GLASILO SZDL OBČINE kJmNIK m jđr ' m tuf n m . m v Kamniski obcan LETO XXIII. KAMNIK, 11. APRILA 1983 S predsedstva OSZS Kamnik Koliko več za stanarine? Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Kamnik je ko-nec marca obravnavalo po-membna, življenjska vprašanja, kut je predlog o povijanju stana-rin, probleme v zvezi z uvedbo novega delovnega in obratoval-nega časa, gibanje OD v občini Kamnik ter nekatera druga , o katerih je prav, da seznanimo šir-šo javnost. Predlog o povišanju stanarin v visini 38%, ki ga je posredovala strokovna služba SKG, je obrav-naval odbor za življenjske in de-lovne razmere ter svet za oblikovanje in delitev OD, ki je pripra-vil predlog za predsedstvo sindikata. V njem je bila priporočena nižja stopnja od predlagane, saj smo v občini Kamnik že doslej (ražen v letu 1982) postopno uveljavljali ekonomske stanarine in je bila stanarina za enakovre-dno stanovanje v primerjavi z drugimi občinami relativno višja. Drugi razlog, ki je oba organa občinskega sveta navedel k temu, je občuten padec življenjske ravni v zadnjem času, saj se dnevno srečujemo s podražitvami osnovnih živil, ki mnogim delavcem pomenijo znaten strošek v dru-žinskem proračunu. Predsedstvo OSZS je odgovorno pretehtalo vse utemeljitve za in proti in se opredelilo, naj se stanarine s 1. aprilom 1983 po-večajo za povprečno 36%. Predsedstvo je menilo, da takšno povećanje stanarin ne bo občutneje ogrozilo življenjskega standarda delavcev, še posebj ne tistih v novih soseskah, saj so bila ta stanovanja že do sedaj dokaj realno ovrednotena, tako, da bo poviša-nje v teh stanovanjih okrog 20 odstotno. Nekoliko večja povećanja v ostalih družbeno naje-mnih stanovanjih pa tuđi realno ne pomenijo večjih zneskov, če-prav je odstotek višji. Predsedstvo je smatralo, da tako po-višanje pomeni nadaljevanje družbene akcije za prehod na ekonomske stanarine, ki je bila prekinjena v letu 1982 zaradi znanih vzrokov. Predsedstvo je opozorilo samoupravno stano-vanjsko skupnost, da takoj začne preverjanje pravilnika o subvencioniranju oziroma delnem na-domeščanju stroškov za stanarine za vse tište delavce, ki so glede na cenzus in druge pogoje upravičeni do takšne družbene pomoći. Obvestilo o možnosti uveljavljanja družbene pomoći morajo dostaviti stanovalcem ob povišanju stanarin. V skiepu predsedstva je tuđi poziv strokovni službi SKG, da okrepi delo hišne samouprave tako, da bodo vsi takšni in podobai pomembni ukrepi izpeljani po redni samoupravni poti, kjer bodo imeli odločujočo besedo sta-novalci, organizirani v hišni samoupravi. V nadaljevanju je predsedstvo obravnavalo predlog odbora za življenjske in delovne razmere ter sveta za oblikovanje in delitev, v katerem se predlaga dvig meje najnižjega OD od sedanjih 8000 din na 9000 din. Predsedstvo je po razpravi oblikovalo naslednja priporoćila OZD v občini Kamnik: Najnižji OD delavcev, ki opravljajo najpreprostejša dela s pol ni m delovnim časom, brez izostankov in z doseženim pov-prečnim delovnim učinkom naj ne bo manjši od 9000 din. Pri tem je treba opozoriti, da ne gre za umetno dvigovanje OD ali lažno solidarnost, temveč pred-vsem za spobudo, da bi v delov-nih organizaijah storilnost dvig-nili do takšne osnove, da si bodo delavci sami zagotavljali socialno varnost z lastnim delom. Poleg tega je tuđi rečeno, da visina najnižjega OD pomeni povprečje, ki je lahko v določenih mesecih niž-je, v naslednjih pa tuđi višje (v primeru sczonskega dela v OZD). Predlagani najnižji OD ni v nasprotju z zajamčenim OD, ki so določeni ob izrednih prirfierih, saj velja za OZD, ki pridobivajo in razporejajo dohodek v mejah normale. Iz sedanjih analiz OD, ki jih opravlja OSZS, lahko ra-zberemo, da delavcev, ki bodo prejemali manj kot 9000 din, ne bo veliko; primeri bodo značilni samo za okolja, kjer nišo dovolj pozornosti namenili organizaciji dela, nagrajevanju po delu in re-zultatih dela. Predsedstvo je obravnavalo tuđi težave, ki se pojavljajo ob prehodu na nov delovni in obra-tovalni čas. Pri tem je ponovno vztrajalo na doslednem spošto-vanju priporočila IS, ki ga je predsedstvo sindikata tuđi pod-pirlo. Seveda ni mogoče pričako-vati, da lahko s priporočili ali v skrajnem slučaju tuđi z odloki urejamo stvari. Veliko več bo treba razumevanja in pripravlje-nosti v OZD, da same poiščejo rešitve (drseči delovni čas) in tako razbremenijo prevoze zjutraj in popodne, saj prevozniki ne morejo prepeljati vseh potnikov hkrati. Predsedstvo je obravnavalo tuđi predlog poročila o akciji ZR 82 in ga podprlo. Nadalje je predsedstvo obravnavalo informacijo o uspelem referendumu v delovni organizaciji Stol in menilo, da so odgovorni dejavniki v omenjeni organizaciji združenega dela storili večje napore tako v organizacijskem, kot tuđi vsebinskem smislu, kar kaže tuđi sam rezultat referenduma. Ob koncu seje je predsedstvo podprlo predlog OSZS pobrate-nih občin, da ob jubileju, 20-letnici pobratenja, tiskajo monografijo, v kateri bo temeljito prikazan gospodarski in družbeno-politični utrip pobratenih občin. Na letni seji OSZS, ki bo 9. maja 1983, bo temeljito obrav-navana gospodarska, socialna in druga vsebina, ki je pomembna za delovanje sindikata v oteženih pogojih gospodarjenja, obenem pa bo tuđi ocenjeno delo orga-nov občinskega sveta na teh po-dročjih. JANKO BLAGŠlC KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK POZIVA samoupravne organe delovnih organizacij, krajevne samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, društva in druge organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6/64-1974) in Pravilnika o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnik, dostavijo komisiji do 15/5-1983 predloge z obrazložitvijo za podelitev - zlate pfaritete Kamnika - srebrne plakete Kamntka - bronaste plakete Kamnika - javnega priznanja Kamnika Predlogov, dostavljenih po 15. maju 1983, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob letošnjem občinskem prazniku. Komisija za odUkovanja Skupšdne občine Kamnik S seje predsedstva OK SZDL Še premalo odprtosti k Ijudem Krajevna organizacija SZDL je kot temeljna oblika organiziranosti tisto mesto, kjer se naj-bolj neposredno uresnieujejo vse bistvene ?.načilnosti družbene vloge in naloge sodallstKine zveze. Od stopnje uresnicevanja te vloge je odvisna tuđi stopnja sa-moupravnega in delegatskega življenja v krajevni skupnosti. Poskrbimo za lepše okolje Pomlad, ko se vse prebudi, vse prenovi in zaživi, mora tuđi nam civiliziranim in kulturnim Ijudem odpreti oči. Toliko vsak dan slišimo o varstvu človekovega okolja, včasih se tuđi s tihim zadovoljstvom spomnimo svojih prednikov, ki so vsako pomlad pobelili svoje skromne domove, popravili plotove, pograbili in pometli okolje, kakor da bi vsako pomlad začutili tuđi svoj preporod. Danes, ko smo nesluteno napredovali, se obogatili, smo pozabili na te lepe navade, saj fias onesnaženi potoki, razdrapani plotovi, nasmetene ulice, zapuščene zeleniće z zavrženimi štedilniki in ćelo z avtomobili, oskrunjeni gozdni robovi prav nič ne vznemirjajo. Ozadje uglednih trgovin in gostiln je največkrat pravo odlagališče vse mogoče navlake. Kakor slepci z odprtimi očmi hodimo po tej naši, s tolikšnimi lepotami obdarjeni domovini, ki nam še vedno velikopotezno ponuja vse, za kar je resnično vredno živeti. Kaže, da se niti ne zavedamo, da vse kar uživamo ni naše, temveč zgolj sposojeno od naših potomcev. Ali zanamcem zares hoćemo zapustiti vse umazano in zapuščeno? Komisija za varstvo okolja pri Skupščini občine Kamnik je mesec april razglasila za mesec spomladanskega preporoda za vse, ki verjamejo v kulturno poslanstvo človeka in moč njegovega razuma. Ne smemo dopustiti, da bi velike besede v lepem okolju odzvanjale v prazno. Storiti moramo vse, da nam bo lepše. Očistimo aprila področja naših krajevnih skupnosti, OZD, sol, zdravstvenih domov, hišnih svetov, v nedeljo 24. aprila 1983 pa naj bo zaključna akcija čišćenja okolja povsod, kjer tega nišo uspeli napraviti prej. Clani komisije bodo po tem obdobju pregledali območja krajevnih skupnosti in v občinskem glasilu objavili, kakšen odnos do okolja imamo v naši občini. Prijetna dolžnost vsakogar naj bo, da vsaj takšne vrste onesnaženja, ki so nam povsod na očeh, za vselej zbrišimo z naših mikavnih krajinskih podob. Le tako borno lahko zadovoljni praznovali praznik dela 1. maj. Domovina, ti si kakor zdravje in s čistim okoljem borno poskrbeli, da nam boš to tuđi ostala. KOMISIJA ZA VARSTVO OKOLJA SKUPŠĆINE OBČINE KAMNIK Ko ocenjujemo delo krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti, se moramo zavedati, da je ob vrsti nalog in akcij, ki jih uspesno rešujejo, tuđi precej po-manjkljivosti, katere moramo odpraviti. Nedvomno največja po-manjkljivost je še vedno prevelika zaprtost v forume in premaj-hna odprtost k Ijudem. V programsko načelo socialistične zveze smo zapisali, da mora biti od-prta k Ijudem in odzivna na pobude in probleme krajanov. Prav to načelo pa v vsakdanji praksi še premalo uveljavljamo, saj nam je bolj pri srcu formalna, institucionalizirana urejenost. Krajevna organizacija SZDL pa težko ure-sničuje svojo vlogo, će nima vsa-kodnevnega neposrednega stika z ljudmi. Predsedstvo OK SZDL je bilo informirano tuđi o stališĆih in sklepih, ki jih je sprejela problemska konferenca o zdravstve-nem varstvu v občini. V zdrav-stvenem varstvu je odprtih vrsta problemov, za katere borno morali najti rešitve. Nejasnosti so tuđi okrog gradnje Zdravstvene-ga doma, zato morajo delovni organi občinske zdravstvene skupnosti in drugih subjektov, ki so-delujejo pri tem, pripraviti ustrezno poročilo, analize in predloge za razpravo na skupščini občinske zdravstvene skupnosti in zborih občinske skupščine. Predsedstvo je spregovorilo tuđi o usklajevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti. Ocenjeno je bilo, da smo pri dosedanjem usklajevanju programov v skupščinah SIS <=vobo-dno menjavo sicer formalno ure-snićevali, padli pa smo na vsebinskem delu. Bistvo svobodne me-njave dela nišo prispevne stopnje, temveč programi. Ko se po-govarjamo o družbenih dejavno-stih, nam morajo biti pred očmi programi, ne pa prispevne stopnje. Delavci morajo jasno vedeti, kateri programi se bodo izvajali in za kakšno ceno. Ob tem morajo imeti možnost, da se opredeli-jo, katere programe iz celotnega področja družbenih dejavnosti lahko v skladu z materialnimi možnostmi uresničimo, katerih pa ne. To mora biti tuđi osnovno vodilo javne razprave o progra-mih SIS družbenih dejavnosti, ki bo potekala do sej skupščin SIS, te bodo predvidoma okrog 20. aprila. Tako kot lani, se bo tuđi v letošnjem letu brigada občinske konference Zveze socialistične mladine udeležila zvezne mladin-ske delovne akcije, organiziranih pa bo tuđi nekaj lokalnih. Zvezna mladinska delovna akcija bo letos v Trebćah. Predsedstvo je ocenilo potek priprav na mladinske delovne akcije in dalo občinski konferenci ŽSMS vso podporo pri njihovih priza-devanjih za čim boljši uspeh. Jože Zagore Obisk delegacije zvezne konference SZDLJ V Kamniku se je 30. marca mu-dila delegacija zvezne in republiške konference SZDL z ramenom, da v praksi oceni uresničevanje ustavne vloge SZDL. Delegacijo so sprejeli najvišji predstavniki političnega in samou-pravnega življenja v občini in jim predstavili našo občino. Delegacija je nato odšla v delovno organizacijo STOL, kjer so jih redstavniki delovne organizacije in krajevne skupnosti seznanili z oblikami in metodami povezovanja delovne organizacije s krajevno skupnostjo in problemi, s katerimi se pri tem sre-čujejo. Popoldan se je delegacija udeležila seje Predsedstva OK SZDL, na kateri je bila osrednja tema ocena dela krajevnih organizacij SZDL. Po seji predsedstva so člani delegacije obiskali še KS Novi trg in se v razgovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne samouprave seznanili z delom in življenjem krajevne skupnosti. Pri tem je bil poudarjen predvsem velik kvalitetni premik v delu krajevne skupnosti po preoblikovanju in razdelitvi nekdanje KS Kamnik. To pravzaprav ni nič presenetljivega, če upoštevamo, da so v programu dela krajevne skupnosti celovito opredeljene naloge od komunalne dejavnosti do socialne politike, kulture in drugih, kar daje krajanom možnost najti prostor za uresničevanje svojih interesov. JOZE ZAGORC Prvi maj v Kamniski Bistrici Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Kamnik organizira tradidonamo srečanje delavcev in občanov ob praznovanju debtvskega praznika prvegs maja v Kamniski Bistrici. Srečanje bo v oeđeijo, 1. maja. V programu, kisebo pričel oblO. uri, bodo sodelovaU: moSti pevsld zbor »Solidarnost«, Pibatoa godba Kamnik, folklorna skupina »Kamniška Bistrica« in redtatorjL Na prvomajski svečanosti bo tuđi podelitev srebrnih makov Zveze sindikatov Slovenije. Po kuhurnem programu vas bo zabava! ansambef »Bratov Poljanšek«. Občinski svet Zveze smdOattov Slovenije Kamnik poziva delavce in občane, da se v čunvečjem števUu uddežUe tradkkmamega srečanja ob prvomajski svečanosti v Kamniski Bistrici. Nasvidenje v Kamniski Bistrici! Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Kamnik ŠT.J KAMNIŠKI OBČAN / 11. APRILA 1983 NA KRATKO • Vse večje izgube v zdravstvu Ljubljana — Slovenske zdravstvene skupnosti so imele lani za nekaj več kot 333 milijonov clinarjev izgube, slovenske zdravstvene organizacije pa približno 22 milijonov. Kot so ugotovili na seji republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, ob vseh zahtevah slovensko zdravstvo kmalu ne bo zmoglo več vzdrževati sedanje ravni zdravstvenega varstva. Izgube slovenskega zdravstva pa bi bile še večje, če v polovici zdravstvenih delovnih organizacij ne bi znižali obseg sredstev, ki jih nemenjajo za amortizacijo. Povemo naj še, da je povprečni čisti osebni dohodek zaposlenih v zdravstvu lani znašal 14.812 dinarjev, kar pomeni, da so osebni dohodki zaradi izredno hitre rasti cen realno manjši za 5,1 odstotka. • Lani se je število pripravnikov povećalo za 32,8 odstotka BEOGRAD — Lani se je v gospodarskih in negospodarskih dejav-nostih zaposlilo 69.511 pripravnikov, od tega v gospodarstvu nekaj več kot 53 tisoč in v negospodarstvu približno 16 tisoč. Kot ob tem ugotavlja zvezni zavod za statistiko, je to v primerjavi z letom poprej za 32,8 odstotka več. Največ pripravnikov se je lani zaposlilo v zdravstvu in socialnem varstvu ter v industriji in rudarstvu. V primerjavi z drugimi republikami se je najmanj pripravnikov lani zaposlilo v Sloveniji - le za 24,9 odstotka vec. • V Sloveniji več, drugje manj goveđi LJUBLJANA - V Sloveniji so kmetje in družbene kmetijske organizacije redile 10,3 odstotka vse goveđi v Jugoslaviji, kar pomeni, da se je njihovo število v naši republiki povečalo za dva odstotka v primerjavi z letom poprej. Pač pa je skrb zbujajoče to, da je število goveđi (tako ugotavlja zvezni zavod za statistiko) upadlo tako na Hrvaškem kot tuđi v Srbiji. • Največ prekinitev dela v drugi polovici leta LJUBLJANA - Leta 1982 je bilov Sloveniji 17 takoimenovanih prekinitev dela in en ostrejši konflikt, ko so delavci grozili s prekini-tvijo. Največ prekinitev je bilo lani v drugi polovici leta, medtem ko so prejšnja leta največ takšnih dogodkov zabeležili spomladi. Kot ugotavlja predsedstvo republiškega sveta slovenskih sindikatov, pa pri vsem tem ni pomembno, ali gre za stavke ali za prekinitve dela, marveč za to, da so hoteli delavci tako opozoriti na nerazrešene probleme, pri tem pa se jim je zdela vsaka običajna in normalna pot vendarle prepočasna. • Manjša poraba motornega bendna v Sloveniji LJUBLJANA - Poraba motorneg bencina se je v Sloveniji v obdobju od oktobra 1982 do februarja letos zmanjšala za približno 30 odstotkov (v primerjavi z obdobjem od oktobra 1981 do februarja 1982), medtem ko se je poraba plinskega olja v istem obdobju zmanjšala samo za slabe štiri odstotke, kar seveda kaže na to, da so se ljudje v tem času res manj vozili z osebnimi avtomobili, pa zato bolj z vozili javnega prometa. • Koliko ljudi se bo letos res zaposlilo? LJUBLJANA - Sedanji nacrti