastili železniških prog, katere so imeli nekaj časa zasedene Rusi.
Avstrijsko vojaško poveljstvo je razglasilo Crnovice za odprto mesto. Zapustilo je mesto vse vojaštvo in del prebivalstva. Rusi so vkorakali v mesto dne 2. septembra. Odpeljali so iz Črnovic v notranjo Rusijo kot talce župana dr. Weiselbergerja in pet drugih veljavnih mož. Za poveljnika mesta so Rusi postavili generala Zev-rejenova, za župana nekega Romuna in za njegova namestnika enega Nemca in enega Žida. Bukovinska deželna in finančna oblastva so se preselila z bankami vred v Dorno Vatro, ki leži na jugu Bukovine ob romunski meji. Mestu so Rusi naložili 600.000 rubljev vojnega davka, pa so pozneje, ker so meščani lepo ž njimi ravnali, to svoto znižali na 300.000 rubljev. Razdrli so Rusi vodovod in požgali lepo palačo grško-vzhodnega metropolita. Dne 23. septembra je prišel v Crnovice novi ruski guverner. V mestni posvetovalnici je bila slovesna seja, pri kateri je župan obljubil, da se bodo meščani zadržali mirno, kakor doslej.
Poroča se, da so Rusi skoraj popolnoma izpraznili Bukovino, katero so imeli cel mesec zasedeno. Ogri upajo, da bodo v prihodnjih dneh Rusa prepodili iz dežele. V Komitatih Bereg in Ung so bili Rusi že odpodeni, treba jih je izgnati le še iz Marmarosa.
Trdnjavo Premisl so Rusi obsedli od vseh strani. Naša posadka se brani z vso hrabrostjo. Napravili so naši več izpadov, potisnili Ruse nazaj in jih dokaj pripeljali v trdnjavo kot vjet-nike. Rusi napadajo trdnjavo z velikimi izgubami, ker silovito delujejo trdnjavski topi. Drugod po Galiciji se pa Rusi umikajo.
Poveljnik Auffenberg, zmagovalec pri Za-mostjo, je bolan prišel na Dunaj. Ker se mu je zboljšaio, se utegne prihodnji teden vrniti na bojišče.
Knez Oton Windischgr9tz je bil pri napadu na Ruse od drobca šrapnela ranjen.
Poljske prostovoljne legije štejejo že do 20.000 mož. Legžonaši .»o bili že v bitkah.
Rusi so v Varšavi aretirali znanega poljskega pesnika Mendnsktga in so ga poslali v Kalugo.
Ruski car je prišel osebno na bojišče, da bi podžgal pogum ruskih vojakov, in sicer v Lublin.
Rusi na Ogrskem. Ruski kozaki so prodrli na Ogrskem do mesta Marinaros-Sziget. Zadnji petek se je slišalo gromenje topov od Nagybocske. Ob sedmi uri zvečer je prišla do mesta Szigeta prva stotnija kozakov. Meščani se niso hoteli braniti, ampak je šel v njihovem imenu župan baje z zastavo Rusom naproti in jih je prosil, da naj mestu prizaneso. Kozaški častnik je odgovoril, da se zvečer ne bo pogajal in da naj le mirno gredo spat, ker bodo ruske čete šele v soboto vkorakale v mesto. Ko so Rusi šli v mesto so streljali v zrak. To je pa prebivalce tako ostra-šilo, da jih je veliko pobegnilo in so pribežaii v nedeljo, dne 4. oktobra zjutraj, celo v Budimpešto. Marmaros-Sziget je glavno mesto komitata Marinaros, leži na reki Tisi. Odtod drži železnica v Stanislav v Galiciji. Mesto ima 18 tisoč prebivalcev, ki so Madjari, Nemci in Romuni, tretjina je pa Judov. V komitatu Maramaros, ki ima 310.000 prebivalcev, je 221.000 grških katoličanov, ti so večinoma Rusini. Nekaj ruskih kozakov je odšlo v ponedeljek naprej proti zahodu in pri Iloszumezo so jih prijele naše zbrane čete. Kozaki so se vrnili, ne da bi bili kaj streljali. — Dne 5. oktobra opoldne se je pričel hud boj z Rusi pri vasi Tecsó. V naši prvi črti je stalo 2000 poljskih legijonarjev. Po hudem boju so naši dosegli popolno zmago. Rusi so bili deloma vjeti, deloma uničeni.
Rusi so se utaborili na Ogrskem pri Mar-maros-Szigetu in so poizkusili pač prodirati naprej proti Hostzu-Mezo in Taraczkózu, a so jih naši zavrnili. Na znanega ruskega zrakoplov ca Vasiljeva so naši streljali, ko je vohunil pri Lvovu. Prisilili so ga, da je prišel na zemljo in so ga potem vjeli.
Dne 6. oktobra so naše čete pri Marmaros-Szigetu premagale Ruse in jih podile nazaj do Nagy-Bocska. Še isti dan so se vrnile v mesto upravne oblasti in pričele svoje delovanje. — Pri Uszoku je padlo silno veliko Rusov. Boj je trajal dva dni. Naši so pokopali osem tisoč padlih Rusov. V Karpatih, zahodno od prelaza Visoko, ni nobenega Rusa več. Prebivalci se vračajo v svoje kraje.
Avstrija — Srbija.
Iz Sofije se poroča: Srbi imajo velikanske izgube. Moravska divizija je bila pri Bogatiču skoro popolnoma uničena, šumadska divizija je pa izgubila nad polovico moštva. Dosedaj je najmanj četrtina srbske armade za boj nesposobna, med temi je nad 13.000 mrtvih. Pretekli teden se je vršil v Nišu ministrski svet pod predsedstvom kralja Petra. Sestaviti so nameravali mirovni predlog Avstriji. Neki ruski veliki knez je govoril proti, tako da ni prišlo do nobenega končnega sklepa.
Srbske izgube cenijo nekateri na 14 tisoč mrtvih m 50 tisoč ranjencev.
Pri Krupanju so se Srbi obupno borili in so imeli dobre postojanke. Avstrijci so bili pa v premoči in je posebno artilerija napravila Srbom velike izgube. Srbi so pobegnili in pustili na
bojišču dokaj mrtvih in ranjenih. Mnogo Srbov so naši ujeli.
V srbski vojski je upor. — Srbska vlada se je preselila v Skoplje.
Avstrija — Črna Gora.
