Podlistek. Mojster Mihael. Poslovenil F. F. I. Bilo je sredi poletja 1762. Vroče je pripekalo vtidnevno solnce na prašnato cesto, ki je peljala z Bavarskega na SolnograSko. Le posamezno stojefii lagnjedi so metali svoje ozke sence čez solnčno cesto, ki se je neprijetno bleščala preti očmi. Kakor oaze v puščavi so se zdele te ozke sence človeku, posebno ker se je vročina večala od minutei do minute. S težavo je vlekel starosti slab sivec razklopotano ko6ijo, ki je imela precej sličnosti z dosluženim poštnim ¦ vozom. Na nenavadno visokem kozlu je sedel mlad fant, ki pa je vklub svoji mladosti zgledal tako zaspano, da je bilo večjidel dobremu nosu starega sivca prepušfieno, najti pot na Solnograško, katerega je napravil gotovo že čez stokrat; kajti tje je bila njih pot, in že se je prikazala na njzkem holmi,8u prijazna božjepotna cerkvi,ca, od katere je bilo le šo eno uro do mesta. Potovalec v kočiji, mlad mož prijetnih potez in izrazitih, tomnih očij, je potisnil odfčasa do časa svojo s takrat navadno lasuljo pokrito glavo skozi okno, in videlo se je njegovemu potnemu obrazu, da želi nemalo doseči prav kmalu svoj cilj iji diiati •Sistejši zrak. ki f • \ vv.wc\ na.iti niti zunaj niti znotraj. Zato je zaftel že g|teti minute, kdaj obstane voz pred vratmi lepega mesta Solnograda; pa tudi sunke jo začel šteti s svojo dobro vol{o, ki mu je tudi v nevolji ni zmanjkalo, katere je dobival na takrat še slabo preskrbljeni cesti; 'kajti ,,Jiop! hop! je napravil voa vsakih par min(lit, čez kar se je po- potnik, pravi vzgled potrpežljivosti, če se še je tolikokrat ponovilo, le sraehljal — in zopet je šlo hop! hop! čez kamenje ob cesti — naenkrat pa je dobil voz tak silen sunek, kakor bi se hotel v trenutku razrušiti, in ni se ganil več od prostora; kakor vzidana v zemljo sta stala voz in konj, kakor >bi na ravnl cesti okamnela. V neprijetni slutnji je pogledal popotnik skozi okno, kakor je bilo pač mogoče, ter videl, kako se voz nevarno nagiblje na stran; zgubila sta ravno kar kolo, karje v največji vročinfi. sredi prašnate ceste dvojno neprijetna reč. Pankrac, je zaklical s svojim prijetno donečim glasom fantu, prid? in pomagjaj mi iz moje ječe in potem glej, če se da kaj pomagati. Toda dobri, neumni Pankracij ni sedel ve5 na kozlu, temveč ležal na mchki travi, iir njegpv star sivec se je pripogibal k njemu, boljše k! travi, ter jo s težavo pulil. Tako si je moral pomagati popotnik sam, in po dolgi muki je stal ves poten na trdni zemlji, in voz so jo gibal na stran, kakor v puščavi počivajoče kamele. Toda že v prihodnjem trenutkn jo stal mlad mo3! ob strani voznikovi, in mesto, da bi inu ta radovoljno pomagal, je imol veliko! težavo,. spraviti fanta na noge. No, Pankrao, mu je zaklical s prijaznimi, nikdar zlovoljnimi ali hudimi - besedami, zdaj hitro na delo; kolo je treba zopet natakniti in pritrditi. Tukaj na prašnati cesti biti izpostavljon solnčni vročini, ni prijetna refi^ posebno ko moram danes Se bitl na svojem mestu v Solnogradu. Todai fantj se je pokazal pri tem delu ravno tako nerodnega, kakor prej na kozlu. Tudi jo manjkalo pravega orodja, katero ima skrben voznik vedno seboj, in par žrebljev, ki jih je našel v nekem kotu w Ł- ~- O7 — — jj- . -^ ^ — - v _- _ — — —. - -— — —— — —.- —-- —".!_¦) kočije, je bilo odtrtih ali prekratkih, kratkomalo minilo je pol ure in škoda ša ni bila popravljena. Ker je bilo ravno poldne, ni prišel nobeden. voz mimo, od katerega bi bilo upati pomoči. Tedaj pa je zagledal majhno hišico^ ki je ležala kakih sto korakov od kraja nesreče in ki je prej ni opazil.Hitro je bil sklep gotov. Pankracu je naročil ostati pri konju in vozu, sam pa je, hotel pogledati k hiši, če bi našel tam prijaznega pomagača. Ugjodnejše se ni moglo nameriti: hiša je bila nekega kolarja^ in tako je našel tukaj pravega zdravnika, ki bi lahko pritrdjl zopet kolo in spravil voz naprej. Popotniku tudi. ni bilo treba dolgo iskati po gospodarju hišice. Ze mu je stopil naproti mož, skoraj velikan, z usnjatim predpasnikom in. z zavilianimi rokavi, njegov obraz je bil od ognjišCa rde6, medtem ko so njegove mišičaste, od črne smole zaraazane roke kazale njegov obrt. Kakor njegova zunanjost ja bil tudi noprijeten način njegovega govorjenja in prezirajočo je vprašal vstopivžega, kaj ima iskati pri mojstru Vendelinu? Mojster