o zaposlovanju v delovnih organi-zacijah kažejo, da se bo lahko letos v Sloveniji zaposlilo približno 32 tisoč ljudi. V občinskih zaposlovalnih načrtih so zapisane nekoliko bolj omejevalne številke, medtem ko je v republiški resoluciji predviđeno, da naj bi se letos zaposlilo približno 25 tisoč delavcev, od tega 8500 na novih delovnih mestih. Veliko vprašanje pa je, so ugotovili na seji skupščine skupnosti za zaposlovanje, če bodo lahko optimistične napovpdi delovne organizacije tuđi uresničile.. Čemu razprave o prispevnih stopnjah V zadnjem času se vse pogosteje pogovarjamo o tem, kakšna bo pri-spevna stopnja za to ali ono samoupravno interesno skupnost. Še zlasti so take razprave oživele v začetku leta, ko je bil v Uradnem listu SRS objavljen pregled prispevnih sto-penj po občinah in sisih za leto 1983. Seštevek prispevka iz oseb-nega dohodka je bil povsod večji, kot konec lanskega leta. Iz tega bi se dalo na hitro sklepati, da borno morali letos za skupno porabo od svojih osebnih dohod-kov odšteti več denarja kot lani. Vendar pa smo pri tem pozabili, da se v okviru samoupravnih interesnih skupnosti dogovarjamo o programih zdravstva, izobraževa-nja, kulture itd. in o tem, koliko denarja bo potrebno zbrati za ure-sničitev teh programov v letošnjem letu. Programe smo torej ovredno-tili z določenimi zneski, ki so odvi-sni od tega, kolikšen povdarek smo dali posameznemu področjujzno-traj skupne porabe, Le-ta pa je omejena z dogovorom v republiški resoluciji. Iz vsote potrebnih sredstev je bila na podlagi planiranih osebnih dohodkov izračunana prispevna stopnja. Po tej stopnji se za posa-mezni SIS zbirajo prispevki le toliko časa, dokler nišo zbrana dogo-vorjena sredstva. Torej je stopnja le tehnika za oblikovanje potrebnih sredstev iz osebnih dohodkov. Ko je finančno pokrit dogovorjeni program, bi se moralo zbiranje sred- stev prenehati, torej bi se morala prispevna stopnja znižati, V dose-danji praksi pa smo največkrat zbi-rali sredstva naprej in se nato dogovarali, kako borno porabili presež-ke. Torej smo prispevni stopnji dali značaj davka, kar seveda ni v skladu z zakonom o združenem delu a ima prav zato v sedanjih razpravah prispevna stopnja veliko večji po-men, kot ga ima v rcsnici. Drug vidik, ki namesto razvijanja svobo-dne menjave dela daje skupni pora-bi proračunski značaj, je tako imenovano »indeksiranje«. Kar nava-dili smo se, da se vsako leto pogo-varjamo le o tem, za kolikšen od-stotek borno povećali sredstva za posamezne družbene dejavnosti, ne pa o tem, kje so dosedanja razmer-ja neživljenjska, kje bi se dalo kaj prihraniti oziroma zmanjšati po-trebna'sredstva, kje pa so potrebe take, da je nujno treba zagotoviti več denarja, če želimo program uresničiti oziroma zagotoviti upo-rabnikom uresničevanje njihovih pravic. Tak način »indeksiranja« ne spodbuja izvajalcev k varčevanju s sredstvi, ker so vsako leto porablje-na sredstva izhodišče za določitev visine sredstev za naslednje leto. Tišti, ki varčuje oziroma manj po-rabi, ima tuđi nižji start, tišti pa, ki je porabil vse, kar je planiral, bo tuđi prihodnje leto na boljšem. Vse to ni v skladu z dogovorjenimi sta-bilizacijskimi prizadevanji. Zato bi morali take podlage za oblikovanje financiranja programov ćimprej spremeniti in se dogovoriti za tak sistem, ki bo spodbujal racionalnej-še gospodarjenje s sredstvi. Skupna poraba je sestavni del delavćevega osebnega dohodka. Po zakonu o združenem delu se delavci bdloćajo, kolikšen del svojega osebnega dohodka bodo namenili za skupno in splošno porabo. Torej se mora ob enakem dohodku delav-ca ob povečanem prispevku za skupno porabo izplačani osebni do- hodek zmanjšati, ob zmanjšanju prispevka pa se mora izplačilo po-večati. To načelo bo treba v praksi dosledno spoštovati, še zlasti v se-' danjem obdobju, ko realni osebni dohodek zaradi rasti življenjskih stroškov pada. Z zakonom o združenem delu smo se o vseh teh vprašanjih zelo jasno dogovorili, le v praksi borno morali dogovorjeno bolj dosledno uresnićevati. F, s. Odbor za podeljevanje nagrad »Toma Brejca« pri ob-činski skupščini Kamnik po sklepu, sprejetem na redni seji in na podlagi 2. in 4. člena odloka o častnih prizna-njih in nagradah občine Kamnik v počastitev občin-sicega praznika RAZPISUJE nagrado »Toma Brejca« kot javno priznanje za po-membna prizadevanja in dosežke posameznikov ali delovnih skupin na podrocju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v obdni ali tuđi izven nje. Rok za dostavo prijav z obrazložitivjo za podelitev nagrade »Toma Brejca« je 31. 5. 1983. Prijave pošljite na naslov: Odbor za podelitev nagrad »Toma Brejca« pri občinski skupščini Kamnik. PREDSEDNIK ODBORA prof. dr. Janez Matjašič • S seje skupščine kulturne skupnosti Program v preteklem letu je bil obsežen Na 4. seji skupščine kulturne skupnosti, ki je bila 25. marca, so se delegati najprej seznanili s po-ročilom o uresničitvi programa kulturne skupnosti v lanskem letu. Obsežno poročilo o izvajanju programa je oblikovano na osno- • S seje Samoupravne stanovanjske skupnosti Delegati soglašali s predlogom sindikata Med gradivom, ki so ga delegati prejeU za zadnjo sejo stano-vanjske skupnosti je bil tuđi predlog strokovne službe skup-nosti, da se stanarine v občini za letosnje leto povisajo za 38%. V občini je vrednost stano-vanjskega fonda na dan 1.1. 1983 znašala 1,715.037.216,15 din, razmerje med doseženo stanarino in vrednostjo stanovanj-skega fonda pa je bilo 1,17%. Ker je za letosnje leto bila dolo-čena minimalna stopnja 1,55%, je razvidno, da bi se morale stanarine povišati povprečno za 38%, pri Čemer povišanje ne bi bilo linearno na sedanjo stanarino, ampak bi pred tem opravili uskladitev stanarin glede na novo ugotovljeno vrednost stanovanja - (pretočkovanje in prevredno-tenje stanovanjskega fonda je bilo opravljeno do 31.12. 1982). Tak je bil predlog strokovne službe delegatom. Na seji so se delegati seznanili s stališčem občinskega sveta zve-ze sindikatov, ki je, upoštevajoč padec življenjske ravni delovnih ljudi, bil mnenja, da se stanarine lahko povečajo v povprečju največ za 36%. Delegati so v razpravi podpira-li ali nasprotovali enemu od predlogov in zahtevali primerjal-ne podatke o doseženi ravni stanarin v ostalih slovenskih občinah. Predstavnik strokovne službe je odgovorit, da takšna pri-merjava trenutno ni realna, ker so se v občinah odločali za enega izmed nacinov doseganja ekonomskih stanarin ali nominalno, ali progresivno povećanje. Prav tako je povedal, da je dilema okoli primerjanja lažna, saj gre pri ekonomskih stanarinah zato, da se v občini zagotovi ustrezno vzdrževanje obstojećega stanovanjskega fonda. Po razpravi je zbor uporabni-kov z enim vzdržanim glasom so-glašal, da se s 1. aprilom tega leta stanarine povisajo v povprečju za 36%. Sklenili so tuđi, da bo po-ložnicam za april priloženo obve-stilo o možnostih za subvencioniranje stanarin. Glede na to, da je prehod na ekonomske stanarine potrebno izpeljati do 1985 leta - ko naj bi znašala minimalna stanarina 2,44% vrednosti stanovanja - in glede na to, da samoupravna sta-novanjska skupnost v preteklem letu stanarin ni povišala, letošnji procent povšanja pa je za 2% nižji od predlaganega, lahko pri-čakujemo, da bodo seje kamni-ške samoupravne stanovanjske skupnosti v naslednjih dveh letih še precej burne. M. C. vi poročil delovnih organizacij s podroćja kulture, ki delujejo v kamniški občini, oziroma za ka-mniško občino in poročila Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik. Poročilo navaja realizacijo programa po dejavnostih, ki so se izvajale: arhivska, spomeni-ško-varstvena, muzejska, likovna, založniška in knjižnična de-javnost ter dejavnost Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik, ki vključuje gledališko in glasbeno-plesno dejavnost, delo-vanje pevskih zborov, pihalnega in simfoničnega orkestra, folklorne skupine in na podrocju likovne dejavnosti, delovanje mladinske likovne sekcije. Ražen pripombe delegata iz KS Šmart-no, ki je pojasnil objektivne te-žave, s katerimi so se srečevali v njihovi sredini v preteklem letu, delegati nišo imeli pripomb ali mnenj k poročilu o uresničitvi programa kulturne skupnosti Kamnik v preteklem letu. Na poročilo o uresničitvi programa kulturne skupnosti se navezuje tuđi realizacija finančnega programa za 1982. leto, ki kaže, da je skupnost razpolagala z 17.737.077,20 din porabila je 16.154.034,55 din; saldo iz 31. 12. 1982 je 1.583,042,65 din. Tud najboljši poznavala po-litičnega in siceršnjega dogaja-nja v zahodnoevropskih drža-vah bi v vse/ povojni zgodovini težko našli dogodek, ki je tako razburil ljudi v većini teh držav. Samo med velikonočnimi praznika se je na vrsti manifestacij, kjer so ljudje izražali svoje nezadovoljstvo sedanji oborože-valni potitiki, v raznih zaho- stavniki grobo ali ćelo naivno zmanjšati pomen teh spontanih protestov. Zahodnonemška politična javnost je vsekakor tako osveščena, da jih trditve o »zaveznikih Moskve« vendarle ne morejo spraviti v kakšno re-sno razmišljanje o resničnosti takšnih izjav. Te verjetno prej dokazujejo skorajda besno nemoć sedanje »Kohlove vlade, jim predvsem do mimega življenja. Prav ta apolitičnost, brezbrižnost do uradne politike in superstrateških načrtov ene in druge strani, pa je vsekakor tišti motor, ki bo gibanju še precej časa dajal moč in prodornost. Seveda pa ostaja veliko vprašanje, ali bo ta skorajda neverjetna množičnost gibanja Kolikšna je moč mirovnega gibanja dnoncmških mestih zbralo nič manj kot pol milijona ljudi. Podobne protestne shode so zabeležili tuđi na Norveškem, pa v Belgiji in na Nizozemskem in ćelo v nevtralni Švid. Gibanje, ki torej nasprotuje nesmiselni oboroževalni bitki, gotovo postaja tista sila, kijo bodo morale vlade še kako upoštevati. Znadi/no za, denimo ZR Nema'jo je, da je skušala vlada oziroma nekateri njeni pred- ki ne vidi večje nevarnosti za ZRN v postavitvi ameriških ra-ket pershing na njenem ozem-lju, se pa mora vendarle zamisliti nad izredno množičnostjo in spontanostjo gibanja za mir. In zdi se, da je največja moč tega gibanja prav v tej prosto-voljnosti, ki dokazuje, da ljudje pozabljajo na stalno ponav-Ijajoče zgodbe o nujnosti blokovske delitve sveta in o »vzhodni nevarnosti«, temveč za mir tuđi kaj pripomogla k temu, da bodo v različnih drža-va/i začeti dokončno (ali ponovno) razmišljati o smiselno-sti nameščanja ameriških raket. Skorajda gotovo pa je to, da se bo neistitucionalna moč gibanja za mir v Zahodni Evropi precej zmanjšala, če se nekaj podobnega ne bo pojavilo v dr-žavah Vzhodne Evrope. JANEZ KOVAČIČ Predsedstvo je delegatom predložilo, da iz obstoječega salda krijejo nekatere nezaključene naloge iz preteklega leta, in sicer: restavriranje baročnih kipov Je-lovškove arhitekture, sanacijska dela na stolpu Mali grad, - inter-vencijski poseg, preostanek pa se nameni za izdajo zbornika in za nepredviđene naloge, oziroma kritje eventuelnih višjih stroškov posameznih nalog v programu za letosnje leto. Delegati nišo imeli pripomb k realizaciji finančnega programa skupnosti za preteklo leto in so izrekli soglasje k njej. Ker ima skupnost tuđi terjatve v znesku 1.082.750,30 din, je predsedstvo delegatom predložilo, da sredstva, v kolikon bodo v letošnjem letu vrnjena, namen-sko porabijo za nadaljevanje del na Malem gradu, s čemer so delegati soglašali. Delegatom je bila posredovana še ugotovitev predsedstva kulturne skupnosti Kamnik o obse-gu programa kulturne skupnosti v letošnjem letu, glede na stališča zbora združenega dela in družbe-nopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik o ponovni preve-ritvi programov samoupravnih interesnih skupnosti! Predsedstvo je ugotovilo, da je že v fazi usklajevanja programov o skupni porabi kulturna skupnost Kamnik zmanjšala program in s tem znižala prispevno stop-njo iz 0,57% na 0,54%. Prav tako so opozorili, da je na de-cembrski seji skupščine bil spre-jet ugotovitver.i sklep, da je združeno delo z 71% sprejelo aneks k Sam. spor. o temeljih plana kulturne skupnosti Ka- mnik in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1981-1985, hkrati pa je bil na isti sei sprejet predlog delovnega in finančnega nacrta ter prispevna stopnja za Kulturno skupnost Kamnik in Kulturno skupnost Slovenije. V ugotovitvi je rečeno, da planirana sredstva za letosnje leto ne bodo krila zakonske obveze o vzdrževanju naravne in kulturne dediščine, v programu je že zmanjšano število razstav, omejena je tuđi dejavnost amaterskih društev, čeprav je njihovo število naraslo. Precejšna finančna sredstva zahteva tuđi vzdrževanje spomenikov v občini, ki jih ka-mniška kulturna skupnost že v preteklosti ni mogla v celoti zagotoviti. S 50% soudcležbo so-deluje pri spomenikih I. reda Kulturne skupnosti Slovenije s sredstvi iz sklada naravne in kulturne dediščine. Kako pereci so problemi pri vzdrževanju spomenikov potrjuje tuđi porušitev ro-manskega stolpa junija lani, ena-ka usoda pa bo vsaj čas doletela še spomenik I. reda — Sv. Primož nad Kamnikom. Glede na povećane materialne stroške, povećano število društev in ob ugotovitvi, da Kulturna1 skupnost Kamnik v programu za letošnjo leto nima investicij, je predsedstvo sklenilo, da predlaga delegatom, da je nemogoče še bolj zmanjšati program, oziroma prispevno stopnjo. Delegati so podprli predsedstvo, da vztraja na že zmanj-šani 0,54% stopnji, z enim glasom proti. Na delegatska vprašanja so bili delegacijam posredovani odgovori (delegaciji Titana glede organizacije enotnega praznovanja dedka Mraza v občini), skupščina pa je tuđi podprla pobudo delegata, ki je predlagal, da se v enotno turistično ponudbo' Ka-mnika vključi bogato kultumo-zgodovinsko dediščino Kamnika. Pobudo bo skupščina posredovala izvršnemu svetu. M. C. Zdravstveni dom Domžale TOZD ZV Kamnik 61230 Domžale Titov trg 1 Objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge dvehčistilk s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Poskusno delo 1 mesec. Pogoji: končana osnovna šola in tečaj iz higienskea minimuma. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi. 2 KAM NISKI OBČAN / 11. APRILA 1983 Obiski po osnovnih organizacijah ZSMS Delovna srečanja med mladimi • Polemični prispevki Ali prav se piše Kaša ali kaša V preteldem obdobju je pred-sedstvo OK ZSMS sprejelo nalo-go obiskati vse osnovne orgniza-cije ZSMS v naši občini. Vseh nismo uspeli obiskati. Ob obiskih smo izvedeli marsikaj, kar tare mlade v osnovnih organizacijah. Vendar se bom v tem sestavku omejil na določene probleme in zato ne bom omenjal vseh osnovnih organizadj v občini. Ai pa vendar, vsaj po miselnosti mlade generacije. Najprej bi rad opisal mesto mladih v naši občini. Mnogi nam očitajo neaktivnost. Morda ima-jo delno ćelo prav. Vendar bi rad opozoril na naslednje. Kjub temu, da je naša generacija frontno usmerjena, nam do sedaj ni uspelo pridobiti v svoje vrste vseh mladincev, kar je verjetno tuđi nesmiselno pričakovati. Če odštejemo od celotnega števila mladih aktivne športnike, ki se združujejo v športnih društvih, vse ki so organizirani v DO-D, vse, ki so aktivni v osnovnih organizacijah v delovnih organizacijah ali soli, nam še vedno ostane peščica takih, ki jih s programi nismo uspeli pridobiti. To so tišti mladi, ki so prezgodaj podlegli vplivu alkohola, mamil, tuđi lažni tuji propagandi. Toda prav po tej pešcici madincev nas družba naj-večkrat ocenjuje, češ: »Poglejte, kakšna je naša mladina. Popiva, pohajkuje, živi brez cilja in piše razna gesla po zidovih...!