V vzhodno Bosno so vpadle srbske in črnogorske čete. To je prisililo naše poveljnike, da so poslali armado izganjat sovražnika. Prišlo je do bojev. [Dve črnogorski brigadi, spiska pod poveljstvom generala Vukoviča in zetska pod generalom Rajevičem, sta bili po hudih dvodnevnih bojih popolnoma premagani in vrženi proti Foči. Črnogorci so v silni zmešnjavi zbežali črez mejo. Obe brigadi sta morali prepustiti ves svoj tren in zaloge, katere so Črnogorci naplenili po Bosni. Nekaj naših vojakov so Črnogorci na zverinski način pohabili.
Črnogorcem je ostalo od 42.000 vojakov še 18.000 za boj sposobnih.
Nemčija — Francoska.
Francoska je dobila ojačenja. General Joffre" je dobil 200.000 mož iz Provence in 180.000 mož od švicarske meje. Pripravlja se general Joffre, da bo napravil prihodnje dni splošen napad na Nemce.
Čudoviti so nemški rovi ob Aisni, veliko jih je in so še bolj globoki, kakor oni ob Marni. Dele se v tri dele. Prvi del je za predstraže; 200 m zadej leže glavni rovi, ki so na vrhu ce-mentirani in pokriti, deloma zato, da sovražnik prelahko vanje ne vdere, deloma pa tudi zato, da se iz areoplanov težje vidijo. Za drugo črto ni več rovov, ampak so le velike in dolge votline, kjer so spravljena živila in strelivo in kjer stoje kuhinje. V teh votlinah so tudi ležišča za vojake in poljski topovi, veliki oblegovalni topovi pa stoje za tretjo črto na cementnih temeljih. Tako je to podzemeljsko mesto, ki se razprostira 10 km daleč v dolini reke Aisne, tja do Argonov. Hodniki vodijo pod zemljo iz votline v votlino. V teh votlinah se skriva na tisoče moštva, tako, da se od daleč ničesar ne opazi.
Nobene skrivnosti ni več, da je avstrijska artilerija odlično sodelovala pri zavzetju Na mu rja, Givete, Maubeuge in da sedaj pomaga pri napadih na Antverpen. Celo Francozi občudujejo junaštvo in spretnost naših vojakov. Častniki iz zrakoplova opazujejo sovražnika in dajo našim topovom smer, kam naj streljajo.
Francozi imajo le malo ujetnikov. Dne 24. septembra so prignali v Pariz okoli 100 nemških vjetnikov in med njimi enega generala, ki je bil vjet pri Reimsu.
Francozi so dobivali iz Verduna vedno novega streliva. Nemci so zato hoteli razdreti železniško progo med Verdunom in sv. Mihaelom. To drzno delo sta uspešno izvršila dva nemška častnika s 24 pijonirji. Splazili so se med sovražnimi stražami zapadno od reke Maas, preplavali široko reko in potem šli dalje po močvirjih in jarkih, polnih vode, med francoskimi predstavami. Prišli so do železniškega mostu in ga raz-
strelili Razdrli so tudi podzemsko brzojavno zvezo med Verdunom in sv. Mihaelom, En po-poročnik in en podčastnik sta utonila v reki, drugi so srečno prišli nazaj. Ti so bili odlikovani z železnim križem.
Francoski finančni minister Rebot je v ministrskem svetu naznanil, da tinančno stanje ni slabo, in da ne bo treba seči po javnem posojilu.
Nemške dame prav pridno izdelujejo razne reči za ranjence in drugo, kar potrebuje nemška armada. Tako je zaposljenih 20 miljonov Nemk.
V glavni stan je prišel predsednik Poincarč, da bi dvignil pogum vojakom. Spremljata ga vojni minister Millerand in ministrski predsednik Viviani. Časniki pišejo: »Ako Francoska sedaj ne zmaga, ne bo zmagala nikoli."
Francozi utrjujejo mesta okoli Pariza. — Francozi in Angleži imajo na bojišču 70.000 avtomobilov. Nemci pa imajo 35.000 avtomobilov. Tedaj je samo na nemško-francoskem bojišču v rabi nad 100.000 avtomobilov.
V francosko vojsko je vstopilo precej italjan-skih prostovoljcev. A tem prostovoljcem, ki se morajo bojevati v prvi vrsti, se ne godi dobro.
Francoska bojna črta je sedaj dolga 500 kilometrov.
General Galieni je dal izgnati iz Pariza vse voditelje socijalne demokracije, med njimi je pet poslancev.
Nemci so bombardirali iz zrakoplovov Com-piegne in kolodvor zelo poškodovali.
NadaljesozavzelivVogezihsotesko „Schlucht" in Francoze zapodili čez mejo.
Boji med Francozi in Nemci trajajo že tri tedne neprenehoma in ne pride do nobene odločitve. V dolini MUnstra, v Alzaciji na Nemškem so Francozi napadli Nemce, pa so bili odbiti.
V Kreuzotovi tovarni Francozi noč in dan vlivajo nove težke topove, katere popeljejo sredi oktobra na bojno polje.
Nemčija — Rusija.
Zadnji čas so Rusi pričeli s pohodom čez Njemen ofenzivo proti guberniji Suvalki. Nemci so premagali levo krilo te ruske armade in s tem dosegli, da se je ruska ofenziva nehala. Pri Suvalki so začeli Nemci zmagovito prodirati. Pri Opatovu so vjeli Nemci 3000 Rusov in dobili v pest več topov in strelnih pušk. Pri Radomu so napadli dve ruski kavalerijski diviziji in ju nagnali proti lvangorodu.
Napad Rusov na Nemce v guberniji Suvalki je bil odbit. Rusi so izgubili 2700 vjetnikov in devet strojnih pušk. — Zahodno od Ivangoroda so Nemci dobili 4850 vjetnikov. Zasedli so Nemci mesto Tauroggen v ruski guberniji Kovno. Mesto leži sedem km od pruske meje.
Na Finskem so Rusi začeli graditi ob vsem obrežju močne utrdbe in skupaj spravljajo težke topove.
V poljskih pokrajinah, katere so Nemci vzeli Rusom, se je razglasila poleg poljščine za državni jezik tudi nemščina.
Nemčija — Belgija.
An t ver pen Nemci so začeli streljati že na mesto Antverpen. Vzeli so na prostem polju pred mestom 52 poljskih topov in več strojnih pušk med njimi tudi angleške. Vlada se je preselila v Ostende, kralj je pa ostal v Antverpnu. — V zalivu pred Antverpnom so Belgijci razstrelili z dinamitom nemškim in avstrijskim ladjam parne kotle. Avstrijskih ladij ni bilo veliko končanih.
Belgijska vlada se pripravlja, da bo pobegnila v London. S stolne cerkve v Antverpenu in s kraljeve palače vihra belo-rdeča zastava, da bi se preprečilo obstreljevanje teh poslopij.
Nemci jemljejo pred Antverpnom po vrsti forte in redute, ki leže med forti. Ti forti spadajo k zunanjemu pasu utrdb in so od glavnih mestnih nasipov oddaljeni kakih 15 km. Nemci so vzeli že več fortov in redut ter zaplenili 330 belgijskih topov. Nemški zrakoplovci so pa metali v mesto razglase, s katerimi so prebivalce pozivali, da naj izroče trdnjavo brez prelivanja krvi.
Od Antverpna so spustili Belgijci proti Nemcem s peskom obložen vlak, ki je pri Hale trčil ob nemški vlak. K sreči so bili malopoprej iz tega vlaka izstopili nemški vojaki. Vlak je bil popolnoma razbit Nemci so nato razstrelili dva
mostova zahodno od Hale. Precej nato pridrvita dva belgijska stroja in sta padla v vodo.
Nemci so vzeli mesto Lier, ki leži jugovzhodno od Antverpna in šteje 23.000 prebivalcev. Z ladij so Belgijci spravili velike topove in so jih ponoči postavili v bojno črto pred Antverpen. Plinove svetilke se ob 7. uri zvečer po mestu ugasnejo, električne svetilke po ulicah sploh ne gore.
Nemčija — Angleška.
Angleške ženske, imenovane sufražistke, so naznanile vladi, da so pripravljene iti v boj. V treh mesecih bode baje ta ženski zbor izvežban. Častnike, ki jih uče streljati, plačujejo same.
Turčija pred vojno.
Angleška, Francoska in Rusija so poslale Turčiji nekak ultimatum, in so zahtevale od nje, da mora odpreti Dardanele.
Ruska — Turčija.
Na Kavkazu se vrše manjši boji med turškimi četami. Turki so vjeli osem ruskih častnikov in 80 vojakov.
Afganistanska vojska napreduje proti Turkestanu in je prekoračila rusko mejo.
Srbija — Bolgarska.
Bolgari iščejo povoda, da bi zasedli srbski del Makedonije. Trozveza je že dala dovoljenje in upajo, da jim Grčija tudi ne bode branila. V Stipu je prišlo med srbskimi orožniki in bolgarskimi Makedonci, ki niso hoteli iti v vojno zoper Avstrijo, do krvavih spopadov. — Tudi Albanci se branijo iti v boj s Srbi, zato jih Srbi rabijo le bolj za stražo ob železniških progah. Nekaj mohamedanskih Albancev, ki so bili v bojih, pa niso hoteli na Avstrijce streljati, so srbski častniki postrelili.
Bolgarski četaši delajo preglavice ne le Srbom, ampak tudi Grkom. Četa, obstoječa iz 200 muslimanov, je razdrla tri mostove med Ostrovim in Vladovim. Eden teh mostov je bil nad 100 metrov dolg.
Srbija — Grčija.
Pašič je prosil Grčijo pomoči, ker stanje srbske armade postaja vedno bolj obupno. Grčija pa pomoči ni hotela obljubiti.
Ministra pri cesarju. Dne 5. oktobra sta bila pri cesarju v avdijenci vojni minister Krobatin in zunanji minister grof Berchtold. — Sin grofa Berchtolda je šel v vojno kot prostovoljni rekrut.
Francozi streljajo na Kotor. Dne 5. t. m. so francoske ladje, tri velike oklopnice in več križark, začele streljati na utrdbe v Kotorju. Kroglje naših topov so poškodovale dve francoski ladji, da sta se morali umakniti.
Francoska ladja potopljena. Nemški kri-žarki „Scharnhorst" in .Gueisenau" sta v Tihem morju razstrelili malo francosko topničarko „Ze-lee", potem pa obstreljevali odprto mesto Papeto.
Romunija. Bivša francoska cesarica je pisala romunskemu kralju Karolu pismo, s katerim ga spominja, kaj je njen soprog Napoleon III. storil za Romunijo, in ga prosi, naj se približa trojnemu sporazumu.
Indijske čete so prišle na Francosko v Marsiljo. Prišlo je več knezov s krasnimi tur-bani, ponosno sedečih na konjih, in francoske dame so jim metale šopke.
Albanija. Essad paša je prišel v Drač in je bil imenovan za predsednika začasne vlade. Nato se je odpravil v Valono.
Di San Giuliano, italijanski ministrski predsednik, bo vsled bolehnosti odstopil.
Angleška ima pripravljenih 136.000 vojaških novincev, katerih vežbanje pa počasi napreduje. V Ameriki je kupila Angleška 100.000 kosov jeklenih plošč, iz katerih se bodo delale prenosne hiše za vojake. Zaprli so na Angleškem 90.000 inozemcev. Imajo jih v velikih vjetniških taborih. Gotovo je vmes mnogo Avstrijcev, ki so prišli iz Amerike.
Romunija je dovolila, da se bo izpeljalo v Nemčijo en milijon meterskih centov žita.
Boji pri Tsing-Tau. Združeni Japonci in Angleži so izgubili pri prvem naskoku na Tsing-Tau 2500 mož, katere so uničile nemške mine, topovi in strojne puške. Streljali sta na Japonce in Angleže avstrijska križarica .Cesarica Elizabeta" in nemška ladja .Jaguar".
Južno - afrikanska unija. Burski general Dela Rey, ki je nasprotnik predsednika Bothe, je bil na ulici od policije ustreljen. Sodi se, da je bil to političen umor.
Hud potres v Mali Aziji. Dne 4. oktobra je bil v Bonduru v Mali Aziji močan potres, nad 2000 oseb je izgubilo življenje. Lahni potresni sunki se še ponavljajo.
V Sparti je bilo 3000 hiš popolnoma poru šenih, ostalih 2000 hiš je pa za stanovanje nesposobnih. Življenje je v tem mestu izgubilo 1500 oseb, v celi okolici pa pet tisoč.
Kanada naša nasprotnica. Kanada je samostojna angleška kolonija v Sev. Ameriki. Obsega skoro 10 milij. kv. kilometrov, a šteje le malo nad 7 milijonov prebivalcev. Njeno pre-komorsko izseljeniško družbo Canadian pacifique je naša država v zadnjih letih močno podpirala, tako da je danes v Kanadi blizu 300.000 Avstrijcev, med temi okoli 70.000 vojni dolžnosti podvrženih. Da si bi v sedanji vojski lahko Kanada v ozadju ostala, vendar na vse mogoče načine pomaga trojnemu sporazumu in škoduje naši dvozvezi. Angliji pomaga s 50.000 vojaki, s 50 milijoni dolarjev, z 1 milijonom vreč pšenice, z 1 ladjo za ranjence in z nakupom 3 drednotov. Nam pa nagaja s tem, da onemogoča vrnitev v domovino našim vojakom in šikanira ter preganja naše podanike. Naš konzul, ki je moral iz Kanade pobegniti v Newyork, piše, da zlasti Francozi, katerih je v Kanadi skoro eno četrtino prebivalstva, hujskajo zoper naše ljudi in da so naših že par tisoč odpustili od dela. Akcijske družbe pa so sklenile, da našim delničarjem ne plačajo dividend. Morebiti bo ta bridka izkušnja vendar izposlovala našim domačim podjetjem prednost pred nehvaležnimi tujci in ohladila navdušenje za Ameriko med našim ljudstvom.
