Modernizacija kranjske mlekarne in gradnja sirarne v Cirčah je ena največjih naložb v gorenjsko kmetijstvo in predelovalno industrijo zadnjih let. Njena vrednost je tudi zaradi tega, ker je to eden redkih primerov združevanja sredstev kmetijske proizvodnje, živilskopredelovalne industrije in trgovine. Takšni primeri bi morali biti v razmerah gospodarske stabilizacije in ob vedno bolj pičlih bančnih sredstvih pogostejši, (jk) — Foto: F. Perdan Uto XXXIII. Številka 50 konferenca SZDL Kranj, Radovljica, Skorja Loka **** — I Eda j a Canopisno podjetje — Glavni urednik Igor Slavec urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 27. 6. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19M kot poltednik, od januarja 1990 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Prvi od vrste sporazumov podpisan z gorenjskim zdravstvom Sporazum o delitvi dela« um *H»mzMu* o strokovnem sodelovanju in delitvi dela sta v imen^ 90*D GmrnmEZd zdravstveni center podpisala direktor SOZD Edga^ fisftai ar Kkmitmi center pa njegov generalni direktor Franc Sifkovi* niso razvita. Prav tako bo po mo£^ nostih skrbel za znanstveno raziskal valno delo, strokovni razvoj in uspav sabljanje zdravstvenih delavcev SOZD Gorenjski zdravstveni cente^. S tem »zgodovinskim« sporazuv" mom o delitvi dela na podrocj^ specialistične in bolnišnične zdravv stvene dejavnosti za letoSnje le^ to pa seveda gorenjska zdravstve^ na regija, kot je poudaril direkto^. SOZD Edgar Vončina, ni podpisal^ neke statične delitve dela, ki naj trajala leta, pač pa sporazum upc*^ števa trenutne kadrovske in tehničj^ ne možnosti: za Gorenjce je spora s zum pomemben, ker si svoje zdrav^ stveno varstvo — drugače kot ostal^ regije — zagotavlja le skupaj z uslujv gami Kliničnega centra, za to nafc^ vrhunsko ustanovo pa je vsekako^. pomembno, da svoje zmogljivosti z^ vse slovenske zdravstvene regije raj>v meji s sporazumi. L. M. - — V novih prostorih jjesenMke bolnišnice je bil v _P1»ifcli podpisan samo-sporazum o medsebojnem - sodelovanju in delitvi jP»i SOZD Gorenjski zdrav- oeuter in DO Klinični center Gre xa prvi tak sporami ga je Klinični center sklenil 1 zdravstveno regijo, vendar pa »do, kot je povedal generalni jg»g Franc Sifkovič, kmalu Jtaih podpisi sporazumov s celjsko, jo^raueiko in drugimi bolnišnicami, fa *B»a sporacuinu ae Klinični cen-P*, ki kakih 10 odstotkov vseh opravlja za gorenjske upo-adtavstvenega varstva, za - neguje pa manj, zavezuje, da bo ^ravJjai predvsem visoko zahtevne j* aedke medicinske storitve, nudil r,raaarf pri medicinskih zapletih ter ¥pravijal vsa tista zdravstvena opravi*- ka vjgorenjski zdravstveni regiji ija viadukta pod Belim poljem - Prek šestdeset delavcev temeljne organizacije Gradisa z Jesenic gradi od konca februarja pri Hrutici viadukt, ki bo povezoval novo gorenjsko avtomobilsko cesto onkraj Savr * karavanškim predorom. Zdaj so narejeni že štirje od aflspii krutih np krajevnih skupnostih dokaj dobro obiskane in dobro pripravljene, teh ve so le v tem, ker so za posameiih? javne razprave določeni prekrati: roki. Poskrbeli pa so, da so bila v javnih razpravah gradiva temeljite obrazložena in predstavljena, tak da so lahko razpravljavci posreoV vali več koristnih pripomb in pobud D.& Radovljica — Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica v tem obdobju organizira več javnih razprav po krajevnih konferencah Socialistične zveze. Tako so ponekod na zborih stanovalcev v krajevnih skupnostih že temeljito razpravljali o osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu ter odružbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu. O osnutku tega zakona bodo ali so že razpravljali v vseh krajevnih skupnostih v občini. Razen tega so po krajevnih skupnostih razpravljali še o osnutku odloka o družbenih svetih v občini Ra- Pogovor urednika z bralci Na tem mestu bomo skušali odgovarjati našim bralcem na zastavljena vprašanja, ki sicer ne bi mogla najti mesta drugje v časopisu in pa obravnavati probleme in dileme, ki zadevajo odnose samo uredništvo — bralec. Naročnik J. Z. iz Podlubnika nam je pisal, da odhaja na zdravljenje v toplice in za ta čas (nd&i do 13. 7.80) odpoveduje časopis. Zakaj je treba časopis odpovedati (?>. ko ga p prav za omenjeni čas lahko pošiljamo v topUct -samo naslov nam morate sporočiti; seveda pm* časno! Isto velja za vse, ki odhajate na dopuste! Le tisto ki ste namenjeni na otoke ali pa tako daleč, da S pošta hodila dalj kot traja dopust, poiujanjt časopisa na dopustovanje ne bi priporočali. Torej)'J. 2. kam naj vam pošljemo Glas? Vaš urednikih Pred delavce z odprtimi računi ; Pred delavce je treba priti z odprtimi računi, so poudarili na nedavni seji občinske konference Skofja Loka, na kateri so ocenili stabilizacijska prizadevanja in kaj so naredili za uskladitev planskih dokumentov. Treba je povedati, kaj je narobe in kje škriplje, da se bodo lahko dogovorili, kaj bo vsak naredil Večina delovnih organizacij združenega dela gospodarstva je pripra-vila stabilizacijske programe, v katerih je razvidno, da so jih vgradile tudi v plane za leto 1980. Glavni problemi, ki slabijo stabilnost gospodarstva in. ki so jih v temeljnih organizacijah najpogosteje izpostavili, je slaba izkoriščenost delovnega časa. predvsem pri delih, ki niso normirana in so izven neposredne proizvodnje, slaba kakovost dela in velik izmet. nespoštovanje dogovorjenih rokov in zastoji v proizvodnji, premajhna aktivnost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih Pomoč preddvor skemu zavodu KRANJ — Izvrsni svet kranjske občinske skupščine je iz proračunske rezerve namenil Vzgojnemu zavodu v Preddvoru 106.000 dinarjev pomoči, ki bo zavodu omogočila zagotovitev normalnih pogojev bivanja gojencev. Preddvorčani bodo s tem denarjem zboljšali fond posteljnine in poskrbeli za opremo kuhinje in jedilnice. Člani izvršnega sveta so ob tem zadolžili komite za družbene dejavnosti, da spremlja porabo denarja, obenem pa posveti posebno pozornost opremljenosti doma in vzgojnemu delu. -jk organov pri razreševanju sporov in težav v organizacijah združenega dela. slaba pripravljenost sestankov med delovnim časom in zato večje izgube časa in slaba merila pri odločanju za nove naložbe. V stabilizacijskih programih je tudi točno obdelana problematika v zvezi z razporejanjem dohodka letos. Razen pri Alpetouru, Loki, Seširju. Jelovici. LTH. KGP. Alpini in Tehniku pa je povsod slabo obdelano področje zunanje trgovine, zmanjševanje stroškov, kvalifikacijske strukture, varčevanje z energijo in politika cen. Gospodarski rezultati so v prvem tromesečju ugodni, vključno z zunanjetrgovinsko menjavo, vendar so predobri, da bi se lahko ponovili ob polletju in ob koncu leta. Največ so še posledica lanskega zagona. Zaposlovanje je v dogovorjenih okvirih pa tudi osebni dobodki se gibljejo v skladu z določili resolucije. Vendar pa, so poudarili na konferenci, se na dosežke prvega trome-sečja ne da zanašati in je potrebno intenzivno delati, da bodo stabilizacijski programi uresničeni. Vendar pa stabilizacija ni le prelivanje znoja za stroji in zategovanje pasu, temveč predvsem več dela in s tem več dohodka. To je boljša organizacija dela po tovarnah, uvajanje sodobne tehnologije in sprememba sestave proizvodnje, ki pa se največkrat ustavlja pri neposrednih vodjih proizvodnje. Stabilizacija je tudi redna oskrba s surovinami in repromateriali. Usposabljanje delegatov Radovljica - Za usposabljanje delegatov, ki so bili izvoljeni v delegacije zborov občinske skupščine in skupščine sedmih ohčinskih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so v radovljiški občini že leta 1979 organizirali načrtno usposabljanje v obliki seminarjev. Koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri občinski konferenci SZDL je za nosilca te obsežne in zahtevne naloge določil Delavsko univerzo Radovljica. Usposabljanje je potekalo po enotnem programu delegatskega usposabljanja republi Ške konference SZDL, republiškega sveta zveze sindikata in zveze delavskih univerz Slovenije. Prvo leto so na treh seminarjih izobraževali le vodje delegacij za zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela ter za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Udeležba je bila razmeroma dobra. Slabše pa je bilo izobraževanje delegatov. V Radovljici in na Bledu je bilo lani 18 seminarjev za delegate, letos do 7. junija pa še 17 seminarjev za vse delegate. V tem mandatnem obdobju se je od 2745 delegatov udeležilo seminarjev šele 1126 ali 41 odstotkov vseh delegatov v občini. Odziv je bil tako skromnejši kot so pričakovali, saj je bilo povprečno na seminarju le do 28 delegatov. V drugi polovici leta, od oktobra do decembra pripravlja Delavska univerza Radovljica še šest semi- narjev. Zaradi slabega odziva je težko verjeti, da bodo vsi delegati te seminarje opravili še letos. Vsekakor bo treba o tem razmisliti tudi v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. JR Delavci za stroji, je dejal v svoji razpravi Pavel Likar iz Kladivarja. lahko šestnajst ur prelivamo znoj. vendar je ves trud zastonj, če kasneje stroji stojijo, ker iz železarne nismo dobili kakovostnega jekla, čeprav smo ga naročili pred dvema letoma Vsa prizadevanja so zastonj, če zato, ker v Kladivarju niso mogli narediti zatičev po 5 dinarjev in ne morejo v prodajo stroji, vredni več milijonov dinarjev Prispevek k stabilizaciji bo tudi reorganizacija občinske uprave in skupnosti skupnih služb. Prav tako oblikovanje posebne organizacije za pripravo planskih in urbanističnih dokirtrientov, hitrejša gradnja stanovanj* in združevanje sil v gradbeništvu. Ne nazadnje je potrebno izboljšati tudi razmere v kmetijstvu, da hrane ne bo zmanjkovalo. Na podlagi razprave in ugotovitev konference bo komite pripravil konkreten akcijski program uresničevanja ukrepov stabilizacije v vseh sredinah. L. Bogataj Zagotovljen družbeni vpliv Služba družbenega knjigovodstva je sicer samostojna organizacija, vendar je lahko ob družbenem vplivu in sodelovanju pri njenem delu uspešnost in učinkovitost te organizacije lahko še večja. Pri Službi družbenega knjigovodstva je treba zato oblikovati družbene svete. Oblikovanje tega organa je predlagala tudi kranjska podružnica SDK. V predlogu navaja, da bo družbeni svet omogočil po eni strani družbeni vpliv na delo te organizacije, po drugi strani pa bodo lahko najrazličnejše analize in informacije boljše in popolnejše, omogočena pa bo izmenjava podatkov in izkušenj z organizacijami, ki se ukvarjajo s sorodnim delom. V družbenem svetu kranjske podružnice SDK naj bi bili delegati medobčinskih svetov družbenopolitičnih organizacij, delegati zborov združenega dela gorenjskih občinskih skupščin, delegat medobčinske Gospodarske zbornice in delegat podružnice SDK. Pobuda zalegla Zalog pri Cerkljah - Člani krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Zalog pri Cerkljah, ki združuje razen prebivalcev Zaloga se krajane z Lahovč. Glinj in Cerkljanske Dobrave, so se v četrtek zvečer zbrali na prvem zasedanju, ki je" imelo poseben pomen. V družbenopolitičnem življe nju zaloške krajevne skupnosti je že nekaj časa vladalo mrtvilo, ki bi utegnilo imeti škodljive posledice, če mu ne bi naredili konec. V krajevni skupnosti je vladala določena družbenopolitična aktivnost, ki pa je bila premalo usklajena in učinkovita. Prav tako je krajevna skupnost reševala najbolj žgoče krajevne probleme, delovali pa so tudi krajevna konferenca SZDL, katere delo je preveč slonelo na posameznikih, osnovna organizacija Zveze komunistov, mladinska organizacija, delegacije za skupščino in interesne skupnosti, organizacija ravljeni na referendum PODBREZJE - Prebivalci krajevne skupnosti Podbrezje v kranjski občini se bodo na referendumu 29. junija odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Tako so se dogovorili na nedavnem zboru občanov, ki je bil namenjen obravnavi predloga za razpis referenduma. Med široko razpravo v organih krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in družbenijh organizacijah ter na zboru občanov so oblikovali načrt najpomembnejših nalog, ki bi jih bilo moč uresničiti s sredstvi iz samoprispevka, prostovoljnim delom in pomočjo širše družbene skupnosti. Glede na potrebe in zmožnosti, s samoprispevkom naj bi zbrali prek 3,15 milijona dinarjev, so predvideli več del. Načrtujejo razširitev pokopališča in temeljito obnovo Kulturnega doma z dograditvijo dveh manjšin prostorov. Neurejeno vprašanje otroškega varstva hi radi rešili s pridobitvijo in usposobitvijo prostora za vrtec, ki bi lahko sprejel okrog petdeset otrok. Želijo tudi' zgraditi okrog 1200 metrov kanalizacijskega omrežja in asfaltirati približno 3,5 kilometra krajevnih poti in cest. Ob vsem tem predvidevajo še zgraditev športnega igrišča. V krajevni skupnosti Podbrezje so se na referendumu za uvedbo samoprispevka dobro pripravili, saj želijo uspešen izid. Posebno v dneh pred referendumom je moč zaznati povečano aktivnost. Člani političnega štaba ob raznašanju vabil po naseljih Bistrica, Podbrezje in Gobovci spodbujajo krajane k čim večji udeležbi na referendum, pripravljeni pa so tudi odgovoriti na morebitna vprašanja. Mladinci so izdelali obvestila in parole ter jih razobesili po krajevni skupnosti. Od izida nedeljskega referenduma v Podbrezjah je odvisno, ali bodo načrtovane naloge za nujen napredek krajevne skupnosti uresničili. S sredstvi, ki bi jih v petih letih zbrali s samoprispevkom, bi lahko opravili več kot četrtino del. Zato si pri financiranju del, katerih skupni stroški so predvideni na dobrih 11 milijonov dinarjev, obetajo pomoč tudi od širše družbene skupnosti in pripravljenosti krajanov za prostovoljno delo. s. Saje Rdečega križa, športno društvo in gasilski društvi Zalog in Lahovče. Vendar prav zaradi pomanjkljivega dela Socialistične zveze med družbenopolitičnimi organizacijami in druStvi ter tudi med posameznimi kraji ni bilo ustvarjalne povezave, ki bi omogočila se hitrejši napredek krajev in prijetnejše bivanje krajanov. Občinska konferenca SZDL Kranj je bila pobudnik za prekinitev družbenopolitičnega mrtvila, velika opora pri akciji pa je bila osnovna organizacija Zveze komunistov Zalog. Spoznanje, da je to nujno, je prevladalo tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Tako je bila v sorazmerno kratkem času Socialistična zveza oblikovana na novo, na trdnejših temeljih. V četrtek je bilo izvoljeno novo predsedstvo, ki ga vodi Silvester Jager, v predsedstvo pa so po delegatskem sistemu zastopane vse družbenopolitične organizacije, društva in svet krajevne skupnosti. S tem seveda delo Še ni opravljeno, so poudarili na konferenci SZDL. Treba se je dobro organizirati, razdeliti naloge, vključiti v delo čim več ljudi, zaostriti odgovornost do nalog in seveda zagotoviti osnovne pogoje za delo. Problematika krajevne skupnosti ponuja obilo možnosti za aktivno delo in za oblikovanje ustreznih organov SZDL. V Zalogu bodo zanesljivo oblikovali koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, saj morajo kadrovsko okrepiti organe in organizacije, prav tako pa se bližajo volitve, koordinacijski odbor za problematiko kmečkih žensk, več komisij in sekcije, med katerimi bo imela gotovo največ dela sekcija za kmetijstvo, saj je to področje izrazito kmetijsko Predvsem je pomembno, da se v te organe vključi čim več ljudi. Poživiti velja tudi nekdaj živahno kulturnoumetniSko dejavnost. Pobuda je na strani mladih, ki so že doslej aktivni, vendar jim manjka mentorjev in tudi podpore v sami skupnosti. V Zalogu imajo torej vse možnosti za poživitev družbenopolitičnega dela in za uveljavitev Socialistične zveze delovnega ljudstva. J. Košn jek Radovljica — Obvoznica, ki jo gradijo iz Radovljice proti Kropi, bo za radovljiško občino precejšnja pridobitev, saj bodo tako razbremenili promet v starem delu Radovljice. Z deli hitro napredujejo, položili so že asfalt na prvi del obvoznice, največ težav pa bodo imeli z izgradnjo železniškega podvoza pri železnici. Kjub temu upajo, da bodo dela končali v predvidenem roku. — Foto: F. Perdan Težnja po ustaljenem razvoju Zbor združenega dela jeseniške občinske skupščine je obravnaval poslovanje Železarne Jesenice — Na