f « H i I i « p t a č a a a y * o « » t f n I STEV. 30. LJUBLJANI. DNE 26. JULIJA nn LETO 46. Cen« 18 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali ajo prostor 10 Din. Izhaja vsako «redo. Spis) in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«: naročnina, reklamacije in inserati Uprsvoiätvu »Domoljuba« v Ljubljani. Telefon uredništva: 29« Telefon uprave: 2W2 Na proslavo 1900 letnice odrešenja človeštva ! Danes teden bo katoliški slovenski narod ikupno proslavil 1900-letni jubilej odrešenja človeškega rodu. Je to spomin največjega dogodka v zgodovini človeštva, združen z najsvetejšimi in najglobljimi čuvstvi vsakega vernega človeka, ko si kličemo v spomin trpljenje in smrt našega Odrešenika, njegovo vstajenje in poveličanje ter pričetek njegovega skrivnostnega življenja v presv. Evha-ri$tiji, odkoder se neprestane pretakajo milostni studenci nadnaravnega življenja in moči ' v krščansko občestvo. Zato naj bo naša nedelja manifestacija predvsem izraz vdane hvaležnosti in zahvale za milost Odrešenja. Ena največjih skrivnosti in dobrot Odrešenja je sv. maša in so zakramenti. Kako je zato primerno, da se v okvir 1900-letnice Odrešenja postavi biserna sv. maša nadškofa dr. Antona BonaVenture Jegliča, ki obhaja 27. julija letošnjega leta 60-letnico, odkar je bil posvečen v mašnika. Poklicali si bomo pa tudi v spomin slavno zgodovino naših prednikov po veri in po krvi, ki so z največjimi. žrtvami in trpljenjem, pa z neskončno požrtvovalnostjo in ljubeznijo izročali dragoceno dediščino sv. vere od stoletja do stoletja, da so jo čisto in nepokvarjeno ohranili našemu rodu. — Ob neskončni galeriji svetlih zgledov, ki jih skriva v svojem naročju vekovita sv. Cerkev, se bomo posebej mi Slovenci spomnili mučeniških borb našega naroda, ki je v teku stoletij mnogo trpel zaradi svoje vere, pa v stoletnih borbah rastel in jeklenil svojo moč in voljo do življenja po božji veri in postavi. Saj je predvsem katoliška vera oblikovala slovensko narodno dušo, iz nje je naš narod črpal ljubezen do domačije in do zemlje, ki jo je prepojil s svojim znojem in jo posvetil s križi, kapelami in cerkvami, da je oprt na Boga •»ogel nositi težko breme malega in ubogega S iem, da se slovesno spomnimo nadvse pomembnega verskega jubileja, spolnimo na nek način tudi svojo narodno dolžnost, ko se "0gu zahvalimo v javni manifestaciji, da je našemu narodu ohranil milost sv. vere in ga prosimo, da nam tudi v bodoče ne odtegne svoje pomoči, ' Človeštvo se danes bolj kot kdaj v zgodovini deli V dva tabòra: za Boga in proti Bogu. Pokažimo vernih in vedrih src, da se tudi naš rod, kakor rodovi naših prednikov, zbira pod Kristusovo zastavo in mu prisega ljubezen in zvestobo do smrti. Naš klic: Povsod Boga! mora biti tako iskren in prepričevalen, da ga bodo slišali tudi tisti, o katerih pravi apostol, da spe. Jubilejna prireditev ima torej po svojem predmetu samo verskò-cerkveni značaj. Izključno versko-cerkveni razlog! in nameni so jasno razvidni iz objav glavnega pripravljalnega odbora, ki ga je Katoliška akcija sestavila v ta namen, posebno pa še iz oglasa škofijskih odborov, ki sta ga izdala z odobre-njem Škofov odbora Katoliške akcije v Ljubljani in v Mariboru, ki je bil cerkveno-uradno objavljen v Škofijskem listu in prečitan v cerkvah. Cela prireditev na Stadionu z duhovnim koncertom vred je zamišljena kot versko-cerkvena slovesnost in trdno smo uverjeni, da se vsi verniki, ki se nameravajo prireditve udeležiti, tega zavedajo in se bodo dosledno po tem ravnali. Najodločneje pa zavračamo vsa podtikanja in sumničenja, kakor da bi proslava imela ali skrivala katerikoli drugi pomen in značaj. Župnijske voditelje in odbore Katoliške akcije pozivamo in prosimo, da vestno poskrbe. da nobeno tako sumniče-nje ne bo našlo niti najmanjše opravičbe v obnašanju udeležencev. Jugoslovanski škofje na jubilejni svečanosti K velikim jubilejnim svečanostim in proslavi 1900-letnice Odrešenja so prijavili svoj prihod skoraj vsi jugoslovanski nadškofje in škofje. Sigurno se udeleži jubileja tudi pape-ški nuncij v Belgradu, prevzviäeni gosp. msgr, Hermenegild Pelegrinetti. Prijavil je svoj prihod zagrebški metropolit nadškof dr. Ante. Bauer, belgrajski nadškof o. Rafael Rodlé, križevški vladika dr. Dionizij Nyaradl, mostar-ski škof Josip Gariè, SibeniSki škof dr. Jero-nitn Mileta, hvarski škof J. Pttllč, kriki škof dr. Josip Srebraič, banjzsluiki škof Alojzij Mišic, splitski škof dr. Kvirin Bonelačič, skop-ljanski škof dr. Janez Gnidovec. Poleg naših domačih cerkvenih knezov vladike ljubljanskega in mariborskega se bodo torej zbrali ob priliki katoliških slavnosti v Ljubljani skoraj vsi jugoslovanski škofje okoli sivolasega jubilanta nadškofa dr. Jegliča. Visoki gostje bodo prišli že prejšnji dan, tako da se bodo povečini vsi udeležili sprejema prevzviSenega nadškofa dr. Jegliča in njegovega pozdravnega večera v Unionu. Na stadionu v nedeljo Vsako ploskanje in vzklikanje na Stadionu prepovedano. Po prihodu duhovščine pa do konca popoldanske slovesnosti, smatrajmo, da smo v cerkvi. Tudi med popoldanskim odmorom se vsi mirno in dostojno obnašajmo. Popoldanski koncert je posvečen izključno spominu Kristusovega trpljenja, je torej čisto verska pobožnost. O kakem ploskanju ali pritrjevanju ali odobravanju ne sme biti govora. Prav iz istega razloga tudi visokih cerkvenih in svetnih udeležencev ne bomo nič pozdravljali na Stadionu. Pazimo, da tudi izven Sta-dibna ta dva dni nikjer ne bo nobene ne-rednosti. Posebni vlahi 1. Posebni vlak Maribor — Ljubljana od- haja iz Maribora ob 3.30 in pride v Ljubljano ob 7.35 ter odhaja iz Ljubljane ob 18 in pride v Maribor ob 22. Za ta posebni vlak plača vsak 45 Din za vožnjo sem in tja. Vozno karto dobijo priglašenci za ta vlak pri Katoliški akciji v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. 2. Posebni vlak Metlika — Ljubljana odhaja iz Metlike ob 4 in'pride v Ljubljano ob 8.25, Odhaja iz Ljubljane Ob 18.40" in pride v Metliko ob 22,30. Cena za ta vlak sem in tja je 38 Din. Vozne karte dobijo priglašenci pri svojih župnih uradih, kjer so se žglasili. Potovati pa morajo tja in nazaj s posebnim vlakom. 3. Poeebai vlak Rateče•-Jezeafce—Ljubljana vozi 30. julija in odhaja iz Rateč ob 5.50, a Jesenic ob 6.35 in pride v Ljubljano ob 8.35, odhaja Jz Ljubljane ob 18.20. Udeleicnci. ki potujejo « lem vlakom,.plačajo 30 Diu za vožnjo sem in tja. Vozne karte dobijo pri svojih župnih uradih, kjer so se zgiasili. Iz Bohinjske Bistrice imajo zvezo s tem vlakom in plačajo iz Bohinja vozno karto do Jesenic, ki ima. dve-tretjinski popust. 4. Izredni vlak bo vozil na progi Kamnik —Ljubljana in bo odhajal iz Kamnika ob 7.25 zjutraj. 5. Posebni vlak odhaja z Brežic v soboto 29. t. m. ob 14.25 in pride v Ljubljano ob 16.50 ter na Otoče ob 18, Udeleženci ostanejo čez noč na Brezjah in se drugi dan odpeljejo ob 8 z Otoč in pridejo v Ljubljano ob 9.05. Tu prisostvujejo cerkvenim slovesnostim na Stadionu in se vračajo iz Ljubljane ob 19.18. Vsak udeleženec plača 45 Din za vožnjo do Otoč in nazaj. Vozne karte dobijo udeleženci pri župnih uradih, kjer so se prijavili. 6. Posebni vlak Rakek—Ljubljana—Brezje vozi 30. julija in odhaja z Rakeka ob 8, s Planine ob 8.09, z Logatca ob 8.19, pride v Ljubljano ob 9.03, iz Ljubljane odpelje na Brezje ob 19.30 in pride na Otoče ob 20.16, Z Lesec vozi 3L julija ob 11.55, Tega vlaka se poslužijo udeleženci cerkniške dekanije, ki potujejo obenem na Brezje. Cena za ta vlak je določena Rakek—Brezje in nazaj, izkaznica in znak 43 Din, Rakek—Lesce in nazaj 52 Din. Vozovit avtobusi, avtomobili in kolesarji Udeleženci, ki nameravajo priti z vozovi in avtobusi, naj bi prišli v Ljubljano čim bolj afe daj zjutraj, ker bo proti 10 naval pešcev p.