Slovenski List
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 30.	V	Ljubljani,	v	soboto	28.	julija	1900.	Letnik	V.
ftl venski List" izhaja v sobotah dopoludne. - HarOinina je za vse leto 8 K, za pol leta i K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane U vin. - Dopisi pošiljajo se ured-
n^tvn Slov Lista" Hetrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. - Naročnina, reklamaoij® in ouanUa se pošiljajo upravniStvn „SIov Lista«. Uredništvo in
”	upravniStvo	sta	v	Ljubljani,	OradUft*	*t«v.	M.	Uradne ure od ure 3-6 pip. - Oznanila se računajo po navadni ceni.
Pred Slomškovo slavnostjo.
Bliža se dan slavlja na čast največjemu sinu, kar so jih rodile slovenske matere. Dne 5. avgusta bode na Ponikvi v zeleni štajarski vse Slovenstvo, združeno z zastopniki bratskega hr-vatskega naroda, z največjo navdušenostjo praznovalo stoletni spomin rojstva knezoškofa Antona Martina SlomSka. Poroča se nam, da bode pri slavnosti, kakor se čuje, navzoč tudi vladika Strossmayer. Tak6 veselega in pomembnega dne, kakor se nam obeta dan slavnosti na Ponikvi, Slovenci že davno nismo imeli, zlasti ne v onih delih naše domovine, kjer se pozablja Slomškov program.
.Dve reči sta Slovencem potrebni, kakor oči v glavi, vera katoliška in beseda materina1*. S temi besedami je Slomšek položil temelj čistemu slovenskemu programu. Misliti si Slomšek ni mogel, da bode ob stoletnici njegovega rojstva mej nekdaj dobrim slovenskim narodom šopirila se stranka, ki ne priznava več celega starega programa, ki si ustvarja nov program, na podlagi kojega z vsemi sredstvi izpodkupuje vero katoliško. Čemu bi prikrivali? Govorimo odkrito!
Triumvirat Slanc-Tavčar-Malovrh je s strupenimi napadi na vero in cerkev otroval že mišljenje velikega dela slovenskih izobražencev. Nikakor se ne more trditi, da bi bili članki v njihovem glasilu temeljiti, ali da bi duševna sila vlekla inteligenco za njimi, ne, »napredno prepričanje" ustvarja vse kaj druzega, namreč evangelij svobodnega vživanja, ki prija korum-piranim življem, in strah pred , Narodovo žehto“, ki žene .naprej" boječe nature. Slomšek, kakor smo rekli, si gotovo še ni mislil, da bode kdaj del slovenskega naroda dostopen takim nagibom pri določevanju narodnega programa. In vender je tak6! Liberalci na Kranjskem in Goriškem pa z dosedanjimi vspehi niti zadovoljni niso, ampak hočejo ves narod pripraviti ob prvi in bistveni del starega program«, ob vero, ali kakor Slane
Stare ljubljanske šole.
(Konec.)
Dolgo časa so bile vse šole pri jezuitih, gimnazija in bogoslovje, v kolegiju. Vse je bilo tedaj prenapolnjeno. L. 1652. je pa dober prijatelj jezuitov, kranjski deželni glavar Volbank Engelbert grof Turjaški, sprožil misel, da bi se za šole sezidalo posebno poslopje. V ta namen so deželni stanovi kupili poleg kolegija stoječo hišo pokojnega deželnega tajnika Ivana Bučarja in so obljubili za zgradbo novega šolskega poslopja, ki naj se sezida na mestu Bučarjeve hiše, plačevati tri leta zapored po 1700 gld. Zidanje se je pričelo in 1. 1658. je bila šola dodelana. Nad marmornim vhodom se je napravil deželni grb in napis: .aeDes noVae gyMnasII LabaCensIs" in dalje „aere orDInVM CarnloLiae". Iz stare šole so prenesli v novo poslopje kip hišne varuhinje, Matere božje v nebo vzete. Popravljali so potem to poslopje 1. 1749.
"Leta 1606, se je za dijake ustanovila kongregacija pod zavetništvom Matere božje v nebo vzete. Obsegala je vse starejše dijake. L. 1640. so kongregacijo razdelili v dvojno: staro in novo, ali večjo in manjšo. V večji kongregaciji so bili
večkrat piše, odkleniti ga hočejo s .farovške verige*.
Hudodelstvo — takč si je upal .Slovenski Narod" ta teden pisati — se je izvršilo na slovenskem narodu, ker je v 16. veku katoličanstvo premagalo luteranstvo. In o duhovnih, ki so po izgledu Slomška veliko lepega dela zvršili v pro-bujo naroda, se drzne pisati ta list: „Vse boje z narodnimi nasprotniki je izvojevala posvetna inteligenca. Klerikalci so v teh bojih navadno igrali ulogo maroderjev ali pa bojnih hijen, ki se po končani bitki vtihotapijo na bojišče, da mrličem in ranjencem žepe izpraznijo”. .Duhovniki imajo vsak dan po 24 ur prostega časa, a kako malo jih je, ki sploh kaj koristnega delajo. Večinoma samo popivajo, kvartajo, se zabavajo s prijateljicami in zalezujejo hranilnične knjižice. Ti ljudje, ki nimajo nobenih skrbij, ne za vsakdanji kruh, ne za familijo, ne za svoj poklic, so sterilni kakor kraške tla in ne znajo druzega nič, kakor delati prepire.* Ne bodemo danes povdarjali, kakšna krivica se godi duhovnom s takim natolcevanjem, katero s svojo krivičnostjo kriči do neba, pripomnimo le, da bi duhovni radi voljno prenašali še celo te kanibalske psovke, ko bi ne vedeli, da vrag ponižuje duhovne le zato, da bi ponižal vero. Jedino to jih boli!
Na Goriškem so kranjski brezverski naprednjaki že dosegli svoj namen. Narod je razdeljen, kakor na Kranjskem, v tabor za verski in za neverski program. V Trstu se še ni .zjasnilo", ker oprezuje .Cafe Comercio" radi Bisterskih razmer", ali, kakor se govori mej štirimi stenami, radi Bisterskih popov". Tudi tu pa že „Narodovci“ vrtajo luknjo. Pustite Istro, naj skrbe zanjo Dalmatinci, če hočejo, Trst si pa pomagaj sam z liberalno mislijo — to je obseg članka, s katerim je .Slov. Narod" šel snubit „Edinost" precej drugi dan po onih groznih psovkah na slovensko duhovščino. Rada se .Edinost" pobaha s svojo odločnostjo v načelih, in zato nas zanima, če bodo zavezniki .ister-
poeti, retorji, kazisti in filozofi, v manjši, v kongregaciji Kraljice angeljev, pa sin taksisti, gramatisti in principisti.
Mnogo Ljubljančanov je večkrat izražalo željo, da naj bi jezuitje otvorili tudi predavanja iz modroslovja in kanoničnega prava, da ne bodo več Kranjci primorani, pošiljati svojih sinov zaradi poslušanja modroslovja iz domovine. Oglasili so se 1. 1703. že tudi dobrotniki z ustanovnimi glavnicami. Mislili so jezuitje pričeti z . logiko" že z novembrom 1. 1703., a bile so še zapreke zaradi prostora. Otvoril se je tedaj razred „logika" 1. 1704. pod rektorjem Krhnetom. Darovali so v ta namen: stiški opat 2000 gld., Peter Anton Codelli 1000 gld., bistraki prelat 1000 gld., Danijel pl. Erberg 500 gld., Lorene pl. Wolhviz 400 gld. itd., tako da se je nabralo ustanovne glavnice 15.443 gld. 45 kr. Modro-slovje so začeli učiti trije profesorji in en profesor je predaval kanonično pravo.
Jezuitski dijaki so imeli v avditoriju kolegija tudi svoje gledališče. Ker je bilo 1. 1707. gledališče že slabo, prosil je rektor deželne stanove podpore za popravo. Dovolilo se je 450 gld., katere je rektorju izplačal glavni deželni blagajnik Vajkard Ferdinand grof Barbo. Vrh tega
skih popov* na ono ponudbo, da se izrfiči klerikalna Istra svoji usodi, le deviško-sramežljivo — molčali. Mi ne trdimo, da bi bili že vsi Tržačani padli na niv6 .Narodove* .naprednosti", zato nas pa tembolj zanima, če bodo dali . Narodu" odgovor: Mi ostanemo v zvezi z brati v Istri in pri starem programu, ki obsega vero in harodnost.
Na Štajarskem, hvala Bogu, biva še pol milijona Slovencev s Slomškovim programom. Zato bo prihodnja slavnost tolikega pomena. Pokazala bode vsem Slovencem, kako lahko mirno in veselo biva brat poleg brata, ako se spoštujejo svetinje naših očetov.
Slavnost na Ponikvi naj vžge in poživi v srcih vseh odkritosrčnih Slomškovih čestilcev hrepenenje po tesnejem združenju vseh idealno nadahnjenih mož. Slavnost na Ponikvi naj porodi Slomškovo zvezo, zvezo krščanskih narodnjakov. Taka zveza bo rosila blagoslov z neba na sedaj tužno razcepljeno in tedaj zelo oslabelo Slovenstvo. Bog in narod!
Politiški pregled.
Dr. Korber se neprenehoma posvetuje z raznimi politiki. Celo štajarskega zagrizenega nemškega grofa Stilrgka je zadnjič zaslišal. Pozna se, da hoče dr. Korber do 701etnice cesarjeve ohraniti politike vseh strank pri dobri volji. Na višjih mestih se namreč hoče, da bi cesarjeva 70letnica prešla brez političnih viharjev. Zato pred to slovesnostjo ni pričakovati kakih velikih političnih dejanj, pač pa mnogo vladnih obljub, katerih jedna je padla te dni na Čehe v obliki nekakega zagotovila, da se Čehe oškoduje na šolskem polju, namreč a češkim vseučiliščem v Brnu, ako odnehajo od obstrukcije.