osnovi razprave sprejeti sklepi so del prizadevanj za izboljšanje gospodarskega položaja in zagotovitev ustaljenega razvoja te delovne organizacije Jesenice — Delegati zbora združenega dela jeseniške občinske skupščine so na seji 20. junija posvetili osrednjo pozornost sedanjemu gospodarskemu položaju v Železarni Jesenice in občini ter proizvodnim in poslovnim usmeritvam največje organizacije združenega dela v občini glede na letošnje gospodarske razmere. V uvodu je predsednik poslovodnega odbora železarne Štefan Nemec poudaril, da je namen eje zlasti seznanjanje celotne obči'ie s položajem železarne. Obrazložil je tudi vse značilnosti tega položaja, o katerih smo obširjene pisali že pred sejo zbora združenega dela. Obrazložitev Štefana Nemca je predsednik izvršnega sveta Ivo Sčav-ničar dopolnil s podatki o sedanjem gospodarskem položaju v občini in predlogom prihodnjih nalog na tem področju. Opozoril je na resnost razmer, o njih smo prav tako poročali, pa na potrebo po skupnih prizadevanjih za izpolnitev obvez družbenega plana razvoja občine v sedanjem srednjeročnem obdobju. Prizadevati si za čim boljše delo, zagotoviti dobro oskrbo z materiali, preveriti upravičenost odliganja manjših, vendar perspektivnih naložb, prizadevati si za čim 'dtrejšo uresničitev naložbe v elektro jeklar-no, pospešiti izvoz, sprožiti akcijo na dohodkovno povezovanje v občini in izven nje pri povečevanju proizvodnih zmogljivosti in zagotavljanju redne proizvodnje jekla, smotrno usmeriti naravni prirastek v združeno delo ter obogatiti Štipendijsko politiko - to so bile glavne misli iz razprave delegatov temeljnih organizacij jeseniške železarne. Poleg njih 80 razpravljali tudi delegati drugih delovnih organizacij, predvsem predelovalne industrije, ki so opozorili na težave zaradi zmanjšanja količin reprodukcijskih materialov iz železarne. V razpravi so sodelovali tudi nekateri družbenopolitični delavci iz občine. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je med drugim poudaril, da je primarnega pomena za izboljšanje položaja uresničevanje ukrepov znotraj železarne. Le-to mora biti zasnovano na odgovornejšem samoupravnem dogovarjanju kot doslej, prav tako pa povezano z učinkovitejšim samoupravnim sporazumevanjem izven železarne. Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov pa je opozoril na stalno zmanjševanje proizvodnje železarne v zadnjih letin, preslabo organizirano in neodgovorno delo ter na premalo izkoriščene sposobnosti strokovnjakov. Kot je ocenil, je za takšen položaj krivo tudi sprejemanje preveč formalnih sklepov, in prepočasno reševanje problemov. Ob tem je menil, da bo treba negativne pojave odpraviti in poskrbeti za doslednejše uresničevanje določil zakona o združenem delu, predvsem glede dohodkovnih odnosov in delitve po delu. Po razpravi je zbor združenega dela podprl proizvodne in poslovne usmeritve železarne, ki izhajajo iz ostrejših gospodarskih razmer in ustalitvenih prizadevanj. V več sklepih, ki so jih sprejeli na osnovi obsežne razprave, je med drugim poudaril tudi zahtevo, da v združenem delu sproti spremljajo poslovni položaj ter ob vseh poslabšanjih naglo in učinkovito ukrepajo. Predvsem v jeseniški železarni morajo pri uresničevanju ukrepov težiti k bolj ustaljenemu nadaljnjemu razvoju. S. Saje Številke se še razhajajo Osnutek dogovora o temeljih plana tržiške občine do leta 1985 je realen in nima pretiranih načrtov, vendar bo treba nekatere oblike porabe še uskladiti z možnostmi — Izredna izvozna usmerjenost Tržič — Planska komisija izvršnega sveta je v torek seznanila člane izvršnega sveta z osnutkom dogovora o temeljih plana tržiške občine do leta 1985. Zanj velja ugotovitev, da je na splošno realen in uresničljiv, da v njem ni pretiranih želja, da planirane stopnje rasti ostajajo na republiški ravni razen izvoza, kjer želi občina »prevlado« izvoza nad uvozom še povečati, kar uspeva redkim gorenjskim občinam. Del osnutka so tudi glavne značilnosti razvojnih planov večjih organizacij združenega dela, prav tako pa so na številnih področjih »gospodarskega« dela osnutka zapisane že konkretne številke. Vendar se določena področja še razhajajo. Kljub temu se je izvršni svet odločil osnutek predložiti delegatom občinske skupščine Njihova beseda bo še posebej pomembna sedaj, ko bo treba navzkrižja uskladiti. To je resno in odgovorno delo, saj bodo temelji plana skupaj z ustreznimi dogovori in sporazumi obvezujoči za podpisnike. NajoČitnejše razhajanje se pojavlja pri porabi, kjer planirano pre-seea možnosti gospodarstva oziroma rast dohodka. Oblikovanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov interesnih skupnosti bo priložnost za uskladitev. Enako velja deloma tudi za gospodarstvo, saj med nekaterimi postavkami združenega dela in določili osnutka temeljev plana še ni sozvočja. Izvršni svet se je odločil sklicati posebna posvetovanja. Razprava na seji izvršnega sveta je navrgla nekatere predloge. Posamezni deli osnutka dogovora morajo biti Se določnejši, drugje pa je vprašljivo navajanje konkretnih zneskov, saj so gibanja doma in na tujem precej nestanovitna in lahko marsikaj obrnejo na glavo. Prav tako kaže nekatere načrte pri gradnji družbenih objektov, na primer športne dvorane, prepustiti v razpravo združenemu delu in organom kofTference SZDL. Predlog se nanaša na primer na razmišljanja o razpisu novega samoprispevka, o načinu združevanja sredstev za športno dvorano in podobno. Stvari kaže temeljito oceniti, šele nato pa sprožiti družbenopolitično akcijo med delovnimi ljudmi in občani. J. Košn jek O L» A 8 4. STRAH. Kar kovač naj bo . Lojze Stremfelj: »V nemogočih m: merah amo začeli.. .* Odkar pomnijo zdajšnji Volač-ani, se tam v grapi, kjer pritečeta skupaj Volaščica in Logarščica in kjer je pered mnogimi leti utonil Semonov iz Cabrač. se je reklo »Pod rudo* . Ali zaradi kamenja, ki ga v sebi hram Lovrihov grič in ki so ga po mjilem ljudje jemali za podboje vrat - za hišne prage, za cerkve, ali /.»radi rovov, ki so jih še v Napoleon ovih časih napravili iskalci železove rude prav v ta hrib. Sklade marmorja je namreč pokrivala povrhnjica, bogata s hematitom, ki je bolj kot je pronicala y skale, močneje obarvala kamen v žlahtno rdečo in rožnato barvo. Prvi izdelek je poznan iz leta 1812. V nekem rovu je usekana v skale ta letnica. Leta 1847 so bile izdelane stopnice pod cerkvijo v Leskovici. Dokler je bil svet Lovrihov. so okoliški kmetje, če so potrebovali kamen, prihajali do Lovriha, da jim je dovolil vzeti potrebni kamen- In občasno sta sem prihajala oče iti sin, kamnoseka iz Novakov, da št* ga zlomila in obdelala. Od 1847 do 1912 je poznanih od tu največ izdelkov. Med njimi tudi Prešernov nagrobnik, ki ga je izdelal 1851. Tomart Ko pa je nekaj pred I. svetovno v*ojno nek Tržačan kupil Lovrihov grič za 1.500 goldinarjev, se je »Pod rudo« pogosteje tolkel kamen. Leta 1910 je bilo veliko tega kamenja vdelanega v žirovsko cerkev. Med I. in clrugo svetovno vojno so iz njega i/.delal i portal za Univerzitetno knjižnico v Ljubljani - Plečnikovo delo — ste- brišče v Trgovinski zbornici v Ljubljani in se nekaj cerkvenih del Pred drugo svetovno vojno so ta kamen uporabljali /a R upnikovo linijo. Po zadnji vojni pa je Krajevni odbor Hotavije dobil okrožnico, katere dejavnosti naj se prično v kraju, in med njimi je bilo nakazano tudi. da hi spet pričeli odkrivati marmor ... In začeli so 18. oktobra 1948. Najprej trije. Erženov Franc — Ppvhnv s Hlavčih njiv. Nande Kristan in Peter Dolinar s Hotavelj. Toda bil je le kamen in nič drugega. Nobenega orodja niso imeli. In ker Krajevni odbor sam ni zmogel, so se priključili k Industriji naravnega in umetnega kamna Ljubljana, sedanji Mineral. 