- ;ti Stadionu prevelik, da bi mogli mirno voziti po ce«tah. Ulice, po katerih bodo vozili »i zovi iz raznih smeri, bomo pravočasno ob-jat ili. Skupni prostori ca shranjevanje voa in žhine bodo: na vojaškem vežbališču za arti-Ijc rijsko vojašnico, v areni firme Slovenia-transport in skladišču firme Skrbeč & Bartol nasproti Strojnih tovarn in livarn ob Dunajski cesti. Udeleženci iz kamniškega okraja naj shranijo vozove v gostilniških hlevih in dvoriščih na Ježici in Stožicah. Tudi drugim voznikom svetujemo, da shranijo kolikor mogoče vozove in živino v predmestjih, ker bo na (kupnih prostorih težava z napajanjem in ni «enee. Za kolesa bo urejeno shranjevališče v artiljerijski vojašnici. Kolesa bodo dobro zastražena; pristojbina za shrambo je 2 Din za kolo za ves dan, to je od 8 zjutraj do 6 zvečer. Zadruga avtobusnih podjetnikov nam je »poročila, da bodo avtobusi na progah do 15 km računali običajno voznino; za vožnje na daljših progah pa naj se krajevni pripravljalni odbori posebič dogovore s posameznim podjetnikom zaradi voznine. Zasebni avtomobili bodo lahko garažirali v garažah Triumph-avto na Gosposvetski c. Kdor reflektira na garažo, naj takoj sporoči pisarni pripravljalnega odbora. lato v« n limonai», »ottm «Mm la Hmtit strami» VZAJEMNA ZAVAROVALNICA * Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora uraruje: požar, vlom, nezgode jamstvo, steklo, avtomobile, zvonove, življenje aa »se možne ua-«ine m posmrtninsko zavarovanje .Karitas. Pojasnita dajejo zastopniki, ki so v vtaki lari, ali glavna pisarna v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 19 RAZGLED PO SVETU Sporazum med Nemčijo in Sv. stolico Sporazum ali konkordat med Nemčijo in Vatikanom, o katerem smo že nekaj pisali, obsega 20 strani s 34 členi in podrobno ureja razmerje med obema državama. Sporazum je plod kompromisa, ni torej konkordat tak, kakor si ga je zamislil Hitler, pa tudi ne vsebuje vsega, kar je želela Sv. stolica. Velja pa za vso Nemčijo in je vsled izrednih razmer, v katerih se nahajajo nemški katoličani po naroduosocialistični - revoluciji* , ludi za Vatikan zadovoljiv, pod pogojeni seveda, da bo ostal Hitler mož-beseda in sporazum v dejanju vršil tako, kakor je bil dogovorjen. V prvem členu konkordata nemška vlada jamči za svobodo katoliške veroizpovedi in svobodo javnega izvrševanja katoliške vere. Priznava pravico katoliške cerkve, da v mejah zakonov urejuje sveje stvari samostojno, jih upravlja in v okviru svoje pristojnosti izdaja obvezne zakone in naredbe za svoje člane. Zelo važen je člen 31, ki določa: One katoliške organizacije in zveze, ki služijo izključno verskim, čisto kulturnim in dobrodelnim svrham in so kot take podrejene cerkvenim oblastem, so v svojih ustauovali in v svojem delovanju od države zaščitene. One katoliške organizacije, ki služijo tudi drugim nalogam, med njimi tudi socialnim ali stanovskim, uživajo isto državno varstvo brez ozira na morebitno uvrstitev v državne zveze, če dajo jamstvo za to, da bodo razvijale svoje delovanje izven političnih strank. Cerkvene zasebne šole forej ostanejo in sé smejo Ustanavljati nove brez vsake omejitve. Država mora otvoriti državno versko katoliško šolo povsod, kjer to zahteva gotovo število staršev. Na vseh državnih šolah pa se inora vršiti katoliške verski pouk v duhu Cerkve in pod njenim vodstvom. To je nekaj, za kar bi katoličane v povečini protestantovske Nemčije zavidal marsikateri katoličan na zemeljski obli. Rèdovnim in verskim družbam ne nalaga konkordat nobenih posebnih omejitev glede ustanovitve, nastanitve, števila in lastnosti članov, njihovega delovanja v dušnem pastirstvu, v pouku, v bolniški negi, dobrodelnem delovanju in urejevanju svojih zadev ter upravljanju svojega premoženja. Tudi redovniki imajo lahko svoje šole, bolnišnice, sirotišnice itd. Edini pridržek je, da morajo biti predstojniki duhovniških redov v Nemčiji nemški državljani, s čemer gotovo soglaša vsak pamelen človek, posebno če pomisli, kako so vprašanje redovništva rešili frama-soni v katoliški Mehiki in katoliški Španiji! Glede narodnih manjšin je Sv. stolica dosegla, da se nenemškim narodnim manjšinam jamči uporaba materinskega jezika pri službi božji, pri verouku in v cerkvenih društvih, kar je gotovo izrednega pomena. Nad vse važen je oni člen sporazuma, ki določa obveznost za nemško državo in njene dežele, da ne bodo pod nobenimi izgovori katoliške mladine silile k ničemer, kar ne bi bil« združljivo z verskim in krščanskim prepričanjem, kakor ga tolmači cerkvena oblast ter da še bo mladini redno omogočalo izvrševanje cerkvenih dolžnosti. Konkordat dalje določa, da sme Cerkev za svoje potrebe pobirati davke. Glede a^. stitev velja: Ce država v pogledu izpopobüi« posameznih višjepastirskili most ne bo iai. žila v 20 dneh pomislekov splošne politi^ narave, bo Sv. stolico smatrala, da takih m mislekov ni. Ostalo duhovniško pa naslavljt Cerkev povsem svobodno. Zares zopern je edino S 32 sporazum po katerem nemški katoliški duhovniki jnre. dovniki ne smejo biti člani političnih sitali in delovati za take stranke. Omenjeni fe Cerkvi pa tudi katoliški politični miselnosti trajno ne bo škodoval, vendar odbija. Ita napravlja nemške duhovnike in redovnik» torej sinove nemškega naroda in prave ge| ške krvi ta državljane druge vrste. Hitler, tako zelo povdarja važnost pristne nerašfc rase, bi bil zelo pridobil na ugledu doma po svetu, ako bi takih, povdarjamo za pristan nemško dubovništvo ponižujočih predlog« ne bil stavil kot pogoj za sporazum z Vali. kanom. Sicer pa ni noben režim na svetu večen in tudi liitlerjevske komande bo enkrat nec, morda še prej ,kot si domišijujemo. Zakaj preveč po rabeljsko ravnajo Hitlerjevi oprode z drugače mislečimi. Pa naj pride karkoli, eno je gotovo: Sv. stolica je s kon-kordatom olajšala nemškim katoličanom, ne v zadnji vrsti tisočim državnih nameščencev, marsikatero bridko uro, ki bi bila sicer neizbežna v velikem valovauju, objemajočim le mesece nemško republiko. Zato mora bili a pravkar sklenjeni sporazum Sv. stolici hvaležno ne samo katoliško nemštvo, temveč vej mednarodni katoliški svet. Katoliška cerkev s Iz ljubezni do bližnjega v smrt. Koje poskuša! rešiti življenje polapljajočcga se mladeniča, je na otoku Ceylonu utonil belgijski jezuit Mihael Soden. Skočil je oblečen v morje, da bi pomagal mladeniču, toda oblačila so ga v vrtincu potegnila na dno morja, Šele čez nekaj ur so ga med-dvema skalama našli ribiči. Pater Soden je bil profesor na tamošnji gimnaziji sv. Alojzija in je bil specialist v fotografiranju in X-žarkih. Bil je prvi, ki je začel na Ceylonu širiti zanimanj« za radio. s Napredek Cerkve na Angleškem. Ob letnem zborovanju društva >Brentwood Ca-tholic Evidence Guildc, ki se je vršilo v igrani St. Anthony v Forest Gate v Londoiiù, je p. Francis Woodlick D. J. podal pregledu razvoju katoliške cerkve na Angleškem. Danes je na Angleškem 600 duhovnikov več ta; kor pred desetimi leti. V tem času se jé t«»1 BANKA BARUCH IS Me Lola vette, Paris Odpremlja denar v |uoosl»v!|č najhitreje in po najboljšem dnevnem kurm Vrti vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksrtj; burgu sprejemajo plačila na naše čekovne r»!uM. UU6UA: X« MU.U Rreieltai. n«UA; K« tli? « P«* Z«? BUA: SI. 1458.«Krt.Menni. MTK8MBVKG: K»MM Luc»*"* Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice. levilo cerkva povečalo za 340, Število vigjih atoliških Sol za 88 in Število ljudskih Sol 135. V primeri z letom 1903 je Število du-jvnikov poskočilo za 1700. s Razno. 32. mednarodni evharistični kon-jres se vrši v letu 1934 v južnoameriškem puenos Airesu. Argentina bo ob tej priliki iala posebne spominske poštne znamke, na sterili bo argentinska zastava z ladjo, kot odobo Cerkve in mrežo, kot prispodobo jerivnosti sv. Evharistije. Italija ^B s Veljavno za vse narode in plemena. 9(o so neznanci decembra lanskega leta raz-SgSjjli benečanske leve v Trogirju, je fašistična fflKtalija dvignila mnogo prahu doma in v sve-Sffiu. Po vsej Italiji so fašisti organizirali pro-BEestne manifestacije, ki so dovedle do nepri-SSpakovane napetosti v diplomatskih odnosih gHnod nami in Italijo. Mussolini je vpričo MtO.OOO italijanskih bojevnikov imel oster go-Bvor in senator Ricci je v senatu predložil po-Bsebno interpelacijo, v kateri je govoril o »jugoslovanskem vandalizmiK. Mussolini je tedaj v nekem članku zapisal te-le besede: »Spomeniki so dokazi zgodovine človeštva in ne glede na njihovo estetsko in umetniško vrednost jih je treba spoštovati. Prav tako je treba spoštovati dokaze kultur, narodnosti in narodov, ki so trenutnim političnim gospodarjem v deželi tuji.« Torej spomenike je treba spoštovati, četudi so dokazi kulture in naroda, ki ni trenutno gospodar v deželi, kjer se nahajajo. Treba torej spoštovati tudi jugoslovanske spomenike v Julijski Krajini, čeprav trenutno ni ta dežela pod Jugoslavijo. — Ali se Italijani v hrvatsko-slovenskem Primorju ravnajo po Mussolinijevih besedah in spoštujejo spomenike naše kulture? s Drobiž. V Soči je utonil dr. Basilisco iz Trsta. — V Vipavi je utonil 11 letni Avgust Frletič iz Mirna. — Kap je do smrti zadela 35 letnega Valentina Vodičarja na poti iz Ravni v tìrgar. — Goriški prefekt Nikolaj Trotta je te dni obiskal italijansko kolonijo v Črnem vrhu nad Idrijo. — Dne 4. julija t. 1. ■se je pripeljal v Vipavo prevzv. tržaški škof Fogar, ki je podelil zakrament sv. birme. Za naše pojme nerazumljivo — brez sprejema, brez pridige, le tiha sv. maša. Naše ljudstvo sprejema drugače cerkvene kneze, če jih !! more. Sicer pa: zgodovina gre svojo pot, Bog pa ostane. Zato kvišku srca! Nemčija s Strune napenjajo naprej. Vlada je izdala zakon o strankah. Po tem zakonu je dovoljena v Nemčiji samo narodno-socialistična stranka. Ustanavljanje drugih strank je pa kaznivo. — Drugi zakon se nanaša na zaplembo premoženja »protidržavnih« oseb. Obstojal je že za komunistične organizacije, sedaj pa se razširja tudi na socialdemokraške. Zapleniti se ima predvsem premoženje onih organizacij, katerih pripadniki hujskajo