Dr. Job. Tuček, vodja moravskih Čehov, je umrl v Brnu. Leta 1876. je ustanovil .Matico školsko", ki plodonosno deluje za češko šolstvo
so deželni stanovi sklenili, dajati še vsako leto po 200 gld. za premije pri predstavah komedij. Za šole in gledališče so bili deželni stanovi precej darežljivi, kar se razvidi iz tega, da so 1. 1742. podarili za popravo gledališke dvorane 2000 gld. in 1. 1749. za popravo šolskega poslopja 4000 gld.
Poleg jezuitske gimnazije je bilo malo semenišče (Seminarium pauperum), v katerem so imeli ubožni učenci brezplačno hrano. Več bla-gosrčnih mož je napravilo v ta namen dijaške ustanove. Naj naštejemo nekatere prijatelje mladine: Jurij pl. Lenkovič je volil L 1601. za 5 gojencev 2600 gld. Novomeški prošt Polidor pl. Montagnana je 1. 1603. prepustil pet beneficijev. Pilštanjski župnik Krištof Škofič je dal za dvoje dijakov desetino v Poženku, šmarješki župnik Jernej Zajec pa 1. 1619. vinograd v Pleterjah. L, 1621. je kamniški župnik Krištof Plankel za 4 dijake iz Kamnika volil 2000 gld. Ljubljanski kanonik Adam Sontner je zapustil za dva gojenca 1000 gld. 1. 1631. DekanvBrežah in bivši ljubljanski prošt Andrej Kralj (ki je bil doktor bogoslovja, modroslovja in obojnega prava) je volil 1. 1636. za 4 nečake 1200 gld. Baronka Barbara Kazianer je 1. 1652. za dva gojenca-
in izdaja za češke šole v obmejnih pokrajinah na leto ogromne svote.
Schonererjanski shod v Ašu. Zborovalci na tem shodu, ki ga je sklical poslanec Ba-reuther, so v nedeljo celemu svetu naznanili) kaj jih teži. Možje zahtevajo posebno zastopstvo za vse nemške dežele, nemški državni in armadni jezik, osamitev Galicije, spremembo policijskih naredeb in preklic odlokov glede izgona pruskih pastorjev in razpust državnega zbora ter razpis novih volitev. Poleg tega so stavili Schonererjevci še več zahtev lokalnega pomena. Njih zahteve so torej naravnost velikanske in prav milo manjka, da se že ni zahtevalo združenje vseh avstrijskih nemških pokrajin s Prusijo. Vlada je seveda komaj čakala, da so ti Prusaki izrazili svoje želje in jih bo menda ne mudoma izpolnila.
Ceiki tabor na Dunaju bode jutri na ta-kozvanem »Franc Josefs Land-u“ za cesarjeviča Rudolfa mostom. Čehi bodo zahtevali čeških šol na Dunaju.
Bolgarska je pred revolucijo. Upeljala je desetino, kar je dalo povod uporu kmetov. Bolgarska je v tako kritičnih denarnih razmerah, da je na kraju bankerota, a knez Ferdinand zapravlja v Parizu bolgarski denar. Uboga Bolgarska, ki ima nemškega kneza!
Zaroka srbskega kralja. Srbski kralj Aleksander se je zaročil z bivšo dvorno damo kraljice Natalije, Drago Mašin, potomko starega srbskega rodu vojvod Lunjeviških. Kralj je naznanil svojo zaroko narodu v posebni proklama-ciji. Draga Mašin je vdova po češkem inženerju, okoli 40 let stara, ter je torej neprimerno starejša od mladega Aleksandra, a je še vedno zelo lepa. Draga Mašin ima tudi jednega sinčka ter se je poznala z Aleksandrom že par let Kralj je izjavil, da se rajše odpove prestolu, nego bi opustil ženitev z Drago. Radi te zaroke je mi-nisterstvo Gjorgjevičevo odstopilo. Kralj ima že ob strani drugo ministerstvu, kateremu načeluje dosedanji predsednik prizivnega sodišča Aleksa Jovanovič. Milan, kraljev oče, ki biva sedaj na Dunaju je silno hud na sina, ker je želel, da bi si zbral za ženo rajši kako princezinjo, in je odstopil od vrhovnega poveljstva srbske vojske. Sin Aleksander je njegov odstop hladnokrvno sprejel in govori se celo, da Milan ni sam odstopil, ampak, da ga je Aleksander zapodil. Res je, da je Aleksander zapovedal, da se Milanu »iloma zabrani dohod v Srbijo. Ta ukaz mla dega Aleksandra je prava sreča za Srbijo. Čim dalje je Milan od Srbije, tem bolje je za deželo in srbski denar. Kralj Aleksander je pomilostil politične kaznjence, tudi obsojene srbske radi kalce, katere je spravil v ječo Milan. Trem radikalcem, ki so baje v ožji dotiki s svojedobnim napadom na Milana, je kralj znižal kazni. Mnogo Milanovih pristašev je odložilo častna mesta in odpotovalo za Milanom na Dunaj. Čuje se, da je ruski car Aleksandru čestital. Nemško časo-
muzika napravila ustanovo z 2000 gld. Kamniški duhovnik Adam Schuppe je 1. 1675. podaril 1333 gld. Adam Franč. Žagar je 1. 1692. za dvoje gojencev iz sorodstva volil hišo v Ljubljani pod Gradom. Gašpar Pilat, gener. vikar v Junski dolini na Koroškem, je ustanovil mesto za 1 Vipavca s 1200 gld. Holmški beneficijat . Friderik Škrpin je podaril 1. 1710. za 1 dijaka 1000 gld. in 1. 1718. še 1000 gld. Ljubljančan Baltazar Mugerle, nadžupnik, je 1. 1711. plačal za dva dijaka 2400 gld. Šentpeterski vikar Gregor Tetinger je volil 1. 1720. za alumne, ki naj so doma z Vrhnike, Polh. Gradca ali Bleda, 3343 gld. Braslovški župnik Valentin Kos je 1.1727. položil za 2 gojenca 1700 gld. in 1. 1732. je Vipavec Matej Žigur, župnik v Wolkensteinu na Avstrijskem, volil za 2 gojenca 2500 gld. Sprva je jezuitsko semenišče imelo tudi veliko dijaško ustanovo Jakoba pl. Schellenburga, ki je leta 1715. volil za 12 gojencev 26.000 gld., a jo je 1. 1717. odstopilo novemu semenišču poleg cekve sv. Nikolaja, imenovanemu Collegium Ca-rolinum. (Po rokopisu v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju, št. 11993.)
pisje zabavlja na vsa usta tej zaroki. Spozna se na prvi pogled, da Nemce jezi, da se v Srbijo ne primoži kaka nemška princezinja. Poroka kralja Aleksandra z Drago Mašin bode menda že jutri, ter je Aleksander ta hitri korak utemeljil z izrekom: »Nočem, da bi se moje dete rodilo izven mojega doma*. Aleksander se za svojo nevesto zelo boji. Pustil je zastražiti njeno hišo, da bi nasprotniki ne poskušali kak atentat na Drago Mašin.
Kaj je na Kitajskem, nihče v Evropi dobro ne ve, razven kitajskih poslanikov, ki pa dajo od sebe popolnoma nejasne vesti. Iz kitajskih virov se je cel teden trdilo, da poslaniki v Pe-kinu še žive, od druge strani se pa javlja, da se je posrečilo tolmaču kitajskega jezika pri angleškem poslaništvu uiti iz Pekina Ta ubegli tolmač javlja, da je bila pri njegovem odhodu ubita velika večina poslaniškega osobja, položaj ostalih je naravnost obupen. Li Hung-Čang, kitajski Bismarck, je iz Evrope odšel na Kitajsko posredovat, a mnogi menijo, da vodijo tega zvitega lisjaka na Kitajsko vsi drugi nameni, kot pa „posredovanje". Kitajska poročila tudi trde, da so se kitajski vojaki postavili bokserjem po robu in da je krvoločni princ Tuan premagan. Krmilo položaja ima baje že v rokah princ Čing. Poslanike, ki razven nemškega vsi žive, bode vlada poslala v Tientsin, katerega so si osvojile evropske čete. Iz okolice Tientsina so kitajski vstaši zginili. Delajo se priprave, da mednarodne čete odrinejo baje v ponedeljek proti Pekinu. Tudi kitajski cesar je baje še živ ter je naprosil za posredovanje Francosko in Japonsko in ameriške združene države. Japonska mu je odgovorila naj najprej uduši ustanek, oprosti poslanike nasilja in se v civilizaciji približa Japonski, potem bode rekla vlastim dobro besedo za Kitajsko. Nekatere kitajske vesti izjavljajo, da so odločilni krogi kitajski mnenja, da tiaančne razmere ne dopuščajo, da bi kitajska vlada plačala kako odškodnino, odstopa zemlje pa ljudstvo ne bo dovolilo. Kitajski »diplomatični krogi“ mislijo, da se velesile zadovolje z zagotovilom, da se preos-nuje uprava in odstavijo za sedanjo krizo odgovorni uradniki. Zopet od druge strani pa se iz Londona poroča: Guverner Šantunga je izdelal sledeči operacijski načrt: Cesarju na pomoč došle kitajske čete, ki se bližajo Pekinu ne smejo prej napasti Tuana in njegovih pomočnikov, dokler podkralji ne pojasne položaja, kajti v slučaju, da so res umorjeni poslaniki in bodo tuje čete hotele razdejati mesto, se morajo generali združiti s Tuanom in bokserji in se upreti tujcem. Le v nasprotnem slučaju in ako Evropa ne računa na delitev Kitaja, smejo kitajski vojaki napasti bokserje. Kateri teh vestij je verjeti? Ni ga tako modrega moža, ki bi to vedel. Kitajci vodijo vso inteligentno Evropo za nos! Povrh pa še admirali evropskih čet niso složni in se kregajo. V kalni vodi ljubosumnosti evropskih velesil spretno ribarijo Kitajci. Rusi najbolj krepko operirajo proti Kitajcem. Ko so Kitajci napadli ru3ko mesto Btagovešensk, so jih Rusi hitro odgnali iz tega kraja, a vzeli so povrh še kitajske kraje Aigun, Sachalin in Charbin na desnem bregu reke Amur.