Ruska svobodoljubnost v Galiciji. Znano je, kako preganja Rusija svoje katoličane iz strahu, da ne bi ruski narod našel poti nazaj k Rimu. V zasedenem delu Galicije in Bukovine zdaj izkazuje ljubeznivost zlasti grško - katoliškim Poljakom in Rusinom, katerih se vsled njihovega obreda, ki je skoro enak ruskemu pravoslavnemu obredu, najbolj boji. Poglavarja uniatov (grško-katolikov), nadškofa Szeptycki-ja, ki je po rodu poljski šlahčič, je odpeljala v notranjost Rusije, da ne bi mogel posredovati proti pravoslavljenju svojih ovčič. V Lvov pa je poslala pravoslavnega nadškofa Eulogija, da bi deloval za odpad. Službo božjo opravlja Eulogij v grškokatoliški cerkvi, dasi ima Lvov lepo pravoslavno cerkev. Da bi lažje popravoslavila zasedene pokrajine, namerava Rusija ustanoviti posebno avtonomno rusko vlado, ki naj bi najbolj začela .delovati" na cerkvenem polju, sv. sinod pa je poslal svoj blagoslov tistim katoličanom, ki bi hoteli prestopiti k pravoslavju. Tudi ranjencev in vjetnikov v tem oziru ne puste pri miru ; posebna družba jim vsiljure pravoslavne knjige in slike ter v postrežbi daje prednost odpadnikom od Rima. Uniatske cerkve preivarjajo v razkolne in dunovne staroslovenskega obreda silijo, da oblečejo razkolno cerkveno opravo. Rusko slovanoljubje bo najbrž še nove mučenike podarilo katoliški cerkvi.
Internacijonala ne drži. Med soc. demokrati se gode čudne reči. Ob začetku vojske so zažgali nemški sociji svojo rdečo zastavo, simbol mednarodnega socijalizma, pod Bismarkovim spomenikom. Zdaj je prišlo na dan zanimivo odkritje, da je mednarodno vodstvo soc. demokracije, ki je v rokah Francozov in Belgijcev, preprečilo vstajo svojih bratov na Ruskem, ker bi tak nastop oslabil francoskega zaveznika. Med tem, ko so socijalnih demokrati v posameznih vojskujočih se drŽavah izjavili svojo solidarnost z vlado, je bilo citati v nekem socijalno-demokraš-kem dnevniku, da je z oklicem francoskih in belgijskih socijalnih demokratov na nemški narod dejansko dokazano, da je mednarodnost socijalne demokracije uničena. Tako je v vojski dozorelo, kar je v miru cvetelo: razpadanje rdeče internacijonale. Pokazalo se je, da rdeča nit ne vzdrži napada narodnega navdušenja.
NOVIČAR.
Kolera na Kranjskem.
Begunci iz Galicije so zanesli na Kranjsko kolero, pojavila se je v Litiji in v Idriji.
Kolero povzročajo bacili, ki se nahajajo v črevesnih in želodčnih iziočilih za kolero obolelih in okrevajočih. Ta izločila kaj lahko okužijo vodo (na pr. vodnjakov in rek) ter različna jedila, po katerih se potem širi kolera. Obolimo pa tudi, če pridemo v dotiko s perilom, obleko in drugimi predmeti, ki so jih rabili za kolero oboleli ljudje. Kolera se tedaj širi kakor legar ali tifus. Ker človek naglo lahko zboli in umrje, se je ljudje boje. Paziti je pri koleri na to, da se bolnik izolira, in da se okuženje ne širi. Varovati se je treba nekaterega sadja, zelenja, surovega mleka, in tudi vsega, kar napravlja vnetje črev. Priporoča se pogosto umivanje s kakim razkužilom, n. pr. 2°/0 lizolovo ali lizoformovo raztopino, in sploh naj se pazi na snago in zmernost.
Dunajski kardinal Piffl v obrambo duhovščine. V cerkvi sv. Štefana na Dunaju je bila za prospeh v vojni slovesna božja služba, pri kateri je bilo navzočih več nadvojvodov in nadvojvodinj in ministrov. Kardinal se je toplo potegnil za katoliško, zlasti jugoslovansko duhovščino v Avstriji in je spregovoril tele znamenite besede: »Neka gonja je v teku proti katoliški duhovščini. Da to ni slučajno in da ne izvira iz lokalnih vzrokov, priča to, da se je na Nemškem ravnotako vršila, kakor se pri nas še vrši. Tam so oblasti posegle vmes in ustavile rokodelstvo hujskačem, ki so katoliško duhovščino kar na debelo sumničili nepatriotičnih in celo naravnost veleizdajalskih tendenc. Tudi pri nas mislijo nekateri, da v tem oziru lahko mnogo store; ker je bilo nekaj slovanskih duhovnikov aretiranih, češ, da so bili zapleteni v panslavistično rovanje, in ker se del grško-katoliške duhovščine obdol-žuje rusofilskih tendenc, menijo, da smejo celokupni katoliški duhovščini vreči v obraz očitek, da nima dovolj domovinske ljubezni. Na jugu je bilo od 17 obdolženih že 10 izpuščenih, ker so bile ovadbe popolnoma neutemeljene, ostali pa še do danes niso obsojeni. Koliko je od aretiranih grško-katoliških duhovnikov krivih in nedolžnih, se danes še ne da pregledati. Kakor razumnemu človeku ne more priti na misel, da bi naš celokupni izvrstni Častniški stan kar vsevprek obsodil, ker se je žal med njim nahajal en Redi, ravno tako se ne sme sumničiti patriotično mišljenje duhovščine, ako bi se morebiti pokazalo, da je v resnici ta ali oni jugoslovanski ali ru-sinsko-rusofilski duhovnik kršil svojo dolžnost nasproti domovini. Ali naj bomo mi duhovniki brezpravni in izročeni na milost in nemilost? Katoliški možje! Kot prepričani katoličani poznate svojo duhovščino; dobro veste, da je bila vsik-dar in da je še vedno patriotična. Nastopite tedaj tudi zanjo, kadar jo hujskači po poklicu obreku-jejo in sramote," Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič je poslal kardinalu Pifflu tole brzojavko: „Bog naj Vam tisočkrat povrne uspešno javno obrambo Bogu in cesarju zveste slovanske duhovščine v Avstriji." Zahvalil se je Pifflu tudi stolni dekan Kolar v imenu „Obrambenega društva."