v inozemstvu proti Nemčiji ali pa se udejstvu-jejo proti državi. — Naslednji zakon govori o preklicu državljanstva. Državljanstvo se more odvzeti vsem osebam, ki so si ga pridobile med 9. novembrom 1918 in 30. januarjem il933, ako niso zaželjene. Razen tega se mora nemškim državljanom, ki bivajo v inozemstvu, odvzeti nemško državljanstvo, če so s «vojim postopanjem grešili proti dolžnostim j zvestobe do hitlerjevskega režima, ki ga narodni socialisti zmotno istovetijo z dolžnostmi napram nemški državi. češkoslovaška s Nadškofovo pastirsko pismo. Te dni so preči tali po vseh cerkvah praške nadškofije poslanico nadškofa dr. Kasparja, tikajočo se brezboštva, ki uničuje narode. Cerkveni knez nujno priporoča vsaj vsakomesečni prejem sv. zakramentov, ki so največja moč in proti-sila v boju z dušnimi in telesnimi nevarnostmi današnjih dni. s Ali naj se lužiški Srbi izselijo? Vsled silnega pritiska hitlerjevcev na lužiške Srbe je le malo upanja, da bi se mogli lužiški Srbi ohraniti. »Venkov« predlaga zato, da bi se vsi lužiški Srbi preselili na Češkoslovaško, kjer je dovolj prostora za vseh 150—200.000 lužiških Srbov. List opominja na preselitve Židov v Palestino in bi zato mogli tudi lužiški Srbi slediti temu vzgledu. S pripravljalnimi deli za preselitev naj bi se začelo takoj. Avstrija s Pasijosisko gledališče so zažgali. 19. julija ponoči je v tirolskem mestu Kri zgorelo znano že 300 let staro kmetijsko pasijonsko gledališče, ki je skozi tri stoletja predvajalo Jezusovo trpljenje, razen tega pa tudi kmetske igre. Požar je do temeljev uničil poslopje, ki je bilo zgrajeno iz lesa. Ostali so samo temeljni kamni. Zgorelo je tudi innogo nekaj sto let starih zgodovinskih oblek, orgle, ki jih cenijo z nad 50.000 šilingov in druge umetnine. Gledališče se je preteklo leto popravilo s stroški 100.000 šilingov. Uradno se poroča, da je bil ogenj podtaknjen od narodnih socialistov, ki so to gledališče v pretekli noči na zunanji strani poslikali s kljukastimi križi. Nadalje so na stene, gledališča nalepili plakate, v katerih napovedujejo maščevanje Erl-žanom, ker so se izjavili proti združitvi z Nemčijo. s Drobiž. Nošnjo vsakovrstnih znakov hitlerjevske stranke je prepovedal varnostni ravnatelj za Koroško polkovnik Barger, ki je nedavno prevzel svoje posle. Obenem je razpustil vsa narodno-socialistična društva v Celovcu. — Na Strmcu pri Vernbergu so 2. julija blagoslovili nov križ na cerkvenem stolpu. — Štiridesetletnico mašniškega posve-čenja obhajajo letos čč. gg. župnik Ivan Ebner na Brdu, dekan Ivan Hribar v Pliberku; srebrni mašniški jubilej obhajajo čč. gg. župnik Franc Mikula v Melvičah, župnik Josip Rudi v Galiciji, prošt Andrej Truppe v Dobrli vasi in dekau Franc Senk v Št. Jakobu v Rožu. Čestitamo! — Pri Št. Lovrencu pri Labudu je 6. julija zažgal duševno manj vreden Gregor Rožič Stauberjevo leseno bajto. Po dejanju se je vrnil v posteljo in čakal, kaj bo. Ko je gorelo že okrog njega, je šele zavpit. Najemnik Jurnič se je zbudil in hotel rešiti svojo 73 let staro in ohromelo ženo. Pri tem je padel in izpustil svojo ženo iz rok. Žena je zgorela, Jurnič pa leži v bolnici s težkimi opeklinami. Rožič si svojega dejanja sploh ni svest. — V Zvonini je pogorelo Weisovo stanovanjsko poslopje. — V zadnjem času so zaplenili pliberški financarji v obmejnem pasu 4 krave, ki so bile vtihotapljene iz Jugoslavije. Tihotapci so zbežali. Krave bi se imele prodati na dražbi. Tihotapci so za to izvedeli, ukradli krave ter jih odgnali. — Prosvetno društvo v Šmihelu pri Pliberku je priredilo te dni velik izlet na Obir. — 2500 nameščencev bo do konca 1933 odslovila avstrijska zvezna železnica. — Najvišje sodišče na Dunaju je odločilo, da mora nositi stroške sodnijskega postopanja odvetnik, ako je že od vsega začetka vedel, da bo tožba brezuspešna. Ne more se ga pa prijeli v slučaju, če je stranko na to opozoril, da je tožba brezuspešna, a ga je stranka kljub tenni poverila, da jo zastopa. — Minisiroin za spremembo ustave jé imenovan bivši kancler dr. Ender. Rusija s Glad? Nedavno se je vrnil iz Rusije ameriški profesor dr. Seli, ki je izjavil, da grozi Rusiji zopet glad. Vsled neuspeha načrtnega gospodarstva je 20 milijonov ljudi v nevarnosti, da umre za lakoto. Žetev krompirja je uničena, ker so ljudje izkopali * »s zasejani krompir in ga pojedli. Francija s Socialisti med seboj. 70 poslancev francoske socialistične stranke hoče še nadalje podpirati Daladierovo vlado, pa čeprav se je socialistični zbor izrekel proti njih politiki. Ni izključeno, da bi ustanovili novo stranko, če bi levičarji hoteli izvajati posledice iz svoje zmage na zborovanju. — Marksistom so očitali na kongresu francoskih socialistov desničarji, da so revolucionarji, ki nočejo revolucije, desničarjem pa so očitali levičarji, da so reformisti, ki niso izvedli nobene reforme. Nadalje so jim očitali, da ne verujejo več v marksistična načela in da so nacionalistični socialisti. Drobne novice Razstavo metuljev so te dni otvorili v Parizu, kjer so zbrali stotisoče teh živali. Do popolnega razkola med desnico in levico je prišlo na velikem zborovanju francoskih socialistov. Sovjetsko Rusijo hoče primati španska vlada. Otok Helgoland hočejo prekrstiti v Hitler-land. KAJ JE NOVEGA Duhovne vaje za matere Vsi čutimo, da jc za rešitev družine treba zaorati v dušo žene na globoko. Žena mora heroični apostolat, ki ji pripada v obnovi družine, polno dojeti, se ga vsa okleniti. Prevzeti jo mora oster čut za kakovost vzgoje in celotne vzgojne smeri, ki se uveljavlja na mladini, prevzeti žive želje, odločna, dejavna volja za tem, da bodi vsa vzgoja, domača in javna, enotna verskouravno usmerjena, vsa v duhu postave božjo. Zena, mati se mora zavedati, da je ta dolžnost izmed njenih največjih dolžnosti, tako zavoljo ljubezni do Boga, ki je človeka, otroka, zase ustvaril in ga k Sebi hoče, kakor iz ljubezni do bližnjega otroka, ki je vsa njegova plemenitost, njegova edina prava sreča v vezi z Bogom. Zavedati se mora, da bo Stvarniku morala odgovarjati po vesti, ali je vedno in povsod želela živo dovolj, to jc iz vse duše, ali je delovala močno dovolj, to jc iz vse moči, da bi se njeni oiroci vzgajali res skozi in skozi verskouravno. Ali je pridobivala zato z lepo ljubečo besedo moža doma, ali je povdarjala lo, nastopala zato enako odločno v javnosti zunaj. Končno se mora žene nujno in zavedno uvrstiti v tiho notranje delo zn obnovo social-nega reda v duhu Kristusovega evangelija. Vse to doume in pojmi najlažje in na'glob- | Ijc duša, zrahljana in pripravljena v duhovnih 1 vajah, ko se je iz vsakdanjega kroga izločila, J se iztrgala vplivu zunanjih skrbi. Po ustavi od 3. septembra 1931 sta zajamčeni svoboda vere in vesti. Priznane veroizpovedi, med njimi limsko-katoliška, so veljavne pred zakonom in lahko vzdržujejo stike tudi s svojimi verskimi poglavarji v inozemstvu. V Jugoslaviji imamo tri cerkve z večjim številom vernikov: pravoslavno, katoliško in muslimansko. Po ustavi so vse tri priznane in morajo biti v vsakem pogledu enakopravne. Vse vživajo zaščito države, ki proglaša kot eno prvih svojih nalog verski mir. Za verski mir so dolžni delovati vsi jugoslovanski državljani in vse organizacije, pa naj opravljajo to ali ono službo. Kakor je pravoslavnim sveta oseba patriarha in muslimanom nad vse drag njihov vrhovni cerkveni poglavar, tako jc tudi nam jugoslovanskim katoličanom sv. oče vzvišena oseba, namestnik Kristusov. Kdor bkfti papeža, razburja ves jugoslovanski katoliški svet, kar gotovo ni v smislu veljavne ustave, pa tudi ne v korist državi tako potrebnega verskega miru. Silno se oborotnjc Nemčija. 