1. marca 1950, ko se je Lojze Stremfelj iz Volake zaposlil »Pod rudo« kot kovač, je tu delalo okoli petnajst delavcev. Nobenega pravega orodja ni bilo. Le en star kompresor na nafto za vrtanje. Elektrike ni bilo. Zag ni bilo. Se danes se tisti prvi delavci čudijo, kako so mogli s tako primitivnim orodjem sploh kaj narediti. Po dveh letih so že imeli lesene vozičke za prepeljavanje kamenja in lesene tračnice . . . Nobenega varstva pri delu. Ce si bil dovolj korajžen, si bil lahko minerec. Brez vsakega znanja, le praksa, iznajdljivost in pridnost teh hribovskih ljudi. »1951. smo dobili elektriko. Prijavili smo potrebo, da hi postavili toliko večji transformator, da hi tudi vaščani dobili elektriko. ,Ja, kje pa imate kakšne vasi", so spraševali. Sicer pa res od spodaj ni bilo veliko videti. Na Srednje brdo sem jih peljal, da se je videlo v Vola-ko, Debeni, Studor, Sušo, na Hlavče njive. In potem smo skupno delali transformator: firma in vaščani. Mineral je kupil kostanjeve stebre, vaščani so pa za vsak steber dali kubik smrekovega lesa. Vse izkope so naredili vaščani, vse prevoze opravili. 9. septembra 1952 je posvetila elektrika tudi v vaseh.« Nobenih prostorov še niso imeli. Le malo brunarico, da so imeli prostor za orodje in kamor so se umak- nili kadar je deževalo, ali kadar so minirali. Lojze je doma koval prvo orodje: svedre, »špice«, nekaj dvigal je naredil . . . Prvo kamnarsko znanje so ljudem i/pod Blegoša dali Kraševci. Delovodja Zenic je bil doma s Krasa. Potem je bilo treba postaviti prvo žago in začeli so iskati človeka, ki bi jo pomagal strokovno postaviti. Prišel je Ivan Pertot iz Nabrežine. Ko so delali podboje za skupščino v Ljubljani, se jim je pridružil še Ven-česlav Bele iz Koprive pri Sežani. »To so bili trije možje, ki si zaslužili spomenik, toliko so naredili za naš rudnik.« pravi Lojze »in ni rečeno, da jim ga ne bomo še enkrat postavili.« Do leta 1953 so bili združeni pod eno firmo Marmor Sežana. Marmor Ljubljana. Marmor Hotavije in Kamnoseštvo Kranj. 1. 7. 1953 pa so se vsi osamosvojili. »To je bila največja napaka,« pravi Lojze. »Ko bi takrat skupaj delali, bi bili močni, tako pa . . . Nekega dne sta direktor in tehnični prišla na Hotavije in nam prebrala okrožnico, da se osamosvajamo. Povedano je bilo tako, da druge izbire sploh nismo imeli. In Pertot. ki je edini imel pogoje, da bi postal naš direktor, je zaprosil za pokojnino.« Hotaveljski kamnarji so ostali sami. »Ja, kdo bo pa zdaj upravnik?« so spraševali delavci. Pa se jih je oglasilo nekaj: »Kar kovač naj bo!« Lojze Stremfelj je septembra 1953 prevzel podjetje kot začasni uprav- r Gozd ni vreča brez dna Gozdarji sami vedno težje zmorejo dajatve za razširjeno reprodukcijo gozdov, zato je nujno so vlaganje tistih, ki imajo posredno ali neposredno korist od »zelenega bogastva« — Vedno večji apetiti po poseganju v gozdove KRANJ — Samoupravna in te resna skupnost gozdnogospodarskega območja Kranj, fei obsega kranjsko, škofjeloško in tržiiko občino, je ocenila uresničevanje srednjeročnega programa osnovne in razširjene reprodukcije gozdov. Kljub trudu gozdarjev je težko slediti zahtevam sedanjega srednjeročnega programa, saj gozd ni vreča brez dna, iz katere lahko samo jemljemo, ampak naravno bogastvo posebnega družbenega pomena, v katerega je treba veliko -vlagati, ga negovati in obnavljati. Vrednost gozda je zmotno meriti le po kubikih posekanega in prodanega lesa; razaežnosti vrednosti gozda so veliko širše, tj Tužbene v pravem pomenu besede. Prav zaradi takšnega pomena, ki ga imajo gozdovi in gospodarjenja z njimi, smo se v Sloveniji odločili za oblikovanje interesnih skupnosti gozdno-gospodarskih območij, ki razširjajo družbenopolitično in materialno obveznost do gozda, ta ž« dolgo ne bi smela biti le breme gozdarjev. Manj vlaganja v gozdove znižuje količine letnega poseka, kar siromasi upra vljalce družbenih gozdov kakor t*idi zasebne lastnike. Samoupravna organiziranost Szdarstva je rodila sadove, ven-r Vse možnosti se niso izkoriščene. V obnovo gozdov in objektov, med katerimi %o brez dvoma najpomembnejše komunikacije, se že ne vključujejo vsi, ki imajo od tega korist: odi lesno- {►redelovalne industrije d« osta-ih uporabnikov. Rešitev se ponuja s samoupravnim %sx>razumom o skupnem vlaganju* v razširjeno reprodukcijo v ok-viru sestavljene organizacije združenega dela gorenjskih gozdarjev in lesarjev, prav tako pa s sporazumi in dogovori s celulozno industrijo Djuro Salaj iz Krškega. Takšno sporazumevanje? kaže uveljaviti tudi na drugih področjih in med organizacijami združenega dela, vezanimi na gozd in gozdarstvo. Samoupravna interesna skupnost kranjskega gozdnogospo- darskega območja ugotavlja vedno številnejše želje po poseganju v gozdove. Najpogosteje se pojavljajo vloge za gradnjo daljnovodov, za širjenje urbanističnih -dokumentov, za gradnjo stanovanjskih in počitniških hiš, za gradnjo cest in priključkov ter najrazličnejših gramoznic, baz in drugih objektov. Skoraj 100 vlog je v tem mandatnem obdobju ie prejel izvršni odbor interesne skupnosti in večino jih je ugodno rešil. Vendar podatki, da smo samo z razširitvijo letališča Brnik zgubili skoraj 100 hektarov gozda in z gradnjo plinovoda 20 hektarov ter da se pojavljajo zahteve po dodatnih 110 hektarih, kažejo, da vedno bolj hlastamo po gozdu in omejujemo njegove gospodarske in druge funkcije. V gozd kaže posegati tam, kjer je škoda manjša in kjer krnimo gozdove slabše kvalitete. Gozdarji razumejo družbene potrebe, vendar je treba interese usklajevati, upoštevati kategorizacijo gozdov in vključiti gozdarje v razreševanje problematike povsod tam, kjer gre za gozd in njegove vrednosti. J. Košn jek Težave klavničarjev KRANJ - Ko so na zasedanju kranjske občinske konference ZKS ocenjevali uspešnost gospodarske stabilizacije, so namenili posebno pozornost kmetijski proizvodnji, pridelovanju hrane in klavni-štvu. Kranjčani ocenjujejo, da stabilizacijsko ponašanje rojeva sadove. Kmetijstvo proizvaja več in ceneje, kar je zasluga boljšega dela in doslednega varčevanja. Še vedno pa se pojavljajo primeri neracionalnega gospodarjenja in trošenja sredstev. Eden takih primerov je na primer nakupovanje osnovnih kmetijskih strojev v zasebnem kmetijstvu v okoljih, kjer je mehanizacija že dosegla visoko raven in ni izkoriščena, novi stroji pa odstotek izkoriščenosti še znižujejo. V najtežjem položaju je kranjska klavnica. Pogoji poslovanja so vedno težji. Cene živine in mesa niso usklajene, prav tako pa primanjkuje živine. Treba jo je voziti od vsepovsod. Najrazličnejši prodajalci pa to znajo dobro izkoristiti sebi v prid z navijanjem cen. Najtežje je pri teletih in prašičih. Zastavljeno je bilo vprašanje, če je bilo treba pred leti na hitro ukiniti farmo bekonov v H rastju. Dogaja pa se celo, da kupci iz drugih krajev prihajajo na Gorenjsko in kupujejo živino po višjih in vabljivejših cenah za rejce, ki jim pa domači mesarji niso kos. Ta neskladja bo treba rešiti v jugoslovanskem merilu, del rešitve položaja klavnice pa se ponuja doma, v občini in na Gorenjskem: v združevanju, boljši organiziranosti in delitvi dela gorenjskih klavničarjev. .jk . sem Skofji nik. Se vedno je bilo 15 zaposlenih Takrat so od Slovenija - Impexa dali kdaj pa kdaj večje naročilo za izvoz marmornatih blokov v Nemčijo, Italijo. Švico, Avstrijo. Celo v Ameriko so ponudili njihov marmor, pa je prišlo tako veliko naročilo, da ga niso zmogli. Da je imel prostor vsaj za pisanje »šihtov«. za to in ono, je Lojze postavil jeseni 1953 še eno barako. Nekega dne so od Slovenija — Impexa telefonirali, da bodo pripeljali direktorja. Pripraviti so morali zanj sobo, prehrano. In Lojze je s kolesom letal okrog, da je vse uredil. Dobili so upravnika. Veliko je govoril in lepe načrte je imel. Ljudi je privlekel skupaj, toda denarja ni bilo nobenega. Potem so ga tisti z okraja le suspendirali . . . Potem so obljubili spet novega direktorja. Iz Zasavja da bo. In delavci spet: »Ja. kdo bo pa za ta čas?« »Pa kovač naj bo!