(« Ne, nismo vsi mladi taki. In tuđi nismo samo sami krivi, da so pred nami taki. Kje so starši (ali boje, kje so bili in kako so jih vzgajali), kje so drugi člani družbe? Vseka-kor moramo tem mladim v bo-dočnsti posvetiti več pozornosti. Če povzamem misli, potem lahko rečem, da se mladi zaveda-mo, zakaj se združujemo in s kakšnimi čiji. Osnovne organizacije nišo zaprte skupine ljudi, na-sprotno, vedno in povsod ter z vsemi močmi si prizadevajo po-večati število aktivnih članov. Moram poudariti, da so imeli mladi veliko pripomb, da se jih spomnijo le ob kakih večjih akci-. jah (npr.: volitve). Potem pa jih za določen čas pozabijo in prepu-stijo samim sebi. In potem se širi- jo govorice o neaktivnosti, da mladine ni bilo, ko so jo potrebo-vali. Potrebovai za kaj? Za organizacijo kulturnih večerov, okra-sitev volišč... Ali so to glavne naloge ZSMS kot družbcnopoli-tične organizacije. Nočemo in ne bomo več igrali podrejene vloge. Zahtevamo in to bomo tuđi do-segi, da nas jemljejo kot enako-pravno družbenopolitično organizacijo. Na področju delegatskega sistema so rezultati sila poprečni. V večini osnovnih organizadj skrbijo za povezavo s krajevno skupnostjo, krajevno organizacijo ŠZDL, zvezo komunistov, sa-moupravnimi interesnimi skup-nostmi..., eni in isti ljudje ali ćelo predsednik sam. Ali pa so bili delegati iz vrst mlade generacije (obveznih 20%) izbrani ne-posrečeno mimo mnej osnovnih organizacij ZSMS in se zato se-stankov ne udeležujejo in ne opravljajo zaupanih nalog. Tak zgoraj opisani način povezovanja ne moremo imeti za urejeno de-legatsko razmerje. Ugotavlja se tuđi zelo sabo vključevanje mladih komunistov v delo osnovne organizacije ZSMS, kar vsekakor ne vpliv pozitivno na vlogo ZK, ki si jo je priborila v desetletjih in njeno zelo pomembno vlogo pri izgradnji našega družbenega sistema. Zato bi se osnovne organizacije ZK morale bolj zavzeto povezovati z mladimi komunisti in biti idejno-nazorni mentor osnovni organizaciji ZSMS, da mladini stalno nakazuje perspektive, preprečuje oportunizem, pragmatizem in ostale škodljive izive. To pa bodo dosegle s stalno povezavo z osnovnifni organiza-cijami. ZSMS (kar do sedaj ni ravno običaj). In ravno tako po-vezovanje bo privedlo do že prej omenjene enakopravnosti med družbertopolitičnimi organizaci-jami. Da se razumemo. ZK še naprej ostaja tista idejna gonilna sila, ki sedanjost in prihodnost združuje v eno ZSMS, ki pa hoče biti v tej bitki za boljši jutri ena-kovredna in ne samostojna stranka oziroma nekaj, kar pač mora biti oziroma (če vzamem prispo- dobo) kot kravata, ki sicer sodi k skladnosti obleke na cesti, pa se bolje počutimo, če je ni. In za konec bom napisal še misel, ki jo je pred časom pove-dal Kardelj: »Uspehi ZSM in njen prispevek k razvoju sociali-stične družbe bo toliko večji, ko-likor bo ustvarjala pogoje za šir-šo in hitrejšo vključitev mladih ljudi v vse vrste družbene odgovornosti in družbenega odloča-nja, kajti tuđi mlad človek, kakor vsak drug, lahko samo v življenj-ski praksi, pri delu in odgovor-nem odločanju, preverja samega sebe, svoje ideje in pobude, pravilnost svojih stališč, pa tuđi realne možnosti in sposobnosti družbe. Brez takšne družbene odgovornosti in brez tega preverjanja se bo mladinsko gibanje izgubilo v morju jalovih besed ali sekta-škega avanturizma...« Pa še to. Problematiko mladih v delovnih organizacija nameno-ma nisem načenjal, ker je o tem zadnje čaše že itak veliko govor-jenja in govoričenja. JANEZ MARKOVIČ Tekmovanje kovinarjev Občinska sveta zveze sindikatov Kamnika in Domžal sta se tuđi le-los iKlIočila, da skupaj organizirati) 3. proizvodnjo delovno tekmovanje kovinarjev, ki bo 16 aprila v občini Domžale. Tekmovali bodo strojni ključav-ničarji, kovinostrugarji, orodjarji, rezkalci, brusila za okroglo brušenje, kovači, plamenski varilci, varil-ci (Rel), varilci CO2, varilci TIG, avtomehaniki diesel in bencinski. Število poklicev se je od prvega tekmovanja v letu 1981 povećalo od 4 na 12, število tekmovalcev pa iz 19 na sedanjih 80, kolikor je prijavljenih letos. Podatki kažejo, da delovna tekmovanja pridobivajo na pomenu, saj nišo samo merjenje znanja, kot nekateri mislijo, ampak pomenijo delovno in življenjsko izmenjavo izkušenj. Če so nekateri prvič s strahom sodelovali na takš-nem delovnem tekmovanju, so sedaj sproščeni, saj vedo, da je tekmovanje tuđi preverjanje znanja v Še enkrat »Ne točimo alkoholnih pijač« Že dolgo časa se slovenski stro-kovnjaki sprašujcjo, kje so vzroki za neverjetno nezainteresiranost ljudstva za probleme, ki jih prinaša huda nacionalna bolezen - alkoho-lizem. Toda ocitno marsikje ne gre več za nezainteresiranost, temveč že za pravi izkorišcevalski, nehuman odnos do vseh tistih, ki bi le morda lahko prispevali dinar v ošlirjevo blagajno; pa čeprav je to mladoklnik, že dodobra nalit mo-žakar, šofer ali kdorkoli drug, ki se mu le zanoće piti. Ni redek prizor, ko dijaki v ravni crti od železniške postaje zavijejo v bližnji lokal. In tam seveda pijejo. Kdorkoli je že kdaj zavil v takšen lokal v Kamniku, je prav gotovo že opazil, da se je prenekateri dijak najprej okrepčal s kozarčkom žga-nega, ali se je osvežil v vročem po-poldnevu s kozarcem rebule, v hla-dnem jutru pa pogrel s čim bolj konkretnim in jo malini! v solo. Presenećen se sprašujem že zelo dolgo, tako čisto po tihem, ali ni-mamo zakonov, ki prepovedujejo točenje alkoholnih pijač mladolet-nikom. In navsezadnje, ali je šola, ne le srednja, tuđi osnovna, res ta- ko nemočna, da ne more dijakom preprečiti pitja pred in med poukom, drugače kot s pomočjo zakona. Toda, saj tu ne gre le za dijake in šolarje. Gre za vse mlade ljudi, ki se že v zgodnjem obdobju navajajo na opojno tekočino in jim ne le preprečuje, da bi se v treznem stanju spoprijeli z življenjem, temveč jih ćelo vodi v odvisnost, ki je za prenekaterega Slovenca usodna. Ta odvisnost je žal usodna za ves narod, saj smo navsezadnje majhen narod, kjer nam je vsak posamez-nik še kako potreben. Žal laiki ne vemo, kolikšen odstotek denarja gre iz prispevkov za zdravstvo ravno za zdravijenje alkoholikov; gotovo pa precejšen, saj bi se ga radi, kot je razvidno iz novih zakonskih predlogov, znebili. Ne pade nam na pamet, da bi se dalo marsikdaj učinkovito zavaravati pred velikimi družbenimj problemi tuđi z dosle-dnim, humanim spoštovanjem že postavljenih, žal pa povsem prezr-tih zakonov. Ali res ni nikogar, ki bi se čutil vsaj malo, pa kakorkoli že, odgovornega za tako škodljivo kršenje zakona? V. V. svojem pokliču. Poklicna dela, ki jih v sistemu usmerjenega izobraže-vanja označujemo drugače, znova pridobivajo vsebinski pomen in tuđi prav je tako. Z delovnimi tekmo-vanji združujemo znanja o samoupravljanju z delovno teoretičnim in praktičnim znanjem, ki skupaj pokaže sposobnosti posameznika, kot tuđi ekipe. Ponekod je še čutiti odpore do sodelovanja na tekmo-vanjih, saj nekateri smatrajo, da s tem izpostavljajo svoj delovni ugled, ki ga imajo v OZD. A ni tako, saj s tekmovanjem na organiziran način preverjajo sposobnosti tako delavci, ki tekmujejo, kot tuđi strokovnjaki iz i a/ličnih poklicev, kateri dopolnjujejo svoje znanje. Življenje zahteva tekmovanje, ki je pogoj za napredek posameznika, kot tuđi družbe. Če tega ni, smo hote ali nehote ostali v ozadju družbenega razvoja, ki nam ne bo dal večjih gospodarskih rezultatov in napredka. Slej ko prej bomo morali Da nas ne bo zeblo V teh dneh je prodajalna Koč-ne »Kurivo« prejela večje količine premoga iz uvoza, ki bi moral prispeti že pred meseci. Dobili so poljski premog po 10.404 dinar-jev za tono in birkete iz SZ po 7.310 dinarjev za tono - (obe ceni sta še stari). Premoga je zaenkrat dovolj, vendar pa raču-najo, da bo v jeseni preskrba z njim slaba. Pričakujejo le nekaj premoga iz velenjskih premo-govnikov, ki se dobro mesa s poljskim premogom, ter nekaj zasavskega premoga, ki pa bo predvsem namenjen hišnim svetom in Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, ker drugega premoga ne morejo uporabljati. O prispelem premogu so že obvestili vse, ki so na listi čakajo-čih na premog, vendar zaenkrat še ni bilo večjega odziva. Ker v jeseni ne bodo mogli zagotoviti premoga za vse zainteresirane, v Kočni priporočajo potrošnikom, da nabavijo premog sedaj, ko ga je dovolj. Naročila sprejema poslovna enota »Kurivo« na tel. 831-157. M. R. vsi tekmovati pri delu, če želimo doseći družbeno dogovorjene cilje. Najboljši v posameznih poklicih bodo merili moči in znanje maja na 7. republiškem proizvodno delovnem tekmovanju na Jesenicah. Na Jesenicah se bomo morali potruditi vsi, tako tekmovalci, kot tuđi strokovni delavci, saj nam je zaupa-no 8. republiško tekmovanje kovinarjev v letu 1984, ki bo v občinah Kamnik in Domžale. Ob koncu želim izreci javno priznanje za pomoć pri organizaciji strokovnjakom iz Titana, ki svojo tradicijo kovinarjev dokazujejo tuđi z dejanji. JANKO BLAGŠIČ Te dni je kamniške občane presenetila vest, da sta Komunalna skupnost in Komunalno po-djetje v obliki samoupravnega sporazuma povišala cene nekate-rih komunalnih storitev kot so: kanalizacija, voda in odvoz smeti. Samoupravni sporazum o svo-bodni menjavi dela sklepajo proizvodne delovne organizacije, to-krat brez posredovanja sveta za cene. Komunalna skupnost, ki ni proizvodna organizacija in nima blaga, izvirajočega iz lastnega dela, ampak prejema sredstva strogo namensko od združenega dela, lahko sklene samoupravni sporazum samo o določenem delu komunalnih storitev n. pr.: vzdrževanje čest, čišćenje snega itd., ne more ga pa skleniti za usluge in storitve, ki se lahko me-rijo po posameznem odjemu in ki jih Komunalnomu podjetju direktno plačuje porabnik. Svet za cene je lani odklonil potrditev cen otroškemu vrtcu, ker tisto, kar plačujejo starši, ni cena, ampak samo prispevek. Cena otroškega vrtca je višje od najvišjega prispevka staršev, zato svet tu nima kaj potrjevati, ker Skupnost otroškega varstva z ra-zličnimi prispevki staršev urejuje svojo politiko otroškega varstva. V Domu upokojencev so ljudje, ki sami plačujejo svojo oskrbni-no. Dom* mora skleniti samoupravne sporazume s tistimi obči-nami, ki imajo v njem nastanjene upokojence in jim doplačujejo oskrbnino. Z nikakršnim sporazumom pa ne more biti rešeno vprašanje cen za tište upokojence, ki plačujejo oskrbnino sami, če pa bi se že sklepal tak sporazum, bi se lahko le v imenu vseh takih oskrbovancev, ki dom sami plačujejo, ali ga jim doplačujejo svojci, in to v okviru organizira- nih potrošnikov, torej s svetom potrošnikov. Tukaj bi lahko prišla do izraza želja potrošnikov, kakšen naj bo njihov dom in na kako visokem nivoju. Za vse pa potrjuje cene svet za cene in na podlagi te cene se lahko sklepajo samoupravni sporazumi za tište oskrbovance, ki jim različne občine doplačujejo k oskrbnini. Če bi pristali na to, da bi lahko Komunalna skupnost potrjevala cene za tište komunalne storitve, ki jih plačuje potrošnik direktno, potem bi bili na istem, kot če bi postavili kozla za vrtnarja ali pa bi lahko rekli kot muslimani: Kadija tuži - kadija sudi, ker je Komunalna skupnost naravno zainteresirana, da ima v teb stori-tvah Komunalno podjetje čim višje prejemke, da potem odpade manjši del na proračunski del Komunalne skupnosti. To pa ni prav, ker s takim načinom obide-mo potrošnika. Če se torej vmem k samou-pravnemu sporazumu Komuaal-no podjetje - komunalna skupnost, trdim, da komunalna skupnost ni imela pravice potrditi tega sporazuma. Nadalje, da ga je potrdila v času, ko cene še nišo bile sproščene in tretjič, da je cene potrdila v taki visini, ki gre preko letošnjih načel o dvigova-nju cen. Tuđi jaz smatram, da bi podjetja občedružbenega pome-na ne smela izkazovati izgub, to pa ne pomeni, da bi lahko bilo njihovo delovanje brez nadzora. V Delu sem bral, da je Komunalno gospodarstvo v Ljubljani predlagalo Mestni skupnosti za cene zvišanje cen vode, kanalšči-ne in smeti, pa se samo po sebi postavlja vprašanje: Zakaj smo se v Kamniku morali izogniti svetu za cene? VINKO GREGORC Največ za komunalne objekte Tekmovanje Tito - revolucija - mir Tuđi letos je OK ZSMS izvedla ob-činsko tekmovanje Tito-revolucija-—mir, ki je potekalo 1. aprila v sejni dvorani upravne zgradbe SO Kamnik. Sodelovale so ekipe SŠCRM, DO KIK, ZUIM, OŠ Stranje, OŠ Tomo Brejc in OŠ Fran Albreht. Skupaj je sodelovalo 32 tekmovalcev. V prvi kategoriji (osnovnošolci) je bilo 19 tekmovalcev, vrstni red pa je bil slede«: 1. Nataša Brumen (T. B), 2Tinka Vrankar (T. B.), 3. Natalija Zabret (T. B.) 4. Jasna Juteršek (T. B.), 5. Katja Kemperl (Stranje), 6. Marjan Kos (F. A.), 7. Martina Homar (T. B.), 8. Jože Repnik (F. A.), 9. Jože Moljk (F. A.), 10. Ignac Župan (F. A.), 11. Damjan Gladek (F. A.), 12. Igor Šištar (F. A.), 13. Robert Uranič (Stranje), 14.-15. Matej Humar (F. A.) in Samo Udovč (F. A), 16. Fati-ma Kvrgić (ZUIM), 17. Olga Rifel (Stranje), 18. Kristjan Očekrl (ZUIM), 19. Toni Kotnik (ZUIM) V drugi kategoriji je nastopilo 13 tekmovalcev iz Srednješolskega centra Rudolfa Maistra, Zavoda za usposabljanje invalidne mladine in Kemijske industrije Kamnik. Vrstni red: 1. Rajko Hribar (SŠCRM), 2. Tatjana Jerman (SŠCRM), 3. Jana Grkman (SŠCRM), 4. Tatjana Bugar (SŠCRM), 5. Šonja Berlec (SŠCRM), 6. Karla Kač (SSCRM), 7. Nataša Auman (SŠCRM), 8. Lidija Marčun (SŠCRM), 9. Lidija Brozovič (SŠCRM), 10. Mirsad Jagodić (KIK), 11. Ferdo Košmrlj (ZUIM), 12. Ivo Jakovljević (ZUIM), 13. Marija Škuf-ca (ZUIM). Prvi trije uvrščeni tekmovalci v obeh kategorijah so se uvrstili v regij-sko tekmovanje. R. B. Delegati skupštine krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje so se 29. marca 1983 sestali na leto&nji tretji seji. Obravnavali so zaključni račun za leto 1982, plan dela in sredstev KS za leto 1983 ter tekočo problematiko. Po zaključnem računu je ostalo v vseh petih kamniških KS več kot 1.200.000 dinarjev sredstev, ki so prenesena v letošnje leto. Od tega zneska pripada KS Me-kinje 120.000 dinarjev. Delegati so obravnavali in sprejeli tuđi plan KS za letošnje leto. Planirani prihodki (iz samo-prispevka, sredstev, združenih po samoupravnem sporazumu, do-tacij samoupravne komunalne skupnosti za vzdrževanje čest II. kategorije, prenesenih sredstev iz leta 1982 in dr.) znašajo 2.400.000 dinarjev. Sredstva, ki nišo pretirano velika, bodo v ce-loti porabljena po načrtih. Del denarja bodo namenili za sofi-nanciranje avtobusnega postaja-lišča ob Maistrovi ulici. Pri tem so nameravali sodelovati z vsemi krajevnimi skupnosti v kamniku, ki bodo uporabljale ta objekt. Vendar pa se nekatere KS s tem predlogom ne strinjajo, zato bo treba še precej dela, da bo realizirana ta naloga. V plan so vnesli tuđi sredstva, namenjena za ure-ditev in modernizacijo Polčeve in Molkove poti, za ureditev pro-metnega režima v Mekinjah (po-stavitev prometnih označb), sredstva za DPO, društva, skupne službe, SLO in drugo. Precej denarja so namenili za postavitev dveh telefonskih govorilnic, ki sta v Mekinjah prav gotovo zelo potrebni. Vendar uresničitev tega nacrta ne bo možna v celoti, saj je PTT podjetje že sporočilo, da zaradi pomanjkanja telefonske napeljave in številk lahko uredi največ eno govorilnico. Prisotni so obravnavali tuđi program dela v letu 1983. Svet KS bo s svojimi komisija-mi deloval predvsem na nasled-njih področjih: na področju urbanizma in prometne ureditve bodo poskrbeli za ureditev poti, prometa in prometne varnosti v Mekinjah; na področju socialne-ga skrbstva bodo namenili pozornost predvsem pomoći starim in bolnim osebam. Prizadevali si bodo za večje vključevanje v akcijo usmerjene izrabe prostega časa delovnih ljudi in občanov. Vključevali se bodo v dejavnost kulturnih društev na področju KS. Precej dela bodo namenili akcijam za lepše in ćistejse oko-lje, pri čemer se nameravajo povezati z mladinci in s Turističnim društvom. Izboljšati želijo tuđi sodelovanje z organizacijami združenega dela, ki še precej šepa. Tuđi drobno gospodarstvo je šibka točka KS Mekinje, zato bo treba izdelati pregled deficitarnih dejavnosti tega področja ter spodbujati ustanavljanje novih obratov, predvsem storitvenih dejavnosti. Na področju SLO in DS pa nameravajo izdelati ažu-ren obrambni nacrt KS. Na koncu so poudarili, da je KS Mekinje sicer uvrščena med razvite KS v kamniški občini, čeprav temu še zdaleč ni tako. Do-kler ni urejenih čest, vodovodne-ga in telefonskega omrežja, trgovine ter razvite industrije, ne moremo biti uvrščeni med razvite, so dejali delegati. Zato so zahte-vali, da se KS Mekinje uvrsti med nerazvite krajevne skupnosti občine Kamnik. MATEJA REBA Živahno v Arboretumu Sredi marca je bilo v