4 milijone 630 tisoč Poljakov živi sedaj že v Ameriki. Železniške vagone je pričelo izdelovati v češkoslovaški Zlinji znano Bat'ovo vele-podjetje. Podzemsko železnico grade v ruski Moskvi; bo 12 km dolga. Močan potres je bil v okolici turške Smirne; mnogo hiš je porušenih in 200 oseb ubitih. SO.OOO sodov piva so naročili Američani na Poljskem. Kaj pa naše pivo? Se bolj kakor običajno pa prijeutajo na to stran srce materino duhovne vaje v hiši, kjer se vzgajajo otroci, kjer kar veje okrog nas dih znanih nalog, teženj in skrbi, skrbi za mladino, kjer se vrh tega temeljni načrti posvečujejo cilju, da se lajša vsevrstna beda v svetu, telesna in duhovna, in kjer sestre ustniljenke z nami vedo, kako je boj z lahkoživim svetom za zna-čajnost in za duše otrok včasih bridko težak. V enem takem zavodu, v Lichtenturnu, bodo duhovne vaje za žene in matere od 29. julija zvečer do 2. avgusta zjutraj. Težko je v času krize in skrbi dobiti sredstev in časa za duhovne vaje. Toda bolj kakor kdaj potrebujemo inoči v sedanji večji siiski in naučiti se moramo tudi žrtvovati in moramo žrtvovati tudi hoteli. Vsaka res katoliška žena in mati naj sklene, da jo zadrži le res tehten razlog —- prazen izgovor ne — da ne bi delala duhovnih vaj, če ne letos vsaj v določenih, ne predolgih rednih razdobjih. In da bo pridobivala zanje tovarišice z živo željo in z vneto prijateljsko besedo. Rešitev iz propadanja, vstajenje, nam more izhajati predvsem od znotraj, iz notranjega obrata v božji red, zunanji red se more razviti šele iz notranjega. Tudi če bi se katera žena-mati odločila šele I v zadnjem trenutku za duhovne vaje, ko bi se ne mogla več prijaviti, se ne bo odklonila. Mati, ki jc bila stanovskih duhovnih vaj že deležna. Na ta dejstva smo se spomnili, ko smo citali v »Pohodu« z dne 22. julija 1933 članek pod naslovom; »Svobodno prepričanje pravega Jugoslovana«, ki na izredno neokusen način napada rimskega papeža. Le par besed iz dolgega spisa: »Nesreča je hotela, da je vrhovni verski poglavar slovenske verske pripadnosti (papež namreč) sicer tistega naroda, ki nam je prizadel največ krutih krivic. V tem nam popolnoma tujem Italijanu (papežu) vidijo (katoliški Slovenci) vtelešenega Boga z nebes. On razpolaga po svojih zastopnikih z vsem njihovim življenjem in z vso njihovo bodočnostjo. V svojem verskem lanatizmu romajo (Slovenci) k njemu v Rim ter padajo pred njiin v prah na kolena in mu poljubljajo palec na nogi. Ali rii to slepota vseh slepot. — Klerikalizein uničuje našo narodno samostojnost in prepričanje ter ovira zopetno spojitev v eno narodno telo s srbskimi Jugoslovani. —• če odpade naš narod od Rima in si ustanovi lastno cerkev ali pa če se spoji z bratsko pravoslavno cerkvijo, še ne bo izgubil vere v Boga. — Zaveden Jugoslovan mora proč od Rima. Mora se otresti vseh rimskih hlapcev in klečeplaznežev, ki prodajajo zaslepljeni naše narodne interese v Rimu najhujšemu nasprotniku naše narodne samobitnosti. Papež v Rimu je in ostane za nas Italijan. — Ne veruj Vatikanskemu glavarju in njegovim hlapcem, ki izkoriščajo tvojo sveto vero v zasebno korist.« K izbruhom nobene pripombe, razen skromnega vprašanja: Kaj bi se zgodilo z vsakim, ki bi le 10 odstotkov vsega tega napisal o cerkvenem glavarju kake druge, v Jugoslaviji priznane veroizpovedi ? Franjo Neubauer: Ivo! demani Ntüikolu dr. A. B. Jegliču, 'l'aia*, ko avelleva alala naklonil Ti je raj, Tvoj rod je molil iz »rea: >še dentanti bog, «t« daj!< I» res nebó bogato za sreto Ti je slato poslalo d&mant še, blesteč nad zvezde vse-SajÈsvit in blesk Ti marsikter sijW v življenja je večer. A ia, poslan iz tajtkih dalj, najlepše ji prisvetil. In sam ga je najvišji Kralj vrh neh zvezd,d zanetil. Vseh Tvojih dolgih let itevii» darila ni Ti naklonilo, da bi tako sijal mu -žar. Za delovarje Tvoje vneto izbralo zate leto sneto najlepši, (tèmo nt rti je dar! Slsseromašnifcti Mašaik biserni, pozdravljen! od Boga s: nam poslan, zo duhovnika postavljen, med pastirje zveste zbran. Vodil si zvesto ovčice, pasci jih z jedjo resnice, opominjal in učil, srčno prosil in svaril. Prečastlta tvoja služba, mašnik šestdeset že let! Z angelci ti bila družba, Jezusov namestnik vnet. Pobi opravljal u »Velotti vere najivetejš' skrivnosti, Jezusa si daroval, verne grehov odvez'val. Zda, v svetišče veličastva božjega hvaležno greš, vrata milosti, bogastva ssbi ino nam odpreš. Jagnje bo*.je v rokah nosiš, živim, mrtvim milo-st prosil, milost, spravo «prosi nam, pred dobrotnim Jezusom. Osebne vesti d 70 letnico je pred kratkim obhajal g. Aston Rovšek, zaslužni župnik v Cirkovcah. Bog ga živil d Sedemdeset let je dopolnil v Metliki upokojeni župnik g. Janez Nemanjič. Bog ga ohrani še mnogo let! d 60 let je dopolnil Valentin Lužnik tovarniški delavec na Jesenicah. Bog ga živi še mnogo let! d Za novega gvardijana celjskega kapucinskega samostana je bil izvoljen p. T^adi-slav Hazemali. d Dosedanji pomočnik poveljnik« dravske divilijske oblasti brigadni general Dragomir M. Popovič je imenovan za pomočnika povelj nika Belgrada. Domače novice d Zborovanje Slomškove druibe. Za 29. julija napovedani občni zbor Slomškove družbe se bo vršil po nastopnem dnevnem redu: 1. Ob 8 sv. maša v frančiškanski cerkvi. 2. 01) 9 pričetek občnega zbora v unionski beli dvorani: a) poročilo tajnika, b) poročilo blagajnika, e) poročilo urednika, 8) raznoterosti, samostojni predlogi. 3. Predavanje vseuč. prof. dr. Fabijana: Inteligenca in katoliška akcija Pravo iugoslovanstvo med stanovi. 4. Predavanje Sol. upravitelja Petra Hot na ; O volji. Popoldne ofe 8 ogled Narodno galerije. 8. Zvečer prUostvovanje koncertu Pevske zveze v Unionu. d V podzemlja palače Vsajena«; zavarovalnice v Ljubljani ao uvedli kapelico, v kateri se bo opravljala od 33, julija 1933 dalje vsako nedeljo in vsak praznik sv. maša za izletnike. d Zvexo bojevnikov je banska uprava razpustila, čeS da je s politiziranjem pri javnih zborovanjih prekoračila svoj delokrog. — Zveza je vložila baje priziv. d Dovoljena je zopet prosvetno društvo Sv. Helena — Dolsko. d Ker je delil letake s »slovensko deklaracijo«, je bil te dni pred novomeškim sodiščem obsojen na tri mesece zapora g. Hladnik Janez, kaplan v Metliki Zagovornik se je pritožil. d EvharisUčai kongres se vrši dne 15. avgusta v TuraASétt. To bo prvi evharistični zbor v Slovenski Krajini. d Uradne,«*« «tersjuato načehstav so od 8 do pol 14. To velja do i. oktobra 1933. d Volitve T Delavsko zbornico po novem volilnem redu bodo začetkom oktobra t. 1. d Veličastna evharistična prireditev je bila v nedeljo, 23. t. m. v Moravčah. Tisoči vernikov iz moravške dekanije so se zbrali, da ob oltarju praznujejo 1900 letni jubilej Odrešenja. Del slovesnosti jc bil na prostem, zaradi močnega dežja so se pa morale ostale pobožnosti dovršiti v cerkvi. Tudi procesija, ki bi bila viden znale globoke vere in vdanosti sv. Cerkvi, se ni vršila. Je bila pa notranja proslava in pobožn.ist tem bolj prisrčna in polna žive vere. Vsa čast Moravčanom in okoliškim župljanom! d Novo kopal-šče v Goštanju otvorijo dne 6. avgusta 1933. Napravil ga je guštanjski odbor Rdečega križa. d Elektrarne, Id oddajajo tok samo za razsvetljavo ne pa tudi za pogon, niso dolžne postaviti števca v smislu razpisa ministrstva financ št. 90.922/33. d Naredba glede poslovanja gradbenih zadrug. Na podstavi čl. 65, 66 in 67 zakona o notranji upravi izdajem sledečo prepoved: Člen 1. Z današnjim dnem in do preklica se prepoveduje nadaljnje sprejemanje in nabiranje članov onim gradbenim in kreditnim zadrugam, ki nudijo svojim članom posojila, even-tuelno celo brezobrestna posojila, a poslujejo brez kapitalnega kritja, pri čemur je uspešnost tega poslovanja ter izplačevanje posojil odvisno od porasta in plačilazmožnosti članstva. — Nadaljnje sprejemanje in nabiranje lanov se ustavi, dokler se oblastveno ponovno ne pregledajo pravila in UTedi poslovanje, ker je sedanji način poslovanja škodljiv narodnemu gospodarstvu. — Člen 2. Kdor bi prekršil to naredbo, se kaznuje na podstavi čt. 69 zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. — Člen 3. Ta naredba stopi v zmislu čl. 71 cit. zakona v veljavo z današnjim dnem — V Ljubljani, dne 18. julija 1933. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. d Ljubljanski proračun. »Službeni list« prinaša uredbo, s katero je potrjen proračun za leto 1933. Potrje nproračun znaša v rednih izdatkih 45,839.075 Din, predložen pa je bil za vsoto 46,159.075 Din. Zmanjšan je bil po finančnem ministrstvu torej samo za 320.000 dinarjev. Proračun dohodkov je bil potrjen v višini 45,859.075 Din (s presežki dohodkov v proračunu občinskih podjetij, dočim je bil predložen v višini 46,159.075 Dia. Izrždni proračun znaša v dohodkih in ravno toliko v izdatkih 17,197.368 Din, predložen za 11,567,531 dinarjev. — Občinske davščine so ostale kot predložene, le doklada na državne ««posredne davke je bila določena enotno na 50%. d Slovenci r Lurdu. Nedavno je Bkupina slovenskih romarjev obiskala Lurd, V Lurdu jih je prišel pozdravit vrl slovenski fant Matija šešek, doma izpod šmarne gore, ki biva seda j v mestu Dax. V Marseillu sta pa spremljala naše romarje g. Leopold Knavs tn njegova žena, prvi doma iz sodraäke oua pa iz velikolaške župnije. Vsi so z veseljem povedali, da so za prihod rojakov izvedeli iz »Domoljuba«, ki ga redno prejemajo. Veseli so bili out in romarji, da so mogli v tujini nekoliko {»kramljati o domovini. d Kaj s» in kaj hišo kmetje. Nu to vprašanje odgovarja v daljšem članku »Ksnetski list-, in zakonžuje: Čc ni naši kmetje bili po litično dovolj šolani, bi ae bilo v deželi niti ene politične alt nepolitične organizacije brez njih. Tako je na Češkem, kjer se proti volji stanovsko organiziranih kmetov ne more nič zgoditi. Pri nas pa vladajo iu odločujejo o kmetski usodi ~ drugi, kmet pa samo gleda, koinè in čaka! — K temu dostavljamo, da so v češkoslovaški republiki organizirani kmetje v raznih strankah in raznobarvnih društvih. Kar se tiče politične šole slovenskega kmeta pa menimo, da ta ni tako na nizki stopinji. Treba dati slovenskemu kmetu le priliko, da svojo nemalo politično izobrazbo pokaže v praksi. . IGNACIJ NAROBE, TAPETNIK, (J08P98VBT8KA CK8TA STB V, 16 (PRI LEVU) d Za sklicanje Gospodarskega sveta se zavzema »Trgovski liit«. Pri tem poudarja, da kar je Nemčiji v korist, ne more biti nam v škodo. d Najbolj uujiio dele. Pod tem naslovom se »Trgovski liste v 82. številki t. 1. bavi s programom narodne stranke in piše o de-koncentraciji. Kdor ue išče v 'jajcu dlake, pojasnjuje pravilno izvedeno dekoncentra-cijo s samoupravo ali z avtonomijo bauovin. »Trgovski list«: zaključuje: Dekoncentraeija, bi bila eno največjih dejanj, kar jih je bilo storjenih po zedinjenjtt v Jugoslaviji in kdor izvede to veliko dejanje, ta si pridobi zgodovinsko zaslugo. Kajti šele z dekoncentracijo moremo v podrobnostih reševati naša gospodarska vprašanja in šele z dekoncentracijo se more pričeti pravilna gospodarska politika, ki bo slonela na načelu, da je za vso državo le ena okvirna politika, v podrobnostih pa se ravna ta pO potrebah b a n o v i n. Prvo delo in najbolj nujno delo je izvedba dekoncentracije in to delo naj se izvrši tudi kot prvo. d 25 letnico obstoja s/ojega podjetja se spominja letos g. Franc Martinec, mestni lesarski mojster v Ljubljani. Naj mu ostane sr6Č8 mila ! d Star« dijakov, preskrbite si potrdila! Davčni oddelek finančnega ministrstva opozarja dijaške roditelje, naj si pravočasno preskrbe potrdila o visokosti davkov, ki so potrebna za odmero šolnine pri vpisu dijaka v šolo. Ta potrdila izdajajo davčne uprave in drugi uradi, ki izplačujejo prejemke aii pa pobirajo davke. Osebam, ki plačajo uslužbenski davek z davčnimi znamkami, izdajajo la potrdila delodajalci, pri katerih so te osebe na- meščene, Vsa potrdila zaradi šolnine je treba koikovaii s kolkom za 20 Din. Pri vpisu več otrok ene in iste osebe v razne šole, si je treba preskrbeti zu druge otroke prepise teh davčnih potrdil. Te prepise je treba kolkovati z É0 Din. HecS brati Hrvati d Jože! Predavee, podpredsednik bivše Radičeve stranke, ki je bil te dni ustreljen, je zapustil osem otrok. d Dobesedno nabasan s tujci je letos Dubrovnik z okolico. d Večje Število tihotapcev saturisi in še druge raenopoiske robe je prijela zagrebška policija. d Vsa prizadevanj», da bi dognali, kako je nastal požar v djakovski stolnici, so ostala doslej brezuspešna. d Slsfee ▼ dtäÄOTsS« stolnici je te dni pregledala posebna komisija. Strokovnjaki so ugotovili, da večini slik pof.os ni prizadejal trajne škode. Treba bo slike očistiti, pa bodo spet take, kot so bile. d Velik ribji lov. Po neuspehih v začetku sezone, ki jih je povzročilo neugodno vreme, so komižki ribiči vendarle v zadnjem óasu ufeli vsega skupaj za 7 vagonov rib, večinoma sardel, Ribe so sedaj nasolili, nakar jih bodo poslali v Grčijo. d Hrvatski puntar Jurij Rttkaviaa, ki je bil obsojen na smrt, je pomiloščen na dosmrtno ječo. d Hasen sta nastopila. Policijska uprava v Zagrebu je kaznovala dr. Toma Jankovlča na 15 dni zapora, ker je'dal v tiskarni »Grafika« natisniti posmrtni list za pokojnim Pre-davcem, v postartele» opisuje to dejanje kot politični atentat. Dr. Tomo Jankovič je že nastopil kazen. Venčeslav Vilder, bivSi narodni poslanec' in voditelj samostojne demokratske stranke, je bil lani kaznovan na 15 dni zapora, ker je prekršil zakon o shodih ia društvih. Ker je obsodba postala izvršna, je zdaj nastopil kazen. d Ker je imel čoln tiskajo. Te dni so se padali štirje SpliČani, med katerimi je bil tudi sluga splitske realne gimnazije Peter Posin-kovič, z manjšo jadrnico s Hvara na Brač. Morje pa je bilo tisti dan zelo nemirno in je pihal precej močan veter. Šele na sredi kanala med Bračom in Hvarom so opazili, da ima ladjica luknjo, ki so jo takoj poskušali zamašiti. Toda njihov napor je bil zaman Ladjica se je začela potapljati in ni jim preostalo drugega, kakor poskakati v morje in plavati proti hvarski obali. Vendar so dosegli obalo le trije. Posinkovič je sredi pota onemogel in utonil. d Žetev v Vojvodini je že v polnem razmahu. Po podatkih, ki jih ima na razpolago donavska banovina, je letošnja žetev izredno dobra ter se zelo približuje izvrstni želvi v letu 1931. Radi najtale vročine so se v zadnjem času zelo popravili tudi posevki koruze tako, da tudi ta žetev ne bo zaostala mnogo za prejšnjimi leti. d Kako so odpisovali davke. Te dni so citali o veliki goljufiji v Novem Sadu v Vojvodini. Tam so baje »poštenjakoviči« na svojo roko odpisali nad sto milijouov davkov — ne potrebnim kmetom in delavcem — ampak bogatašem in velikašem, ki imajo, kakor se običajno govori, med ljudmi »ugled in sloves?. d Tobak slaba kaže. Vsled dežja in slabega vremena kaže tobak v Hercegovini zelo slabo. Nevarnost je, da bo tobačna žetev tako I slaba, da sadilci ue bodo dobili nifi toliko, Äi^tÄ.'Äil L%Z JT* -Večkrat je «e najprej privadile *,an,„ik„ ,,„ maski ^Äl's.ZX ÄÄ^«^ V llollywoodu «> si izmislile Američanke hot s|K>rt. Na kolescih drčijo okoli kakor nore. Kadi tega jc nastala tak« gneča in takšna živ-tjenska nevarnost, ega Jožeta Kočmarja s Police pri Litiji in mu zlomil nogo, — Ko ga je podrl avto, si je zlomil nogo 84 letni Iv. Rožanc. posestnik v/ Cerknice. — Voz se je zvrnil in zlomil nogo 47 letnemu Drakslerju Cirilu iz Hude jame. — Na koso je stopil in se hudo obrezal 18 letni dijak Podpečan Feliks iz Galicije pri Celju. — Z roko je zašel v inlatilnico 34 letni posestnik Ivan Goznik iz Rogoznice; robov je mu je razmesarilo dlan in odtrgalo tri prste. — Vihar je zlomil vrh smreke, ki je padla na Pepco šardonovo iz Šoštanja; noga zlomljena. Novi grobovi Pri Sv. Pavlu pri Preboldu je umrl 22-tetni Robert Piki. — Na Koroški Beli je preminula 20 letna Vera Pečarjeva. — V večnost je odšla 74 letna Škrabar Marija, bivša posestnica v Praprečah. — V Št. Vidu nad Ljubljano je zapustit solzno dolino tovarnar pohištva Štefan ftrman. — V Mozirju je mirno v Gospodu zaspal 85 letni Franc Praprotnik, i aadučitelj v pokoju. - V Novem mestu so pokopali 83 letnega posestnika Josipa Magoliča star. — V Žalcu je za vedno zatisnii svoje oči veleposestnik Josip Sirca. — V Slive ici pri Celju so pokopali posestnico Marijo Lesjak roj. Ocvirk — V Ljubljani so umrli : 72 letna Marjeta Povše, dvova po učitelju; Andreja Se-nekovič, abiturijentka državne učiteljske šole; Ana Gorišek, kuharica; Martin Brišnik, Sol. upravitelj v pokoju; bivši trgovec Ivan Verbajs; nadučitelj v pokoju Anton Likozar. Naj počivajo v miru! Bazno d Gospodinjska šola v Smihelu pri Novem mestu razpisuje sr rejem gojenk v 9-mesečni gospodinjski tečaj, ki se prične 15. septembra in traja do 15. junija 1934. — Sprejemni pogoji so: Starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečenost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. — Ostah pogoje sporoči na željo vodstvo zavoda. Prošnje za sprejem je poslati Gospodinjski šoli v Šmihelu pri Novem mestu najpozneje do 10. septembra 1933. d Duhovne vaje r Domu Brezmadežne. Koncem mestca, 31. julija se bodo pričele duhovne vaje 7.a gospodične, končale pa 4. avgusta. Za dekleta bodo duhovne vaje od 12. do 16. avgusta; za žene pa od 7. do 11. septembra. Da se boste lažje odtrgale od domačega dela, smo izbrali take dne-| ve, da radi nedelje in praznika ne boste veliko zamudile. Pridite, da se pod Marijinim varstvom pripravite za nadaljnje življenske boje. Naslov: Don« Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Damiate. d Dijaški konvikt in strokovne šole na Rakovnik« v Ljubljani sprejema gojence t» meščanske in vse srednje šole. V zavodu se uče brezplačno glasbe ter dobivajo brezplačno tudi instrukcije. Gojenci so pod neprestanim nadzorstvom. V zavod se sprejemajo tudi gojenci za stiokovno izobrazbo v mizarski, krojaški in čevljarski stroki. Pouk jc teoretičen in praktičen ter traja 4 leta. — NatančnejJ» pojasnila za sprejem daje ravnateljstvo zase-zijanskega «aroda n« Rakovnik« v Ljubljani. d Novo otvorjeai konvikt šolskih sester v Zg. Šiiki pri Ljubljani sprejema v popolno oskrbo dijakinje, ki obiskujejo srednje in druge šole v Ljubljani. Zavod je higijensko izvrstno urejeh, leži zunaj mesta v zdravi okolici nasproti tramvajske remize. Vožnja v mesto 10 minut. Gojenke so pod nazorstvom šolskih sester učiteljic, ki jim nudijo po potrebi pomoč pri učenju. Hrana je zdrava in dobra, oskrbnina zmerna. Sprejme se 12 do S4 gojenk. — Podrobna pojasnila daje v mesecih juliju in avgustu prednica šolskih sester v zdravilišču na Golniku. Naznanila n U abituo itruüvu Blatna Brezovica, naznanja, da je tombola, določena za dan HO. julija, prelo-žena in se bo vršila 3. septembra. n Slike biscromaioika aadikoia dr. Jegliča. Ob proalavi bisernega jubileja nadškofa dr. Jeliča bodo prišle v promet tudi okusno izdelane stike prevzvišenega jubilanta. Slike so delane na belo «vilo in imajo velikost 22 cm X 22 cm in «o prav primeren spomin na lepo proslavo, katere «e bo udeležil ves slovenski narod. Cena taki petbarvni sliki bo 10 Din. n Preserie pri Ljubljani. Kadi