Domače novice.
Družba sv. Cirila in Metoda bode imela v sredo 1. avgusta XV. redno skupščino. Najprej bode vsprejem skupščinarjev na kolodvoru Iz Ljubljane se skupščinarji odpeljejo v sredo ob 7. uri 17 minut zjutraj. Ob 9. uri sv. maša v dekanijski cerkvi, ob polu 11. uri zborovanje v salonu Hudovernikove restavracije in v isti restavraciji ob 12. uri skupni obed. Po obedu ob 2. uri izlet v Poljče pri Begunjah in ob 7. uri 25 minut zvečer odhod iz Radovljice. Ljub ljansko občinstvo še posebej opozarjamo, da se skupščinarji in prijatelji družbe snidejo v predvečer skupščine dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer na vrtu pri Ferlincu Pelo bode sloven. pevsko društvo »Slavec".
Na slovanski obrtni shodi „Zemska jed-nota remeslnickych a živnostenskych spole-čenstevvkralovstvi Češkem" vabi na slovanski obrtni shod, ki bode v Pragi 28. in 29. sep-
tembra. Razprave na shodu bodo naslednje: O namenu in prospehu deželnih obrtnih organizacij, kakšno bodi državno in deželno obrtno zakono-dajstvo, o obrtnem šolstvu, časopisju, o starostnem zavarovanju, o pomena slovanske vzajemnosti za obrtno gibanje Čehi vabijo sosebno slovenske in hrvatske obrtnike k temu shodu in želeti je, da bi se slovenski obrtniki vabilu številno odzvali, ker organizacija slovanskega obrtništva je točka, ki bi morala navdušiti vsakega našega obrtnika. Le na ta način se bode meja postavila nemški konkurenci Oglasila za Slovensko in Hrvatsko sprejema predsednik »Konservativnega obrtnega društva- v Ljubljani g. Ivan Kregar, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Že danes se naznanja, da bode vožnja do Prage in nazaj veljala iz Ljubljane okolu 16 gld.
Iz arhiva »Edinosti". Leta 1894. je pisala »Edinost": »S sklepi katoliškega shoda se mi le zaradi tega ne strinjamo, ker je (shod) zatajil nekatere sklepe shoda slovenskih poslancev v Ljubljani z dne 2. oktobra 1890. leta, kakor n. pr slovensko vseučilišče, katerega bi po našem mnenju ne smel zatajiti noben shod, ki se vsoja v narodnem oziru dajati kak program Slovencem. Nobeno nemško katoliško vseučilišče slovenskega zameniti ne more“. — Toliko radovedni bi pač lahko bili tržaški rodoljubi, da bi prišli in cirpore poslušat, kakšno stališče bo zavzel letošnji katoliški shod glede vseučilišča. Znabiti bi potem lahko vskliknili: »Želimo najboljšega vspeha, ker bo ta shod zbližal vse prave slovenske domoljube in pojasnil zamotani politični položaj." Ali pa tole: »Z vsem svojim srcem pridružujemo se tudi mi želji, izraženi v resoluciji, da bi se namreč skoro vsi Slovenci združili v složno delo na podlagi vere m narodnosti ... sicer se nam utegne zgoditi, da drugi del kranjskih Slovencev izgubi iz spumina naš stari narodni program."
Umrl je v Zagrebu predsednik jugoslovanske akademije znanosti Josip Torbar. Pogreb je bil včeraj.
Goriška »Soča" klobasš, Goriška »Soča" je pretekli teden prinesla uvodni članek, v katerem se je nalagala svojim čitateljem, kako strašno nazaduje »klerikalizem" na Nižje Av atrijskem, ker pri občinskih volitvah zgubljajo kršč. socijalci občino za občino. Resnica pa je, da o zgubah niti govoriti ni, in da se je kršč. socijalcem število glasov pomnožilo]; prodrli so v mnogih občinah, kjer dosedaj niso imeli zastopstva. Andrej Gabršček, čujte torej, da kršč. socijalizem ne samo na Dunaju, temuč po vsem Nižje-Avstrijskem ne nazaduje, ampak napreduje! Ravnokar čujemo, da v Erlachu pri As-pangu združeni aocijalni demokratje in liberalci pri občinskih volitvah niso dobili niti jednega mandata. Kršč. socijalci so sijajno porazili ru-dečkarje, ki so se pred volitvami silno šopirili po tem tovarniškem kraju. Goriški »Soči“ priporočamo, naj ne prepisuje lažij iz »Neue Freie Presse".
Karnijolci hodijo po Ljubljani in izzivajo Slovence z ultranemškimi frankfurtarskimi trakovi. Pristojne oblasti opozarjamo, naj narede provokacijam teh nadutih nemških pobičev konec, ker razburjenje se širi in postaja za ušesa Kar-nijolcev nevarnost. S tem, da smo na posledice Karnijolskega hujskanja opozorili, storili smo svojo časnikarsko dolžnost. Krogi, ki imajo v Ljubljani skrbeti za red in mir, naj preprečijo nadaljne pravokacije učencev dr. Binderja.
Akademično ferijalno društvo „Sava“ — tako se nam piše iz dijaških krogov — pošilja nekak oklic in vabilo do akademikov in abitu-rijentov, naj bi vstopili v drušivo. S ponosom navaja § 2. društvenih pravil, ki se glasi: »Društvo prireja v raznih krajih slovenske domo-movine shode, veselice, izlete, pol j udn o-poučna predavanja ter izdaja spise.“ — Tako žalostnega društva gotovo ne pozna naše društveno življenje, kakor je ravno »Sava" s svojim predsednikom Kersnikom. Pravila pravijo, da je društveni namen, prirejati shode in predavanja ter izdajati spise. Kako krasno se izvršuje ta namen I Do danes še nismo slišali o nobenem shodu, kjer bi bil tehnik Kersnik kaj
poučnega predaval, ali da bi bil tajnik Češarek . izdal kak spis. Jedini druStveni §, ki se izpolnuje, je to, da vidimo včasih bumlati tega ali onega z belo čepico in društvenim trakom po mestnem trotoarju. T&ko je delo »Save* »za narod“. —
Da je društvo na »dobrem* glasu, dokazuje to, da je menda celo pretečeno leto vstopil le jeden nov član v društvo. Torej, slovenski akademiki in abiturijentje, le v »Savo"!
Velike Slomškove slavnosti na Ponikvi, kjer se bodo v proslavi ljudskega škofa zbrali složni štajarski Slovenci, se udeleži tudi škof Strossmayer, ki biva sedaj v Slatini. Hrvatje pridejo na slavnost v velikem številu. Zastopana bode tudi »Matica Hrvatska". Zastopal jo bode slavni vseučiliški profesor gospod Tade Smičiklas.
»Camera abscura.“ Piše se nam: Znani tovarnar tam gori na Gorenjskem na Savi je povečal svojo hišo na čisto poseben način. Bog v6, v katerih »Stavbenskih slogih11 je našel ta načrt, da se je zanj tako navdušil! Molče ugib-ljejo mimoidoči, kakšnemu namenu bo služil ta stavbinski spaček. Na ozkem, Komaj meter širokem prostoru se vzdiguje nekaj kurniku podobnega. Nekateri so ugibali, če ne bo ta kurnik sušilnica, ali kaj enakega. Drugi so zopet trdili, da bo to zidana blagajna, pa je tudi niso pogodili. No, to ne bo nič drugega, nego oni prostor, katerega vsak kmet postavi za hišo in kolikor možno proč od nje. Ta gospodar kot ,chefu velike trgovine se pa gotovo drži gesla: »čas je zlatozategadelj ne vidi rad, da bi njegovi uradniki mudili čas s kakim neizogibnim potom — in zato jim je sezidal »camero abscuro“ prav v pisarni. Nam sicer ni do tega, kakšen parfum bo v pisarni, vprašanje pa je, na kakšnem higi-jeničnem stališču je tamošnja zdravstvena oblast in mestni odbor, ki dovoljuje, da se ta luknja zgradi ob javni cesti, kjer je naj večji promet, in zraven še ravno pred mestno črpalnico na mestni svet, da tam zožuje že itak ozki prostor. Če je tudi vse urejeno po najnovejšem sistemu, že sama misel, da se tak kraj nahaja tik vode, ki se črpa iz reke v mesto, vzbuja stud in gnus do vode. Vsak, še tako zanikerni gospodar pusti prazen vsaj prostor pred svojo hišo, dotični mestni gospodarji pa ne. Pa saj res, ta hišica ni njih, ampak je le mestna. In znano je že v obče, da je mož chef vsegamogočen, saj mu služi z županom vred — ves mestni odbor — na migljaj! S to stavbo postavi si mestni odbor trajni spominek, ki bo pričal potomcem še v poznejših časih o njegovem dobrem okusu in stavbenski zmožnosti.