Vendelin se vam torej pravi?, odvrnil je popotnik tem prijaznejše; Bog z vami, dober mojster Vondelin; golovo nisem prvi, ki vas pride tukaj na lcameniti, prn?nati cesti prosit, da mu pomagato dalje. Glejte tam, je nadaljeval in pokazal na voz,1 tisto visečo koi^ijo; kolo se jo zmakmlo in neroden voznik si ne zna pomagati. Bodite tako dobri, mojster Vendelin, in pomagajtie, da lahko kmalu nadaljujem svojo pot. Toda mojster Vendelin jo bil,s kakor so je kazalo, pogosto svoje voljo; tudi ni kazal ponižen plašč popotnikov na posebno dobro plačilo. Razven tega Je še bilo, lcer je' bila sobota, šo marsikaj' dokonCati, in zato je zakričal neprijazno: Pa naj refie kdo, da človefc naj ne zgubi potrpljenja! Ne mine dan, da bi no trebalo tako spo- trto škatljo pomagati spraviti iz praliu, in zato bi naj bil edini mojster Vendelin . < . !Že je hotel obrniti možu v slabem plašču hrbet, toda ta ga je prijel za roko: Dober mojster Vendelin, ne pustite mojstra Mihaela neuslišanega; on mora biti še danes v Solnogradu in vas hoče bogato popla&ati, če mu pomagato v tej v mali zadregi. Kolar je premeril popotnika od pet do glavo, Mpjster Mhael!, je ponovij, kakor da ne bi prav slišal; no — kaki mcjster pa ste? je dostavil z zaE^evarijepi, gotovo no našega posla, to vidim na vašib nežnih prstih, ki so še gotovo malo delali. Popotnik se je nasmehnil. Dosti različnih posIov je na avetu, dober mojster Vendolin, je odvrnil, v katerih labko postano človek z božjo pomočjo mojster. Tpda sedaj bodito tako dobri in vzamite žeblje in kladivo, klješ6e in kaj še jo potrebno in potem bodeva skupno spravila kolo kmalu zopet v red. Vi govorite, kakor bi že sami irnelrkedaj opraviti s kolesi, dejal jo Vendelin, kateremu se je tujec ža nekoliko prikupil, precoj prijazneje kakor prej. Saj scm tudi kolarjov sin, odvrnil je mojster MihaeL smoje se. iT^edaj je zarohnel Vendelin iz nova. Kolarjev sin? In vi niste postal} kolar; to mi je lep kolarjev sin, ki se ne pcfia z očetovim poslora. Kaj so hoče, če so komu muziciranie bolje dopade, je odvrnil zopet mojster Mihael z istim finim, skoraj radostnim smehljajem kakor prej. Godoc ste toroj? zaklical jo Vondelin zaničljivo. No, potom ste pravo izbrali! Jaa sera godCev sin, in vendar ne bi hotel bfti za v&s svot tak postopač. Postal sem pošton rokodelec, kakor so oče, 6og iim daj dobro, hotoli imoti. Pri vas je pa ravno nasprotno. Mojster Mihael jo odvrnU mirno: No, moj o6e, fudi njim daj Bog dobro, so tudd razumefli nekaj godbo, ravnotako mati. Kolarstvo ni vodno aadosto- valo, celo družino s šepo otrok nasititi; tako jim jo bila godba postranski zaslužek; in stariši so videh radi, da sva brat Jožel in jaz imela veselje na godbi in šla h godcem. Zadnje besede jq govoril zopet mojster Miliael z njemu lastnim smehom* Mojster Vendelin pa je zmigai malomarno z ramamai, kakor bi hotel reči: Meni ja že prav, toda moj defiko, ki ravuokar začne hoditi, mora postati to, kar sem jaz. Potem še je mrmral marsikaj nerazumljivega med svoje kocinaste brke, toda slefdnjič se je vendar odlo6il, vso potrebno poiskati, da spravi kolo zopet v red, kar jei bilo kmalu narejeno. Ko pa je hotel mojster Mjihael stisniti kolarju v roko par ogrskih grošov za delo, katero je prinesel, kakor je pristavii v šali, seboj iz svojega zadnjega prebivališča na Ogrskem, kamor se je bilpodal pred petimi leti iz Dunaja^ niii je dejal ta na pol zaničljivo, na poi s sofiutjem: Od ubogega potujočega godca si mojster Vendelin Jakob Fidler — tako je moje popolno ime — ne da plačati. Spravite zopet svoje groše, ki Vso gotovoi težko fcasluženi, in pojdite svoja pota, mojster Nemanič; radi teh par žebljov še ne bom iibožal. Toda to vam1 pravim, je dejal ter so vdaril skoraj ošabno ob prsi, dvakrat vesel sem danes, ko sem vidor vašo revo in siroto, da nisem vašega posla, .temveč pošten kolar. In boljše volje, kakor kedaj, se ja povrnil, žvižgajoč neko pesom, v svojo delavnico. Pa tudi mojster Mihaol so je smehljal zado voljen, ko je uro pozneje dospol v lepo mesto Solnograd, kjer mu ja harmonifino zvonenje, ki je vabilo k večernicam, kakor v pozdrav klicalo: Dobrodošel, ljubi raojster Mihael, ilobrodošol ob bregu krasae Salice! Tedaj je mislil ravno navpak kakor mojster Vendelin: Kako sem vendar vesel, da nisem postal kolar, temveC pravi, pristen muzikiia*