jubilejnih stalnosti v Ljubljani, dne 30. julija, se preloži služba božja na Zalo,stai gori pri Pieeerju na nedeljo, dne 6. avgusta t, 1. in služba bodja pri «v. Ani, na nedeljo 13. avgusta 1933. — Toliko v vednost okoličanom, ki tako radi pridejo na Žalostno goro in I: sv. Ani. u Zagorskim romarjem naznanjamo, rta «c b» letos v Zagorju obhajala tefikovška aeLa Pepie« zavihala rokave, nateknila cokle, se opasala s predpasnikom iz povoščenega platna, se zaklenila v pralnico in vsa v so-puhu sopare, mogočno izvrševala svojo službo. Vsaka dva meseca! Tako je bilo še pred leti! Po končani vojni je prala vsak mesec po enkrat. Oetverokolnik rjuh se je manjšat bolj in bolj. Zmeraj pa je bilo več in več gostov, ki so prihajali k župniku Iz francoskih mest. Ti niso bili samo ubogi, marveč tudi beraški. Večkrat ni bilo moči pokriti te beračije niti s srajco. Kar procesije ubogih žena in otrok so prihajale v Lamotte. »Francija ne bo izumrla,« so rekali Švicarji, ki prav za prav le niso vedeli, čemu prihajajo ženske k župniku. Ko sta se po vojni tudi v Švici rapitili brezposelnost in beda, je »La Pepie« prala že na tri tedne. Z župnikovim posteljnim perilom ni mogla nič več sestaviti pravilnega četverokotnika. Zdaj je napravila trikotnik, v katerem je morala svoje srajce pomekniti skupaj, da so se mogle nevidno posušiti. Cas hiti. »La (Pepie« pere vsakih štirinajst dni. Ljudstvo je začelo godrnjati. Po strani so gledali me-Sčane in županja je kar naravnost povedala županu svoje mnenje: »Co ee bo to nadaljevalo, bo naš župnik kmalu ležal na slami! Kakšna sramota za nas k »Tako je, £ena,e Je dejal župan, >tegu ne smemo gledati več. Pošlji mu anonimno deset rjuh!« Drugi dan Je zare3 našel i:upnik ua kuhinjski mizi velik zavoj % napisom: »Našemu ljubemu župniku anonimno darilo od žttpanje.t g« Župnik se je namuznil, sprejel zavoj in se prisrčno zahvalil: »Bog plačaj k »La Pepie« je mogla spet uekaj časa sestavljati svoj četverokotnik iz rjuh. Pa ne dolgo. Zgodilo se je nekaj uemogočega. Spet je stal trikotnik: na dveh straneh so visele rjuhe in na tretji — čudno, da se ni svet podrl! — je viselo njeno lastno perilo I Srajce, hlače, spodnja krila, nočne jopice, nočne čepice: vse na milost in nemilost izročeno pogledom ljudi in vihranju vetra! In kakšne vragolije je uganjal norčavi, pomladanski veter s temi častitljivimi rečmi! Nabuhnjene nočne srajce so koprneče iztezale roke v zrak; pridne barhentaste hlače bi bile kar rade prevračale kozolce ua vrvi; mo-drorumena nočna jopica je celo ušla in tekla po cesti za nekim drvarjem, dokler ji ni pošla sapa, da se je na široko razčeperila na nekem gnojišču in le še migala z enim končkom. Ondi je Avstrijka našla ubežnico, ki jo je pobrala in se, ko navadno, prav neumno smejala. »La Pepie«, lei je na vrtu pregledovala perilo, je bila zares huda, in je hotela z močnimi udarci pomirili frfrajoče perilo. A kaj je zaleglo! Za njenim hrbtom je norel veter ko prej! >Vaša norčava jopica!« je nenadoma vzkliknila Avstrijka in z vladarico vstopila v sadovnjak. Da bi bila imela tedaj »La Pepiec kakega hudega psa pri rokah, kako, ah, kako rada bi ga bila naščuvala! Od vzburjenja je prebledela in razkoračena obstala pred trikotnikom. Zdelo se je, da hoče do skrajnosti braniti skrivnosti njegove notranjosti. Vladarica je zardela in se ozrla drugam. Avstrijka pa je seveda srepo buljila tja — nato se je pa njen živahni obraz kar umiril. Ne le umiril: zresnil se je! Zakaj tam, prav sredi trikotnika, so skromno visele štiri, močno zakrpane moške srajce, katerih se, bržkone radi njihovo starosti, še veter ni upat dotekniti! ; da je zgrabil orla za vrat, i mu pregrizel žilo ia ga : tako premagal in usmrtil. I Navzlic silnemu krvavc-. nju, se pes ni maknil od mrtvega orla, dokler ni prišel njegov gospodar, ki je pograbil mrtvega orla, psa pa odvedel k živinozdravniku, da mu ie obvezal rane. Bilaaca svetovne vojne. Na podlagi statističnih podatkov mednarodnega urada za delo «o sestavili strokovnjaki pregled izgub v svetovni vojni. Mrtvih vojakov je bilo 9,998.771, težko ranjenih 6,295.512, drugih ranjencev 14,002.039. Civilnih žrtev (žrtev vojne in bombardementov, poko-ljev, letalskih napadov, obsojenih zaradi vohun-•tva in drugegal ie hilu 12,000.000. Vojnih sirot ie 900.C00, vojnih vdov pet milijonov, beguncev 10 milijonov. — Gmotna škoda, ki jo je povzročila vojna posredno in neposredno, t. j. uničen voim material, potopljene la-«je, uničene hiše, «iasa po Hoovrovem računu 400.000 milijonov dolarjev. Zdravilna moč barv. Znani angleški učemak D. A. Wright ie imel v neki londonski družbi z»-nimivo predavanje o svo- PO DOMOVINI Pravoslavni duhovnik profesorjem Na zadnjem zborovanju jugoslovanskega profesorskega društva v Zagrebu je predlagal profesor Vladimir liabiiS iz Sisto, da se odstrani verouk iz šol. V »Politiki« odgovarja profesorju Baibiču predsednik pravoslavnega duhovniškega Združenja in urednik »Vesnika srbekc cerkve« prota Lju-bomir Bogičevič med ostalim sledeče: Ni se zgodilo prvikrat, da profesorsko iborovanje zahteva odpravo verouka. G. Ba-,)i<; gotovo ve, da je imel še bolj ogorčene prednike, ki so nastopali brezobzirno proti poučevanju verskih resnic, čeprav zavzema Ia pouk najbolj skromno mesto v urniku srednjih šol. Borba nekaterih gospodov profesorjev, ia se nauk o veri, ki je glavni činitelj dobre vzgoje, vrže iz srednje šole, ni opravičena. Dane«, ko grobi matérializem ubija v človeku vse, kar je lepega in plemenitega ter ga pretvarja v brezmiselno žival, je najbolj potrebno, da se v naši srednješolski mladini čimbolj razvije verska misel. Nauk o religiji dela človeka vsak dan boljšega in ga vodi k popolnosti, do slike in obličja Božjega. Pravi namen življenja v tej solzni dolini nam more pokazati samo sv. Evangelij. Črno misel o samomoru, ki so danes tako pogosto javlja med mladino, more izbrisati iz razstro-jenih duš le resnična vera. Ako pa j>ogasimo še poslednji plamenček vere v srcu mladine, smo na široko odprli vrata vsem napakam, Naše pravoslavno duhovništvo je skupno po Združenju kakor tudi posamič zahtevalo, da se v srednjih šolah čim bolje in globlje podaja nauk o veri. To duhovništvo ne zahteva — kakor čujenio očitke — cerkveuega suženjstva duše, temveč nravnih značajev, ki so najboljše jamstvo za preporod človeške družbe. Naš narod jc mogel samo kot veren ustvariti velika dela. Vsak, kdor si prizadeva, da iztrga iz duše naše mladino vero, jc sovražnik naše lepše bodočnosti! Tako pravoslavni svečenik. Upamo, da bodo nekaterim novodobnim »preporodite-Ijem« vsaj besede pravoslavnega duhovnika šle do srca in rodile v korist naroda in države dobra dejanja. Kaj bereš? Švedski slikar Larsson piše: »Tekom svojega življenja sem prebral mnogo knjig, kaše več ne spominjam. Pa četudi sem pozabil vsebino in naslove mnogih knjig, vendar mi je kljub temu nekaj ostalo, namreč izobrazba.« Prav isto se dogaja z vsakim drugim človekom, ki je mnogo čital. Vedno mu nekaj ostane. Ako smo prebirali slabe stvari, so ostali vtisi, če pa dobre, potem pa dobri, ki nas delajo bolj plemenite. Najbolj so krive slabe knjigo in protikatolišči časopisi, da slabo mislimo in slabo delamo. Pa katero čtivo je slabo? Brez dvoma ono, ki bi se ga bal na glas čjtati vpričo dobrega krščanskega očeta ali krščanske matere, / V vsako hišo Domoljuba! f Dekan Jožef Juvanec V ponedeljek, 24. jul. zjutraj je v Ceiknic nenadoma umrl, zadet od kapi, župnik in dekan Joeip J u v n n c c. Med 6v. maše, ki jo j« še zjutraj opravil, mu je postalo slabo, po sveti maši pa je nenadoma umrl. Prejšnji teden je opravil v št. Vidu dnhovne vaje, tako do je dobro pripravljen odšel v večnost. Pokojni je bil rojen pri Sv. Vidu uad. Cerknico dne 13. februarja 18<>9 in bil v mašnika posvečen dne 21. julija 1894. Naslednje leto je bil nameščen za kaplana v Senožečah, odkoder je bil premeščen za ekspoz.itn na Suhorijo. L. 1901 jc prišel v Rakitno, kier je bil 6 let upravitelj in /upnik. Zatem jé bil 6 let župnik v Borovnici. Odtam je prišel t. 1913 v Cerknico kot župnik in dekan. Pred enim tednom je obhajal 20 letnico službovanja v Cerknici. Tu se je vsestrausko udejstvoval. Bil je načelnik Hranilnice in posojilnice, dolgoletni občinski odbornik in odbornik kraj. šolskega sveta, predsednik protituberkulozne lige itd. Bil je dobrega «rea, tih, ekromen, do svojih župnikov, kaplanov in faranov ljubezniv, vsepovsod priljubljen. Pokoj njegovi duši! jih novih poizkusih pri Učenju nervoznih in živino bolnih oseb. On je uvedel zdravljenje z barvami oz. z učinkovanjem barv. Pri t«m je naie), da rdeča barva blagodejno vpliva pri utrujenih, slabokrvnih, oiibelih in potrtih bolnikih. Pri drugih učinkuje prav dobro modra barv«, ki ojačuje Mejo ia daje maloduinim močno voljo jn razsodnost. Pomirjajoč in hkrati osvežujoč vpliv i« pokazala zelena barva. Vijoličasta barva pomirja razburjenje in lajia iiv-òevno napetost. Za Učenje umobolnih priporoči Wright bivanj« v modro razsvetljenih prostorih, kjer vznemirjenje naglo pojenja. — Za otožneie ugodno učinkujejo svetlo-rumeni prostori, dočim •o za zdravljenje slaboumnih najprimernejši rdeče razsvetljeni prostori. Trden nos. V nekem ameriškem uradu 10 .0-parji napadli Z2 letnejia 1'rnnka Pope. oropali urad, njega pa zvs-zali i» pustili v takem stanju. Mož pa si je znal pomagati. Z uogo je z mizicc prevrnil telefon in nato z. nosom premikal številke na njem, il« je končno dobil pravo številko in poklical svojo ženo na pomoč. To grozoto je hotela »La Pepie«1 zakriti s svojim lastnim telesom. Zdaj pa, ko se .je sramota itak razodela, je zapisko-tala: »Le poglejte jih, le! Tako daleč so jih spravili! Niti v celi srajci ne bodo naš župnik, kadar jih bo Bog poklical k sebi!