Vrag jih pogruntaj! Nedavno je »Narod1* v članku pisal, da je sloga prokletstvo, v četrtek pa je v političnem pregledu o umrlem vodji moravskih Čehov, Tučku zapisano: »Tuček je dalal z uspehom za slogo ter s tem mnogo koristil narodnim težnjam. Za to pa je izguba Tučka za Moravce zelo hud udarec*. Kdo bije I druzega po zobeh, ali dr. Tavčar Malovrha, ali Malovrh Tavčarja?
f Jurij Jan, župnik, dekan, častni kanonik | stolnega kapitelja tržaškega in vitez Fran Jožefovega reda, je umrl v Dolini v čestiti starosti. Porojen je bil 11. aprila 1821. 1. v Mekinah na Kranjskem.
Duhovne vaje za učitelje se bodo vršile od 21. do 23. avgusta v Ljubljani.
Na katoliškem shodu v Zagrebu bodo poročali naslednji odlični Hrvatje: dr. Kosta V oj • novič, vseučiliški profesor in poslanec dr. šandor'pl. Bresztyenszky, vseučiliški rektor dr. Gjuro Arnold, odvetnik dr. Ivan Ružič, odvetniški kandidat dr. Fr. P a p r a t o v i č, poslanec dr. Juraj Vrbanič, Fr. Ivaniševič, dr. L. Jelič, odvetnik dr. Krešimir Kvaternik in dr. Luka Jakov. »Još Hrvatska ni propala!* dokler ima mej izobraženci toliko katoliške zavesti.
Dvorni svetnik je postal profesor na graškem vseučilišču Slovenec dr. Gregor Krek.
Isterski deželni zbor zboruje sedaj v poletni vročini v Kopru. Slovanski poslanci se sej ne udeležujejo, ker je vlada sporazumljena z la-honskim predsednikom dežel, zbora in ker poslancem ne da tistih pravic, katere po pravici
od države zahtevajo isterski Slovani. Vlada je šla celo tako daleč, da je v uradnem listu priobčila cesarski patent o sklicevanju dež. zbora samo v laškem jeziku, in vladni zastopnik je deželni zbor pozdravil tudi samo v laščini.
Za vsprejem cesarja na Goriškem se je v Gorici sestavil poseben odbor, v katerem je samo troje Slovencev, namreč gg. dr. Gregorčič, prof. Berbuč in Tonkli. Program slavnosti v proslavo 4001etnice, odkar je Goriška združena z Avstrijo, bi bil: Slovesen pozdrav in sprejem Nj. Veličanstva na goriškem kolodvoru, potem cer kvena slavnost ter slovesen sprevod v prostore okr. glavarstva, kjer se bo poklonila Nj. Vel. deželna deputacija, sestoječa iz deželnega odbora in vseh županov, ki mu izroči zlato, v ta namen kovano medaljo, kažočo na eni strani podobo »Maximilianus Rex — Leonhardus Comes — anno MCCCCC“, na drugi strani pa podobo Nj. Vel., našega presvetlega cesarja z napisom: »Fran-ciscus Josephus I. Imp. Austr. Comes Goritiae anno MCM“, a spodaj stoje besede: »Fides per quatuor saecula servatau. Nadaljna točka ,programa bi bile posebne veselice in slovesnosti, prirejene v čast Nj. Vel. Natanka izvršitev te točke se odkaže izvrševalnemu odboru, ki se je koncem seje izvolil, dočim sta bili prvi dve točki sprejeti in odobreni.
Slavnostna otvoritev češke planinske koče vršila se je v četrtek dne 26. t. m. na Ravneh na Grintovcu. Udeleženci zbirali so se že dne 25. na Jezerskem, kjer jih je sprejemal gospod dr. Mareš, odbornik češke podružnice »Slov. plan društva". Udeležil ^ so se vse podružnice »Slov. plan. društva* te slavnostne otvoritve, zastopnik mesta zlate Prage g. dr. J e f a b e k, zastopnika mesta Ljubljane župan Hribar in nadinženir gospod ‘Žužek, koroško duhovščino je zastopal preč. gospod Meško. Po 10. uri vršila se je otvoritev z nagovorom gospoda prof. dr. Choudonsky-ja, ki je pozdravil vse nav zoče, posebno prečastito duhovščino, zastopnike mest in podružnic, župana in deželnega poslanca Muri ja z Jezerskega. Z navdušenimi besedami je slikal pomen turistike. Na to prosil je preč. gospoda župnika Aljaža, častnega člana »Slov. plan. društva1*, naj blagoslovi kočo. Po blago slovljenju zahvalil je g dr. M a r e š sotrudnike, kateri so sodelovali pri stavbi, posebno je omenil gospoda Kocbeka, dr. Frischaufa, češke dame, osrednji odbor, gospoda župana Murija in M ah e k a. Na to je govoril zastopnik mesta Prage, ljubljanski župan Hribar, načelnik osrednjega društva prof. Orožen, v imenu koroške duhovščine gosp. Meško, dr. Foerster zahvalil je v češkem jeziku češko podružnico. Gospod Roblek je v krepkem govoru spodbujal za turistike. Po govorih zadoneli sta pesmi »Lepa naša domovina* in »Kje dom je moj“. Češka podruž nica »Slovenskega planinskega društva* pogostila je izletnike s plzenskim pivom. Bila je res krasna slavnost dejanske češko slovenske vza jemnosti! Udeležilo se je slavnosti 200 oseb.
Naj novejši slovenski časnikar se je pojavil v Ptuju. Nemškutarski listič »Štajarec* je dobil novega ureduika, ki mej slovenskimi časnikarji brezdvomno najbolje pozna »geist*. Ta imenitni mož, najnovejši »Štajarcev* urednik, je gostilničar Šrej, rojen pri sv. Urbanu blizu Ptuja. Pa pravijo, da nimamo dovolj slovenskih časnikarjev !
Lavantinski knezoškof dr. Napotnik je
26. t. m praznoval 26letnico mašništva.
V Gorici se je ustanovilo društvo pekovskih pomočnikov.
Shod na Vrhniki je bil preteklo nedeljo. Govorila sta dr. Krek in dr. Šušteršič. Sto rili so se važni narodno - gospodarski koraki. Ustanovila se je Rajfajzaova posojilnica, ki je bila na Vrniki ža davno nujno potrebna. Predsednik osnovalnega odbora je č. g. dekan Gantar.
Klofuta Slovencem. Višjim državnim pravd-nikom je imenovan svetnik deželnega sodišča v Gradcu dr. Aleksander Riegler, ki ne zna slo venski. Kaj bo ta mož delal s slovenskimi vlogami? Pod njegov delokrog spada nad jeden milijon Slovencev! Vlada je obetala, da na to mesto postavi slovenščine zmožnega urad-I nika, a svojo besedo je nekje pozabila. Shod pri
Sv. Juriju v Slov. Goricah, na katerem je poročal poslanec dr. Gregorec, je odločno protestoval proti takemu postopanju vlade. Ako se po istem kopitu izvrši tudi imenovanje svetnikov pri sodišču v Celju, tedaj bode vlada slovenske poslance dobila v opoziciji. Nemci so preverjeni, da se tudi ti dve imenovanji izvršita po njihovi volji, ker so poslali v boj vse nemško časopisje. Videli bodemo, ali res ni vlada toliko močna, da bi se ustavila nemškemu ropotanju.
Osebne vesti. Praktikanta pri deželnem knjigovodstvu gg. Ivan M i k u ž in Pavel D r e n i k sta imenovana rač. oficijaloma. — V Toplicah na Dolenjskem se mudi goriški dež. posl. Grča.
— Umrl je č. g. Rok Merčun, katehet na tukajšnjih mestnih ljudskih šolah. Rojen je bil v Dobu 1. 1855. Bil je izvrsten katehet in zlata duša. Šolska mladina je pri veličastnem pogrebu plakala na njegovem grobu kakor po svojem očetu. — Na graškem vseučilišču je bil doktorjem vsega zdravilstva promoviran gosp.Jernej Piki.
Iz Poljan nad Škofjo Loko se nam piše: Ponesrečil se je dne 23. t. m. Jožef Demšar, posestnik v Bukovem Vrhu pri Poljanah. Ko so mlatili s strojem, zagrabil ga je stroj tako nesrečno, da mu je odtrgal tri prste desne roke. Moža so prepeljali v deželno bolnico — Obešenega so našli 23. t. m. Janeza Demšarja iz Škofje Loke Nesrečnež si je z pomočjo navadne trte uzel življenje. Obesil se je poleg pokopališča v Poljanah. O samomorilcu Demšarju smo izvedeli še tele podrobnosti: Janez Demšar je bil podobar v Škofji Loki. Rojen je bil tukaj v Poljanah ter se je tudi v podobarstvu izučil pri rajnem g. Štefan Šubic-u, očetu slavnoznanih naših slikarjev Janeza in Jurija Šubic-a. Bil je oženjen in je svoje rokodelstvo izvrševal v Škofji Loki. Dne 20. t. m. je dejal, da gre v Poljane, kjer se pa v nobeni hiši ni pokazal, ampak je le okrog Poljan hodil, ter se ljudij tako ogibal, da ga ni skoro nihče spoznal. V ponedeljek 23. t. m so grobokopi kopali neko jamo na pokopališču, od koder so zagledali, da neki človek v grmovju za pokopališčem leži. Ko gredo gledat, kdo bi bil, so videli, da je nekdo obešen ležal z ustmi proti zemlji obrnjen. Obesil se je na jako originalen način. Ker je bilo nekoliko v bregu, zvil je vejico od leskovega grma v trto, ter si jo ovil krog vratu; ker se mu je prva vejica pri korenini odtrgala, vzel je drugo in takisto naredil. Ko so ga ljudje dobili, je moral gotovo ti dva dni tako ležati, ker so muhe že veliko zalege na njem pustile. Ležal je popolnoma na tleh, še celo glavo je imel na tleh, le da je bila nekoliko v bregu.