« »Tisti dan, ko so se odločali ravno orodje nabavljal po Loki in Kranju. In ko sem prišel so mi povedali, da so spet mene postavili. Pa sem bil spet kovač in upravnik . . . Spomladi 1954 je bilo. Potem so »novi« direktorji prihajali na ogled. Samo na ogled. Dve leti so se hodili kazat, nobeden pa ni hotel prevzeti te naše revščine. Nekajkrat srno bili celo'brez plač. Spominjam se, da smo dobili petdeset jurjev, pa sem sklical ljudi skupaj, da povedo, kdo nima za otroke, za kruh . . . Bili so solidarni in razdelili smo tistim, ki so imeli majhne otroke. Po dveh letih je eden tistih petih, Cadež iz Ljubljane, spet prišel na ogled. Povedal sem mu, kakšno je stanje, pošteno, ker sva bila znanca, ki jo je videl, da so se razmere le ' malce popravile, je šel do župana, da bi zdaj pa prevzel. Leta 1956. je bil imenovan za direktorja. Bil je tehnik in kar dobro je vodil vse do leta 1962., ko se je upokojil« Takrat je bil Lojze že obratovod-ja, pa še vedno je koval za Marmor. Tudi dva nova kovača je še pridobil Do novega direktorja nekaj mesecev prišel neki premislil i.. večjo plačo v Skofjo Loko. In spet jt bil Lojze »v. d.«. Zdaj kar nekaj let, ker se nihče ni javil za direktorja. Tako je že od Cadeža naprej vodil Marmor Lojze. »Težko je bilo,« se spominja Lojze. »Vso opremo smo nabavljali le z lastnimi sredstvi. Pri banki nismo imeli nobene veljave. Prva prelomnica je nastopila leta 1963, ko smo pričeli bloke žagati v plošče. Polirali jih še nismo. Toda vsaj žagali smo, da niso šli kar celi, neobdelani bloki od nas. Ce se Italijanom izplača, da vozijo bloke od nas in jih tam režejo, se bo tudi nam, sem «i rekel. J« je bil spet »v. d.«. Potem je Perne, toda hitro se je in šel za dvajset jurjev Močno podporo smo dohili šele. ko prišel v Skofjo Loko za župana Zdravko Krvina. Zdaj je bilo. t udi za nas več razumevanja. Razmišljali smo. kako bi uporabili odpadni material. Obiskovali smo sejme, razstave in 1. 9. 1969 smo postavili halo za lepljenje odpadnih kamnov v hre-ton plošče. Prvi v Jugoslaviji. 1974 smo že postavili prizidek k hali. v katerega smo postavili dve moderni brusilki za kamen in krožno žago. Ko je bilo pa to poplačano, smo že pripravljali za to novo investicijo .. .« Spominjam se. s kakšno ljubeznijo mi je dan pred otvoritvijo nove proizvodne hale na levem bregu Vola-ščice razkazoval prostore. Pisarne vse v mehkem itisonu, stopnišča v marmorju, kuhinja v ploščicah in svetleči kovini. Za temi prostori pa ogromna, moderna hala. ki jo napolnjujejo z modernimi stroji. Človek nikoli ne bi verjel, da jim bo uspelo Pa jim je. Ker so si znali odpovedovati. Raje so se odpovedali delu stimulacije, samo da so dobili nove stroje. Koliko udarniških ur! Ko so kopali za vodovod, ko so postavljali žago za plošče v leseni baraki, ko so oblačili stopnice v novi upravni zgradbi, ko so urejali okolico .. . »Pa vam je kaj hudo, ko zapuščate tako lepe prostore? Tako kratek čas ste jih lahko uživali. Le par mesecev.« »Ne, nasprotno. Lepo mi je pri srcu. Težje bi šel v pokoj, če bi ne bilo narejeno. Preganjala bi me misel, da sem naredil premalo, da sem zagrešil . .. Prostorsko in tehnološko je zdaj kolektiv tako opremljen, da bodo lahko delali kvalitetno, da bodo lahko konkurenčni! Tudi kadre smo spravili gor. Novi direktor, ki je prevzel za mano, se je deset let vzgajal v tem kolektivu. In danes nam ne manjka dobrih delavcev, do brih strokovnjakov. Vem. da honV zmogli!« Lepo je povedal direktor kmetij ske zadruge v Skofji Loki Vinko Kržišnik, ko je rekel, da bi Marmor na Hotavljah in Termopol v Sovod-nju morala dobiti posebno priznanje samo za to, ker sta s svojo proizvodnjo zadržala toliko ljudi v škofje-loških hribih. Brez industrije bi se tu ne dalo živeti in ljudje bi odMi v mesta. Tako pa so se obdržale kmetije' in postale so močne. Volake skoraj ne prepoznaš več, če si jo poznaj nekoč. Visoke, moderne hiše so zrasle iz starih kmečkih hiš. Pa ne samo v Volaki. Vsepovsod. Lojze se smeje, ko pripoveduje, da je bil edini direk tor, ki je vsakokrat, ko je šel na delo. do Klovžarja peljal tudi kanglo mleka. Toda tako je bilo. In danes, ko bo ostal doma, se bo oprijel tiste krpe zemlje, morda postavil ša kaks no kravo v hlev. In če bo treba, bo tudi še kaj skoval. Saj je vendar Se vedno kovač! D. Dolenc Doklej izpiti še v Ljubljani? 2e vrsto let si gorenjski obrtniki prizadevajo, da bi smeh opravljati preskuse znanja doma - Dolgo čakanje na vrstni red v Ljubljani tudi ena od jcokel razvoja _obrti pri nas Odbor za drobno gospodarstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko je pred kratkim ponovno obravnaval vprašanje preverjanja strokovne usposobljenosti za opravljanje obrtne dejavnosti na Gorenjskem. Zveza obrtnih združenj Slovenije namreč prepoveduje opravljanje izpitov obrtnikov povsod drugod, razen v Zvezi. Člani odbora za drobno gospodarstvo pri MG/ za Gorenjsko pa so mnenja, da je nemogoče vršiti preskus«' znanja še naprej v Ljubljani, kjer ti potekajo vse prepočasi. Zato predlagajo, da bi imenovali svojo komisjo za opravljanje izpitov za področje G oren i-skem, ki hi pa seveda delala po pro- gramu Zveze. Kje naj bi obrtniki polagali izpite, ali na Medobčinski gospodarski zbornici ali na Obrtnem združenju, ni toliko pomembno, morala pa bi biti ustanovljena regijska distribucija komisij, ki bi jih imenovala Zveza obrtnih združenj na osnovi 6. člena Pravilnika o strokovni usposobljenosti za samostojno opravljen je gospodarskih dejavnosti. Odbor za drobno gospodarstvo pri MGZ za Gorenjsko ima zdaj nalogo, da sestavi komisijo za opravljanje izpitov za ptnlročje Gorenjske, in podatke pošlje na Zvezo obrtnih združenj, o tern pa obvesti tudi Gospodarsko zbornico Slovenije. D. 1). Prizadevni mladi zadružniki Aktiv mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi Škofja Loka je eden najbolj aktivnih organizacij mladih v občini Združuje 80 mladih kmetovalcev in kmetovalk, vodi pa jih petindvajsetletni kmiet iz Podobenega v Poljanski dolini Ivan Dolenc »Se ukvarjate samo 8 kmetovanjem ali ste tudi zaposleni?! »Zaposlen sem pri kmetijski ta-drugi, kot kontrolor selekcije živine, doma pa imam kmetijo. Ker je dobro opremljena s stroji in meha-nizirana, z delom ni prevelikih telav Več težav imamo v zadnjem času z repromateriali. Prodaja pridelkov pa je dokaj dobro organizirana. Zadruga je aktivna in spodbuja delo« »Kaj pa položaj kmeta?« »Mislim, da se je v zadnjem času precej izboljšal. To velja predvsem za ravninske kmete, kjer je moln« obdelava s stroji in tudi z oddajo mleka ni prevelikih stroškov V veliko težjem položaju pa so s? vedno hribovski kmetje, katerih it ceste, ki jih morajo vzdrževati, di lahko prodajajo pridelke, zlasti pa da dnevno oddajajo mleko, veliko stanejo. Da o tem, da je iz hribovske zemlje teže iztisniti dinar, ne govorim. V primerjavi z delavkami pa so V vedno prikrajšane žene. Čeprav k bilo že vse pripravljeno za priznani« porodniškega ' dopusta tudi knvti-cam, je bilo to črtano iz ptogram« zaradi stabilizacijskih ukrepov. Ven dar menim, da bo do tega slej ali pre.' moralo priti.« ■ »Kakšni pa so tvoji osebni načrti?« »Gradim hišo in bi jo rad čimprej dokončal. Rad bi še dopolnil mehani zacijo na kmetiji, za aktiv mladih zadružnikov pa bi želel, da bi Je delal tako aktivno kot doslej.« L. Bogataj »Aktiv je namenjen predvsem izobraževanju in povezovanju mladih kmetov in ima več sekcij. Zlasti so aktivne kulturna, športna, strokovna in družbenopolitična sekcija. Za vsa področja dela je dovolj zanimanja in v vseh so mladi kmetje izredno delavni. Strokovna sekcija pripravlja predvsem predavanja o novostih v kmetovanju, opravlja razne poskuse s semeni in gnojili, katere poljščine so za naše kraje najbolj primerne in podobno. Družbenopolitična pa obravnava novosti v zakonodaji, ki zadevajo tudi kmete. Tako smo v zadnjem času veliko govorili o zakonu o združenem delu in novostih v kmetijski zakonodaji. Kulturna in športna sekcija pa skrbita za razvedrilo.