« Avstrijka se je oklenila njene roke: »Ce bi vedeli, ljuba, dobra gospodična, koliko človeških grehov bodo pokrile te raztrgane srajce!« »La Pepie* se je s koncem očesa nezaupno ozrla v svojo sosedo in ni razumela, zakaj so se tako zaiskrile njene oči. Topo je zmajala z glavo. Naš župuik je imel strast, neko silno strast, ki mu je spočetka naprtila precej sovražnikov in je moral marsikaj prestati radi nje. Nekoč je za las manjkalo, da ga niso prestavili. Te strasti se ni bilo moči iznebiti. Tudi kesal se je ui, nikar da bi bil količkaj voljan poboljšati se! Te svoje nečednosti se je držal župnik ko klop. Tej strasti je bilo ime: resnica. »Naj velja, kar hoče, najprej na dan z resnico v sebi, nato z resnico vpričo drugih!« Zato je bil naš župnik tako zelo zaverovan v resnico, ker je neskončno ljubil svojega bližnjega. Zmeraj ga je umeval in pojmoval, nikoli presojal, pa tudi olepšaval ne. V tej stvari je bil do pičice uatančen. Ce je naneslo, da je kdo prišel k njemu, ko je delal, in ga kar tako vprašal, ali moti, je' odgovori! : »Seveda me motite, a če hočete dve minuli potrpeti, me bo zelo veselilo.« Nekoč je vladarica, ki jo je neizmerno spoštoval, napačno zapela v cerkvi. Ko je po maši vprašala preča- stitega: »Kako je bilo? Kako sem pela?« ji je odvrnil: »Nebeško narobe, draga moja!« Ce je rekel »da«, je bilo »da<; če pa »ne«, je bilo »ne«. Na njegovo besedo si se mogel zanesti ko na skalo, in vsi so mu slepo verjeli. To ga je na vso moS veselilo in je bil, Bog mu odpusti, tudi malo prevzeten radi tega. Nekega dne pa ... Nekega dne je sedel župnik s Seblijem, ki je bil velik revež, a ,ie imel gobec, da malo takih, v svoji topli kuhinji. Ze stotič jepripovedoval župniku, kako mu je umrla prva žeua, kako mu je zbolela druga in kako mora biti doma za vse sam. In je mirno kadil, pil mošt in dodal ko zmeraj: »Res, če bi ne imeli našega župnika, že zdavnaj bi z otroki vred skočil v vodo.« Tedaj so se odprla vrata. Mrzel piš je buhnil v kuhinjo, saj je bila zima, in skozi ozko vežo je butnil naprej zavoj noter in za njim je ko mačka planila še neka ženska. Župnik se je hotel pravkar na ves glas zasmejati, ko mu je ženska proseče namignila, naj molči. Tresla se je ko ostrižena ovc« in do svojih sinjih ustnic je bila bleda ko smrt. »Kaj pa je?« je zamrniral 2upnik komaj slišno. »Za menoj so.« je šklepetajoče siknila ženska. »Vraga« je rekel Sebli, »kdo pa?< »Orožniki.. .< Kmalu so zaškrtnili enakomerni trdni koraki po za-mrzlem snegu. »En, dva, en, dva« — je ie šlo mimo. Župnik je potegnil žensko k ognjiSSu, kjer so prasketala polena. »Kaj smo pa naredili, otrok božji?« Ženska je tiho zaihtela. Iz raznih krajev Ore novi m»ši. (Podbreije.) Zadnjih 14 dni je »tala vsa tara v znamenju velikega praznika. Dve nedelji zapored smo imeli uovo, maio. Novomašnika,. Filip Stular in Frane Jeglič, bratranca, sta po krvi in značaju tako pristna domačina, da smo se (utili vsi v njih počaščene in smo se njunega praznika zares iskreno razveselili. Saj vemo, s kakšno vnemo sta delala, dn bi nas vnela ia vse dobro ia plemenito, ko »ta hodila med nas še kot dijaka ia bogoslovca. Kdor jih pozna v njih veselju in njih iskrenosti, ju mora rad imeti. Zato ni čuda, io je kazalo pot k Devaku v Dolenjo vas nad 20 orjaških mlajev, če je vodilu pot k Ohramu v Pod ta bor skozi »a m e slavoloke. V nedeljo, 10. t. m. popoldne pa je no-voinašnik Jeglič preseneti! ovoje starše in svate že z drugo slovesnostjo: povabil je očeta in mater pred oltar, da ju blagoslovi ob srebrnem jubileju njune poroke. Kdo bi ne bil ve»el naših družin, če vidi, kako se "ob takih prilikah zgrinjajo številni bratje in sestre okrog svojega doma. Čestitamo družinama in novomašnikomii ! (Jubilej. (škofja Loka.) Koncem junija je praznovala 70 letnico rojstva Marija Kovač, gostilničarka in trgovka v Škofji Loki. Jubilantkn je vzor krščanske žene, matere in gospodinje. Jubilantka, kakor tudi njen mož France, sta vseskozi katoliškega prepričanja. »Domoljuba« imata že odkar izhaja. Tudi »Slovenca« in >Bogoijuba« imata že dolgo naročenega. Jubilantka je članica mnogih dobrodelnih društev ter je članica Marijine družbe io skoraj 50 let. Vse njeno življenje je prežeto usmiljenja do revežev. Zato ji ti najbolj častitajo ob njeni 70 letnici. Bog jo t ivi še na mnoga leta. Nera maša. (Vrhnika.) V soboto, 15. t. m. je okrog 9 zvečer nena. radno oživelo okrog farna cerkve. Cerkev je bila znotraj vsa okrašena in bajno razsvetljena. Fantje »o raz strehe melali umetne rakete v nočno tihoto. Vse je oznanjalo slovesni dan: jutri bo nova maša! IPevci »o g. novomašniku Ignaciju Kunstelju priredili lepo podoknrico. Nedelj« je šele pokazala, kskšen dan se je približal. Tako okrašene Vrhnike še ne pomnimo! Vsa čast vrhniškim fantom in dekletom za tako požrtvovalno delo. Okrog 10 s« je pripeljal prevzv. škof dr. Gr. Rožman, ki je govoril novomašniku krasen govor. Po končanem govoru je začel doneti psalm: >Stopdl bom k oltarju božjemu...c PrevzviSeni je tudi popoldanski pobožnosti prisostvoval. Staršem g. novomašnika prav iz srca čestitamo, g. novomašniku pa kličemo: »Bog s Teboj na vseh potili!« V Ljubljano. (Vrhnika.) Izkaznice in znake za škofov jubilej 30. julija na tjubljankem Stadionu dobite v župnišču, v trgovini »Gospodarskega društva« in v trgovini g. Petra Habiča poleg šole. Kdor se misli slavnosti udeležiti, naj si pravočasno preskrbi izkaznice in znake, da ne bo potem zadnji čas v skrbeh, kje jih bo dobil. Tudi Vrhničani se bodo slavnostne proslave udeležili v obilnem številu in s tem izkazali svojo vdanost svojemu najljubšemu očetu in učitelju nadškofu Jegliču. Poiar. (Sostro.) Danes zjutraj ob 3 je začelo goreti v Zavo-«Ijem pri Janezu Porenta. Pogorel je kozolec in Via detelja in mrva, vnelo se je tudi sosednje po-slopje, pa so o pravem času gasilci omejili ogenj in rešili vas, ki je bila v nevarnosti. Zanetila je gotovo zlobna roka. Gospodarja ni bilo doma. — Občutljivo je zanj, ker tnu je bilo pred kratkim ukradeno v gotovini 700 Din, sedaj je pa uničeno toliko krme, ki je letos dragocena stvar, ker je dalo toliko truda, da se je spravila pod streho. - j Novice. (Struge.) Ogenj je v noči od 5. na 8. julija upepelil ko-«olec Alojzija Šinkovca v Tisorcu. Zažgala je hudobna roka. Dobro, da je stal kozolec nekoliko I proč od vasi ter da je bila noč mirna, ker bi bila «leer r nevarnosti vsa v» in tembolj, ker je vas I J1 zelo oddaljena od drugih vasi. — Oni dan je strela udarila prav v tej vasi v oreh pri Hrenu, pobila I daljšem zdravljenju popravila rane, ki jih ji je povzročila strela. — Bog ditj umrli večni mir, žalujočim imi tolažbo! Radio Program Radi» Ljubljane od 27. julija d« 3. avgust« 1983. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.48 Poročila. 13 Cas, plošče, borza. 21 .PO Cas, poročila. — Cetrioli, 27. julija: 18.30 11 letni Jenko Vilibald igra na harmoniko. 10.10 Prenos iz Prage: Koncert lovskega združenja čeških učiteljev 20.10 Plošfe. 20.30 Pevski koncert g. Stjepana Marčeca. 21.15 Slovenski vokalni kvinlet. 22 Harmonika solo, g. Slamko. — Petek, 28. julija: 18.30 Harmonika solo, g. Kok« I j. 19.30 O reji pajiagajčkov. 20 Potovanje v Maroko. 20.30 Premw iz Belgrada. 22.30 Plošče. -Sobota, 29. julija: 18.30 Zunanji politični prt$M. 19 Opera »Fidelio« iz Salzburgs. — Nedelja, 30. julija: 9.15 Poročilu. 9.30 Gimnastika. 10 Prenos jubilejnih slovesnosti nadškofa dr. A. B. Jeglič« ii Stadiona: a) sr. maš«, h) pridig« škof« dr. Košma-«a. 11.30 Honslre-koncerl ii Stadiona. 12.30 Cas, plošče. 15 Prenos rerkveneg« konrerta Pevske «»«■ «e (2500 pevcev) is Stadion«. 16 Plošče. 17 Magistrov šrameMerceit. 20. Pevski koncert M. Rus«. 20.45 Fantje na vasi. 21.45 Plošče. — Ponedeljek, 81. julija: 18.90 Radio orkester. 19.30 Dolina gradov v esperanto!. 20 Lužic« in Lužičani. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Plošče. — Torek, 1. avgusta: 18.30 Radio orkester. 19.30 Pregled o verstvih sveta. 20 Pevski koncert gdč. Vande Sicherl. 20.45 Radio orkester. 21.45 Radio jazz — Sred«, 2. avgusta: 18.30 Otroški kotiček. 