parku v VoKjem potoku zopet živahno, Idjub zgodnji uri in kljun nedelji. Dobre volje ni moglo skaliti niti temačno in na dež pripravljeno nebo. Kot že sedem pomladi se je tuđi letos zbrala mbdina VoKjega potoka z delavci DO Arboretum in ljubitelji lepe narave iz Domžal. Vzrok za delovno akcijo je bilo list-je, ki je jeseni odpadlo in sedaj ni pustilo pomladi, da bi pognala travo in prve znanike lepših, sončnih dni. Ker je bila delovna vnema na višku, je moralo na koncu popustiti tuđi sonce in s svojimi žarki prekriti lepo pograbljene zeleniće v parku. Delo je potekalo organizirano, ene skupine so grabile listje druge so ga odvažale na kompostišče. Seveda nismo opravili vsega, ker je pač ve-likost parka prevelika. Toda na koncu so bile lepo vidne zelene površine, ki jih je še zjutraj pokrivalo rjavo listje. Već pa bi bilo lahko storjenega, če bi se odzvalo še več mladih. Verjetno je v mladih pre-vladal nekakšen strah pred rizičnim delom, če je grabljenje ob šalah sploh kakšno težko opravilo. Sredstva za vzdrževanje parka so že tako majhna in so člani delovne organizacije Arboretum zelo veseli vsake, še tako skromne pomoći. Naj še povem, da se je delovni kolektiv ob koncu delovne akcije zahvali] vsem udeležencem z obilno malico. Razšli smo se z obljubo in željo, da se prihodnje leto zopet Zberemo z grabljami v rokah in v upanju, da nas bo še več, saj je všako leto manj lepe narave, še posebno pa tako negovane, kot je park v Volčjem potoku. Na koncu naj se v imenu vseh mladincev OOZSMS Volčji potok in vseh ostalih udeležencev zahvalim DO ARBORETUM za čudovit zaklju-ček prijetnega delovnega dne, kate-rega delo bodo uživali premnogi obiskovalci, ljubitelji urejene in tihe, vedno skrivnostno čudovite narave. S. P. POPRAVEK V 6. številki Kamniškega ob-čana je bila v razpisu tiskovska napaka. Razpis se pravilno glasi: Komisija za volitve in imenovanja Skupšćine občine Kamnik razpisuje prosta dela in naloge sekretarja izvršnega sveta in vo-djo strokovne službe. Za napako se opravičujemo. _3 KAMNIŠKI OBČAN / 11. APRILA 1983 Da ne bo šio v pozabo Sklopi X. kongresa Zveze sindika-tov Slovenije nas obvezujejo, da spodbudimo ohranjanje in o/ivljanje frudicij naprednega delavskega gibanja. Ker to zahleva organizirano, us-klajeno in uspešno delovanje, je ob-ćinski sindikalni svet zadevo obravna-val na seji predsedstva in sklenil ustanoviti posebno samostojno komisijo za tradicije dclavskega gibanja. Ta naj organizacijo svojega dela opre na delovanje sličnih komisij v kamniških delovnih organizacijah, na posamezne ljubitelje /biranja tovrstnega zgodo-vinskega gradiva, pa tuđi na prosvetne delavce - zgodovinarje. Komisijo za tradicije delavskcga gibanja pri občinskem sindikalnem svetu Kamnik sestavljajo: Srečko Zabrič kol predsednik in člani Vinko Dobni-kar, Janez Rems, Franc Svetclj in Majda Šteblaj. Sestava komisije kaže, da so njeni člani tuđi sicer ljubitelji zbiranja zgodovinske dokumentacije na Kamniškem, bodisi pri posamczni-kih v krajevnih skupnostih, ali v delovnih organizacijah. Komisija, ki je imela svojo prvo sejo 31. marea, je v svojih ugotovitvah in sklcpih dala po-dobo, ki kaže obširen nacrt njcncga dela: . - Zgodovina delavskega gibanja se Plesna šola To dni je v kamniški obćini zaži-vela plesna dcjavnost, ki je bila v zadnjih nekaj letih ker nekoliko preveč potisnjena v ozadje. Scveda brez zapletov tuđi tu ni šio. Najprej se je pojavil problem prostora in po nekajšnih potcgavščinah, ki nišo bile nič kaj duhovite, se je to uredilo. Čeprav prostor, v katercm je plesni tečaj, ni namenjen takšni dejavno-sti, je obisk množičen. Tečaj je na-mreč v kulturnem domu na Duplici. Obiskujejo ga otroci, študentje in Ijudje, ki so že zaposleni. Skratka, to je prireditev, ki ne pozna starost-ne omejitve in je namenjena vsem, katerim je ples zabava ali pa bi se radi naučili plesnih veščin. Ob prijetili glasbi in odlični ra-zlagi plesnega učitelja iz Kranja dve uri mineta kar prehitro. Narobe bi bilo misliti, da se tu le učimo plesati. Takšnc prireditve imajo prav gotovo već namenov. Nastajajo nova prijateljstva, plesni organizator pa nam predstavi tuđi trenutni položaj plesne umetnosti pri nas in za pri-merjavo tuđi v svetu. Tuđi v SŠCRM je ples našel svoje mesto. Učenci usmerjenega izo-braževanja se pod strokovnim vodstvom seznanjajo s plesom in običaji, ki so s to dejavnostjo povezani. Prav tako potekajo vsako soboto plesne vaje v telovadnici Zdrav-stvenega doma. Želja mnogih pa je, da bi se to področje izobraževanja in zabave hkrati še bolj razširilo. Zdi se, kot da je to nekakšna zamrla tradicija, ki bo le ob zainteresiranosti prebi-valcev zopet zaživela. Prav gotovo bo nova smer, imenovana aerobika, našla velik odmev pri Ijubiteljih plesa, še zlasti pa pri Ijudeh »sede-čih poklicev«, ki so potrebni razgibavanja in sprostitve. Morda pa se bo tuđi v naši občini našel prostor in organizator za to dejavnost? B. J. ni ustavila leta 1941 ali 1945, zato bo treba dokumentacijo zbirati iz prete-klosti vse do današnjih dni in vnaprej sproti. - Komisija se bo ob svojem delu povezovala s slićnimi komisijami pri SZDL, ZK in ZB NOV v občinskem merilu. V občini je treba organizirati delo tako, da se ne bo podvajalo. - Spodbuditi je treba delo za zbira-nje dokumentacije v delovnih organizacijah. V večjih, kot so Titan, Stol, KIK, Utok, Svilanit, Svit, Kaolin, Eta in morda še kje, naj ustanove samo-stojne komisije za ohranjanje dokumentacije in pisanje kronik. V vsaki, tuđi manjši delovni organizaciji, pa naj vsaj cnega izmed članov kolektiva zadolžijo za urejanjc in pisanje kronike. - Tako občinskc komisije, kot ludi komisije v delovnih organizacijah, naj v Kamniškem občanu in ludi tovarni-ških glasilih objavljajo dokumentacijo in izpovedi posameznikov, starejših udeležencev ali prič v akcijuh delavskega gibanja. S seznanjanjem širšega kroga občanov z zgodovinskimi do-godki v javnem tisku bodo komisije nudile možnost za preverjanje zgodo-vinskega gradiva. Pri spodbujanju zbiranja dokumentov se bo komisija med drugim poslužila raznih oblik de- la: Organizirala bo razgovore, zlasti s starejšimi udeleženci »za okroglo mi-zo« in zabeležila njihove izjave ospo-minih na dogajanja v delavskem gibanju, ki jih sicer morda ni najti že med kakimi drugimi pisani mi viri. Ze omenjeno sodelovanje s pro-svetnimi delavci-zgodovinarji naj bi bilo na šolah usmerjeno v spodbuja-nje ućencev in dijakov za sodelovanje v zgodovinskih krožkih, stike s starejšimi delavci za pisanje njihovih spo-minov in seminarskih nalog studentov zgodovine za to področje dejavnosti. Komisija bo pri svojem delu vzposta-vila stike s knjižnico in muzejem v Kamniku, pa tuđi z društvom upoko-jencev in velikim številom posameznikov, ki zbirajo zgodovinske dokumente Kamnika in celotnega obćin-skega območja. Komisija z zadovoljstvom ugotavlja, da je teh v naši obćini kar lepo število. Se posebej se bo pozanimala za arhiv pokojnega profesorja Ivana Zike, znanega, posebno vnetega in cenjenega zbiratelja zgodovinskih dogodkov Kamnika. Dokumentacija razvoja dclavskega gibanja mora zajeti tuđi delovanje in razvoj sindikatov, Ostaja namreč za-misel o knjigi O razvoju sindikatov Slovenije, kjer naj bi našli svoje me- sto tuđi sindikati iz Kamnika. Zgodovina tega bo v pomembno oporo spoznavanju razvoja še posebno sindikalnim funkcionarjem. Tuđi razvoj oblasti ne bo smel mimo naše zgodovinske dokumentacije in ga bo treba posebej obdelati. Pri tem se je komisija zaustavila ob podatku, da je bilo leta 1979 že zbrane-ga veliko tovrstnega gradiva, ki je bilo pripravljeno za izdajo nove številke Kamniškega zbornika, a menda za tiskanje ni bilo dovolj finančnih sred-stev. Pomembno mesto pri zbiranju zgo-dovinskega gradiva, ohranjanja in oživljanja delavskega gibanja v naši občini bodo vsekakor morali imeti -Prvo slovensko pevsko društvo Lira, DPD Solidarnost in vsa druga napredna društva in organizacije, ki so so-delovale pri oblikovanju našega delavskega razreda. Iz teh nekaj vrstic prispevka je razvidno, da komisija za tradicijo delavskega gibanja pri občinskem sindikalnem svetu ne bo imela malo in ne lahkega dela, uspešna pa bo, če se bo oprla na ljudi, društva in organizacije, ki jim je pri srcu, da zgodovina razvoja delavskega gibanja ne bo šla v pozabo. VIDO Sto let Helene Šlamberger Letošnii prvi aprila je bil za Heleno Slembcrger iz Most posebno slovesen. Dopolnila je sto let. Že takoj zjutraj se je hčerki nasmehnila in ji rekla0»Vidiš, pa sem jih le dočakala.« Istega dne zvečer smo se pri Heleni pomudili Miro Kcpic, predsednik sveta krajevne skup-nosti Moste, Vinko Ovijač, predsednik krajevne organizacije SZDL, Franeka Zabret, pred-sednica RK in pisce tega sestav-ka. Prav tako, kot je bil ta dan slovesen za Heleno, je bil nena-vaden in lep za nas. Srečuli smo se s stoletnico, s človckom, ki se je rodi! I. aprila IHH3 leta. Helena nas je pričakala kar v predsobi. Sedela je na stolu. Ni si mogla kaj, da ob srečanju ne bi zaihtela. Od veselja in sreće. Posedli smo v kuhinji. Helena je bila sredi med nami in hitela je pripovedovati o svoji dolgi, težki in tuđi lepi življenjski poti. Sko-raj vsega se še natančno spomi-nja. Če pa ji je le kaj ušlo iz spomina, s(a jo dopolnjevala hči Pavla in njen mož Feliks. Čeprav smo sokrajani, smo bili takorekoč prvič skupaj, vendar smo že po prvih besedah postali prijatelji. Helena se je rodila v vaši Kar-teljevo pri Mirni peči na Dolcnj-skem. Bila je nezakonska hči matere, ki je bila branjevka in je v Ljubljani na Starem trgu proda-jala butare za kurjavo. Leta 1900 je Helena že odšla služit vgradHmeljnik. Na ondot-ne preb/va/ce ima /epe, pa tuđi nenavadne spomine. Se dobro se sporn/n ja, da je grašcak dal pokopati svojo hčerko v gozdu, da ne bi ležala med kmeti na vaškem pokopališču. Helena se je poroč/la v Ljub-Ijano, v Stožicc. Imela je dobrega moža. Delala sta v Tobačni tovar-ni na Viču. V službo sta hodila kar peš. Vsak dan pet kilometrov do Vica in še toliko nazaj. V tovariti so delali po ves dan. Pred službo pa sta hodila prat periio na Savo. Med vojno je bila Tobačna to-varna bombardirana. Helena in njen mož sta bila prav tedaj od-sotna in sfa (ako odnesla življenji. Po 39. letih dela v tovarni je šla Helena v pokoj. Še danes se dobro spominja takratnega težkega življenja. Za malico sta z možem imela kos kruha, pa še za tega je bilo težko. Iz dneva v dan sta štedila, kolikor sta mogla. Hrana je bila draga, vse drugo pa tuđi. Po letu 1947 Helena ni večhodila v tovarno, doma je opravljala gospodinjska dela. Posebno rada je delala v vrtu, vse do svojega osemdesetega leta. Do tedaj je bila zdrava in po/na moči. Rodila je dve hčerki. Ena ji je umrla, z drugo pa sta še danes skupaj. Hišo v Stožicah so prodali in pred letom prišli v Moste. Vsi tri je, Helena, hči Pavla in njen mož Feliks, s« zatrdili, da se tukaj veliko bolje počutijo kot v mestu. Ljudje so tukaj bolj prijazni in neposredni, prijetneje jih je s,re-čevati in živeti z njimi. Helena / zdravjem ni imela veliko težav. Do visoke starosti ne. Potem so ji pričele pešati oči, pa tuđi srce, zadnje časc jo močno dajejo žolčni napadi. Vendar vse prenaša z veliko voljo in optimizmom. V kuhinji se zelo rada usede na stol in gleda proti Tunji-cam in Krvava/. Rekla je, da si tako lepega pogleda človek niti zamisliti ne more. Žal ji je, ker ni prišla mlajša v naš kraj, da bi vse to, kar vidi, lahko tuđi obhodila. Tuđi televizijski program še ve-dno rada pogleda. Moti jo Ic, ker se slike prehitro menjajo. Hčerko Pavlo ima mama Helena nadvsc rada. Sta kot eno, prav tako dober z obema je tuđi Pavlin mož Feliks. Helena se je zelo rada slikala. Nasmehnila se je in rekla: »Ne bom se držala tako, kot bi imela sto let, pa čeprav jih imam.« Zaklepetali smo se pozno v noć. Ko smo stopili na prag, je zunaj deževalo. Nedaleč stran je fant pospremil dekle do doma. Kje je že čas, ko je bila Helena v teh letih. Osemdeset in morda žc več jih je minilo. V mislih nam je bila drobna zenička Helena Šlamberger, stoletna mamica iz Most, ki ji še danes ni ničesar pretežko. V njej je še vedno stari, pošteni duh, da je treba živeti tako, kot ti življenje narekuje; tuđi v težkih dneh imeti upanje na lepši čas, ljudi pa imeti rad. Želimo vam še veliko zdrav jal CIRIL SIVEC A vtomobilski promet v Kamniku je mogoče in potrebno urediti Vsi dobro vemo, koliko smo glede prometa jadikovali, ko še ni bilo mestne obvoznice. Ko je bila obvoznica zgrajena, je bil izgovor samo še most pri »Zarji«, češ, da ni povezave proti Stahovici, čeprav bi bilo promet že takrat mogoče usmenti preko Mekinj. Zdaj pa je tuđi ta zadnja ovira odpravljena, saj je most z velikimi žrtvami napravljen. Kamnik pa se še vedno duši v prometu in to kljub občutnim omejitvam- goriva. Lahko si samo predstavljamo, kako bo, ko bodo te omejitve odpravljene, Nevarna je že hoja po ozkih ulicah, neprimerno bolj neprijetno in škodljivo pa je življenje v tem stalnem hrupu in do skrajnosti onesnaženem zraku. Ob tej situaciji je razpravljala tuđi Komisija za varstvo okolja pri Skupščini občine Kamnik in ugotovila, da je avtomobilski promet mogoče in ćelo nujno potrebno preusmeriti na mestno obvoznico. In to ne samo tranzitnega, temveč v največji mogoči meri tuđi lokalnega. Čemu smo potem gradili obvoznico, pa še most pri Zarji? Da smo zavrgli denar v Kamniku in se borno še naprej dušili v neznosnem hrupu in zastrupljenem zraku? Pomembno je samo, da premagamo svojo majhnost, ki je v takšnih primerih vselej navidezno nepremostljiva ovira. Če že ne zmoremo misliti racionalno, pa se vsaj pustimo voditi zdravemu razumu. Ne more se vsak pripeljati v svojo spalnico in k pultu v trgovino. Avtobuse iz tega režima lahko izločimo. In vendar, komaj se nam z novo avtobusno postajo na obzorju kaže za Kamnik nova zarja, že hočejo nekateri glavni trg spremeniti v parkirišče. Če ne bi bila zadeva tako resna, bi se človek smejal. Prepodimo od tam avtobuse pa tuđi avtompbile in prepustimo ta edinstveni prostor cvetju in človeku. KOMISIJA ZA VARSTVO OKOLJA Tekmovanje mladih glasbenikov Letošnje XII. republičko tekmovanje učencev in studentov glasbe, ki je potekalo od 15. do 19. marca, je prineslo kulturno dogajanje tuđi v kamnik. Tekmovanje, ki je bilo posvećeno 40-letnici II. zasedanja AVNOJ-a, je pomembno predvsem zaradi dveh novosti. Prvič so sodelovali tuđi glasbeniki iz avstrijske Ko-roške ter se tako pridružili slovenskim rojakom iz Trsta, ki so že redni gostje. Organizacijo te-movanja pa so (tuđi prvič) "pre-vzeli glasbeni pedagogi Gorenj-ske, ki so tekmovanje razdelili na tri dele. Violinisti in violončelisti so nastopili v Škofji Loki, pihala in trobila so se predstavila kranj-skemu občinstvu, mladi kitaristi pa so se 18. marca pomerili v Kamniku. V dvorani kamniške glasbene sole se je za naziv najboljšega kitarista potegovalo prek trideset mladih glasbenikov, ki so bili ra-zvrščeni v pet starostnih katego-rij. Vsak se je občinstvu in stro-kovni komisiji, ki so jo sestavljali Tomaž Šegula, Olga Rojs in An-drej Vari, predstavi! s tremi skladbami, od katerih je bila ena obvezna. Kamniško glasbeno solo je zastopal samo en predstavnik - Matej Humar (učitelj: Ivo Drolje), ki je v svoji kategoriji dobil pohvalo. Vsi nastopajoči so pokazali veliko spretnosti in znanja, kar je prav gotovo sad njiho-vega vztrajnega dela ter strokov-ne pomoći učiteljev. Kamniški glasbeni soli je bilo s tem, ko ji je bilo dodeljeno organiziranje tako pomembnega tek-movanja, izkazano veliko zaupa- nje, ki je upravičeno. Njen dest-članski kolektiv že dolga leta uspešno deluje tako na izobraže-valnem, kot tuđi na kulturnem področju. Učenci glasbene sole sodelujejo na vseh pomembnej-ših proslavah in drugih kulturnih dogodkih v Kamniku, uspešno se uveljavljajo tako na regijskem kot tuđi na republiškem področju. Tako na primer že dalj časa sodelujejo na revijah glasbenih šol Gorenjske, ki so postale že tradicionalne. Udeležujejo se tuđi različnih tekmovanj mladih glasbenikov, kjer dosegajo visoke uvrstitve. V letošnjem letu se glasbeni soli