Z Bukovice. O delovanju našega občinskega odbora letos ni nič slišati. Letos še ni bilo nobene seje. Samovlada je postala nekaka moda tudi v naši dolini, — no, pa saj ljudje radi zaupajo. Vsa gospodarska in druga društva predložila so račune odborom v potrjenje, samo tam, kjer so tisti »najbolj izobraženi* gospodje, tam tega ni. Pri volitvah znajo dobro sukati paragrafe, v računih so pa »slabi*. Vročina pritiska in župan tudi nima časa, ker ima zadnje čase s petjem veliko opravila. Potrpimo! Saj smo navajeni!
»Matica Hrvatska* je imela v preteklem letu 11.017 članov.
Nova postaja. »Hribolazcem se je nov svet odprl*, tako se je govorilo zadnjo nedeljo na Žalostni gori pri Borovnici, ko so se slavnostni gostje pri otvoritvi nove postajice v preserski občini Čudili prelepim izgledom. Preserska občina si je namreč po posredovanju državnega poslanca Vencajz-a z žrtvami ustanovila potrebno postajico, ki bo vezala občane z ostalim svetom po šestih vlakih na dan. To dejstvo kaže, da ima Preserje gospodarski zrelo, za napredek zavzeto prebivalstvo. Postajica pa nudi ljubljanskim in vrhniškim izletnikom, kakor tudi vstrajnim hribolazcem, lepo priložnost, ogledati si brez napora svet preserskega zavetišča. Izletnika bo razveselil divni razgled in pa točna postrežba v prijazni cerkovnikovi krčmi. Hribolazec se bo divil ob lepoti narave, ako krene z Žalostne gore preko Planinice, Krvave Peči v Velike Lašče, ali pa preko Rakitne, Št. Vida in Begunj v Cerknico. Obe progi sta jednake le-
Stran 186.
SLOVENSKI LT ST
ritnik v.
pote in vrednosti in bodeta hribolazcem v veselje in pravi vžitek. S tem spolnujemo časnikarsko dolžnost, da opozarjamo občinstvo na novo postajico pod Žalostno goro.
Politični shod in Slomškova slavnost pri sv. Marjeti ob Pesnici sta se jako lepo izvršila. Poslanec Robič je poročal o političnem položaju in o izstopu slovenskih deželnih poslancev iz štajarskega dež. zbora. Poročilo je bilo zanimivo, vzlasti, kar se tiče regulacije Pesnice. Za jeden zid ob Muri v Gradcu je prispela dežela 56.000 gld., za regulacijo Pesnice pa ubogih 5 500 gld., kateri se pa še niti po rabili niso. Izreklo se je poslancu zaupanje in se soglasno odobrilo postopanje slovenskih poslancev. Pri Slomškovi slavnosti je imel iz boren govor č. g. kaplan Muršič. Opisal nam je škofa Slomška, kako se je ta ves čas svojega delovanja zvesto ravnal po geslu »Vse za vero, dom, cesarja!” Za največjo zaslugo Slomškovo je proglasil združitev južnoštajarskih Slovencev v jedno celoto v cerkvenem oziru. Bil je to lep dan za Sv. Marjeto. Vse je bilo navdušeno. Lepo petje in izvrstne deklamacije so zelo poveličale slavnost.
Kranjske šole in nemški denar. Na občnem zboru ljubljanskega »Deutscher Verein” je naznanil učitelj Berzin, da je na Kranjskem 24 šol prejemalo od tega društva podpore.
CeljBko sokolsko slavnost je celjski magistrat prepovedal. S celjskim magistratom je potegnilo tudi okrajno glavarstvo, ki je tudi prepovedalo slavnost. Vložil se je rekurz.
Tržaškim Slovencem se slaba godi. Zadnji čas preselili so svoja društva v Kozlerjevo hišo v Trstu, v takozvani »Zeleni hrib” na koncu ulice Corso. Imeli so ondi lep vrt in veliko dvorano. Mislili so, da je za nekaj časa dobljeno zavetje tržaškemu slovenskemu življu. Toda zmotili so se. Te dni je sklenil tržaški občinski svet, da ono hišo kupi za 460.000 kron in tako se je Lahonom zopet posrečilo, tržaške Slovence spraviti ob streho.
Nemci delajo 1 V Marnbergu bode nemški »Schulverein” odprl otroški vrtec. Nujna potreba je, da se ondi ustanovi slovenska šola! — »Siid-m&rckische Bank” bode imela prihodnji mesec svoj ustanovni zbor.
Slovenska umetniška razstava se otvori v Ljubljani dne 15. septembra.
Delo uršulink za šolo. V uršulinskem samostanu v Škofji Loki se s prihodnjim šolskim letom otvori dekliška meščanska šola. — V Celovcu ustanove uršulinke žensko učiteljsko pripravnico.
Ubil se je Jakob Trček, posestnik iz Goričice pri Preserju. Padel je raz jermen pri kozolci in bil takoj mrtev.
Znamenito zborovanje se je vršilo 23. in 24. t. m. v Mariboru. Vršil se je ondi občni zbor avstrijske znanstvene Leonove družbe, Udeležila sta se zborovanja tudi vojni škof dr. Be-lopotocky in dr. Napotnik. Goriški kardinal je pozdravil shod po dr. Pavlici. Na shod so došli katoliški znanstveniki iz vseh avstrijskih krajev. Predavalo se je o znanstvenem bogoslovju v Avstriji in njega bodočnosti, o zgodovini la-bodske škofije, o delovanju Leonove družbe v vatikanskem arhivu, o kulturnem pomenu Kristusa in njegove cerkve, o literarnem delovanju Leonove družbe in o nje načrtih za bodočnost o pesniku Cahariji Wernerju, ki je po mnogih zmotah našel v katoliški cerkvi duševni pokoj. Nemško nacijonalni občinski zastop seve ni poslal na zborovanje nobenega zastopnika, pač pa je prišel na zborovanje mariborski vojaški poveljnik z mnogimi častniki. Tudi mnogo dam je bilo navzočih. Pri banketu je dr. Giltbauer z Dunaja nazdravil Slovencem, češ, kakor so apo stoli govorili v vseh jezikih, tako se tudi prava znanost mora razvijati v vseh jezikih. V ime Slovencev mu je odgovoril davk. nadzornik Jordan. Prihodnja skupščina Leonove družbe bo na Dunaju. — »Slov, Narod” očita slovenski »Leonini”, da je prezaspana. V tem oziru ima »Narod” prav.
Roparski umor. Neznan zločinec je umoril 841etno ženo Perdan, ki je s svojim sinom stanovala v neki koči v gozdu, ki se razprostira
od Razvine proti Radvini na Štajarskem. Sin. ki je zidar, je našel mater mrtvo v koči, z ranami na glavi, na vratu in rokah. Morilec ji je uropal 20 gld. in jedno obleko njenega sina.
Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Veleč. g. Valentin Eržen, knezoškofijski duhovni svetnik in podvodja v duh. semenišču, vstopi v misijonsko kongregacijo sv. Vincencija Pavljanskega in č. g. Albin Ilovski, župnik v Javorjah pri Litiji, vstopi v cistercijski samostan v Stičini. Č. g. Matija Kastelic, kapelan v Št. Vidu pri Stičini, pride za podvodjo v ljubljansko semenišče. C .g. Anton Pleše c, kapelan v Smledniku, pride v Št. Vid pri Stičini; na njegovo mesto pride č. g. Adalbert H y b a š e k, kapelan v Zagorju. V Zagorje pride č. g. novo-mašnik Karol Čerin. Č. g. Ignacij Nadrah, kapelan v Tržiču, pride k sv. Jakobu v Ljubljani; na njegovo mesto pride č. g. Josip Kržišnik, kapelan v Črnem Vrhu nad Idrijo. Č. g. Fran čišek Indof, kapelan v Prečini, pride za župnega uprapitelja v Javorje pri Litiji, na njegovo mesto pa č. g. Josip Mensinger, kapelan na Mirni. Č. g. Alojzij Jarec, kapelan v Gorjah, je premeščen v Železnike, č. g. Anton Hribar, kapelan v Polhovem Gradcu, v Spodnjo Idrijo. Č. g. Vincencij Čibašek, kapelan v Spodnji Idriji, pride za upravitelja na Goro pri Idriji. Č. gosp. Lenart Zupan, kapelan v Planini pri Rakeku, pride v Polhov Gradec. Nameščeni so novo-mašniki: č. g. Valentin Zabret kot kapelan v Gorjah, č g. Karol Gnidovec kot kapelan v Gradu, č. gosp. Jakob Ogrizek kot kapelan v Planini. Č. g. Frančišek Birk, komi vikarij in stolni kapelan v Ljubljani, vstopi v misijonsko kongregacijo sv. Vincencija Pavljanskega. Na nje govo mesto pride č. g. Janez Kalan, kapelan v Kamniku. V Kamnik pride č. gosp. Henrik P o v š e, kapelan v Žužemberku. Č. gosp. Peter Mohar, kapelan v Rovtah, pride v Črmošnjice. Nameščena sta č. g. Evgen Legat, novomašnik, kot kapelan v Žužemberku, in č. gospod Štefan Trškan kot kapelan v Št. Petru pri Novem Mestu.