Odlikovanje. General pehote Blaž Schemua, ki je zmagovito vodil svoj armadni zbor, je dobil red železne krone prvega razreda. Odlikova-nec je doma iz gorjanske župnije pri Bledu.
Obravnava proti Principu in njegovim pomagačem pri umoru prestolonaslednika, se bo pričela 12. t. m. Izmed 25 obtožencev je 21 Srbov in 4 Hrvati, 10 je mlajših kot 20 let; 9 dijakov, 1 učitelj; 1 časnikar, 1 trgovec, 5 obrtnikov, 8 pa kmetov. Vodil bo obravnavo sodni nad-svetnik Curinaldi.
Obsodba Schäferja in Hercigonje se je izrekla 5. t. m. Dobil je prvi zaradi poizkuše-nega atentata na bana Skerleca 5 let, drugi pa zaradi napeljevanja k atentatu in zaradi veleiz-daje 8 let težke ječe.
Dr. Anton vitez Rand a, bivši češki minister, je umrl dne 6. oktobra. Bil je predsednik češke akademije ved in član gosposke zbornice.
Cirilica odpravljena. V hrvaških in bo-senskih ljudskih šolah je odpravljena cirilica. Učili se je bodo samo otroci pravoslavne cerkve v drugem razredu zaradi učenja krščanskega nauka. Vlada bo izdala bukvar ali abecednik za pravoslavne otroke, da se bodo učili poleg cirilice tudi latinico.
Obisk ranjencev. Domači, ki hodijo obiskat ranjence, dobe na nekaterih železnicah za polovico znižano vožnjo.
V ruskem vjetništvu se nahajajo: nadpo-ročnik Janko Bedenk iz Kranja, ki je ranjen ležal v Lvovu, ko so Rusi zasedli mesto, je pisal iz Moskve, kjer se kot ranjenec počuti dobro. V ruskem vjetništvu so tudi ljubljanski mestni učitelj Jeretina, nadporočnik Kästelte in nadpo-ročnik F. Hoffmann.
Rusinska duhovnika, ki stanujeta v Kranju, sta mestni kafehet g. Mokij Wasylkiewic in stolni vikar g. Ivan Bilek iz Premisia, ki ga oblegajo Rusi. Službo božjo opravljata po grškem obredu v staroslovenskem jeziku.
Kakšne so kroglje naših sovražnikov?
Ruske kroglje so drobne, špičaste in svetle, tudi krogi je, kakršne ima srbska redna vojska, so dolge in tanke: Srbski četaši se pa poslužujejo bodičastih svinčenk, ki imajo 11/2 cm v premeru. Te kroglje pa napravijo strašne rane in so baje celo zastrupljene.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Novi odbor se je takole sestavil: Kanonik Ignacij Nadrah predsednik, dr. Franc Grivec, tajnik in blagajnik, profesor dr. Perne, profesor dr. A. Mer-har, župnik J. Kalan, odborniki; prof. dr. A. Le-vičnik in dekan M. Rihar namestnika. — Z dovoljenjem presv. g. knezoškofa je odbor daroval 200 K za ,Rdeči križ".
Molitve za mir. Wilson predsednik Zje-dinjenih držav, dela na to, da bi se napravil v Evropi mir. Novoyorski nadškof kardinal Farley je imel mirovni govor. Zadnjo nedeljo šo se vršili shodi in po vseh cerkvah Z jed in jenih držav so se opravljale molitve za mir.
Benedikt XV. je potomec ene tistih plemenitih rodovin, katere je že sv. Ambrož, škof v Milanu, pridobil za branike katoliške Cerkve. Dal jim je ime Campioni della Chiesa; odtod ime papeževe rodbine deli? Chiesa, iz katere sta izšla 2 svetnika, škof Ivan in dominikanec Anton.
K nam pribegli Poljaki trpe mraz in lakoto. Ker so one družine, ki so morale bežati iz ogroženih krajev, pribežale k nam in so po nekod na deželi brez vseh 3redstev, tako, da trpe lakoto in mraz, se podpisani obrača do slavnega občinstva z nujno prošnjo, da tem nesrečnim ljudem pomaga. Prosi se za moško, žensko in otroško obleko, obuvalo, posteljno odejo kakor tudi jedila. Darovi naj se izroče v Hlebševi hiši v drugem nadstropju, ali pa naj se pismeno podpisanemu sporoči, kam naj se po darove pošlje. Dr. E. Globočnik.
Razglas. Opaža se, da prebivalstvo v nekaterih krajih kaj nerado vidi begunce, ki so v interesu obrambe domovine morali zapustiti svoje domovje ter iskati zavetja daleč od domovine med tujimi ljudmi, tujimi po jeziku in šegah in deloma tudi po veri. Preskrba teh ubožcev je dolžnost prebivalstva, utemeljena v zakonu z dne 26. grudna 1912 drž. zak. št. 236. A ne le, ker to zahteva zakon, temveč tudi, ker to veleva krščanska ljubezen do bližnjega, je sveta dolžnost vsakega, prizadevati si, da se kolikor mogoče olajša usoda naših beguncev. Mnogo je med njimi takih, ki bi radi delali, bodisi v kakem obrtu, ali pa pri kmetijstvu. Kdor je v položaju, nakloni naj beguncu delo, delal bo rade volje, samo da si pridobi potrebno hrano. Kdor ima kako gorko obiačiio, kako gorko odejo, kako porabno obuvalo odveč, podari naj beguncu, ki zmrzuje v naših krajih, ko vsled hitrega bega niti zadostne najpotrebnejše obleke ni mogel vzeti seboj. Donašajte revežem, zlasti njihovim otrokom, kar imate sami v izobilju, zlasti pa živila. Še pozni rodovi v daljni Galiciji in obmorski Dalmaciji naj pričajo o tem, da so nekdaj uživali njihovi predniki gostoljubnost in milosrčnost prebivalstva kranjske dežele. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, 1. oktobra 1914.
Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1914. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1915. 2. Mesija. 1. zv. 3. Mladim srcem, 2. zv. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek. 5. Lavantinska škofija. 6. Ljubljanska škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpre-membe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj po prejemu „aviza" pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo Družbi samo zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsem čč. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici več zabojev, vljudno naznanjamo, da se nahaja zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko. Vsakemu zavoju so tudi priložene vpisovalne pole Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto. Potrdilne listke bomo za naprej pošiljali le onim čč. gg. poverjenikom, ki jih izrecno zahtevajo. Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo pre-potrebnega prostora. Družba sv, Mohorja se letos še posebej vljudno obrača na vse čč. gg. poverjenike z iskreno prošnjo, da z nabiranjem udov in denarja za prihodnje leto pričnejo takoj pri oddaji letošnjih knjig in nabrano udnino takoj pošljejo po priloženi položnici. Ker je družbena tiskarna z natiskom knjig za prihodnje leto že pričela in mora potrebni papir in druge potrebščine pri prejemu takoj v gotovini plačati, zato vse velečastite gospode poverjenike in ude lepo prosimo, da naši nujni prošnji z ozirom na sedanje izredne razmere gotovo ugodijo.
Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Par vrstic ?z bojev v Galiciji.
(Konec.)
Dne 28. avgusta smo imeli zelo vročo bitko pri neki pristavi ali Maierhofu. Zjutraj še pred dnevom smo izkopali jarke, iz katerih smo streljali neprestano ves dan. Sovražnikov je bilo za vasjo kakor listja in trave in so nam precej dobro odgovarjali. Posebno z bližnjega hriba so letele granate in šrapneli. Ob 6. uri zvečer smo malo prijenjali in so prišli nas nadomestit še drugi polki. Nato smo se umaknili nazaj, da smo dobili malo kosila, ki je prav teknilo, čeprav je bilo že dvakrat kuhano, ko smo je zavžili. Nato smo dobili povelje, da se lahko malo odpočijemo.
Naš g. stotnik je pridno iskal skrit kot, v katerega bi nas skril pred krogljami. Ne daleč od nas je bil griček, za katerim je bilo malo grmovja. Ko smo tja dospeli, je stotnik ukazal, da naj se vsak skrije kar je mogoče. Tornistre in puške ni smel nobeden odložiti. Komaj sem se vlegel, sem že spal, ker poprej Že tri noči
nisem zatisnil očesa. A spanje je biio kratko, le dobro uro. Nasproti nam je bil višji hrib, na katerem je bil bosniški pešpolk št. 2. Ta je bil okrog 11. ure napaden od kozakov. Kroglje so prav gosto žvižgale tudi mimo naših glav in so nas hitro iz spanja zbudile. Precej smo zasedli mat grič in čakali kozakov do jutra. Prav žal nam je bilo, da niso prišli, mi bi jih bili dobro spremili z krogljami.
Dne 29. avgusta zjutraj smo dobili povelje, da stotnija precej odkoraka na bližnji hrib za topovsko varstvo. Komaj smo napravili 200 korakov, so nas Rusi že obsuli z granatami in šrapneli. Marsikaterega je precej dobro speklo. Tudi jaz sem dobil eno kroglo skoz torbico, da me je kar malo okrog zavrtelo, na roko črez dva prsta me je nekaj zadelo. Za take muhe se nismo dosti zmenili, ker smo jih bili že vajeni. Čez kakih 100 korakov nas pa zopet obsujejo krogle. Sedaj je bilo treba malo hitreje stopiti. Da nismo imeli preveč izgube, smo en čas tekli. Kmalu jo pa zavijemo na hrib, ki je bil dobro poraščen z debelimi borovci, za katere smo se vstopili. Komaj smo bili pol ure na tem hribu, so že začele granate lomiti debele borovce kakor bi jih kdo s škarjami strigel. Polom lesa, gro-menje granat in šrapnelov je bi! strašen. Naši topničarji so Rusom pridno odgovarjali, tako, da se je hrib celi dan tresel. Tudi marsikaterega korajžnega Janeza je bilo malo groza. Jaz sem se vstopil za neki borovec in sem opazoval sovražnikove granate in šrapnele,  ki so padali kakih 50 do 100 korakov od mene. Videl sem, da jih veliko ni eksplodiralo kakor bi bili z ilovico in s peskom nabasani. Tako nam je minul dopoldan v tem strašnem ognju. Popoldne je pa dobilo topništvo povelje, da so se umaknili nazaj črez hrib. To je pa bila huda naloga zanje, ker so konje imeli po večini mrtve. Kar je bilo še živih, so bili pa omamljeni, da niso bili sposobni za vožnjo, tako da smo morali mi iti na pomoč. Posrečilo se nam je, da smo spravili topove do noči čez hrib brez vsake poti v najhujšem sovražnem ognju. Največjo težavo so nam delali od granat polomljeni borovci, ki so ležali vse naskriž. Komaj smo to težko nalogo izvršili, smo dobili povelje za napad na sovražnika. Hitro napravimo bojne vrste in odkorakamo z nasajenimi bodali dalje. Tema je bila, da sem dalje zagrabil kot videl. Ne daleč na poljani dobimo naše fante, ki so bili v postojankah zakopani in so tako celi dan sovražnika zadrževali. Med potom smo dobili naznanilo, da so pred gorečo vasjo trije sovražni polki s strojnimi puškami. Pa ni bilo slišati nobenega strela. Zato smo v temi naprej korakali. Naenkrat se pa vsu-jejo iz ruskih strojnih pušk in od pehote kroglje na nas. Hitro smo se vlegli na zemljo in kroglje so šle vse čez nas. Mirno smo ležali, da so se Rusi malo izstreljali. Ko so prejenjali, smo jih prav dobro videli in smo jih tudi veliko postre-lili. Koliko jih je pa zgorelo, ko so se poskrili v goreče hiše! Nam ni kazalo iti na ono stran vasi, ker nas je bilo premalo.
Nato smo se ustavili pred vasjo in pazili, če bi se kje sovražnik prikazal, da ga hitro primemo. Zjutraj smo se pa morali umakniti, ker je sovražnika bilo preveč. Malo smo šli nazaj, a smo se kmalu ustavili in se začeli v tla zakopavati. Komaj smo z delom pričeli, so že granate in šrapneli padali blizu nas. Stotnik je dal povelje hitro se zakopati v tla in se je vsedel poleg svoje jame in prižgal cigareto. V hipu prileti granata pred njega in se je mrtev zgrudil. Tudi besede ni dal več. Vsi smo se prestrašili, posebno zato, ker smo imeli vse zaupanje v njega kot v našega očeta in pravega voditelja. Res, slave vreden mož, ki je padel na polju časti. Zemlja mu bodi lahka!