« i KTEK. 27. JUNIJA 1980 5.STRAN O Volaričeva odpirata razstavo v Lendavi predstavil svoja dela. Zlat ina bera je 5.1 skupinskih in IH samostojnih razstav. Oba sta člana Isknne skupine likovnikov, včlanjena sta v lendavsko društvo likovnikov Lindau Poleg tega sta člana društva naivnih umetnikov Hrvatske. Prav v tem je njuna posebnost Povezujeta se in sodelujeta z likovniki samorstniki iz drugih republik. Sta pogosta gost;i številnih likovnih kolonij: v Sati skem mostu. Tišjem. Trebnjem... Cesto zato dobimo vesti, da ju poznajo širom -Jugoslavije. Tri javne spomenike je oblikoval -lože: Upornika v Mokronogu, Rudarja v San-skem mostu in Mater v Zlatarn. Zlat ina dela so v zbirkah naših najpomembnejših galerij naivne umet- Kolo - olje na platna Zlate Voralič Letos mineva 33 let, ko so se v lendavskem Starem gradu odprla vrata prvi generaciji mladeni-čev, ki so se odločili za poklic »belega rudarja«. Eden izmed njih je bil Jože Volarič, ki se je tedaj zaposlil pri proizvodnji nafte v Lendavi. Ob lendavskem prazniku, Dnevu rudarjev, so ga povabili, da skupaj z ženo Zlato, prav tako Prekmurko, domačinom predstavita svoja likovna dela. Njuno razstavo bodo odprli 2. julija v dvorani Nafte Lendava. Zlata in -Jože Volarič sta prišla v Kranj pred šestnajstimi leti in tu ostala. Oba poklicno delata kot učitelja. Zlata poučuje slovenski jezik na Osnovni šoli France Prešeren. Jože je pomočnik ravnatelja v šolskem centru Iskra. Njun prosti čas je ustvarjanje. Zlata slika, -Jože kipari. Njuna samorastniška umetniška pot ni dolga; Jožetova dobrih deset let, Zlata je začela pred petimi leti. V tem razmeroma kratkem času sta imela veliko razstav. Jože je od leta 1976 sodeloval na 81 skupinskih razstavah in 31-krat samostojno Slovenski komorni orkester v crngrobški cerkvi — Z zadnjim koncertom letošnjih Loških umetniških utripov se je škofjeloškemu občinstvu pretekli ponedeljek predstavil Slovenski orkester s solistom Milošem Mlejni-kom. Prireditvni prostor je bila tokrat crngrobška cerkev, ki je lahko poleg večjega števila izvajalcev sprejela tudi več poslušalcev kot zmore puštalska kapela. — Foto: F. Perdan Občinska revija folklornih skupin Skulptura Veseli trio Jožeta Vola-riča Razcvet folklornih plesov nosti: v Hlebinjah, Sanskem mostu, Trebnjem, Zagrebu, Zlataru, Sveto-zarevu. V kranjski občini je trenutno 12 folklornih umetn^^ skupin, s čimer se prav gotovo ne more pohvaliti ali poimanja, čeprav delata Pod »i« • i i_ *• »i '"riti ,8to streho in je eden ob obeh prvi se kaka gorenjska občina — Na reviji so folkloristi prikazali zavidljivo raven plesnega znanja — Gorenjska revija folklornih skupin bo 6. julija v Cerkljah Kranj - Pred osnovno šolo Lucijan Seljak v Stražišču je bila v soboto tradicionalna občinska revija folklornih skupin. Tokrat je kar deset folklornih skupin pokazalo plod enoletnega dela in trdih vaj, obenem pa je bila to tudi Poča8t^ev krajevnega praznika v Stražišču. Se pred petimi leti je bilo v kranjski občini le pet folklornih skupin, zadnja leta pa se je ta zvrst kulture izredno razmahnila, tako da je Kranj z dvanajstimi skupinami, sem so štete tudi skupine s cicibani in pionirji, ena redkih občin v Sloveniji « ta!to razvito folklorno plesno kulturo. Večletno delo z mladimi, ki pomenijo podmladek skupinam odraslih, je prav gotovo obrodilo izredne rezultate. To je pokazala tudi letošnja ravija, za katero poznavalci trdijo, da je bila doslej najuspeš- nejša, najbolj kvalitetna. Med folklornimi skupinami z dolgoletno tradicijo kot so folkloristi iz Preddvora ali folkloristi Save, so ob taktih narodnih plesov pokazali svoje znanje tudi bolj »sveži« mladi folkloristi. Tolikšna množičnost, po oceni Zveze kulturnih organizacij oziroma Centra za folklorno dejavnost je v občini okoli 300 folkloristov, pa seveda pomeni, da se za ohranjanje tradicije ni bati: celo več, skupine kažejo iz leta v leto večji napredek in pa željo po širjenju znanja in pa programa za plese iz drugih pokrajin in republik. Se posebej je razveseljivo, da je v nekaterih krajih toliko zanimanja za folklorne plese, da je bilo v kratkem času treba osnovno skupino razdeliti: tako so naprimer na Visokem folklorno dejavnost razširili na vse starostne skupine in na občinski reviji so se predstavnih cicibani, pionirji in še mladinci. Po dve skupini sta tudi v Preddvoru, tudi Sava ima dve, drugo leto pa bo ob tolikšnem razmahu in veselju do plesa morda še kakšna skupina več. Na občinski reviji je bila izbrana tudi folklorna skupina za Gorenjsko revijo folklornih skupin, ki bo 6. julija v Cerkljah v okviru tradicionalne razstave cvetja in lova. Kranjske barve bosta — ker gre za gostitelja — zastopali dve folklorni skupini, in sicer folklorna skupina Osnovne šole L. Seljak iz Stražišča, drugo skupino pa bo prihodnji teden izbral Center za folklorno dejavnost pri ZKO Kranj. L. M. kritik novoustvarjenega dela. Izpod Jožetovih rok s pomočjo varilnega aparata nastajajo »železni ljudje«. Od ostalih kiparjev samo-rastnikov ga loči nenavadnost materiala in sredstev umetniške ustvarjalnosti, saj mu je kovina bližja kakor les, ki so ga samorastniški kiparji prevzeli od ljudskih rezbarjev. Svoje ljudi zajema iz skoraj zapuščenih vaških okolij in najde vedno nove različice, ki jih niza od realnega do simbolike. V svoja opazovanja zna vnesti vedrino, ki se včasih konča celo s komičnim poudarkom. Zlata zajema motive iz vsakdanjega dela z otroki. Njene slike vzbujajo občutek krhkosti in mirnosti, navdihujejo jih spomini na stari Kranj, hjegovo staro arhitekturo, sprehode s kočijami. Slika mestno okolje in s podaljšanimi liki in finim občutkom za barvitost podaja vizijo lastnega skoraj nematerialnega sveta. »Novi« šentviški tabor uspel Približno 6.000 pevcev in 500 godbenikov iz vse Slovenije ter okoli 10.000 obiskovalcev je preteklo nedeljo zbral enajsti tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Ponovila se je lanska veličastna slika, ki je nizala mogočno podobo pri nas tako priljubljenega zborovskega petja. Strah prirediteljev, da je tabor dosegel svoj vrh in da mu grozi umiranje, je bil torej odveč. Res pa je, da niso držali križem rok in čakali kaj se bo zgodilo. Razmišljali so in dali taboru kažipot v novem desetletju. Rečemo lahko, da je tabor spet vznemirljiv predvsem zaradi nove vsebine in nove oblike. »Ljudje naj pojo« so dejali in poskusili z ljudsko pesmijo, često že zanemarjeno in pozabljeno. Toda prav domača pesem je vselej mikavna in doživeta za slehernega pevca. Istočasno so se odločili za negovanje ljudskega izročila. Enajsti tabor je tako zaobjel glasbeno folklorno pisanost slovenskih pokrajin. Pevci pa so zapeli še po zvočnem zapisu ohranjeno pristno ljudsko pesem »Mene pa glavica boli«. 195 zborov jo je zapelo, kar je odlično zagotovilo, da bo uvrščena v spored našim zborov. V tako zasnovo se je prijetno vključila »Pleničke je prala«, s čimer so pevci povedali, da je tabor posvečen spominu tovariša Tita*. Prav tako mila »Rož, Podjuna, Žila« v Kernjakov spomin. Geslo »Ljudje naj pojo« se je resnično izrazilo. Doživeli ga niso le pevci, zabrundali so obiskovalci. Tabor je tako odprl pot, ki veliko obeta. Prireditelji pa so se odločili Se za en poskus. Pevci radi nastopajo, zakaj ne bi imeli v soboto samostojne koncerte. "Previdno so začeli in zapela je vsa Dolenjska, tritisoč pevcev v 26. dolenjskih krajih. Izjemen odmev še bolj spodbuja prizadevne prireditelje, da bo morda že eno prihodnjih let res pela vsa Slovenija. Zbori se bodo v soboto ustavili na poti v Šentvid in nedeljski shod tako ne bo več zgolj manifestacija. Seveda takšna organizacija zahteva veliko priprav. Morda bi kazalo, da bi se šentviški prireditelji, ki delajo povsem ljubiteljsko, povezali s področnimi pevskimi združenji. Sedem jih imamo v Sloveniji, v ustanavljanju sta na Dolenjskem in v ljubljanski okolici. Na letošnjem mariborskem tekmovanju je bila ustanovljena še osrednja pevska zveza. Če bo pela vsa Slovenija, zakaj ne bi za to tudi delala vsa Slovenija. M. Volčjak Nekaj se mora dogajati Naslov najbolje označuje dejavnost kranjskega društva za vokalno in instrumentalno glasbo Modrina. Nosi skupno ime z znanim ansamblom, ki je pred dvemi leti veliko pomagal pri ustanovitvi društva. Toda dejavnost je kmalu prerasla ozke okvire in prihodnost odpira društvu svojevrstne možnosti. Društvo Modrina se danes že ponaša s pomembnimi uspehi. Združuje štiri ansamble: Modrina, F +, 12. nadstropje in Nočna izmena. Glumaški večeri v Goričanah — Sleherni večer v tem tednu se med zidovi starodavnega baročnega dvorca v Goričanah s pesmijo, plesom in umetniško besedo predstavljajo obiskovalcem priznani poklicni umetniki in manj znani amaterji na že tradicionalnih, tretjih glumaških večerih. Posnetek je s prvega večera, ko se je predstavila ritmična skupina Osnovne šole Franc Buko-i>ec iz Preske. -fr ANSAMBEL LOJZETA SLAKA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU Pred odhodom na. turnejo po ZDA in Kanadi bo danes zvečer oh 20 uri nastopil Loj/.