Italijani stare babe. TMartin Pavlinič, posest ik r, a fflardekn jr- i Or. .taožu ki se }e svoje&asno bojeval na srbskem bopsču iaVslužbme kct topnJCar pri 24cm Sbateriji, ¦ Je p sal župarni ix Hanželiču na Hardeku i'*slednje p:-Sftxo: .-Cenjeni prijateljJ Pojenjal je malo bojni grom in že-done glasovi godbe. Tovariši nas r,amre5"*«sto- Wat.Tazvesei.-uXo s t?ni, da -.zasvirajo kako ,,ltfštno" ~1udi rned g^iiiierrem imov '.ter nam-s tem d«st'krat fcrajšftjo" 8as. Gotctvo veste, da sem rea bo.;iSču prot^ Lahom. Peljal sem se sVoži drniafii krai, a. žalibog- ni- iseui intel pr^lož-iosli, se doma flglns ti. Hudo je ojoveku, ako po tol;!kem Časti pride Cisto bl zu dra-gili do. iinačih^ netla bi nra. bila dana -nriložnosl, videti jVfc ia govorSti z njimi. Pa kaj hofiem? Tukaj je malo drugače, kot je bilo pri Belgratfr>. Dan na da" aasi pojo topovi svojo pesera, od rac.fga jutca do poznega vedera, ftesto tudi po noči. tu :tn tam se ;e>glašajo .še pušk©. Naš sovra.žnik marsikaj pojvkuša, pa brez nspeha, pole^ tega je še po.^teno tepep.i. Ne gofii se ml preslaibo. Kaj posebno novega nv manio. Le to si želi*n\, da bi vi'del enkrat dom, svoje dri-ge, -znanee in sosefe. Pa to bo pozne dni. Dru-gokrat p'še: Deset je minulo, 1106 je. Ravno je potihnilo pok-a-jve, ki je-itukaj bolj pogosto, kot je bilo v Srbiji. Kraj, kjer sem sedaj, \o ravno tako krasen, kot tam prefl Belgraitan. Lep.a je nafša slovenska d o m o v i n a. Dal Bog, da bi bila zopet rairna, toda dokter ni prcmagan sovrag, nc bo m>u. Nas ne prema-ga no^eden; Lalii hoSejo biti junaki; s t a r e b a ib e s o. Naši jih naženejo in 6e so tudi brez pušk. }R«s Ł>., fe Lah vidi kri, že zbeBi. Ni 6uda, če bežijo, .'(0 jim vendfar mažemo tafee pošt&no po grbi. Moja baterija-i^ povsod lizkaže, s ponosom zrem na njo, MnOŁ5» n^i&ih slovfin^fcili tapniSaiiev je že odlikovanih iB te dni se vršljo spet odlikovanja za mnoge naSe. Stotc«3 iskrenih pozdravov vssm sosedom in [jrijateljem n& HarSe^U. {<»•« je a,nje p em n 7 »trini.)