Drobne novice. Hrvatje iz Bosne, Hercegovine, Hrvaške in Dalmacije prirede od 29. septembra do 10. oktobra drugo romanje v Rim. Vseh hrvatskih romarjev bode okolu 500. — Slovenskih učiteljiščnikov na celovški pripravnici je bilo v preteklem letu 18. — V Toplicah na Dolenjskem je bilo doslej 500 gostov. — V Rutarjih na Goriškem sta zgorela zakonskima Zupelo dva otroka, katera so pustili zaprta v hiši, ko sta oče in mati šla po opravkih. — V Gorici nameravajo postaviti v proslavo 4001etne združitve Goriške z Avstrijo spomenik cesarju Maksimilijanu. — V Zagrebu je umorila izvoščekova soproga Pavlina Huberger oslepelega umirovljenega profesorja Jožefa Prugovečkega, ki je bil pri njej v stanovanju, ubila ga je namreč s sekiro. — V Trebižu so imeli tako silno točo, ka-keršne še od leta 1878. ne pomnijo. — Pevsko društvo »Slovan” v Padriču v tržaški okolici je preteklo nedeljo razvilo novo zastavo. — Slovenci, ki so šli z avstrijskimi vojnimi ladijami na Kitajsko, so: korvetni zdravnik dr. Andrej Korenčan, pomorski poročnik Zajec, praporščak Junowicz, kadet Noč in adjunkt v pomorskem komisarijatu Fran Grošelj. — Štajarski socijalni demokratje so imeli v preteklem letu 1663 shodov! Krščanski socijalci na delo! — Blizu Volovskega je morski volk nekemu delavcu, ki se je kopal v morju, odtrgal obe nogi. — V Ribnici nameravajo domačini ustanoviti veliko opekarno. Veljala bode nad 40000 kron, ob velikolaškem kolodvoru pa bode ondotni župan g. Matija Hočevar zgradil veliko apnenico.
Umrl je v Kranju bivši deželni poslanec Valentin Prevc v 74. letu svoje dobe.
Najnovejše vesti.
Beligrad. Mnogo častnikov, Milanovih pristašev, ki so zabavljali nad kraljevo zaroko, je Aleksander utaknil v zapor. Vsled amnestije so se z Dunaja vrnili v Srbijo srbski emigrantje. Slovesna zaroka kralja Aleksandra se je že vršila ob prisotnosti metropolita in ministerstva. Ruski poslanik Mansuroff je imenom ruskega
carja čestital kralju k zaroki. Pri jutrajšnji poroki kralja Aleksandra bode prisotno celo diplo-matično zastopstvo. Ruski car bode poslal dragocen dar. Nadeja se, da pride kraljica Natalija v Beligrad, Milan je pa izjavil, da ne pride več v Srbijo. Nevesta je bila rojena 1. 1867, torej je stara 33 let ter nima nobenega otroka. V časopisju zgodila se je zamenjava Drage Mašin z udovo polkovnika Mašina. Doslej je dobil kralj Aleksander nad 1000 čestitk. Deputaciji trgovstva je kralj izjavil, da hoče samostojno postopati in ne bo več poslušal intrigantov. Včeraj se je kralj Aleksander prvikrat peljal s svojo nevesto na sprehod.
Li Hung Čang se -je izjavil, da bi prodiranje mednarodnih čet proti Pekinu bilo sila nevarno, ker bi ustaja na Kitajskem utegnila izbruhniti s podvojeno silo, Sedaj so poslaniki še živi in jih bo kitajska vlada poslala v Tien-tsin, a ko bi prodirale sedaj mednarodne čete proti Pekinu, bi bila posledica smrt tujcev v Pekinu, ker bi kitajska vlada ne zmogla pritiska upornikov. Tudi kitajski poslanik v Bero-linu je isto izjavil. Kitajci hočejo preslepiti evropske vlasti, da bi dobili časa zbrati dovolj kitajske armade za obrambo Pekina.
Buri so zajeli angležki vlak, v katerem je bilo nad 200 angleških vojakov.
Transvalska vlada je sijajno zmagala v pravdi proti angleškim kapitalistom-podjetnikom v zadevi delagoaške železnice. Obrekovalci so bili obsojeni na velike denarne kazni.
V Kolumbiji je izbruhnila revolucija. Okolu Paname se je bil grozovit boj.
London. Pri Šangai Kroan so Japonci natepli Kitajce.
Razne stvari.
Mati božja se prikazuje. Tako trdi v okraju neuhaškem na Češkem I3letna Pavlina Mareš, Mnogo ljudij roma gledat kraj, kjer trdi otrok, da se mu Marija prikazuje. Škofijski konzistorij v Budjejevicah je pričel stvar preis-kavati.
Zasajajte sadna drevesa ob občinskih cestah. Na Češkem se nahajajo občine, katere iz sadja ob cestah toliko skupijo, da vse občinske potrebščine, kakor za šolstvo, za občinsko pisarno, za občinske ubožce, pokrijejo iz dohodkov od sadnih obcestnih nasadov.
Velika prirodna nesreča. Iz Yokahame v Japonski poročajo, da je zadnji torek 17. t. jel nepričakovano bljuvati ognjenik Asuma pri Bau-daisonu Izbruhano skalovje je padalo tako gosto, da ljudstvo ni moglo uteči in je bilo pobitih in ranjenih okoli 2000 oseb.
Naliv razrušil celo mesto. Sedraogradsko mesto Boerfalva je bilo 21. t. m. pozorišče velikanskega naliva, ki je uničil celo mesto. To mesto leži v gorskem kotlu in je na okolu ob dano od visokih bregov. Omenjenega dne se je usula najprvo toča, ki je vse pobila. Popoludne okolu 4. ure pa se je odtrgal nad mestom oblak. Z bregov so drli v mesto hudourniki, nesoč s seboj v se, kar jim je bilo na potu. V jedni uri je bilo celo mesto velika podrtina. Voda je podrla 76 hiš z gospodarskimi poslopji, poginila so v vodi vsa goveda, tudi pet oseb je utonilo.
Ruska podjetnost v Kitajski. V severni Kitajski, v takozvani Mandžuriji, je slavni ruski rodoljub knez Esper Uhtomski dobil od kitajske vlade zelo razsežne koncesije (dovoljenja) za ustanovitev velikih gospodarskih podjetij ž ruskim kapitalom. V prvi vrsti se nanašajo te koncesije na izkopavanje zlata, platine in drugih dragocenih rudnin, potem na ustanovitev plodo-nosnih industrij, tovarn itd. Ta podjetja so pto-šinjena izrecno slovanskim narodnim duhom in udeležniki istih so sami odlični ruski rodoljubi. Temeljna glavnica je za vprvo 3,000 000 rublfev, delnic je že sedaj 12 000. Knez Uhtoniski je jeden prvih Rusov, ki so začeli vresničevati v gospodarstvu narodno načelo in odstranjevati od slovanskih podjetij škodljivi internacijona-lizem, ki je namenjen le ugonobljenju slovanskega blagostanja. Tako bi morali začeti vsi Slovani in v tem posnemati Nemce, kateri tirajo v gospodarski podjetnosti, zlasti v industriji, brezobzirno narodnostno politiko nemško.
Nov zaslužek. V nekaterih večjih mestih na Ruskem so si prebrisani ljudje izmislili nov način, kako bi si lahko denar zaslužili. Kupijo eden, dva ali več časnikov in gredo na deželo med kmete, ki ne znajo čitati, in za 1 kopejko prečitajo temu ali onemu nekatere novice iz časnika Kdor hoče več iz časnika zvedeti, mora sev6 več plačati Na ta način zaslužijo „kunštni“ ljudje na dan po 2 do 3 rublje (3 do 4 gld.).
Hrvati v Abesiniji Omenili smo že o bratih Mirku in Stevi Seljan iz Karlovca, da sta odpotovala z velikim naporom in brez vinarja v žepu v Abesinijo. Mirko Seljan je pisal pred kratkim sorodniku v Zagreb o svojih dogodljajih. Pismo je došlo iz Adis Abeba, glavnega mesta abesinskega in prestolnice cesarja Menelika, in se glasi: Kakor znano, sem bil s svojim bratom pri ekspediciji ruskega grofa Leontieva, ki naj bi preiskovala ekvatorijalne države afriške do Rudolfovega in Štefanijinega jezera. Jaz in moj brat sva hodila več nego dva meseca po pokrajinah Kambassa, Urborag, Olamu, Gamo Kutya in dr, seveda sva bila v vednih bojih z domačimi narodi. Najprvo sem bil imenovan podguvernerjem, po odhodu grofi Leontieva pa guvernerjem ekvatorialnih dežel. V svoji službi sem se takoj uravnal po evropejskem načinu in prva moja naloga je bila, da si pridobim nekaj vojaštva. Ni bilo posebno lahko, črnce, ki niso videli še nikoli puške in katerih jezik mi je bil neznan, iozbraziti v vojake. V treh mesecih sem z bratovo pomočjo vzgojil 100 domačih, dobro izvež-banih vojakov. A bilo je vprašanje, bode li njeg. veličanstvo cesar Menelik zadovoljen s tem, da oborožujem in vežbam podjarmljene rodove; potreboval sem torej dovoljenja njeg. veličanstva. S svojo izurjeno četico sem se pokazal meseca februvarja t. 1. na cesarskem dvoru. Kakšen vspeh sera imel, kaže to, da mi je podelilo njeg. veličanstvo viteški križec Salomonovega reda, katero odliko dosežejo le najvišje osebe. A čakala me je še večja čast: po tamošnjem običaju se mi je podelila oprava zapovedujočega generala in prištet sem bil med višje cesarske častnike. Moj brat ki je služil pri c in kr. avstro-ogerski vojni mornarici, seznanja sedaj domačince z maksimsistemom, in sicer z dobrim vspehom; čez tri mesece pripelje svoj oddelek pred cesarja. Tako torej ne bode težko, v nekoliko letih or-ganizovati večje čete, ki se bodo lahko merile z vsako silo, in to tembolj, ker ne more tekmovati z domačincem noben evropejec, kar se tič« trpežnosti pri hoji in prenašanju lakote in e,e' ^ar j0 hil Peter Veliki Rusom, to je Mere > b“siniji ___ mog je 8t0 jet pred svojimi roja i, m ki si prizadeva, da uvede v svojo deželo evropsko kulturo.