Najhujši boj je bil dne 8. septembra pri Grodeku blizu Lvova. Zjutraj, ko je napočil dan, je dobil naš polkovnik povelje, sovražnika prijeti vshodno od Grodeka. Hitro se pripravimo na odhod. Komaj pridemo tisoč korakov od mesta na polje, so že začele padati granate in šrapneli blizu nas . Jaz sem se še norčeval in rekel: Poglejte, kako slabi so ruski strelci, toliko strelov, pa nobenega .trefarja"! Kmalu so začele žvižgati mimo nas kroglje iz bližnjega gozda. Sovražnika nismo videli. Šli smo dalje, akoravno so padale kroglje kakor dež. Na 800 m razdalje smo začeli streljati. Ker se pa skriti sovražnik na tako razdaljo težko zadane, smo stekli malo naprej za kakih sto m in pričeli zopet streljati. V tem času smo dobili hud ogenj iz strojnih pušk. Ta nam je veliko škode napravil in požrl mnogo hrabrih kranjskih fantov in mož. Jaz sem bil na levem krilu bataljona. Imel sem sovražnika kakih 200 m pred seboj. Prav dobro smo streljali kaki dve uri. Rus, ki je glavo iz zemlje pokazal, se je mrtev zgrudil na tla. Po tem dolgem streljanju sva ostala še dva, jaz in en desetnik, kake pol ure potem sem še desetnika izgubil, jaz sem pa dobil v levo nogo dve kroglji. Dobro me je speklo, kri mi je tekla neprenehoma, pa sem le še streljal. Puška je bila že tako vroča, da je skoraj prijeti nisem smel. V hipu prileti granata, mi prelomi puško in me rani v desno nogo. Sedaj sem pa moral jenjati. Čez par minut so bili že pri meni Rusi, ki so komaj prilezli čez
kupe mrtvih. Pravijo, da Rusi pobijajo naše ranjence, pa to ni res. Meni je bilo slabo, pa mi je en ruski podčastnik vode dal. Vzeli so mi pa-trone in drli naprej. Tako sem ležal težko ranjen kake štiri ure v najhujšem ognju sredi Rusov in sem opazoval Ruse, ki so padali kakor muhe od naših kroge!]. Potem so naše čete sovražnika nazaj pognale. Jaz sem ležal na polju v sredi med našimi in ruskimi četami. Proti večeru je ogenj malo prijenjal. Pomoči nisem dobil nobene. Nisem mogel lahko hoditi, pa sem vzel zlomljeno puško in sem se ob njo opiral kaki dve uri, da sem prilezel do reševalne postaje v Orodek. Tu so me obvezali in na kolodvor odpeljali. Po tridnevni dolgi vožnji sem prišel v Maribor. Nogi se mi dobro celita.
Darila povodom vojne za podružnico deželnega pomožnega društva «Rdeči križ* v Kranju.
Nabiralna pola županstva na Trati: Bizjak Janez 50 v, Bogataj Jakob 1 K, ČadeZ Pavel 1 K, Darlik Marija 20 v, Debelak Marija 20 v, Dolinar Blaž 1 K, Dolinar Janez 2 K, Gaiičič Gregor 40 v, Oregorin Oustelj 60 v, Jelovčan Apo-lonija rjuho, Jelovčan Blaž 2 K, Jelovčan Neža 60 v, Kokal Anton 1 K, Kokal Janez 1 K, Kokal Simon 20 v, Kokal Urban 1 K, Krek Janez 40 v, Miklavčič Marija 50 v, Mi-kiavčič Neža 1 K, More Andrej 40 v, Mar Franc 10 v, Mur Janez 20, Mur Ter. 1 K, Oblak Gregor 1 K, Peter!) M 1 K, Peternel Janez 1 K, Pivek M. 1 K, Platiia Janez 40 v, Potrebuješ Marija 50, Preveč Marija 1 K, Primožič Anica 60 v,
frimožič Marija 60 v, Rihtaršič Janez 20 v, Sturm J 1 K, turni Marija 1 K, Subic M. 50 v in rjuho, Tavčer A. 40 v, Tavčer Ignadj 1 K, Tavčer Marija 60 v, Tavčer Simon 1 K, UrSič Fr. župan 7 K 70 v, Ušeničnik Pavel 40 v, Vidmar Ana 1 K, Vihar Neža 60 v, Zaje M. 1 K. — Skupaj 40 K.
Nabiralna pola župnega urada v Podbrezjah: Ažman Joiei 2 K, Ažman Helena i K, Aijančič Ana 2 K, Babic Andrej 2 K, Božja Ivanka 2 K, Bizjak Jakob 5 K, Brodar Meta 40 v, Brajc A. 3 K, Babic J. 1 K, Babic A. 1 K 80 v, černilec M. 60 v, Carman Mat. 40 v čsrman Ivanka 40 v, Debeljak Mica 2 K, »rtnove Rotila 40 v, Dobre M. 40 v, Finžgar Jera l K, Fister Jernej 1 K, Finžgar Jože 20 v Fabjan Helena 10 v, Finžgar M 1 K, Gregorc Neža 1 K Gašperin Marija 40 v, Golba Mana 20 v, Gašperin M. 40 v, Golba Franca 20 v, Golba Janez 1 K. Jeglič Jernej 2 K, Jeglič Marija 2 K, Jeglič Terezija 2 K, Jerala Anton 2 K Jcrala Marija 2 K, Justin Franc 50 v, Jelene Frančiška 20 v Keriič Franc 2 K, Keriič Frančiška 2 K, Keršič Meta 1 K Kern Marija 40 v, Keriič Marija 1 K. Kunčič Anton 1 K Keriič Katarina 2 K, Keriič Cecilija 1 K, Keriič Helena 1 K Lužan Marija 1 K, Mihelič Franc 50 v, Mihelič Franca 40 v Markovič Marija 40 v, Markelj Rok 3 K, Okorn Mica 1 K Osel A. 40 v, Pretnar Ignadj 2 K, Praprotnik Franc 1 K Praprotnik Janez 2 K, Pretnar Fr. 2 K, Peternelj Ant. 1 K Pretnar Marija 2 K, Peternelj Jernej 2 K. Pavlin M. 1 K Pagon Marjana 50 v, Potočnik Neža 40 v, Pavlin M. 40 v Pire Reza 40 v, Peternel Janez 1 K, Potočnik Marija 1 K Rojic Jera 2 K. Rant Helena 1 K, Rant Francka 60 v, Rakove Jera 20 v, Roje Jera 20 v, Stroj J. 2 K, Stroj Franc. 2 K Sluga Fr. 2 K, Sbevnek R. 40 v, Suinik 20 v, Stroj Jera 2 K Štular A. 2 K, Stular J. 2 K, Škofic M. 2 K, Školic Iv. 2 K Štular M. 70 v, Stular An. 1 K, Stular J. 1 K, Štular Fr. 20 v Stular Marija 5 K, Tomazin Marjeta 40 v, Teran 1 K, Von-draček Venceslav 12 K, Udir NI. 60 v, Zaplotnik M. 20 v. — Skupaj 170 K 20 v.