Kamnik obeta še en pomem-ben dogodek - tridesetletnica njenega delovanja. Obletnico, ki bo posvećena ustanovitvi nove Jugoslavije, bodo praznovali v maju. Pokroviteljstvo je prevzela skupščina občine Kamnik, prireditve v proslavo jubileja pa bodo tnatrialno podprle tuđi številne kamniške delovne organizacije. Osrednjo proslavo pripravljajo sredi maja, ko se bodo s koncertom občinstvu predstavili učenci glasbene sole. Skozi vse leto bodo organizirali tuđi več'manjših prireditev, ki bodo posvećene obletnici delovanja. Oba dogodka - tako tekmovanje kitaristov, ki je bilo zaupano glasbeni soli, kot tuđi praznova-nje njene obletnice, sta zelo po-membna za razvoj glasbene vzgoje v Kamniku, saj pomenita veliko vzpodbudo za nadaljnje delo tako učiteljem kot tuđi učencem. MATEJA REBA Človekovo življenje je kratko. Marsikoga se spominjajo le ožji sorodniki, za nekaterimi pa spomin ne gre v pozabo. To velja zlasti za ljudi, ki so Uveli polito in bogato življenje in so s svojim delom in nehanjem vti-sni/i pečaf svojskosti v svojem kraju. Med take spada v pol-nem pomenu besede tuđi Ciril Žavbi. Od njega so se po/no- tov in 4 dekleta. Vsi so morali še bosonogi v svet za kruhom. Starša jim ništa mogla nuditi sredstev za uk, pa so vsi s svojstveno vztrajnostjo dosegli kar lepe življenjske cilje. Življenje med obema vojnama je bilo zelo težko in niko-mur ni prizanašalo, še najmanj pa Žavbijevim. Da bi bila nesreća še već/a, jim je leta 1931 so jih imeli. Že v samem začetku se je Ciril Žavbi vključil v osvobodilni boj z vsem svojim žarom. Še več, v partizanske vrste so se vključili tuđi njegovi fantje, od katerih sta Tone leta 1944 in Slavko leta 1945 darovala svoja življenja za naše boljše življenje. Smrt dveh članov družine ni omajala na njeni poti. Še z večjim prizadeva- V spomin Cirilu Žavbiju števiino pos/ovili krajan/ 15. februarja na pokopališču v Češnjicah pri Blagovici. Ciril Žavbi je bil ro/en 5. julija 1888 v Pšajnovici, kjer je živel vse do svoje smrti. Kot otrok se je preživljal z deli na okoliških kmetijah. Bil je pastir in hlapec, vse dokler se ni izučil za tesača, karmu je zagotavlja-lo nekoliko znosnejše, toda ob številni družini izredno skromno življenje. S svojo življenjsko družico sta živela v borni koči, kjer se jima je rodilo 11 otrok: 7 fan- že tako borna kočapogorela do tal. Zahvaljujoč vztrajnosti in pridnosti ter pomoči drugih so kočo obnovili in si za silo uredili življenje. Družina je občutila vse krivice tistega časa in življenja, zato pa sta Ciril in njegova žena vzgajala klene in poštene ljudi, ki so bili pripravljeni nositi na svojih ramenih te-žaven boj, boj osvobodilne vojne. Vsa družina se je vključila v neenak in neustrašen boj proti sovražniku. Ciril in vsa družina je materialno podpirala NOB kljub skromnim možnostim, ki njem in vztrajnostjo so nada-Ijevali svojo pot, pot osvobodilne vojne. Družina Žavbijevih iz Pšaj-novice je bila res prava partizanska družina, ki je ostala zvesta svoji tradiciji vse do današnjih dni. Tuđi okupatorjev požig domačije leta 1944 jih ni spravil na kolena, ampak jih je še bolj klenil v odloČne borce za pravično stvar. Ciril je bil s svojim delom primer neustra-šenega borca, ki ni nikoli klo-nil, čeprav je 11-krat stal zve-zan pred puškinimi cevmi so- vražnika,tki je zahteval od njega podatke o partizanih in se-veda tuđi o njegovih sinovih, ki so se borili v vrstah NOB. Čeprav močno prizadeti zaradi smrti sinov so svobodo do-čakali srečni in se s polnim elanom vključili v povojno gradi-tev porušene domovine. Ciril, izkušen tesač, je marsikateri domačiji pomagat postaviti krov, z enako vnemoje sodelo-va/ pri graditvi novih družbenih in medčloveških odnosov. So-deloval je in pomagal oblikovati nov način življenja v Pšajnovici. jCirilu je ves čas tesno staia ob strani njegova življenjska družica Elizabeta in z njeno pomočjo in voljo do življenja je bilo mogoče tako števiino družino ne samo preživeti, ampak predvsem vzgojiti v dobre in zavedne Slovence, ki so se takoj odzvali klicu domovine in prispevali tuđi krvni davek naši svobodi. . Ciril Žavbi je bil moralno trden in odločen, vedno zvest svojim načelom. Še tako težke preizkušnje je prenašal hrabro, čeprav ga je izguba sinov v času NOB in neserečna smrt hčerke Anice 1951 močno prizadela. Vse je prenašal s stisnjenimi zobmi in se kasneje kljub visokim letom še bolj posvečal delu. Ciril je v bistvu okusil dve vojni vihri. Prvo svetovno vojno, ko je bil nekaj časa vojak Avstro-Ogrske, nato zaradi bo-lezni odpuščen in drugo svetovno vojno, ki jo je okuša/ kot udeieženec in ustvarjalec nove-ga. Pravočasno je spoznal, kje je mesto njega in družine in prav zaradi tega je delovanje za NOB le logično nadaljevanje vsega njegovega življenja. Spoznat je, da je boljše in člo-veka dostojno živiljenje mogoče doseči le z odkritim bojem in žrtvami. Po vojni je za svoje revolucionarno delo prcjel državno odlikovanje - medaljo zasluge za narod. Enakega priznanja je bila deležna tuđi žena Elizabeta. Navezanost na družino in ženo mu je v življenju dajala moralno moč, zato ga je smrt žene Elizabete pred 5 leti, kmalu za njuno biserno poro-ko, močno prizadela. Težko breme preživljanja in vzgoje svoje družine sta nosila oba in to nalogo tuđi častno izpolnila. Pri slovesu od takih ljudi je težko najti primerne besede zahvale, da bi odtehtale vse žrtve, ki so bile potrebne za doseganje ciljev. Zahvala, izrečena iz srca, je najlepša, to so tuđi dokazale borčevske organizacije in organizacija SZDL, ki so se od njega ob njegovem odprtem grobu poslovile. Odšel je še eden izmed bor-cev za nov svet. OdšeJ je človek, med najstarejšimi v občini, ki se ga bomo še dolgo spominjali kot neustrašenega borca, ki je hodil po poti - naši poti, ne glede na napore in žrtve. Bil je res pravi človek! 4 KAMNIŠKI OBČAN / 11. APRILA 1983 Predsedstvo Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik po pooblastilu skupščine z dne 24. 2. 1983 ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlova-nja v občini Kamnik sprejet. K sporazumu je do konca marca pristopilo 65 TOZD, delovnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih je zaposlenih 85,7% vseh delavcev. Predsednik predsedstva: Jože MUHVIČ, 1. r. Na podlagi 155., 170. in 175. člena Zakona o sistemu družbe-nega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, 4. člena Zakona o zaposlovanju in o zavaravanju za priiner brezposelno-sti, 24. člena Dogovora o temeljih družbenega plana, 5. 1. 3. določbe Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985, določb Zakona o delovnih razmerjih, plana skupnosti za zaposlovanje Kamnik za obdobje 1981-1985, Resolucije o izvajanju družbenega plana v obdobju 1981-1985 v letu 1983 v občini Kamnik in pianov OZD sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in samoupravnih organizacijah in skupnostih SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USKLAJEVANJU LETNIH NAČRTOV ZAPOSLOVANJA V OBČINI KAMNIK 1. člen S samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: sporazum o usklajevanju) podpisniki v okviru skupnosti za zaposlovanje v občini Kamnik usklajujemo svoje potrebe po delavcih z dejanskimi kadrovskimi in dohodkovnimi možnostmi za pokrivanje celotnih družbenih stroškov zaposlovanja. Podpisniki ob usklajevanju in izvajanju kadrovskih pianov upoštevamo usmeritve, ki jih opredeljuje resolucija o politiki izvajanja družbenega plana v obdobju 1981-1985 za leto 1983 v občini. 2. člen Podpisniki borno pri usklajevanju svojih načrtov zaposlovanja za leto 1983 uporabljali naslednje kazalce: - število potreb po dodatnih delavcih - število nadomestnih potreb - število potreb po pripravnikih. 3. člen Podpisniki sporazuma borno v okviru občinske skupnosti za zaposlovanje pri izvajanju politike zaposlovanja v letu 1983 uveljavili naslednje temeljne usmeritve in kriterije: - Produktivno in selektivno zaposlovanje v odvisnosti z rastjo dohodka in količinskega obsega proizvodnje. - Prednost pri dodatnem zaposlovanju v okviru dogovorjene stopnje rasti zaposlenosti bodo imele: organizacije združenega dela, ki bodo svoje proizvodnje usmerile v izvoz na konvertibilno področje ali bodo izvoz po-membno povećale ter organizacije združenega dela s področja drobnega gospodarstva z izvozno usmeritvijo. Vendar pa morajo tuđi te organizacije najprej preveriti mož-nosti aktiviranja lastnih virov za dvig produktivnega dela. - Novo zaposlovanje na režijskih in administrativnih delih bo izjemoma mogoče le v tistih organizacijah združenega dela, kjer bo z lastnimi akcijskimi programi utemeljena nujnost novega zaposlovanja in izvedena uskladitev Odboru za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje skupščine skupnosti za zaposlovanje ob sodelovanju predstavnikov drugih podpisnikov 24. člena Dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1981-85 v občini Kamnik. Organizacije združenega dela bodo morale iskati kritje potreb po delavcih predvsem v aktiviranju notranjih kadrovskih rezerv: popolnejša izraba znanja že zaposlenih delavcev, smotmejša izraba delovnega časa, boljša organizacija dela in prerazporedi-tev delavcev z manj produktivnih na bolj produktivna dela in dopolnilna usposabljanja ter prekvalifikacije notranjega kadrov-skega potenciala ob sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje. - Zaposlovanje novih delavcev bo v načelu temeljilo na izno-dišču, da bo razlika med družbenim proizvodom na zaposlenega in stroški za opravljanje del in nalog skupaj z vsemi ostalimi stroški na novozaposlenega (stanovanje, zdravstveno varstvo, izobraževanje, socialno varstvo) pozitivna. - Organizacije združenega dela bodo izboljševale kvalifikacijske strukture zaposlenih z usmerjanjem delavcev v izobraževanje iz dela in ob delu, s povećanjem števila kadrovskih štipen-dij predvsem za proizvodne pokliče ter z zaposlovanjem, ki bo temeljilo na izhodišču, da mora biti kadrovska struktura novo zaposlenih po izobrazbi praviloma boljša od izobrazbenc strukture zaposlenih koncem leta 1982. Zagotovile bodo tuđi vsc pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja s posebnim pov-darkom na proizvodnem delu in delovni praksi. - Vse organizacije združenega dela bodo omejile razne oblike dopolnilnega dela, pogodbenega in nadurnega dela ter zaposlovanje upokojencev in jih po potrebi nadomeščale z zaposlovanjem novih delavcev. - V organizacijah združenega dela, kjer tehnologija in značaj dela ter pogoji in oskrba to omogočajo, bodo uvedli već izmen-sko delo oziroma podaljšali obratovalni čas in s tem dosegli večji izkoristek vloženih sredstev in povećanje dohodka. - Pri načrtovanju zaposlovanja bodo OZD upoštevale predviđene tehnološke in ekonomske viške delavcev z območja občine ter v okviru skupnosti za zaposlovanje združevale sredstva za prekvalifikacijo teh delavcev, da bi reševale svoj eventualni kadrovski primanjkljaj ob nižjih stroških zaposlovanja. - Pri dodatnem in nadomestnem zaposlovanju bodo OZD dosledno uresničevale dojočila sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih. - Na vseh tistih delih in nalogah, na katerih je ekonomsko in družbeno smotrno glede na izrabo delovnega časa, skladno z Zakonom o delovnih razmerjih. - Medrepubliško zaposlovanje bo potekalo preko skupnosti za zaposlovanje, da bi tako preprečili nezakonito posredovanje delavcev in manipuliranje z njimi. 4. člen Za uresničevanje minimalnih standardov bodo OZD: - pri zaposlovanju novih delavcev, ki jih bodo pridobile iz drugih območij SR Slovenije ali SFRJ, vsakemu delavcu, ki ne bo imel predhodno ureienega stanovanjskega vprašanja, zago-tavljale najmanj 15 m prostornine oziroma 5 m2 bivalnega prostora z največ 4 stanovalci v sobi ter z uporabo ustreznih sanitarnih prostorov in opreme za osebno in splošno higieno. - Vsem novim delavcem, razporejenim na delovišča zunaj kraja prebivališča oziroma sedeža TOZD, organizirale tuđi mož-nost celodnevne prehrane, ki bo vključevala vsaj tri obroke dnevno, - predhodno obveščale pristojno skupnost za zaposlovanje o zagotavljanju najmanj teh pogojev in v ta namen že ob prijavi potrebe po delavcu, ki naj bi jim ga skupnost zagotovila v medkrajevnem ali medrepubliškem posredovanju dela, predložila na predpisanem obrazeu tuđi podatke o izpolnjevanju teh pogojev. 5. člen Podpisniki sporazuma borno uresničevali usmeritve za bolj produktivno izrabo delovnega časa z zaoštravanjem odgovornosti do dela in delovnih rezultatov, z določitvijo takega začetka in trajanja delovnega časa, ki bo omogočal čim bolj produktivno delo, s prerazporeditvijo delavcev iz manj produktivnih na bolj produktivna dela in naloge v okviru temeljne organizacije ali delovne in sestavljene organizacije združenega dela, s prerazporeditvijo delovnega časa, kadar to zahteva neenakomerna dinamika proizvodnje in z učinkovitejšim odpravljanjem vzrokov za zastoje v proizvodnji, z zaposlovanjem delavcev s krajšim delov-nim časom in z drugi mi podobnimi ukrepi. Podpisniki borno v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih obveščali skupnost za zaposlovanje o izrabi delovnega časa. 6. člen Delo prek polnega delovnega časa v trajanju nad 30-40 ur ter delo po pogodbah nad 60 -90 dni bodo: - vse delovne organizacije in skupnosti uvajale dosledno v skladu z določili noveliranega zakona o delovnih razmerjih in le v primeru, ko jim pristojna skupnost za zaposlovanje sporoći, da za izvedbo teh del ne razpolaga z ustreznimi nezaposlenimi delavci, - proizvodne OZD uveljavljale le v primeru izjemnih okoli-ščin zaradi: a) pravočasne zagotovitve izvoznih dobav, ki nišo bile rb-kovno urejene s pogodbami na začetku leta, b) občasnih prilagajanj proizvodnje in storitev ob izpadu energetskih virov ali dobave surovin iz uvoza, c) proizvodnje in oskrbe z energetskimi viri (premogovništvo, proizvodnja nafte, plina in elektrike) in nujnimi živili (proizvodnja hrane, trgovina), d) ozdkih grl v transportu, d) spravila kmetijskih pridelkov, - OZD uporabljale enotne evidenčne obrazee, ki jih bodo dobile pri pristojni občinski skupnosti za zaposlovanje, 7. člen Podpisniki sporazuma se obvezujemo, da v letu 1983 števila zaposlenih ne borno povećali v: - delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti, - bankah in drugih finančnih organizacijah, - samoupravnih interesnih skupnostih - organizacijah s področja negospodarstva ražen v primerih aktiviranja novih zmogljivosti (odpiranja novih šol, WZ, zdravstvenih domov, itd.), oziroma zaradi opravljanja povečanega obsega dela, če tako določa ustrezni zakonski predpis ali drugi samoupravni akti. V izjemnih primerih pa bo utemeljenost dodatnega zaposlovanja obravnaval odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje skupščine skupnosti za zaposlovanje. 8. člen Podpisniki se obvezujemo, da borno v letu 1983 zaposlili vse stipendiste, ki bodo končali šolanje. Za tište stipendiste, ki jih ne bo mogoče zaposliti, borno zaposlitev iskali v okviru DO oziroma SOZD, le izjemoma pa v sodelovanju z občinsko skupnostjo za zaposlovanje. <* 9. člen Podpisniki borno kadrovske reprodukcije zagotavljali predvsem z razpisovanjem kadrovskih štipendij, s poudarkom na stipendiranju za proizvodne in deficitarne pokliče, v tolikšnem obsegu, da se bo povečal delež kadrovskih štipendij v primerjavi ' z deležem štipendij iz združenih sredstev in se približal razmerju, ki velja za republiko. OZD borno v letu 1983 razpisale vsaj 2 stipendije na 100 zaposlenih. Tište OZD, ki kljub potrebam po nadomestnem in dodatnem zaposlovanju ne štipendirajo, oziroma ne bodo razpisale štipendij, tuđi ne bodo mogle zaposlovati. 10. člen Pri uresničevanju kadrovskega nacrta si podpisnice ne borno prevzemale že zaposlenih kadrov in štipendistov. Tako borno preprečevale ustvarjanje boljšega ekonomskega položaja ene OZD na račun druge. 