GLASNIK.
Slovensko delavstvo na Šta-jarskem.
Napredek štajarskih Slovencev na narodnogospodarskem 'kakor tudi na strogo narodnem polju zasledujejo vsi slovenski časniki. Narodnogospodarska stroka štajarskih naših rojakov ima celo svoje posebno glasilo. Edino o delavstvu in delavskem napredku se malo Čuje.
Zakaj?
Prvi in glavni vzrok temu je to, da so se Narodni prvaki do zadnjega časa malo brigali ia se še zdaj malo brigajo za delavsko vprašanje. Pripisujejo mu pri narodnem napredku premalo važnosti, ker jim je prvi, a tudi jedini pogoj za napredek kapital, denarni kapital. Seveda moramo na drugi strani priznati veliko marljivost g. dr. Dečka, odvetnika v Celju, kateri je oživil in vresničil misel delavske organizacije. Obžalovati je, da je delo odložil prenaglo iz rok. Delavska organizacija štajarskih Slovencev je bila, ko jo je on izpust,1 kakor otrok, ki brez materine podpore ne mor« hoditi.
V Celju je sedež vsega delavskega gibanja, odkar se je tam osnovalo delavsko podporno društvo, katero je socijalno demokratskemu „Ver-bandu" izpodneslo tla. Ali, kakor rečeno, trdnih tal še nima tudi na krščansko-socijalni narodni
podlagi stoječe podporno društvo iz gori nave denih vzrokov, — in pa — žal da moramo to priznati, ker se nekateri gospodje sramujejo, da imamo štajarski Slovenci v svojih vrstah tudi delavce. Ponavljamo pa, da samo nekateri, kateri se ne samo za društvo nič ne brigajo, temveč, kakor se tam pa tam čuje, tudi delavskim voditeljem zapreke delajo ter jih, seveda na lep način, šikanirajo. — In ravno zaradi teh intrig bi bilo društvo oslabelo, da ga ne bi duševno in gmotno podpirali narodni duhovniki. — Tedaj, kakor rečeno, denarni kapital se ceni nad vse, pod nič se pa deva delavski kapital, dasi bi bilo ravno napredovanje delavskega stanu prvi in zadnji pogoj, da se strmoglavi v Celju vodilna nemška klika z magistratnih stolcev. Pri tretjem ali Četrtem razredu bo treba začeti, ne pri prvem ali drugem. Četrtega razreda sicer v Celju še nimamo, a morda ga dobimo, in varovati se je treba ter pripraviti pravočasno, da nas Nemci in socijalni demokrati v četrtem razredu ne najdejo spečih, nepriprav* ljenih.
Narodne delavce bi nam bilo deliti: prvič v tovarniške, drugič v železniške delavce, tretjič v obrtniške pomočnike, četrtič v trgovske pomočnike, petič v zasebne uradnike,
Tovarniški delavci se rekrutirajo iz celjske cinkarne, iz kemične tovarne, iz mlinov g. Majdiča, iz štorjanskih tovarn t6r iz drugih manjših podjetij. Teh je največ in z zadoščenjem moramo priznati, da je le teh velika večina versko ter narodno zavednih. To se je jako lepo pokazalo, ko so vabile gori navedene tovarne ozir. njih delavci, na Ciril-Metodove kresove, in ob prihodu prevzvišenega vladike v Celju, ko so delavci kemične tovarne le to okrasili z zastavami, katere so pustili na visokih slemenih ves teden. Večina delavcev je sedaj tudi pri delavskem podpornem društvu, katero v nasprotju z demokraškim „Ver-bandom“ delavce v resnici gmotno podpira in ne zahteva tako visokih strankarskih davkov.
Železničarjev je v Celju premalo, da bi se moglo govoriti o posebni železničarski organizaciji, kakor v Ljubljani. Uradništvo je z izjemo jednega ali dveh zagrizeno nemško, in taki so z večine tudi železničarji, — vender jih šteje tudi delavsko podporno društvo nekaj neustrašenih. Doseči bi se pa le dalo tudi tukaj precej. Ako bi imeli slovenski železničarji kakega zavednega voditelja, ki bi bil proti uradnikom dovolj previden, da ga ne bi mogli preganjati, bi bilo dobro.
Najslabše je krščansko-socijalna ter narodna misel zastopana med obrtniškimi pomočniki: demokraška stranka je sestavljena samo iz te stroke. Krivi so temu nemški mojstri in pa surovo vedenje demokraških pomočnikov proti drugače mislečim. Kakor hitro je kdo demokrat, je tudi velika surovina, in ker z inteligentnostjo ne more spreobračati, poskuša s surovostjo prepričati. Povdarjati moramo, da nekateri slovenski obrtniki pri svojih delavcih ne porabljajo svojega vpliva tak6, kakor to delajo njih nemški kolegi.
Trgovske pomočnike bi delili v dve vrati: v mestne in okoliške. Pod okoliškimi razume vamo celjski sodni okraj ter ostalo Savinjsko do lino Trgovski uslužbenci imajo svojo posebno organizacijo, ter se za druge delavce malo brigajo, posebno nemški, kateri smatrajo vse ostalo delavstvo inferiornim, manj vrednim. Slovenski uslužbenci v C^lju so, kar pohvalno omenjamo, v tem oziru čisto drugačni in se z nižjo kategorijo bolj solidarne čutijo. V mestu je slovenskih uslužbencev dobra tretjina, v okolici pa dobrih pet šestin. — Tu se ne bo dalo mnogo predrugačiti, dokler ne izpodrinejo v trgovini Slovenci Nemcev, ali vsaj dokler nemški trgovci ne postanejo krotkejši proti Slovencem, vsaj toliko krotki, da bodo po svojih trgovinah trpeli tudi slovenske uslužbence in jih ne bodo več tako obdelovali, kakor delajo sedaj skoro vsi, posebno Radakovits, Schmidt i. dr.
Konečno pridejo zasebni uradniki, kateri tvorijo tako rekoč prehod od prave birokracije v proletarijat. Slovenski so organizovani, nemški ne, — a slovenski tudi ne vsi — nego samo odvetniški in notarski uradniki, vsi ostali go
nijo po okolnostih vsak za se svojo posebno politiko.
To bi bil nekak površni pregled organizacije, če jo smemo tako imenovati. — Pomankljivosti je veliko, vse je nekako površno, nepopolno, ker nima delavstvo pravega delavskega vodstva. Sedanji vodje ne najdejo pri delavcih polnega zaupanja, kar je že pri prvem občnem zboru neki trezni krščansko misleči krojaški pomočnik povdarjal. Tu bi rabili poleg sedanjega načelnika jako pridnega g. Rebeka (kateri je pa pri svojem obrtu preveč zadržan) še kacega Gostinčarja, potem vremena delavcem se zjasnš
Železo je v ognju belo, le pravega spretnega kovača še manjka.
Delavske drobtine.
Iz Vev6 se nam piše: Naših par socijalnih demokratov ima čudne skrbi. Krščanski socija-lizem, ki jim je tako dobro posvetil na pwte, jim gre po glavi, in kar se jim morda po noči sanja v razburjeni domišljiji, to menijo, da se bode res zgodilo. Sedaj se vevškim socijalnim demokratom vrte jeziki, da krščansko-socijalnega strokovnega društva ne bo in da ne dobimo potrjenih pravil Da, to bi bila „prata“ za so-cijalne demokrate, pa iz njihovega kuhanja še močnika ne bo'! Mi dobimo pravila potrjena in v veliko jezo socijalno demokratsko bomo zbirali denar za potrebe vevškega delavstva in za nikak drug namen. Socijalni demokratje že sedaj pobirajo denar, nam se pa tako ne mudi s „po-biranjem“. Tudi naši shodi socialne demokrate bole zato kriče, da krščanski socijalizem nima nič več shodov. Shod je samo jedno nedeljo izostal in socijalni demokratje naj bodo le prepričani, da bomo že še tistim par odprli oči, ki sedaj še capljajo za rudečo cunjo. Nenavadno hitro je te dni nehal zabavljati „farjem“ Štefan Cigler. Popoludne je še letelo iz njegovih ust .preklet far“, ob 6. uri zvečer pa se je zgrudil nezavesten. Prenesli so ga domov in skoro je pozvonilo za obhajilo umirajočemu, dasi se čuje, da je Cigler večkrat rekel, da on „ne bo nikoli farja klical". Ljudje so se čudili, da je Cigler, ki je popoludne preklinjal duhovnike, tako hitro zgubil korajžo. Da, nad nami je še nekdo, ki je mogočnejši, kot vsa socijalna demokracija, in ta bo vodil nas k zmagi! Naj čujejo socijalni demokratje, katerih delo je samo kričanje, zabavljanje, psovanje, denunciranje in šnopsanje, da smo nevstrašeni svete cerkve zvesti sinovi, in to zato, ker sveta cerkev je tista, ki je prva učila „Ne pritrguj zaslužka delavcem!", socijalna demokracija je pa tista, ki uči: ,,Delavec, daj svoje krajcarje za naše agitatorje, da se bodo redili in rajžali okolu!* Krščanskim delavcem in delavkam kličemo: Bodite vstrajni, ne pustite se slepiti od sleparske socijalne demokracije! Proč z rudečo zastavo, ki hitro barvo izgubi! Vsi v novo krščanskosocialno strokovno društvo, katerega pravila so ravnokar potrjena!
Zapodeni socijalni demokratje. V Duksu na Češkem se je slaba godila socijalno demokratskemu poslancu Zellerju. Sklical je tja shod. Delavci so prišli na shod, a na shodu so delavci predbacivali socialnodemokratskim agitatorjem in voditeljem, da so jih ob zadnji premogarski stavki osleoarili. Delavci so trdili, da so se bogatili s podpornim denarjem in si omislili novih oblek. Socijalno demokratski poslanec Zeller in njegovi agitatorji so morali zbežati iz dvorane pred jezo delavcev. Najnovejša poročila celo trde, da so delavci Zellerja izpehali iz dvorane, Etbin Kristan, kaj ne, kako lepo zaupanje zopet vlada na češkem v socijalno-demokratsko svetost?