Nabiralna pola župnega urada na Šenturiki Gori: Anžič Marija 20 v, Anžič Miha 1 K. Čibaiek Vinko 5 K, Doboviek Miha 1 K, Doliniek Janez 1 K 20 v, Frantar Janez 1 K 30 v, Frantar Miha 20 v, Frantar Micka in Franca 60 v, Grilc Fiorijan 3 K, Grilc Jože 1 K, Grilc Micka 2 K, Habjan Janez 1 K, Harii Jože 1 K, Harii Marija 80 v, Jagodic Andrej in Martin 50 v, Jagodic France 5 K. Jagodic J. 5 K, Jagodic J. 2 K 40 v, Jagodic Janče 30 v, Jagodic Jože 1 K, Jagodic Kat. 40 v, Jagodic Lovr. 2 K, Jagodic M. 1 K 10 v,
Jagodic Meta 1 K, Jagodic Mica 20 v, Jagodic Micka l K. Jagodic Neža 1 K, Jagodic Tinček 20 v, Jagc "'
"e Šteta
zodic Tine 1 K,
Jerie Ivana 60 v, Jerie Jože 80 v, Jerie Štefan 2 K, Kočar Janez 70 v, Kočar Marija 30 v, Krivec Josefa 40 v, Lanišek Angela 1 K, Lombergar M. 1 K 16 v, Males Janez 1 K, Mulej M. 50 v, Novak Angela 1 K 10 v, Novak Fr 20 v, Novak Janez l K, Novak J. 1 K, Novak Jože in Peter 40 v, Novak Mana 5 K, Perne Janez 40 v, Perne Urh 60 v, Pod-
Soriek M. 20 v, Rebernik Franca 40 v, Rebernik Ivana 50 v, ebernik Janez 1 K, Rebernik Marjana 10 v, Remc M. 1 K.
tajovic Minka 2 K, Šliber Jože 80 v, Škrjanc Mica 1 K. pruk Primož 4 K, Stun Andrej in Jože 40 v, Štirn Marijana 1 K 20 v, Stular Katarina 1 K, Štular Miha 2 K, Vr-
hovnik Jože 3 K, Vrhovnik Kat. 60 v, Vrhovnik Pol. 40 v, Zamijen Franca 20 v, Zamljen Josefa 20 v, Zupin Jože 1 K, Zupin Marija 40 v, Zupin Marija in Primož 1 K 40 v, Žagar Janez 1 K, Žagar Jera 60 v, Žagar Lovrenc 20 v. — Skupaj 84 K 16 v.
Za ranjene vojake so darovale Rdečemu Križu
v Kranju vasi: Naklo, Strahinj, Prebačcvo, Stražišče, Bes-nica, Šenčur, Podbrezje, Primskovo, Orehek, Tupaliče, Sred. Bela, Huje, Zgornje Bitnje, Voklo, Visoko. Vsega skupaj se je darovalo:
v infanterijsko bolnico v Ljubljani 21 zabojev in ena vreča
. .Mladiko* .      . 11
. domobransko bolnico.      .       9 .
. '.auiizijsko ■     .        * 1 •
. uršulinski samostan .      .       8     ,      in ena vreča.
Vsem blagim darovalcem, gospem in gospodičnam so-trudnicam, ki so pobirale sadje, blagim gospem v Kranju, za brezplačni prevoz sadja na kolodvor v Kranju, Bog plačaj! Srčna hvala tudi častiti duhovščini v Kranju in okolici, ki je s svojim priporočenjem pri ljudstvu pripomogla, da so ljudje v tako obilni meri darovali sadje za ranjence! Naredilo se je tudi 263 blazinic. Vsem blagim darovalcem in pomagal-cem pri šivanju: prisrčni Bog plačaj!
ZADNJE VESTI.
Dunaj, 8. oktobra. Bivši srbski vojni minister Miloš BoŽanoviČ je prodrl s srbskimi četami čez Višegrad na Romanjo planino, 10 km od Sarajeva. Po dvodnevni bitki so ga naši premagali in so dobili v pest en srbski bataljon in več brzostrelk. Srbi so bili premagani tudi pri Srebrnici v Bosni ter vrženi v Bajno Basto na ono stran Drine.
Berlin, 7. oktobra. Boji na Francoskem še niso prišli do odločitve. Napad Francozov pri Verdunu je bi! odbit.
Budimpešta, 8. oktobra. Rusi so se v Galiciji umaknili, tako da imajo naši že črto San-domir Ranižov-Rešov-Sanok. Za to črto se prične te dni velika bitka. Naši so vzeli Rešov in potisnili Ruse do Bareča pri Dinovu, sapadno od Premisla. Da Rusi pojdejo iz Galicije, kažejo pogosti požari v Lvovu.
Pazite na otroke! Požari se pojavljajo! Vzemite otroke seboj!
Dne 5. oktobra je umrl naš ljubljeni oče
Anton Beton P. d. Guzi,
tesarski mojster in veteran.
Gospod kaplan Jernej Hafner ga je lepo z Bogom spravil. Slavno Veteransko vojaško društvo iz Kranja ga je dne 7. oktobra spremilo k zadnjemu počitku na Rupo; slavna godba Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva iz Kranja je med pogrebom igrala pretresljive žalostinke. Vsem izrekamo našo srčno zahvalo. Blagi pokojnik naj počiva v miru!
Mala Hupa, 7. oktobra 1914.
Žalujoči otroci.
\m, k se pram sna za Js?ep"
H ••••••••••••••••aaeeaaaaaaaaataae
J. Zmet, Kranj
oblastv. izprašani zidarski : mojster — strokovnjak. :
PrahtlCna livrSItev vseh stavbnih naCrtov, :: staflCnlft In itaubnlli proračunov.
Zgradba noolta In poprava starih poslopll. — Tehnlfina pisarna.
Strokovna nnen|a o vseh stavbnih zadevah.
?re£ičerejcem naznanjam, da Imam
MRJASCA
NEMŠKE PASME od c. kr. kmetijske družbe kranjske
na razpolago za spuščanje.
Franc Okorn po domače Višnar ' v Šenčurju.
Teodor 3(orn
pokrivalec streh, klepar ter vpeljevalec vodovodov
£Jttbljana9 Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih l«le>t3eara»lx:ilx del in f»o-krivanje streli z angleškim, francoskim intuzemskira skril jem, z azbest-cementnim škriljem «Eternit», dalje z izbočeno in ploščnato opeko, lesnocementno in strešno lepenko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Popravila točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Podružnica v Trstu, Via Miramare št 71,
ki jo vodi poslovodja g. Franjo Jenko.
Lastništvo in tisk »Tiskovnega društva" v Kranju.