11. člen Organizacije združenega dela se zavezujejo, da bodo v zaoštrenih možnostih zaposlovanja pri izbiri in vključevanju novih delavcev v delovno razmerje v primerih, ko se na razpisana dela in naloge javi več kandidatov, poleg kriterijev strokovne in psihofizične ustreznosti, ki je v vsakem primeru odločilen, upoštevale tuđi družbenoekonomske in socialne kriterije prioritete. - V okviru družbenoekonomskih kriterijev bodo upoštevale naslednji prednostni red: a) ustrezno usposobljeni delovni invalidi, b) iskalci zaposlitve, ki jim je prenehalo delo zaradi ukinitve delovne organizacije ali zmanjšane proizvodnje, c) iskalci prve zaposlitve, ki so dokončali šolanje, čeprav imajo višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot je bila zahtevana s prijavo prostih del in nalog, d) uživalci denarnega nadomestila in denarne pomoći iz naslova zavaravanja za primer brezposelnosti. - V okviru socialnih kriterijev bodo upoštevale prednostni red kot je opredeljen v samoupravnih aktih oziroma pravilnikih skupnosti za zaposlovanje ter z njimi sodelovale pri jzbiri kandidatov po teh kriterijih. 12. člen Tako v okviru nadomestnih (izpraznjena dela in naloge) kot dodatnih (nova dela in naloge) zaposlitev bodo organizacije združenega dela zagotovile, da se bo izboljšala izobrazbena sestava zaposlenih. V ta namen bodo: - preverile razvide del in nalog ter zahtevane pogoje za njihovo zasedbo ter primerjale svoj kadrovski sestav s sestavom tistih OZD svoje panoge, ki izkazujejo ob razvitejši tehnološki opremljenosti in kadrovski usposobljenosti tuđi nadpovprečno uspešnost poslovanja, - vse delavce od vključno III. stopnje strokovne izobrazbe 9 naprej, ki se zaposlujejo prvič, zaposlile kot pripravnike in sicer najmanj dva pripravnika na tri zaposlitve oziroma novozapo-slene delavce, pri čemer mora biti njihovo številčno razmerje v skladu s planirano strukturo zaposlitev po stopnjah strokovne izobrazbe, - izkazale v svojih načrtih zaposlovanja skupno število pri-pravnikov, ki jih nameravajo zaposliti. Pri objavah oziroma razpisih del in nalog bodo postavljale pogoj predhodnih delovnih izkušenj, daljših od pripravniške dobe, le v primerih zaposlitev delavcev s posebnimi pooblastili (vodstvene, svetovalne in nadzorne naloge). 13. člen Podpisniki borno v okviru skupnosti za zaposlovanje pre-dnostno uresničevali razne oblike prekvalifikacij in dokvalifika-cij nezaposlenih s suficitarnimi poklici in zaposlenih delavcev v primerih ekonomskih ali tehnoloških viškov, pri čemer bodo vse izobraževalne oblike temeljile na potrebah po delavcih v OZD. V skladu s to nalogo bo skupnost za zaposlovanje intenzivno spremljala stanje in razvoj v tistih organizacijah, pri katerih se lahko v prihodnosti pričakujejo viški delavcev. Podpisniki sporazuma bodo skupaj s skupnostjo za zaposlovanje pred nastopom presežkov delavcev izdelali nacrt za dokvalifikacije, prekvalifikacije in prezaposlitev delavcev. V primeru obsežnejših presežkov delavcev, za katere prekvalifikacije in prezaposlitev skupnost za zaposlovanje ne združuje dovolj sredstev, borno podpisniki združevali dodatna namenska sredstva v skladu s 37. členom zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti. 14. člen V skladu s kriteriji in usmeritvami tega sporazuma borno podpisniki uskladili svoje letne nacrte zaposlovanja ter v okviru skupnosti za zaposlovanje oblikovali občinski letni nacrt zaposlovanja, ki bo spremljajoči dokument k Resoluciji o izvajanju družbenega plana v letu 1983. 15. člen Nacrti zaposlovanja OZD se lahko spremenijo predvsem v primerih, ko se povečajo možnosti za izvoz blaga in storitev. Te spremembe se tekoče usklajujejo v okviru skupnosti za zaposlovanje. 16. člen Podpisniki sprejemamo ta sporazum po postopku v skladu z določbami svojih samoupravnih aktov. Samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme 2/3 zaposlenih delavcev z območja občine. Skupščina skupnosti za zaposlovanje Kamnik ugotovi, kdaj je dosežena predpisana većina na osnovi pristopnih ižjav. 17. člen Podpisnik samoupravnega sporazuma je tuđi občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, ki zlasti preko osnovnih organizacij sindikata bdi nad uresničevanjem določb sporazuma. 18. člen Za potrebe usklajevanja letnih načrtov zaposlovanja organizacij združenega dela in spremljanje njihovega uresničevanja v skladu z zakonskimi osnovamai planiranja so OZD dolžne: - spremljati uresničevanje s samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja organizacij združenega dela sprejete naloge in obveznosti, - spremljati gibanje usklajenih planskih kazalcev o letnih načrtih zaposlovanja OZD, - občasno na zahtevo skupnosti za zaposlovanje poročati o rezultatih spremljanja, - podati v septembru 1983 na obrazeu MK-LP/1-84 predhodno oceno kazalcev za usklajevanje načrtov zaposlovanja OZD v letu 1984, - sporočiti do konca decembra 1983 na obrazeu MK-LP/2-84 usklajene kazalce o številu in izobrazbeni strukturi novih zaposlitev, dohodku na delavca ter zaposlitvah pripravriikov in presežku delavcev v letu 1984. Skupnost za zaposlovanje bo v sodelovanju z ostalimi podgi-sniki 24*člena Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-85 v občini na osnovi razpoložljivih stati* stično-informacijskih osnov, poročil organizacij združenega dela in neposrednih stikov z njimi: - spremljala in analizirala uresničevanje kvalitativnih in kvantitativnih določit nacrta zaposlovanja v občini za leto 1983, - ugotavljala odstopanja od teh določil in vzroke žanje ter ražen prizadetih organizacij združenega dela o tem obveščala pristojne organe in službe skupščine občine, enote Gospodarske zbornice, Zveze sindikatov Slovenije in Zveze socialistične mladine v občini, - zagotovile ustrezne strokovne osnove za pripravo in usklajevanje letnih načrtov zaposlovanja za leto 1984 in koordinirala delo med vsemi subjekti planiranja in nosilci sprejetih obveznosti na tem področju izvajanja srednjeročnega plana družbenopo-litične skupnosti. 19. člen OZD so dolžne uskladiti svoje nacrte zaposlovanja z določbami tega sporazuma do konca februarja. Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje skupščine skupnosti lahko sproži spor pred s~odiščem združenega dela, če ugotovi, da podpisnica ni uskladila svojega nacrta zaposlovanja z določbami tega sporazuma. Skupščina skupnosti bo javno obravnavala kršilce tega sporazuma in o tem obveščala širšo javnost. V primeru hujših kršitev tega sporazuma, ki imajo za posledico motnje v samoupravnih odnosih in kadar so oško-dovani družbeni interesi, bo skupnost predlagala občinski skup-ščini uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva. 20. člen Samoupravni sporazum stopi v veljavo osmi dan po objavi v Kamniškem občanu, uporabi ja pa se od 1. 1. 1983 dalje. __5 KAMNIŠKI OBČAN / 11. APRILA 1983 Finančni programi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za letošnje leto - obrazložitve Glede na stališče izredne seje družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik z dne 7. februarja 1983 in seje zbor.a združenega dela z dne 16. februarja 1983 ter pobude komiteja za družbenoekonomski razvoj pri Skupščini občine Kamnik, so samoupravne interesne skupnosti ponovno preverile finančne programe svojih dejavnosti za letošnje leto. Ponovno usklajevanje je pripravljeno v dveh variantah z zmanjšanjem programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Vse predlagane programe so predhodno obravnavali odbori za svobodno rnenjavo dela in plan pri posameznih interesnih skupnostih in so bili skupno usklajeni na 30. seji izvršnega sveta SO Kamnik 4. aprila tega leta. Zdravstvena skupnost Skupšcina skupnosti je na svoji 4. seji dne 13. 12. 1982 sprejela začasni finančni nacrt za leto 1983, ki je izkazoval 308.135,095 din prihodkov in prav toliko odhodkov. Prispevna stopnja od 1. 1. 1983 naj bi znašala 10,38 %. Le-ta pa je bila naknadno spremenjena in znižana na 10,17% in sicer 8,63 % iz dohodka in 1,54 % iz osebncga dohodka, ker naj bi v planu crtali znesek 6.000.000, ki je bil namenjen za investicije. Pri usklajevanju finančnega nacrta Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik je bilo nujno upoštevati podatke iz poslovanja OZD v letu 1982 in vsaj deJno uskladiti pravice uporabnikov z dogovorjenimi sredstvi. Zato je OZD Kamnik 6.000.000 din prenesla na osnovno zdravstveno varstvo. S tem povišuje stopnjo na prvotno predlagano - 10,38% in sicer: 8,84 % iz dobodka in 1,54 % iz osebnega dohodka. Finančni nacrt je sestavljen v okviru programa TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik, ki ga občinska zdravstvena skupnost pokriva 75-80 %. Občinska izobraževalna skupnost Na osnovi 34. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985 je skupšcina Obćinske izobraževalne skupnosti Kamnik na 4. zasedanju dne 15. 12. 1982 sprejela program OIS Kamnik, za leto 1983 katerega vam s predlogi sprememb ponovno posredujemo v razpravo na predlog skupščine občine Kamnik, oziroma njenih zborov. Program Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za leto 1983, ki je bil sprejet na skupšcini dne 15. 12. 1982 je bil ovrednoten v visini 192.715.958 din. Sredstva za izvedbo programov v letu 1983 bi se zbirala po prispevni stopnji 6,04 % iz BOD. Program skupnosti je predvideval obsežen program investicij v skupni vrednosti 40.601,000 din, za katerega naj bi se zbirala sredstva samo po prispevni stopnji iz BOD. Zakon o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za financiranje negos.po-darskih in neproizvodnih investicij v letu 1983 z dne 24. 12. 1982 (Ur. list SFRJ, št. 76/82) pa omejuje tište investicije, kjer se objekti in oprema h'nancirajo iz prispevne stopnje. Izvzete so tište investicije, ki se financi-rajo v celoti ali vsaj v visini 50 % iz sredstev krajevnega samoprispevka in investicije za pridobitev nujnih prostorov in opreme delovnih organizacij v ustanavljanju. Glede na zakon o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za financiranje negospodarskih in neproizvodnih investicij v letu 1983 in glede na stališča skupščine občine Kamnik je odbor za družbenoekonom-ske odnose pri Obćinski izobraževalni skupnosti Kamnik ponovno pregle-dal program OIS in predlaga, da se iz programa investicij v letu 1983 crta prizidek k OŠ Nevlje, za kar je bilo planiranih. 25.000.000 din, povečajo pa se sredstva za najnujnejše investicijsko vzdrževanje že obstoječih šol, posebno podružnic. Odobr je namreč ugotovil, da so sole v izredno slabem stanju, saj že vrsto let nazaj ni bilo v OIS Kamnik planiranih sredstev za investicijsko vzdrževanje, pač pa se je v glavnem vlagalo le v nove objekte (ICRM s telovadnico, športna hala). Dokaz za to je bilo pred dvema letoma stanje v OŠ Moste in v lanskem letu v soli Zg. Tuhinj, kjer je inspekcijska služba zaradi nevarnosti za učence morala zapreti določene prostore. Že nekaj let opozarjajo na težko situacijo v OŠ Stranje, kjer je nujno popravilo strehe in zamenjava popolnoma preperelih oken. Zaradi neizolacije stropov pa ugotavljajo izredno velik porast materialnih stro-škov za kurjavo, Na nekaterih podružničnih šolah je nujna zamenjava stresne kritine, žlebov in odtočnih cevi. Od vseh problemov smo v dveh letih uspeli adaptirati le OŠ v Mostah in le delno z združeno amortizacijo OŠ v Zg. Tuhinju. Prav zaradi navede-nega slaboga stanja obstoječih objektov odbor za družbenoekonomske odnose pri OIS Kamnik predlaga spremembo programa skupnosti za leto 1983 v naslednjih variantah: VARIANTA I: Za realizacija programa v letu 1983 hi Občinska izobraževalna skupnost Kamnik potrebovala 182.715.958 din sredstev, ki bi se zbirala po prispevni stopnji 5.73 %in s tem program znižuje za 10.000.000 din. Iz dosedaj sprejetega programa OIS Kamnik odpade adaptacija OŠ v Nev-Ijah, del sredstev pa se nameni za investicijsko vzdrževanje obstoječih objektov, predvsem podružničnih šol ter v adaptacijo Dijaškega doma 27. julij za potrebe COS z organizacijo za usposabljanje in delovno usposabljanje, ker prvotno planirana sredstva ne bodo zadostovala zaradi dodatne zahteve Oddelka za ljudsko obrambo po gradnji zaklonišča. S tem programom bi Občinski izobraževalni skupnosti Kamnik v letu 1983 uspelo resiti res najnujnejše investicijsko vzdrževanje objektov, saj se bodo v nasprotnem primeru problemi iz leta v leto le še stopnjevali in jih feo vse teže reševati, saj se v naslednjih letih ne borno mogli izogniti obsežni gradnji osnovne sole na Duplici, v Komendi in adaptaciji OŠ Toma Brejca. Ob tako obsežnih investicijah bo težko zagotoviti tuđi sredstva za vzdrževanje objektov, v kolikor najnujnejših del ne borno uspeli resiti v letu 1983. VARIANTA II Po drugi varianti bi za realizacijo programa Občinska izobraževalna skupnost Kamnik potrebovala 172.715.985 din sredstev, ki bi se zbirala po prispevni stopnji 5,41% in s tem znižuje program za 20.000.000 din. Iz dosedaj sprejetega programa Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik v celoti odpade adaptacija OŠ v Nevljah, del sredstev v visini 5.000.000 din pa se nameni za adaptacijo Dijaškega doma 27. julij za potrebe COŠ z organizacijo za usposabljanje in delovno usposabljanje in to iz istih razlogov, kot v prvi varianti. Po tej varianti pa skupnost ražen za OŠ Stranje in podružnično solo Gozd ne bo imela sredstev za najnujnejše investicijsko vzdrževanje že obstoječih objektov. Problemi bodo tako ostali, stroški vzdrževanja pa se bodo iz leta v leto večali. Občinska skupnost sodalnega skrbstva V polletju 1982 se je po prispevni stopnji 0,59 zbralo 7.695.120,70 din ali 54% od vseh planiranih sredstev za leto 1982. Glede na poračun iz leta 1981 in na večji dotok sredstev v prvem polletju se je od 1.7. 1982 dalje znižala prispevna stopnja na 0,53. S to prispevno stopnjo se je zbralo 7.597.852,30 din do 31.12.1982, kar je skupaj 15.292.973,00 din za ćelo leto 1982. V letu 1983 planiramo, da se bo s stopnjo 0,61 zbralo 19.427.210 din za potrebe socialnega skrbstva. Predviđena sredstva v letu 1983 ne zadoščajo za razširjanje obsega dejavnosti na področju socialnega skrbstva, zato načrtujemo v tem letu obseg dejavnosti na ravni preteklega leta z izjemo laične nega na domu, za kar planiramo v financnem programu le manjša sredstva. TelesknokuHuma skupnost Pri ponovnem preverjanju programa je odbor za svobodno menjavo pri | SITKS svoj program zmanjšal za 13% v globalu. Osnovno vodilo za tako visok porast sfedstev iz leta 1982 je bila odločitev 3. seje skupščine 'SITKS; da se tuđi telesnokulturna skupnost vključi v nadaljnji razvoj Velike. Planine in zato nameni 2.300.000 din za investicijsko vzdrževanje žičnice. Povećan je bil tuđi program združevanja sredstev za vzdrževanje objektov in prenos športne dvorane, kopališča in stadiona »Prijateljstva« v upravljanje komunalnemu podjetju, za kar telesnokulturna skupnost namenja 2.200.000 din. Vsi ostali pogovori so ostali nespremenjeni in ni možno podati prikaza porasta sredstev glede na leto 1982, ker je finančni program pripravljen v letu 1983 po novi finančni metodologiji. Prvotni program, katerega je sprejela skupšcina SITKS je znašal 19.556.480 din, kar predstavlja glede na lanskoletne izvirne prihodke indeks 171 (prispevna stopnja 0,62). Odbor za svobodno menjavo dela je predloženi program zmanjšal za 1.500.000 din, kar predstavlja 13% zmanjšanje in znaša skupni program 18.056.480 din (prispevna stopnja 9,57). Zmanjšane so naslednje programske postavke: Plan 1983 Rebalans 83 Razlika 1. Združevanje za rep. program 1.474.700 1.424.700 50.000 2. Družbenopolit. manifestacije 200.000 100.000 ' 100.000 3. Prireditve ob praznovanjih 200.000 160.000 40.000 4. Enostavna reprodukcija — investic. vzdrževanje 4.210.000 3.900.000 310.000 - Velika Planina - inv. vzdrž. 