Požar v gratweinaki papirnici. V sredo se je primerila v gratweinski papirnici velika nesreča. Ogenj je bruhnil ob 2 uri po noči skozi streho tovarne. Ker je bilo v tovarni mnogo lesovja nakopičenega, je ogenj strašno zadivjal Goreče žaganje je letelo daleč na okolu. Pogorela je takozvana celluloze tovarna, ostala pos!op;a so rešili s pomočjo sedmih požarnih bramb. Mnogo škode je na strojih. Vzrok požara je bila napaka pri električni razsvetljavi. Škode je 320.000 K. Delo so morali seve ustaviti in je na stotine delavcev brez kruha.
Slovenski delavci in Slomškova stoletnica. Delavsko društvo v Marenbergu na Šta-jarskem priredi jutri slavnost v proslavo Slomškove stoletnice.
Kako v Avstriji naraščajo davki, se najbolje spozna iz tega, ako primerjamo državne stroške pred 50. leti in danes ter tedanje in sedanje davke. Skupni izdatki vse države so znašali 1. 1850. le 269,033.643 gld., za 1. 1900. so pa proračunjeni v Avstriji na 792,761.966 gld., v Ogerski pa na 526,340.909 gld., tedaj skupaj
I.319,042.875 gld. Za vojno se je porabilo 1. 1850. 125 milijonov, sedaj se zahteva rednih 198 milijonov gld., obresti od državnega dolga so znašali tačas 5 mil., sedaj 347 mil. gld., naučno ministrstvo je potrebovalo tačas 2 6 mil., sedaj
5 milijonov, trgovsko ministerstvo tačas 23 mil., sedaj 260 mil. gld., justično ministerstvo tačas
II, sedaj 51 milijonov. Vsled teh povišanih izdatkov so zadnjega pol stoletja grozovito naraščali tudi davki. Za vso državo je zemljiški davek 1. 1850. znašal 48 mil, sedaj znaša samo v Avstriji 28 mil., hišni davek tačas v vsi državi 6 mil., sedaj samo v Avstriji 35 mil., obrtni davek tačas 3 mil., sedaj v Avstriji brez Ogerske 18, doho-darina tačas 1 milijon, sedaj samo pri nas 23 milijonov, vžitnina tačas 22 mil., sedaj samo v naši polovici države 149 mil. Več kot šestkrat večji davek se plačuje pri tobaku, kolkih, loteriji, takč da so skupni indirektni davki znašali 1.1850. le 94 milijonov, za 1. 1900. so proračunjeni na 370 milijonov v Avstriji, na 128 milijonov pa v Ogerski. Vsi davki so znašali 1. 1850. v celi državi 157,122.905 gld., letos pa znašajo v Avstriji 570,390.469 gld. in v Ogerski 338,277.023 gld., skupaj grozno svoto 908,677.492 gld. — Treba nam poslancev, ki bodo zmanjšali bremena narodom, ker so že neznosna.
Z Nemškega poroča nam prijatelj »Slov. Lista". Tudi na Nemškem, kjer kriče socijalni demokrati, da imajo najtrdnejšo organizacijo, se je pričelo pomembno gibanje — v delavskih, mokraških vrstah. Poraz socijalnih demokratov v Miihlhauaenu, o katerem ste zadnjič poročali, je tiste delavce, ki so še ostali pri socialnodemokratski stranki, tako razburil, da so sklenili izbacniti iz stranke prejšnja svoja poslanca Hinkla in Bueba. Jasni se povsod I (Velespoštovanega gosp. rojaka, ki nam je to sporočil, lepo prosimo, da se večkrat s poročili blagohotno spomni »Slov. Lista". — Opomba uredništva.)
Trboveljska premogarska družba bode tudi zvišala cene premoga.
Važne zdravstvene odredbe za papirnioe je izdala štajarska deželna vlada, ker se je primerilo, da sta dve delavki močno oboleli, ena na kozah, druga pa je dobila koleri podobno bolezen, in to od cunj, ki se v tovarni porabljajo za izdelovanje papirja. Tudi v kranjskih papirnicah so nujno potrebne odločne zdravstvene in varstvene odredbe!
Zopet podraženjel Lastniki premogokopov na Češkem so sklenili povišati cene premoga
6 do 12 kr. pri meterskem stotu. Tudi sladkor bode dražji.
Iz Celovca se nam poroča, da so ondi socijalni demokratje pričeli izdajati nemški časopis »Der Volkstville". Pomaga jim pri tem bivši dunajski učitelj Arnold Riese.
Stavka. V Ronkah na Goriškem stavkajo delavci in delavke ondotne predilnice, ker so jim delničarji — zmanjšali plačo.
Ustnloa uredništva. Dopis o pošti v Zalogu prihodnjič. — Priporočamo se za dopise!
Zbirka slovanskih napevov za citre.
»Krasna zbirka najlepših narodnih in priljubljenih umetnih pesem s pristavljenim slovenskim tekstom in nemškim prevodom«. Tretja najbolje ooenjena izdaja slovanskih pesem za oltre. Osobito so ti efektno dražestni napevi te izdaje vsi pisani v kolikor mogoče lahkem slogu. — Najprikladnejši dar ob svečanostnih dogodkih za vsacega ljubimca plemenite slovanske glasbe na citrah. — Cena izdaje v zvezkih d 60 h — v broširani knjigi do 100 stra-n« z vsebino 85 pesmlj 5 K; — po pošti velja 40 h
več. Izkaz vsebine pošilja brezplačno in franko »Zaloga učil ln muzikallj za oltre‘1	31	(2—2)
Jozip Sopg,
Dunaj, 111. Gerlgasse 18.
Spreten
■v*
visjegimnazijec
sprejme za počitniško dobo nižjeglmnazijca v instrukcijo. Ponudbe pod poste restante »Inštruktor 20“.
Mizarstvo ®
® ® ustanovil
IGNACIJ ROTTAR
mizar ¥ srednji Vasi pri Goričah
pošta Kranj. k D \ Izvršuje vsa dela toč no po naročbi.
(28)4
Slovenci pozor!
Zahtevajte povsod
nogavice, rokaviee,
jopiče in vse vrste
pletenin iz
			
E. Hribar jeve tovarne
L
 .................................................JI
Jo domače blago je trpežno, ceno in se kosa z vsakim drugim izdelkom bodisi katerekoli konkurenee.
imunim
iv
Si*?-iv!'iS:?: VVoSivViV:
Slovenski trgovce.
Največji izbor.
Skrbrl°
ra
£■!
jJdeJovanje/\"'\,
w r ftetv- O- šii
»eTS S
o 5
g .s B "§ -S J
r—S	as
■ 9U80 afzmfBfg
« V , o	V
O)	\
* e ^
4 £ S
k »
3 S
13*
a z
se takoj proda. Cena nizka. Več pove uprav-ništvo »Slov. Lista*.
Dva
krojaška pomočnika
se sprejmeta takoj pri 32 (2)
Anton Prebeliču,
krojaškem mojstru ¥ PREDGRADU pri Koče¥ju.
Zobozdravniški in zobotehnični atelje.
Zobozdravnik
med. univ.
dr. I^ado prlan,
špecijalist za porcelanaste in zlate plombe, zlate krone in spone, zlata zobovja etc. naznanja slavnemu občinstvu, da je od 15. julija naprej pri njem zobni tehnik Otto Seydl, bivši asistent v ateljeju zobozdravnika Schweigerja v hotelu pri Maliču.	33 (3—l)
oooooeooooooo 00:00000000000000000000
" Pomil mmtnost!	Domiii	umetnost! "
Podobarski in pozlatarski atelje
Andrej Rovšek
v Ljubljani Kolodvorske ulice št 22
v hiši gospč Wessner-jeve
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvr ševanje vsakovrstnih, strogo po umetnostnih načelih izgotovljenih lesenih oltarjev v raznih slogih, kipov in svetniških soh od kamena, marmorja, gipsa ali lesa itd.
10 (19)
Priznalno pismo:
Blagorodni gospod! Altar presv. Trojice, katerega ste naredili za tukajšnjo župno cerkev, je pravi umotvor ter kaže, ne samo v celoti, temveč tudi v svojih posameznih delih lepo pravilnost, solidnost in trpežnost. Na opazovalca napravlja izvanredno prijeten utis in hvali svojega mojstra. Vsled lega Vam izrekam svojo popolno zadovoljnost in zahvalo ter si štejem v dolžnost, da Vas svojim sobratom kar najtoplejše priporočam za podobno delo.
Z odličnim spoštovanjem Vam udani
Martin Poljak, Ajdovec, 20. okt. 1899.	župnik
COOfOCCOCCOOOCtOOOOOCOOCfiMCOOCOOOd
o
o
o
o
o
s
o
o
o
o
o
o
o
o
o
nnimgsinnni
r
priporoča slavnemu občinstvu in osobito gg. duhovnikom svojo bogato zalogo doma prežanega dolenjca, potem istrijanaa in sta« jepca, ter finega desertnega vina v steklenicah t. j. ljvateinto©*»ža.na, bakapsko -vodico, nefoško in muškata.
Vsa vina so pristna, znanstveno preiskana in zanesljivo pri sv. maši porabna.
a	■■	■	■	■	I
Preiskovalna spričevala vsikdar na razpolago resnim kupcem.
Naroča se pod naslovom:	31	(2)
»Slovensko vinogradniško društvo" v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista". Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.