19.00 Plošče. 19.30 Literarna ura. 20.00 Operne arije in duete pojeta gdč. Sokova in g. Jolačin. 20.45 Radio orkester. 21.45 lta-dio-jazz. 22.30 Angleške plošče. Steklena cerkev V bližini Bruselja v Belgiji so lansko leto zgradili cerkev, ki je popolnoma vsa iz stekla, od temeljev pa do vrha. Enako so stekleni tudi vsi okraski, ki so v cerkvi ali tudi oni, ki cerkev krase od zunaj. Pravijo, da je krasna posebno tedaj, če jo obseva solnce. Naročajte »Domoljuba«! Vranjo Nèubaùer: Mešetar »Ni je, ni je barantije! Vel po štiri je dinarje! Dobro je le za mesarje!« Kmetic se huduje, toži, obupuje. A mešetar, mož drzan, kmetu se približa, brž potegne ga na stran: »Kaj boš taka griža!« In ga prime za rokó, šepeta mu na uhó. Pride od nekod ge mesar — gospod. In mešetar vleče sem in tja moža: >Bog daj mnogo sreče! Prav bo za oba!« Iu z. besedami podžiga, tolče, — roka že boli ga. Ne odnehal — Sili, sili, roka nič se mu ne «mili. Besedi ima dovolj, mrežo sklepa bolj in bolj. Od ušesa do ušesa skače, šepeta sladkó, in obeta vsa nebesa, če le kup se sklenil bo. En udarec še močan: naglo dene roko v roko, kreg, prepir je dokončan! Mož oddahne se globoko. Zdaj žival ima mesar, kmetič pa -gotov denar. Prej uboga in nesložna, zdaj pa si«'Oba* premožna. In mešetar, zvita kača, v roki stiska dva kovača. Dasi truden in potan skoči kakor jelen hiter, kakor vranee čez ravan in prinese tina liter. Sebi prvemu natoci, suho grlo si namoči. Kido bo plačal, kaj mu mar! To je drugih sveta stvar. On dovolj se je potrudil, zdaj pa spet. drugam .hiti. Skoda, če bi kje zamudil, kjer se kak kovač dobil Franz Friedrich Goldau: Hazkolnikov : NallèpSa zvezda Gospodična Marija bila je že nad Sedemdesetletna, ko sem jò spoznal. Tedaj sem bil majhen sedemletni deček šibek in ves bo-lehen. V ulici smo igrali vojake in mati mi je svetovala : »Gospodična Marija dela umetne rože in tvetke. Iz škrobanega blaga seklja drobne zvezde, ki jih preoblikuje v majhne cvetke. Pojdi k nji s kosom pozlačenega papirja, pa ti bo naredila zvezd nič koliko.« In šel sem. Starka je vsvoji preprosti sobici sestavljala venec iz umetnega cvetja Povsod okoli sebe je imela polne škatle pisanih papirnatih rož. Prosil sem jo, jiaj mi naseklja nekaj zvezd. Vzela je papir iu kmalu sem jmel Jpolito pest samih blesketajočih zvezd. Ko je opazila, kako sem jih vesel, me-je vprašala: »Zakaj ti vendar bodo?« »Zato jih moram imeti toliko, da bom' lahko general,« sem se ponosno odrezal. Pogledala mi je globoko v oči in mi zamišljeno odkimala: »Šibek si in neznaten. Tvoje oči gledajo preveč proseče in boječe. Ti ne boš nikoli general, zapomni si, nikoli nek To me je diruilo. Marija me je pa pogladila po glavi: »Saj so vsi pcklici lepi, a najtežji je vojaški, če je vojska, mora vojak pobijati ljudi.« »Sovražnike,« sem ji urno popravil. »Tudi sovražniki so ljudje,« me je zavrnila in me žalostno pogledala. , Skozi okno je prisijal sončni žarek. Odprl sem pest. Zasijale so zvezde kakor bleste-čj zlati hrošči in vse se mi je smejalo. »Tako lepih zvezd, ni nikjer!« seni navdušen vzkliknil. »Se lepša je zvezda sreče,« je resno' odgovorila gospodična Marija. »Vsakdo jo iiiia, a malokdo jo vidi, srečen je pa samo tisti, ki jo vidi, jaz je nisem videla nikoli,« je Šepnila. Zamislila se je skozi okno in ni niti opazila, da sem tiho odprl vrata in smukuli venkaj. Tisti dan sem bil res general, saj sem imel po vseh prsih nalepljene sànie zlate' zvezde. * Čudno je, da si človek o nekaterih ljudeh he more misliti, da so rea umrli, če tudi 4obro ve, da jili ni več med .živimi, zlasti še o tistih, ki jih pozna iz svoje mladosti in so mu ostali vedno enako živi' in zdravi v spominu! ' In tako tudi gospodična Marija. Ce bi kdo prišel in mi rekel, da je še vedno živa, da živi tam in tam, bi se prav nič ne čudil, če tudi vem, da je že Zdavnaj mrtva. Spomin nanjo mi je pač ostal ves svež in lep. Kesneje sem se še otrok večkrat spomnil na zvezdo sreče. Ce seni bil zvečer zünaj, sem se oziral v nebo in mislil na staro gospodično Mafijo in na čudežno zvezdo sreče ter jo iskal z očmi, Enkrat me je spet zaneslo domov. Prišel sem na domače pokopališče in spomnil sem se ' na gospodično Marijo. Sklenil sem poiskati njen grob in sein začel kar pri grobu, pri katerem sem slučajno stal. Presenečen sem opazil, da je prav ta grob bil njen. Na njem je stal skromen železen križ. Nagnil sem se in prečital napis: Tu 'božja dekla Marija počiva, v nebesih spleta naj vence zlate, uaj pride med angelce krilate, njena duša raj naj uživa! Nad napisom je sijala drobna zlata zvezda. Pogledal sem zvezdo in se zamislil : Spoznal seui njeno zvezdo sreče, ki ji je zasijala v življenju onstran groba. »Mirno spavaj skromna duša!« sem šepni! in odšel počasi s pokopališča. Policaj je stal na križišču cest, gledol in strmci. Počasi se mu je bližal avtomobil, ker ni mogel hitro voziti, kajti naložen je imel brzojavni drog. »Kam pa, kam, f takim toro-romr« je vprašal policaj, ko se jc avto ustavil. »Domov ga peljem, v «pomiti «a mojo prvo nezgodo z avtomobilom.« Razkolniltov. Modri telebani Pripetilo se je, da se je deset Telebanov preveč napilo rajnega vinca. Pijača jih je omamila, postali so nejevoljni in samj na sebe jezni. Pa so jo mahnili po svetu. Telebani še nikoli niso videli ne morja, he lanu, «i vedeli .so, da sta oba modre barve. Hodili so in hodili že dolgo uro. Zazdelo se jim je, da potujejo najmanj pol dne. Dospeli so do njive cvetočega lanu in se razveselili. »To je morje! Pojdimo, skopljimó se v njejn! Hladno nam bo in lažje jo bomo mahnili dalje!« Slekli so se in veselo poskakali v lan. Nekaj časa so se valjali po njem. Potem se jim je že vsent neumno zdelo in sli so še obleči. Pa so zmetali vsp obleko na kup: in zdaj bi se skoraj stepi i za svoje cape. Na-; zadnje je vendar srečno dobil vsak svojo 1 obleko. ...... Ko so bili že oblečeni, se je spomnil aaj-I modrejsi: »Bratci' moji mili, kaj pa če je ka-j teil izmed nas utonil?« Spogledali so se in se plašno umeknili za korak' nazaj. »Pametni ljudje smo, pomagamo si lehko, kar preštej-mo se!« je predlagal najmlajši. »Vidiš ga tiča, ta jo je tigenil, kar preštejmo sek'so pritrdili vsi skupaj in se pričeli šteti. Ysak pa je štel takole: »Jaz, eden, dva, trije;; — itd. Ker nihče ni dal sebi številke, jih je ostalo vedno samo devet in zaman šo se preštevali drug za drugim. Tedaj je prišel mimo mlad mesar, žvižgal je in pel ter vihtel v roki težko gorjačo, s katero je bil gnal krave v klavnico, Ko je zagledal Telebane, so se mu v srce zasmilili in hotel jim je pomagati. Svetoval jim Je. »Predragi moji! Jaz vam lahko pomoreml Bolelo vas bo, a držalo bo kakor pribito z železnim kijem!« —->Povej nam, kako misliš?« so se zanimali možje. >To pojde hitro!« se je odrezal mesar. »Vsi stopite pred me v vratu. Vsakega posebej bom lopnil in mu povedal njegovo številko in sicer bom štel od ene do deset. Vsak naj si svojo številko zapomni in kmalu boste videli če koga manjka!« Vsi so. bili zadovoljni. Postavili so se pred mesarja in korenjak jim je začel deliti udarce, da je kar pokalo. Pa je bil med Teliebani boječi Jakec, bal se je udarca in jé samo premišljeval, kako naj" .e izmota. Kò jè prišla vrsta nanj, je zakričal: > Mesar, stoj! V sredi si se zmotil, prični še enkrat!« »O, dobro si štel in pravilno,« so zakričali tisti, ki so jih že dobili in so si drgnili boleče hrbte^ In tako jo je moral držati tudi Jakec, Mesar jim je srečno dokaza), da je Telebanov ravno deset in da ni nihče utonil. Telebani so pa hvaležni ljudje. Zahvalili so se mesarju za njegovo uslugo. Telebani so pa tudi poštenjaki iu nikomur ne ostanejo ničesar dolžni. Zato so takoj igotovili, dà jim je mesar ma za I preveč težkf udarce, in skleniji so mu vrniti. Vsi skupaj so ga vrgli v lan in zavpili: »Tako pa utoni mrha, da boš vede} drugič preveč tepsti poštene Telebane!« Trgovec: »Zakaj ste vpisali v potne stroške SO dinarjev za naglavne izdatke?« Potnik: »Kupiti sem si moral dežnik.« »Kadarkoli te vidim, ine spomniš na Žara rja.« .»Kako to, saj nisem prav nič. podoben Žagarju?« »Podoben ne, pač pa mi je tudi on dolJUm 100 Din«. , ; »Dora pa res ničesar nc pove, né d» bi pretiravala.« ' »Ali si jo že kdaj vprašala koliko je «tètra?« Z Mublianskega trsa V Ljubljani, BOCOlJUB> Družinski očetje iti matere! Oskrbite si o »BOGOIJU Bt-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vz^o/e I Odprite orata » BOGOIJU lU-u sai Ie ► BOGOLJUB« najlepii cerkoeni Ust k< prinaia o osaki iieoilki celo or sto izbranih in krasno izdelanih stik o hakrotisku Cena Dm 20•— letno Bodimo apostoli dobrega tiska ! Nabiralci m naturili ke nooih naročnikov r'°be lepe nagrade. - Pooejte to osem. k jet 'BOGOLJUBt-a ie nimajo — Naroča sc o jugoslovanski tiskarni v L/ubli*ni a" pa pri vodstvu Mari/ine družbe Izdajatelj; Or. Oregerij Pečjak Urednik: Jole Kailček Za Jugoslovansko tiskarno; Karel fiefc