2.300.000 1.300.000 1.000.000 1.500.000 Iz celotnega finančnega programa je razvidno, da je za dejavnost (ZTKO) v primerjavi z letom 1982 namenjeno 15% več sredstev. Ob tem velja ugotovitev, da se za zagotavljanje programa dejavnosti OTKO -klubov namenja od planiranih sredstev po veljavnih občinskih kriterijih za tekmovalni šport le 50% (od potrebnih 4.421.200 je na razpolago 2.210.400) in za množični šport 61% (od potrebnih 2.006.590 je na razpolago 1.223.100) vsa ostala sredstva pa zagotavljajo OTKO s svobodno menjavo, množičnimi akcijami in lastnimi dohodki. Podoben problem se pojavlja pri finančnih sredstvih, namenjenih za investicijsko vzdrževanje objektov, saj telesnokulturna skupnost sofinan-cira in' vzdržuje 20 športnih objektov v krajevnih skupnostih, kjer delu-jejo naše OTKO. V te objekte s prostovoljnim delom OTKO-ji vlagajo svoja sredstva v visini 40%, ker jih,ne moremo zagotavljati iz skupnega programa. Program je glede na dovoljeno resolucijsko zvišanje prekoračen, ven-dar gre to na račun velikega zaostajanja sredstev skupne porabe na področju telesne kulture v preteklih letih. Moramo pa se zavedati, da ne smemo zanemariti dejavnosti mladih, kateri se vključujejo v delo OTKO, še manj pa dopustiti, da nam objekti, zgrajeni iz namenskih sredstev propadajo in nišo realno vzdrževani. DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 Predlagamo občanom v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, da podprejo napor telesnokulturne skupnosti in predlagani program. Občinska skupnost otroškega varstva Po prvi varianti rebelansa plana OSOV znižuje po domicilnem principu prispevno stopnjo iz 1,29 na 1,20% in se s tem zniža prvotni plan za 3.000.000,00 din. Ta sredstva nišo bila v letu 1982 izkoriščena, zaradi prepovedi investiranja v negospodarske objekte in adaptacija centralne kuhinje v WO Antona Medveda Kamnik ni bila izvršena. Po principu delovnega mesta znižuje OSOV prispevno stopnjo iz 1,06 (na 1,03% zaradi 941.732 din presežkov sredstev nad planom, ki so bili dokončno ugotovljeni v začetku meseca januarja 1983. Občinska raziskovalna skupnost V občinski raziskovalni skupnosti ostaja plan nespremenjen glede na sprejeti in vrednoteni program skupnosti. Po dinamiki priliva sredstev se bodo sredstva zbrala že do konca prvega polletja in se bo nato prispevna stopnja ukinila. KULTURNA SKUPNOST 1. Že v fazi usklajevanja programov v skupni porabi je Kulturna skupnost Kamnik zmanjšala program in s tem znižala prispevno stopnjo iz 0,57% na 0,54%. 2. Skupšcina Kulturne skupnosti Kamnik je na svoji 3. seji, dne 18. 12. 1982 sprejela ugotovitveni sklep, da je združeno delo sprejelo z 71% Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana KS Kamnik in KS Slovenije za obdobje 1981-85. Na isti seji skupščine je bil sprejet predlog delovnega in finančnega' programa ter prispevna stopnja za KS Kamnik in KS Slovenijo. 3. Planirana sredstva za leto 1983 ne bodo krila zakonske obveze vzdrževanja naravne in kulturne dediščine, zmanjšano je število razstav, ob povečanem številu amaterskih društev je njihova dejavnost omejena. Vzdrževanje spomenikov v naši občini zahteva precejšna finanćna sredstva, ki jih Kulturna skupnost Kamnik tuđi v preteklosti ni mogla v celoti zagotoviti. S 50% soparticipacijo sodeluje na spomenikih I. reda Kulturne skupnosti Slovenije s sredstvi sklada naravne in kulturne dediščine. Da so problemi pri vzdrževanju spomenikov kompleksni in pereci, potrjuje porušitev romanskega stolpa v juniju 1982, enaka usoda pa bo doletela vsak čas še drug spomenik I. reda, Sv. Primož nad Kamnikom. Skupšcina Kulturne skupnosti Kamnik je ugotovila, da je bil že v postopku usklajevanja zmanjšan program in s tem tuđi prispevna stopnja. Največji delež pri vzdrževanju spomenikov so materialni stroški, ki vrtoglavo naraščajo. Ob povečanih materialnih stroških, povečanem številu društev ter ob ugotovitvi, da Kulturna skupnost Kamnik nitna investicij v programu 1983, je skupšcina sprejela sklep, da je nemogoče še bolj zrnanjšati program oziroma prispevno stopnjo. 4. Kulturna skupnost Kamnik izkazuje za leto 1982 primankljaj v visini 690.796 din zaradi preusmeritve sredstev na SISEOT, kljub temu, da je Kulturna skupnost Kamnik, presežke per 30. 6. 1982 poračunala z znižanp stopnjo iz BOD v II. polletju 1982. LEGENDA: D - prispevek iz dohodka BOD - prispevek iz osebnega dohodka SK - skupaj x - znižanje planov (variantno) 1. OZS - Občinska zdravstvenaa skupnost 2. OIS - Občinska izobraževalna skupnost 3. KS - ob. - Kulturna skupnost - občine 4. OSSS - Obćinska skupnost socialnega skrbstva 5. Sk. zap. - Skupnost za zaposlovanje 6. SITKS - Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost 7. ORS - Občinska raziskovalna skupnost 8. OSOV - Občinska skupnost otroškega varstva 9. KS - SRS - Kulturna skupnost - SRS 10. Pos. rep. dev. iz OD - Posebni republiški davek iz OD 11. Rep. dav. iz OD del. - Republiški davek iz OD delavcev 12. Pos. rep. dav. iz OD - Posebni republiški davek iz OD 14. Pps. ob. dav. iz OD - Posebni občinski davek iz OD 15. Skup. otr. var. - Skupnost otroškega varstva 16. Skup. pok. in inval. zav. - Skupnost pokojninskega in invalidskega zavaravanja. PREGLED PRISPEVKOV IZ OSEBNEGA DOHODKA IN DOHODKA ZA FINANCIRANJE SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB IN SIS V LETU 1983 I. in II. skupaj predstavljala celotno obremenitev OD in dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb in SIS. Med drugim je razvidno, da je bil OD delavca obremenjen i. 29,55%, medtem ko je po I. varianti obremenjen za 28,45%, poli. varianti 28,10%, kar predstavlja 1,45% manjšo obremenitev glede na sedanjo obremenitev OD delavca. 6 Zap. SIS Realizacija Stupnja Plan Indeks Stupnja št. 1982 I) BOD SK 1983 83/82 D BOD SK 82 82 82 , 83 83 83 1. OZS 257,794.700 8,63 1,54 10,17 306,135.095 117,7 8,84 1,54 10,38 2. OIS 142,307.934 - 5,06 5,06 192,715.958 135 - 6,04 6,04 3. KS-ob. 14,381.0«) - 0,49 0,49 17,084.000 118 - 0,54 0,54 4. OSSS 15,292.973 - 0,53 0,53 19,427.210 127 - 0,61 0,61 5. Sk.zap. 5,115.465 0,22 - 0,22 6,800.000 132 0,25 - 0,25 6. SITKS 11,411.000 - 0,46 0,46 19,556.480 171 - 0,62 0,62 7. ORS 4,781.053 0,12 - 0,12 2,517.293 52,6 0,06 - 0,06 8. OSOV 62,369.992 - dom. 0,52 2,02 113 - dom. 1,29 2,35 del. m. 1,50 16,336.000 del. in. 1,06 9. KS-SRS 15,223.0«) - 0,55 0,55 107 - 0,54 0,54 I. Skupaj 528,678.117 8,97 10,65 19,62 651,524.974 119,3 9,15 12,24 21,39 II. Ostali prispevki iz dohodka: 10. Pos. rep. dav. iz OD 0,40 0,40 U. Rep. dav. i/OD del. 1,00 1,00 . ' 1,30 1,30 12. Pos. rep. dav. iz OD 0,40 0,40 0,40 0,40 13. Ob. dav. iz OD delavcev 0,50 0,50 0,50 0,50 14. Pos. ob. dav. iz OD 0,40 0,40 0,40 0,40 15. Skup. otroš. varstva 1,00 1,00 1,02 1,02 16. Skup. pok. in inval. zav. 11,34 11,34 13,29 13,29 II. Skupaj 14,64 14,64 17,31 17,31 I.+II. Skupaj 8,97 25,29 34,26 9,15 29,55 38,70 2™ ' sis 1. varianta Indeks Stopnje II. varianta Indeks Stopnje št. spremembe plana 83/82 D BOD SK spremembe plana 83/82 D BDO SK 1983 (*) 1983 (*) I. OZS 306,135.095 117,7 8,84 1,54 10,38 306,135.095 117,7 8,84 1,54 10,38 2. OIS 182,715.958* 128 - 5,73 5,73 172,715.958* 121 - 5,41 5,41 3. KS-ob. 17,084.000 118 - 0,54 0,54 17,084.000 118 - 0,54 0,54 4. OSSS 19,427.210* 127 - 0,61 0,61 19,427.210 127 - 0,61 0,61 5. Sk.z. 6,483.535 126 0,23 - 0,23 6,483.535 126 0,23 - 0,23 6. SITKS 18,056.480* 158 - 0,57 0,57 18,056.480 158 - 0,57 0,57 7. ORS 2,517.293 52,6 0,06 - 0,06 2,517.293 52,6 0,06 - 0,06 8. OSOV 67,028.206* 107 - dom. 1,20 2,23 67,028.206 107 - dom. 1,20 2,23 del. m. 1,03 del. m. 1,03 9. KS-SRS 16,336.000 107 - 0,54 0,54 16,336.000 107 - 0,54 0,54 I. Skupaj 635,783.777 115,7 9,13 11,76 20,89 625,783.777 114,9 9,13 11,44 20,57 II. Ostali prispevki iz dohodka: 10. Pos. rep. dav. iz OD 0,40 0,40 0,40 0,40 11. Rep. dav. iz OD del. 1,30 1,30 1,30 1,30 12. Pos. rep. dav. iz OD 0,40 0,40 0,40 0,40 13. Ob. dav. iz OD delavcev 0,50 0,50 0,50 0,50 14. Pos. ob. dav. iz OD 0,40 0,40 . 0,40 0,40 15. Skup. otroš. varstva 1,02 1,02 . 1,02 1,02 16. Skup. pok. in inval. zav. 12,64 12,64 12,64 12,64 II. Skupaj: 16,66 16,66 16,66 16,66 I.+II. Skupaj 9,13 28,42 37,55 9,13 28,10 37,23 KAMNIŠKI OBČAN / 11. APRILA 1983 Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, na katerih bodo delegati razpravljali in odločali o prispevnih stopnjah, bodo: - občinske zdravstvene skupnosti v torek, 19. aprila ob 12. uri v sejni dvorani SO; - občinske rariskovalne skupnosti v torek, 19. aprila ob 13. uri v prostorih Glasbene sole; - zbor izvajalcev v sredo, 20. aprila ob 13.30 uri v sejni dvorani SO; - občinske izobraževalne skupnosti - zbor uporabnikov v sredo, 20. aprila v sejni dvorani SO; - občinske skupnosti otroškega varstva v četrek, 21. aprila ob 12. uri v sejni dvorani SO - telesnokulturne skupnosti v četrtek, 21. aprila ob 18. uri v sejni dvorani SO; - občinske skupnosti sodauiega skrbstva v petek, 22. aprila ob lf.uri v sejni dvorani SO. - kulturne skupnosti v četrtek, 21. aprila ob 14. uri v dvorani nad Kavarno; Občinska skupnost za zaposlovanje je že na 6. seji 24. 3.1983 potrefila prispevno stopnjo 0,25% od BOD ter jo zmanjšala za presežke; nova prispevna stopnja je 0,23% od BOD. Dežurna služba v Lekarni Kamnik in Lekarni Domžale sporočata Na podlagi dogovora predstavnikov Občinskih zdravstvenih skupnosti in izvajalcev zdravstvenega varstva se bo dežurna služba v naši delovni organizaciji vršila po nasled- njem razporedu: april, maj, junij - Lekarna Domžale: vsak delavnik od 19.30-21.30 ure (pri okencu) nedelje in praznike od 9.-12. ure (lekarna bo odprta) Lekarna Kamnik: nedelje in praznike od 17.-20. ure (izdaja zdravil samo na recept pri okencu) julij, avgust, september - Lekarna Kamnik: vsak delavnik od 19.30-21.30 ure (pri okencu) nedelje in praznike od 9.-12. ure (lekarna bo odprta) Lekarna Domžale: nedelje in prazniki od 17.-20. ure (izdaja zdravil samo na recepte pri okencu) oktober, november, december - Lekarna Domžale; vsak delavnik od. 19.30-21.30 ure (pri okencu) nedelje in prazniki od 9.-12. ure (lekarna bo odprta) Lekarna Kamnik: nedelje in prazniki od 17.-20. ure. (izdaja zdravil samo na recept pri okencu NOVO! Integral in Železniško gospodarstvo Ljubljana obveščata potnike, da s 1. aprilom uvajata kombinirano mesečno vozovnico za železniški in avtobusni obmestni ter mestni promet med Ljubljano in Kamnikom ter priključnimi avtobusnimi progami. Tako se boste poslej lahko z eno vozovnico vozili z vlakom in z avtobusi obmestnega ter mestnega prometa. Kombinirano vozovnico lahko kupite takrat, ko ste se odločili za kombinacijo vsaj dveh vrst prevoza, bodisi vlak - mestni avtobus, vlak - obmestni avtobus ali mestni avtobus - obmestni avtobus. Integralova prodajna mesta izdajajo kombinirane vozov- nice za vse tri vrste prevoza, železniške postaje pa za železniški in avtobusni mestni prevoz. Vozovnica velja od prvega do zadnjega dne v mesecu, nakup pa je mogoč od 28. v mesecu dalje (do 5. dne v naslednjem mesecu). Prodajna mesta: Integral - Turistična poslovalnica Kamnik vsak delavnik od 8. do 15. ure - Turistična poslovalnica Domžale vsak delavnik od 7. do 15. ure - Avtobusna postaja Ljubljana vsak delavnik od 5. do 10. ure Železniške postaje Kamnik, Jarše, Domžale in Črnuče od ponedeljka do petka od 5. do 19. ure ob sobotah od 7. do 14. ure ABC-POMURKA, TP »KOČNA« Kamnik, TOZD Maloprodaja Kamnik, Ekslerjeva 8, razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin na Kregarjevem 2: - stanovanjsko hišo s 172 m2 koristne površine - poslovno stavbo v izmeri 84 m2 koristne površine - garažo - pripadajoče zerhljišče v izmeri 546 m2 Izklicna cena je 690.545,00 din. Javna dražba bo v ponedeljek, 18. 4., ob 10. uri na Kregarjevem št. 2 pri Stahovici. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pred začetkom dražbe položijo v blagajni TP »Kočna« v Kamniku, Ekslerjeva št. 8 varščino v visini 10% izklicne cene. Poleg kupnine plača kupee tuđi davek na promet nepremičnin ter stroške za prepis lastništva. Vse informacije v zvezi z nepremičnino lahko dobijo interesenti vsak delavnik med 7. in 14. uro na sedežu TOZD v Kamniku, Ekslerjeva št. 8. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi 24. Člena Družbenega dogovora o skupnih osnovan za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, 15. člena Samoupravnoga sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981-1985 in sklepom skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z dne 30. 3. 1983 naslednji JAVNI RAZPIS za zbiranje prosilcev za posojila za revitalizacijo stanovanjskega sklada na območju starega mestnega jedra Kamnika. Razpisuje se posojilo v visini 4.000.000,00 din pod naslednjimi pogoji: - rok odplaČila 15 (petnajst) let s 5% obrestno mero. Javnega razpisa se lahko udeležijo vse družbenopravne osebe ter občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da obnavljajo stanovanjski sklad na območju mestnega jedra mesta Kamnik, - da navedejo opis predviđenih del (predračuni izvajalcev del), - da sodelujejo z najmanj 40% lastno udeležbo, - visina lastne udeležbe se določa v skladu s 25. členom Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik, -« da predložijo gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglasitvi del ter potrdilo o lastništvu - zemljiško knjižni izpisek. 1.500.000,00 din je namenjenih za zasebni sektor, 2.500.000,00 din pa za družbeni sektor (Samoupravni stanovanjski skupnosti). Sredstva se morajo izkoristiti v roku enega leta. Prošnje za posojila z vsemi zahtevanimi dokazili morajo prosilci vložiti v roku 30 dni od objave razpisa na Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik, Steletova 8, z oznako na ovojnici »posojilo za revitalizacijo«. Prosilci dobe obrazee za prošnje ter informacije na zgoraj navedenem naslovu do zaključka razpisa. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik: Alfonz Boltar, l.r. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE FINANČNEGA NACRTA UPRAVE Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Poleg navedenoga morajo kandidati izpolnjevati tuđi druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Kamnik, Titov trg 1. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni od končanega postopka izbire. Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da borno zaradi bližnjih praznikov preložili odvoz smeti in odpadkov in sicer: - s srede, 27. aprila na torek, 26. aprila 1983 - s ponedeljka, 2. maja na petek, 29. aprila 1983 - s torka, 3. maja na sredo, 4. maja 1983 Prosimo, da obvestite tuđi sosede! SGP Gradbinec Kranj kadrovsko soc. služba Kranj, Nazorjeva 1 Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD gradbena operativa Kamnik, Bakovnik 5 a objavljamo proste delovne naloge in opravila 1. 8 KV zidarjev 2. 7 NK delavcev Pogoji pod točko 1.: pokliena šola gradbene smeri oziroma tečaj za XV Pogoji pod t. 2.: nepopolna osnovna šola Delo se združuje za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim rokom. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili na naslov: SGP Gradbinec, TOZD GO Kamnik, Bakovnik 5 a, v roku 8 dni po objavi. objavljamo tuđi stipendije za šolsko leto 1983/84, 2 tesarja IV. stopnja zahtevnostl pokliča 1 zidar IV. st 1 železokrlvec IV. st. 1 tesar II. stopnja zahtevnosti pokliča 1 gradbinec II. st. Poleg kadrovskih štipendij krijemo učencem v grad-beništvu še naslednje stroške: - učencem, ki bodo bivali v domu, stroške stanovanja, - učencem, ki se bodo vozili v solo, stroške meseč-ne vozovnice, - stroške učnih knjig, - v času opravljanja proizvodnoga dela in delovne prakse, dobi učenec delovno obleko, čevlje, orodje in nagrado sorazmerno doseženemu uspehu. Kandidati morajo prijavi za pridobitev kadrovske stipendije dostaviti sledeče dokumente: - prošnjo s kratkim življenjepisom, - spričevalo Oš - zdravniško potrdilo o sposobnosti za nameravan poklič, - obrazee 8,40-vloga za uveljavljanie socialnovar-stvenih pravic, - potrdilo o vpisu v solo, Prosilci morajo vložiti prošnje za pridobitev kadrovske stipendije do 15. 7. 1983, tišti ki bodo vpisali naknadno, pa najkasneje 30 dni po vpisu. Po sklepu ZPO TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik, bo nihalka in sedežnica na Veliki planini v času od 28. marca do 15. junija 1983 obratovala po naslednjem voznom redu: Nihalka: ponedeljek, torek, sreda in četrtek: ob 8., 12. in 17. uri petek: ob 8. in od 12. do 17. ure vsako polno uro sobota, nedelja in prazniki: od 8. do 18. ure vsako pol no uro. Sedežnica: ponedeljek, torek, sreda in četrtek: ob 8., 12. in 17. uri petek: ob 8. in od 12. do 17. ure vsako polno uro sobota, nedelja in prazniki: od 8. do 18. ure. Za skupine nad 15 oseb je možen prevoz tuđi izvenurnika obratovanja. SMRTI GOLOB Frančišček, sortirec kož iz Županjih njiv 12, star 54 let DRMAL Vida, druž. upokojen-ka iz Šmarce 114, stara 78 let OBVESTILO BORCEM NOV občine KAMNIK Počitniški dom borcev NOV v Banjolah bo imel v letu 1983 naslednje penzionske cene: STARE Janez, os. upokojenec iz Kamnika, Kovinarska 8/b, star 71 let VIDEC Marjana, dijakinja iz Kamnika, Meninska 9, stara 18 let ŠUŠTAR Justina, gospodinja iz Brezja nad Kamnikom št. 3, stara 53 let PAVLIČ ONGARO Terezija iz Duplice, Ljubljanska 22, stara 73 let ERDANI Janez, osebni upokojenec iz Spodnjih Pavlovč št. 22, star 98 let BURJA Ivana, družinska upoko-jenka iz Rudnika pri Radomljah št. 5, stara 83 let TREBUŠAK Frančiška, osebna upokojenka iz Kamnika, Svetče-va pot 9, stara 77 let GOLOB Jožef, osebni upokojenec iz Tunjic 35, star 87 let ČEH Manja, družinska upokojenka iz Kamnika, Žale 1, stara 55 let RESNIK Katarina, kmetovalka iz Zk. Motnika 15, stara 81 let BREZNIKNeža, preužitkarica iz Zr. Tuhinja 40, stara 75 let ŽAVBI Simon, osebni upokojenec iz Zg. Tuhinja 42, star 103 leta. Kategorija PREDSEZONA JUNIJ - SEPT. SEZONA POSEZONA bivalnih 15. 4. do 5. 6. 5.6. do 25. 6. 25. 6. do 5. 9 25. 9. do 25. 10. prostorov 5. 9. do 25. 9. ČLANI OSTALI ĆLANI OSTALI ČLANI OSTALI ČLANI OSTALI ZZB ZZB ZZB ZZB Vikend hišice _ __ 320 385 400 460 _ _ Objekti, A, B, 300 360 385 450 500 570 375 440 NR, in podprit. DE 1,111 Depandansa 320 380 405 470 525 595 395 460 DH I, IH. podpr. DE II Depandansa 350 410 440 505 570 640 430 495 DEII V kolikor odide gost iz doma pred pretekom nameravanega časa letovanja, se mu povrne le stroške za prehrano v navedenem merilu. Otrokom do 2 leti starosti se zaračunava 30% celodnevnega penziona. Otrokom do 7 let starosti se zaračunava 50% celodnevnega penziona. Cena avtobusnega prevoza na dan izmene, na relaciji Ljubljana-Banjole-Ljubf jana je din 500 po osebi. DNEVNE PENZIONSKE CENE V ZDRAVILISČU KARLOVY VARY: - za člane ZZB NOV dnevno din 600 - za ostale din 660 Stroške potuvanja v Karlovv Vary in nazaj naj uredi vsak koristnik sam na lastne stroške. Depozit plača predvidoma vsak sam. Prodan rabljeno dnevno sobo za 8.000 din in otroSko posteljico za 2.000 din. Naslov v uredništvu. Montiram TV antene. Ma-tija Z&elnik, Zavrti 5, Men-gdi, td. 737-466. 7 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu v (Ur. 1. SRS št. 3/81), Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zago-tavljanje in usklajevartje družbenoekonomskih odnosov na po-dročju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 15/81), Pravilnika o pogbjih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik in sklepa skup-šćine SSS občine Kamnik z dne 30. 3. 1983 RAZPIS za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti Na razpolago so sredstva v znesku 43,000.000 din (z besedo: triinštirideset milijonov dinarjev), od katerih se namenja: 60% - 25,800.000 djn za kreditiranje graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti 40% - 17,200.000 din za kreditiranje nakupa stanovanj v etažni lastnini, graditve in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. I. SPLOŠNA DOLOČILA 1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo: OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delovne skupno-sti imajo sedež v občini Kamnik, ne glede na to kje imajo sedež njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, ki - združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, - začasno nišo sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje, - nišo sposobne zdruievati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti. 1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah pod 1.1. in ki zagotav-ljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 2 leti oz., ki namensko vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki ali lastna sredstva. 1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem pri banki najmanj 2 leti oz., ki namensko vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki. 1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik in namensko varčujejo pri banki najmanj 2 leti oz. vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki. 1.5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z oseb-nim delom s sredstvi v lasti občanov pri njih zaposlenih delavcih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklič umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem in ve7,avo v banki. 2. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1983, ki znaša 28.530 din. 3. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1982 znašal 14.365,00 din (Ur. 1. SRS št. 7/83). 4. V letu 1983 dveletno namensko varčevanje izjemoma nado-mesti namensko varčevanje sklenjeno z banko najkasneje do 31. I. 1983. 5. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje pa so v mesečni obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete. 6. Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m2. II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LAS1NINI Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo OZD, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stnovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; - da predložijo plan sklada skupne porabe, v katerem je plan dohodka, finančui plan in plan financiranja stanovanjske gradnje, nakupa in prenove; - da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reše-vanja stanovanjske problematike svojih delavcev; - da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti; - da nišo v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD; - da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje SSS: - da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot. Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Posojilo lahko pridobijo tuđi prosilci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali z nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje in - da predložijo kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo, - da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazila o priglasitvi del z opisom del, zemljiškoknjižni izpisek in predračun. Za izračun posojiia se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Število družinskih članov Stanovanjska površina 1 30 m2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. Visina posojila, ki jo prosilec lahko pridobi je odvisna od razmerja med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu 14.365,00 din. Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici: Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površini lahko poveča največ do 15 m2. Visina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu in sicer: če znaša mesečni čisti znaša lastna pripada prosilcu dohodek na člana družine v udeležba prosilca posojilo v % od prirfierjavi s povpreč. meseč. v % od cene cene standard. čistim OD v SRS v 1. 1982 standardnega stan. največ do stanovanja do 50% 20% 40% od 51% do 75% 25% 35% od 76% do 100% 30% 30% od 101% do 120% 35% 25% nad 120% 40 20% Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je visina posojil lahko višja za 10 poenov. Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupoprodajne cene. Za lastno udeležbo iz prejšnjega odstavka se štejejo stanovanjska sredstva sklada skupne porabe s posojilom pridobljenim na podlagi j^ezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva OZD se šteje tuđi lastna udeležba njenih delavcev. IH. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci, upokojenci, invalidi in kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji: - da so že izpolnili najmanj 2 letno namensko varčevanje za stanovanjsko graditev oz. so namensko vezali sredstva za stanovanjsko graditev pri banki in poteče pogodba o namenskem varče-vanju najkasneje na dan odobritve posojila oz. zagotoviti lastna sredstva. V letu 1983 dveletno namensko varčevanje izjemoma nadomesti namensko varčevanje sklenjeno najkasneje do 31. 1. 1983; - če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in nišo sami ali njihovi družinski člani lastniki vselii-vega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m , - da predložijo ustrezno potrdilo o visini dohodkov družinskih članov v preteklem letu in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih posojilih. Prednost do pridobitve posojila ima prosilec, ki - ima nižji povprečni dohodek na člana družine, - kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje, - kupuje standardno stanovanje, - bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, - ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze. Skupna vsota posojil prosilcev ne srne presegati: - pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gradnji 80%, - pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60%, - pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60% predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše. Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjski skupnosti ali poslovni banki. Mesečna anuiteta za posojilo ne srne biti nižja od 500 din. IV. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja 30 dni ob objave v Kamniškem občanu. Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospo-darsvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, kjer prosilci lahko dobijo podrobne informacije in obrazce za prijavo na razpis. O razdelitvi posojil bo odločal Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSS občine Kamnik. Rezultati razpisa bodo objavljeni na oglasni deski SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8 in na oglasni deski SO Kamnik. Vsem prosilcem bodo vročeni pismeni sklepi. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Alfonz Boltar, 1. r. Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku objavlja po sklepu sveta zavoda z dne 22. 3. 1983 javno licitacijo a) osnovnih sredstev: 1. kombi ford tranzit, letnik 1968, izklicna cena "' 150.000,00 din 2. 1 kom šivalni stroj teximat, letnik 1965 (brez elek-'"'■'■' tromotorja) 3. 2 kom šivalni stroj pfaff, letnik 1974 (brez elektro-motorja) 4. 1 kom šivalni stroj singer, letni 1977 (brez elektro-motorja) 5. 1 kom šivalni stroj bagat, letnik 1970 (brez elek-tromotorja) 6. 50 kom šolskih stolov, lesenih 7. 9 kom stol vrtiljak b) nedvignjenih predmetov strank: 8. 48 kom ur (stenskih, ročnih, žepnih) 9. 21 kom budilk 10. 2 kom tranzistorja Licitacija se bo vršila v prostorih zavoda v torek, dne 19.4. 1983, ob 12. uri. Ogled bo uro pred licitacijo. Prometni davek plačajo kupci (od 1 do 7). Teniske novice iz Kamnika Izvršni odbor teniskoga kluba je na svoji zadnji seji določil čas in način plačevanja igialnine in članarine za stare in nove člane za sezono 83. Stare člane kluba bodo po domovih obiskali poverjeniki kluba v času od 10. aprila do 25. aprila in takrat boste lahko poravnali obveznosti. O tem boste predhodno obveščeni. Novi člani lahko poravna jo članarino v gostilni Pod skalco pri Mini Re-sniku v času od 15. aprila do 31. maja vsak dan ražen torka od 14. do 18. ure. Člani bodo za igralnino in članarino letos odšteli 1.500 dinarjev, mladina in študentje 800 dinarjev, pionirji pa 200 dinarjev. Ljubitelje tenisa velja opozoriti tuđi na revijo Tenis, ki je edina te vrste v Jugoslaviji in prinaša zanimive novice iz tehniškega sveta. Posamezna številka stane 50 dinarjev. Lahko jo dobite pri tajnici kluba Adi Antonin, Podgorska pot 14. Kdor želi dobivati revijo Tenis vse leto na dom (letno iziđe 6 številk), pa lahko piše na naslov: Teniski savez Hrvatske - revija Tenis, Ilica 7, Zagreb. Se to! Objavljena je bila tuđi ura-dna rang lista teniskih "eteranov Jugoslavije za leto 1982. Janez Bogataj je na odličnem drugem mestu s 604 točkami in za prvim Damirjem Novakom zaostaja le 31 točk. Da je ta dosežek res izvrsten, kaže podatek, da je tretji na listi zbral 440 točk. ILUŠH. Rojeva se nova taborniška skupina Mladi, ki prebivamo v stanovanjskih blokih v Bakovniku, smo končno spoznali, da se moramo ustrezno organizirati, da bi bili koristni družbi. Nismo imeli kaj delati, nismo imeli ustreznih prostorov za zbiranje, nismo pa tuđi imeli med seboj človeka, ki nas bi znal voditi. Zvedeli smo, da je tov. Dolenc, imenovan »gusar«, že star tabornik. V pogovoru z njim smo v grobih obrisih spoznali, kaj je taborniška organizacija. Naši prošnji, da nas začasno vodi, ni odrekel. Prvi informativni sestanek smo imeli v skupnih prostorih v Blejčevi št. 2. Bilo nas je 14 fantov in deklet. Sestanek je trajal okoli 3 ure. Izvolili smo pripravljalni odbor; ta ima 5 članov. S pomočjo »gusarja« je odbor sestavil delovni nacrt do ustanovnega sestanka, ko odbor preneha s svojim delom. Sredi januarja smo imeli prvi delovni sestanek; prišlo je 31 fantov in deklet. Nanj smo povabili ostale druž-bene organizacije. Žal je sestanku pri-sostvoval le predstavnik lovske družine, tov. Svetelj. S pomočjo in razumevanjem druž-benih organizacij smo dobili prostor v Kulturnem domu na Duplici. Tu imamo delovne sestanke vsak torek ob 19. uri. Sestankov se udeležuje pov-prećno 16-20 članov. Na naših sstankih se teoretično iz-popolnjujemo, na izletih pa pridoblje-no teorijo uporabljamo. Tako se pripravljamo na naš naj-večji dogodek, ustanovni sestanek. Ta naj bi bil 27. aprila, na dan praznova-nja ustanovitve OF slovenskega naroda. Za ta praznik borno pripravili 26. aprila ob 20. uri na Poljanski potl kres. Vabl|onl vsl ljubitelji tabornlškega življenja! MATJAŽ Glasbena sola Kamnik vabi učence in dijake k pouku violine in violončela. Informacije dobite v tajništvu sole ali po tel. 831-187. 5* Kamniški ohčan Komisija za delovna razmerja osnovne sole Toma Brejca Kamnik objavlja prosta dela in naloge čistilke za nedoločen čas. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po poteku roku za pro- jave. Nastop dela 5. 5. 1983. Stanovanja ni. Rekreacija za vse Pobuda za organiziranje rekreacije za mladino iz mesta Kamnik je prišla iz ene od osnovnih organizacij Z.SMS. Ker smo mladi menili, da je bolje, če se s svojo prošnjo najprej obrnemo na OK ZSMS, smo to rudi slorili. Seveda so odobravali naš predlog, saj bi se na ta način mladi še bolj spoznali med seboj, tuđi takšni, ki sicer ne sodelujejo v kakšnem od športnih dru-štev in nimajo priložnosti za rekreacijo. Na STKS smo poslali prošnjo, če nam lahko ob nedeljah dodelijo eno od telovadnic. Ker odgovora nismo dobili, smo preko telefona poizvedeli, kako je z našo prošnjo. Uslužbenka nam je pojasnila, da so se o tem pogovarjali in da telovadnice ob nedeljah ne dajejo v uporabo, ker se takrat zrači. Podoben odgovor nam je dal tuđi tov. Vodičar. Seveda je bilo za to potrebnih še nekaj telefonskih pogovo- rov. Uradnega odgovora pa nam kljub vsemu še vedno nišo poslali. Vendar pa pri vsej stvari ne gre le za to; gre za odnos. Vsekakor bi se sprijaznili z dejstvom, da telovadnice ob nedeljah ni mogoče dobiti, če... Večkrat se sprehajam ob nedeljskih dopoldnevih mimo teh naših športnih objektov in največkrat stoji pred njimi precej avtomobilov, znotraj pa nekateri izbrani posamezniki veselo brcajo žogo. Kako je njim uspelo dobiti prostor, če se ob nedeljah »zrači«? Po uradni poti že ne. Mi, ki smo za to prikrajšani, mislimo, da to ni pravično, ne do nas in ne do drugih krajanov, ki bi želeli uporabljati telovadnico, a pač nimajo »prijateljev« s pravimi ključi. Ce naj bi telovadnice ob nedeljah ne uporabljali, naj bo tako, ne pa da pravilo velja le za nekatere. B. R. KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik- Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in foto-grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani. Povprečni čisti OD Visina posojila največ Doba vraćanja največ v letu 1982 do 100% • 50% 10 let odl00%-120% 40% 8 let nad 120% 30% 6 let Število družinskih članov posameznega Stanovanjska stanovanja ali stanovanjske hiše površina 1 32 in2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2