*' Slak s svojimi fanti na Hlodu v Festivalni dvorani. Ljubitelji zabavno glasbe in domaČih viž vabljeni. Radovljica - V Sivčevi hiši m V torek popoldne odprli razstavo izdelkov otrok iz oddelkov delovnega usposabljanja Zavoda Matevža Langusa iz Kamne gorice. Tapiserije, poslikani krožniki in druga keramika, drobni obeski, tkane odeje in drugi izdelki spretnih prstov niso le na ogled, pač pa jih je možno tudi kupiti in sicer sanu> še danes, i petek. — Foto: F. Perdan Seveda se ne usmerja zgolj v prirejanje plesov, kar bi bila kaj šibka dejavnost društva, ki danes šteje več kot petdeset članov, ki bodisi prostovoljno, bodisi honorarno delajo v društvu. Odpraviti skušajo mrtvilo in poživiti prirejanje zabavnih prireditev Tako je društvo začelo s plesi v Delavskem domu v Kranju, ob njih pa s plesno šolo. Pripravili so tečaje za vse starostne skupine pod strokovnim vodstvom plesnih učiteljev. Posebej zanimiv je bil prodor med šolsko mladino, saj je plesno šolo obiskovalo okoli 200 mladih. Skušali so privabiti tudi delovne kolektive, vendar prvega uspeha ni bilo. Kljub denarnim izgubam s plesno šolo ne nameravajo odnehati. Vključili bodo še osnovnošolsko mladino, želijo pa privabiti tudi starše. Osnovni namen je vzbuditi zanimanje za ples in dvigniti plesno kulturo ter poživiti to dejavnost v občini. Potrebujejo primerni prostor, kar je njihova največja ovira pri delu. Ob petkih zvečer bodo glasbeni spored prilagodili malce starejšemu občinstvu, saj tovrstne zabave skoraj ni. Društvo se je izkazalo tudi kot izvrstni prireditelj, saj je zgledno pripravilo proslavo ob Dnevu mladosti, lotilo se je prirejanja maturantskih plesov in brucovanja. Glavna njihova skrb je nivo teh zabav za mlade. Omeniti pa velja, da mladi po šolah često povzroča težave prirediteljstvo in s pomočjo društva bi bile mnogokrat »zasoljene« cene znatno nižje. Imajo svojo recitatorsko skupino, obenem želijo poživiti tudi koncertno dejavnost. Spet so problem prostori, ko želijo v Kranj povabiti glasbenike (klasična glasba, okteti, zbori, znani ansambli zabavne glasbe), ki bi privabili širok krog občinstva. Koncertna dejavnost je v Kranju v primerjavi z Ljubljano ali z drugimi mesti kaj pičla. S koncerti pa želijo pomagati tudi novim glasbenikom in ansamblom. Zavedajo se, da dejuje preveč »divjih« skupin. Za boljšo kakovost hi se morali dobri glasbeniki združevati v dobre ansamble. Z organiziranostjo bi izginilo plačevanje »na roko«. Prav na očitke o dobičkarstvu 80 pri društvu najbolj ogorčeni. So amaterji, razen sekretarja Zvoneta Stefeta in njihovo delo javno. Zavedajo se odgovornosti in se ne primerjajo s sorodnimi društvi na poklicni ravni kot je na primer Lira v Ljubljani, temveč skušajo delati na ljubiteljski ravni. Zato se jim ponuja še veliko možnosti. Modne revije so ena izmed njih. Nameravajo se povezati s strokovnjaki na glasbenem, plesnem in drugih področjih. Zal društvo Modrina mnogi še vedno istovetijo z ansamblom. Toda zreli in obetavni načrti zagotavljajo, da hoče društvo s predsednikom Frenkom Jekovcem predvsem organizirano in na primernem nivoju zabavati ljudi vseh starosti in na različne načine. Če bodo uspeli, bodo zadovoljni vsi: društvo, ker bo živahno delalo in vsi tisti, ki se bodo lahko zabavali kot jim ustreza. Miran Subic r " > Akademski komirni zbor Kranj vabi v svoje vrste nove pevke in pevce. Avdicije bodo ves junij, vsak ponedeljek in četrtek, ob 20. uri v pevski sobi Gimnazije Kranj. O LAS 6.STRAN 11 JJ DO GORENJSKA PREDILNICA wmTTm^ Skofja Lok« DRINJIKA Kkirieeva 76 n. sol. o. »BOlLNICAl razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJE KADROVSKE SLUŽBE 2. VODJE PROJEKTIRANJA AOP 3. PRODAJNEGA REFERENTA OE PREJE 4. KLJUČAVNIČARJA (2 delavca) 5. REZKALCA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: pod L: — višja strokovna izobrazba organizacijske ali druge ustrezne smeri. — 3 do 4 leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj. — družbenopolitična aktivnost in moralna neoporečnost pod 2.: — višja strokovna izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri. — 2 do 3 leta delovnih izkušenj, — znanje programskih jezikov COBOL, RPG. ASSEM B. — srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — znanje programskih jezikov COBOL, RPG, ASSEM B. — družbenopolitična aktivnost ih moralna neoporečnost pod 3.: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — pasivno znanje angleščine ali nemščine, — družbenopolitična aktivnost in moralna neoporečnost pod 4.: — končana poklicna kovinarska Šola. — 1 do 2 leti delovnih izkušenj pod 5.: — končana poklicna Sola kovinarska. — 1 do 2 leti delovnih izkušenj Poskusni rok je 3 mesece. Plamene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Skofja Loka, Kidričeva 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanja prijav. Triglav konfekcija p. o. Kranj tri glavi objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA ŠIVALNIH STROJEV Pogoj: — poklicna šola mehanične ali njej ustrezne smeri — 2 leti delovnih izkušenj''' Poskusno delo za objavljena dela in naloge je dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na naslov Triglav konfekcija Kranj, Savska cesta 34. Kandidati bodo vabljeni na informativni razgovor. O izidu izbora bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave. DRUŠTVO INVALIDOV KRANJ organizira IZLET — KOPALNI AVTOBUS V STRUNJAN dne 12. julija z odhodom ob fi. uri izpred hotela Creina v Kranju Ona izleta za člane: 250 din Prijave sprejema Društvo invalidov Kranj do 8. julija. Pisarna društva bo zaradi dopustov zaprta od 15. 7. do 15. avgusta 1980. Vatrostalna Zenica TOZD JESENICE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oziroma naloge: 1. VEČ KV ZIDARJEV V DE JESENICE 2. VEČ NK DELAVCEV V DE JESENICE (z možnostjo priučitve za profil industrijski zidar) 3. 2 KV TESARJEV V DE JESENICE Pogoji: pod 1. — poklicna šola gradbene smeri pod 2. — osnovna šola pod 3 — poklicna šola tesarske stroke Vloge z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo na naslov Vatrostalna Zenica, TOZD Jesenice, 64270 Jesenice, Savska 6, v 15 dneh po objavi oglasa. ENTRAL ZV^£*> ln tr*OV8ka delovna organizacija »CENTRAL« n. sol. o. KRANJ, Maistrov trg 11 objavlja na podlagi sklepov IO DS D8SS in IO DS TOZD oziroma sklepov poslovnih enot in Pravilnika o delovnih razmerjih proste delovne naloge in opravila: A) v D888: L FINANČNEGA ADMINISTRATORJA B) v TOZD GO8TIN8TVO: a) v restavraciji »Park« v PE Krani 2. VODJE STREŽBE b) v restavraciji »Evrope« v PE Krani 3. VODJE KUHINJE c) v hotelu Bor v Preddvoru 4. KUHAR-ICE (2) 5. POMOŽNE DELAVKE V KUHINJI d) v hotelu »Kazina« na Jezerskem 6. SOBARICE (za določen čas) ležišče zagotovljeno v hotelu C) TOZD Delikatesa 7. KUHAR-ICE 8. TOCAJ-KE D) v TOZD Vino 9. VODJE DISKONTA V KRANJU 10. PRODAJALCA-KE V DISKONTU (3) 11. DELAVCA V DISKONTU (2) 12. KALKULANTA - KOMERCIALNEGA KORESPONDENTA Pogoji: pod 1. dvoletna administrativna sola, 1 leto delovnih izkušenj na strojepisnih delih, poskusno delo 3 mesece pod 2. gostinska Sola z dopolnilno izobrazbo, 1 leto delovnih izkušenj v strežbi, poskusno delo 3 mesece pod 3. gostinska šola z dopolnilno izobrazbo, 3 leta delovnih izkušenj v kuhinji, poskusno delo 3 mesece pod 4. hotelska šola ali gostinska šola z dopolnilno izobrazbo, 3 leta delovnih izkušenj v kuhinji, poskusno delo 3 mesece pod 5. osnovna šola, poslušno delo 2 meseca pod 6. osnovna Sola, poskusno delo 1 mesec pod 7. gostinska Sola, 1 leto delovnih izkuSenj v kuhinji, poskusno delo 3 mesece pod H. gostinska Sola. 1 leto delovnih izkuSenj v strežbi, poskusno delo 3 mesece pod 9. komercialna srednja Sola in 1 leto delovnih izkuSenj ali trgovska Sola in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 10. Sola za prodajalce, 1 leto delovnih izkuSenj, poskusno delo 3 mesece pod 11. osnovna šola. poskusno delo 2 meseca pod 12. ekonomska srednja Sola. 2 leti delovnih izkuSenj poskusno delo 3 mesece E) V uk sprejmemo več učencev za poklic KUHAR IN NATAKAR v PE v Kranju (restavracija »Park« in »Evropa«), v PE Preddvoru, v hotelu »Kazina« na Jezerskem in v TOZD Gostinstvo Zelenica v Tržiču. Pogoji: - končana osnovna šola, — starost do 18 let F) V juliju in avgustu sprejmemo na počitniško prakso več učencev ekonomske in administrativne srednje tole. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: »Central« Kranj, Maistrov trg 11. kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 23-7H4, interna M. Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n.sol.o. TOZD Agromehanika JLA 11 Po sklepu DS objavljmo javno licitacijo ZA PRODAJO TOVORNE PRIKOLICE 6 T TEHNOSTROJ, leto izdelave 1973, v voznem stanju, izklicna cena je 30.000 din ZA PRODAJO KOMBIJA ZASTAVA 430 K. leto izdelave 1974, v voznem stanju, ni registriran, izklicna cena 12.000 din Javna licitacija bo 8. julija ob 12. uri na Zlatem polju, C. JLA 11 (pri Vrtnariji). Ogled vozil je možen 1 uro pred začetkom licitacije. Pravico udeležbe na javni licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10 odstotno varščino od izklicne cene vozila, za katero nameravajo kandidirati. Iskra Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ n. sol. o. Delavski svet TOZD Tovarna mehanizmov Lipnica razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. vodje tehnične kontrole 2. vodje proizvodnje Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške, strojne ali organizacijsko-proizvodne smeri. — 5 letne ustrezne delovne izkušnje, po možnosti v kontroli ali proizvodnji, — aktivno ali pasivno znanje enega svetovnega jezika, — kandiati morajo izpolnjevati tudi pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Za razpisana dela velja 4 letna mandatna doba. Sprejetima kandidatoma bomo omogočili reševanje stanovanjske problematike s pomočjo stanovanjskih posojil. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Elektromehanika, Kranj, Kadrovska služba Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako » za TOZD Mehanizmi«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. VODO IN SENCO ŽIVALIM! Društvo proti mučenju živali SR Slovenije Ljubljana, Trubarjeva 16 naproša in opozarja vse lastnike živali zlasti psov čuvajev, da v tej vročini poskrbijo, da bodo živali imele vedno na voljo dovolj sveže pitne vode. Živalim nujno omogočite počitek v senci. Terenski delavci društva bodo nepretrgoma in postopoma ugotavljali pomanjkljivosti pri oskrbi živali. Ce lastniki ne bodo upoštevali navodila društva proti mučenju živali, bo društvo gornjo opustitev smatralo za MUČENJE ŽIVALI in primer obravnavalo kot prekršek zoper ZJRM (Ur. I. SRS št.: 16 čl. 11, točka 7). Predvidene sankcije: do 2.000 din ali 30 dni zaporne kazni. Prosimo vse, zlasti pa člane društva, naj posredujejo in opozarjajo lastnike na naša navodila. Društvo proti mučenju živali. ŽIVONOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD Gorenjske - Kranj DEŽURNI VETERINARJI 27.6.-4.7.1980 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet, Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 LOKAR Franc, dipl., vet, Kranj, Zanova 12, tel. 23-916 Kranj, Zanova 12, telefon 23-916 Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 LIKOSAR Dušan, dipl. vet. Skofja Loka, Podlubnik 64, tel. 60-939 5a občini Radovljica in esenice GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot S/a, tel. 74-636 (začasna) Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Komisija za delovna razmerja VISOKE ŠOLE ZA ORGANIZACIJO DELA Kranj, Prešernova 11/H objavlja prosta delovne naloge dela in RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — viSja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj Prijave s potrebnimi dokazili pošljite tajništvu šok) v 15 dneh po objavi. 18 Razprava o rekreacijskem centru Učan Domač naslov je prvi Skupščina krajevne skupnosti Primskovo obravnavala pismo s pripombami na predlog rekreacijskega in turističnega središča Učan, ki ga je podpisalo 250 občanov, vendar je pisanje obšlo naslove, na katere bi moralo najprej — Pobuda, da se o načrtu Učan v krajevni skupnosti temeljito pogovorijo Primskovo — Čeprav ni bilo . vplivalo na obolenja dihal, ko so na sklepčnosti, torkovo zasedanje skup ščine krajevne skupnost mnenja je bila tudi osnovna organizacija Zveze komunistov na Pri m -skovem. so člani skupščine ocenili pismo kot objektivno s težnjo prispevati k čim boljši zamisli projekta. Zal pa se je ponovno pokazala naša stara slabost ravnanja v primerih, ko gre za razprave o projektih in načrtih širšega pomena! Pisanje je romalo na najrazličnejše organe in organizacije ter posamez- Hotel za hotelom — kakšen dolgčas! Na Bledu se bodo morali v prihodnjih letih resnično čvrsto povezati in turistom ponuditi še kaj več kot so puste hotelske avle, sonce in dunajski zrezek — Skupna delovna organizacija vseh — Turizem izgublja kvalitetne tuje goste ti Primskovo ni bilo brezplodno. Prav je, da je delegatski organ samoupravljanja v skupnosti sprejel izziv, ki ga je povzročilo pismo s pripombami na predlog rekreacijskega in turističnega centra Učan s podpisi 250 obča nov, ki so se odločili tako poseči v javno razpravo o projektu, čeprav ne na najbolj pravilen način. Krajani Primskovega in ostali, kot so zapisali v glavi pisma, med drugim ugotavljajo, da bi umetno jezero ob sotočju Kokre in Rupov-ščice marsikaj spremenilo na tem področju in poudarjajo, da je reka Kokra v večjem delu toka evidentirana kot naravni spomenik, da čistost vode doslej ni bila bistveno prizadeta, da so kraji ob Kokri primerni za oddih in rekreacijo in da bi razlitje Kokre in Rupovščice v umetno jezero povzročilo poplavitev 19 hektarov, od katerih bi jih morali sedem vzeti kmetijstvu. Avtorji vsebine pisma nadalje poudarjajo, da bi bila potopitev tega območja škodljiva za čudoviti predalpski pejsaž, da bi se jezero z nizko globino zaraščalo z močvirnimi rastlinami, kar bi povečalo vlogo in šujejo, kakšne bodo klimatske posledice zajezitve in ugotavljajo, da potopitev Loke pod Učanov ne more nadomestiti lepot sedanjega stanja. Prav tako menijo, da pri projektu manjkajo nekatere osnovne analize: ekološka in klimatska ocena sedanjega stanja ter posledic zajezitve, podroben načrt in možnosti regulacije Kokre kot hudournika v tem delu njenega toka, geološka analiza tal in možnosti za utrditev stabilne jezerske kotanje, ocena nevarnosti vpliva talne vode na bližnje hiše, prikaz energetske koristnosti objekta in finančna konstrukcija. Pisanje je zaključeno s sklepom, da »zaradi navedenih pomislekov in naštetih pomanjkljivosti v prikazu tega projekta krajani KS Primskovo jn občani Kranja zavračamo sprejetje tega projekta v sedanji obliki«. Razprava na torkovi skupščini, ki zaradi nesklepčnosti ni mogla in ni imela namena o ničemer sklepati, je bila vseeno dobrodošla. Svet krajevne skupnosti in njegovi organi so zadolženi sklicati razgovor o tem skupaj s projektanti, urbanisti, vodarji in predstavniki elektrogospodarstva. Prav tako. enakega POZIV K RAZPRAVI Primskovo — Komisija za plan sveta krajevne skupnosti Primskovo je pripravila predlog razvoja krajevne skupnosti za prihodnje srednjeročno obdobje. Skupščina krajevne skupnosti bo o njem kmalu razpravljala, planu pa bo namenjena tudi naslednja številka krajevnega glasila Stiki. Tako se bodo krajani lahko seznanili z razvojnimi usmeritvami svoje skupnosti, v pisarni skupnosti pa bo na voljo obširnejše gradivo o srednjeročnem planu. Na Primskovem želijo, da se čim več ljudi vključi v razpravo, saj gre za njihove probleme in skupnost, katere člani so. Bled - O radovljiškem, bohinjskem in blejskem turizmu, o njegovih razvojnih možnostih, potrebah in zahtevah, je bilo popisano že na kilograme papirja. Ze res. da so bile vmes tudi povsem realne in konkretne študije, a večinoma so se sestavljala omejili na načelne rešitve in z raznimi »naj bi«, »bi bilo dobro«, »morali bi« načrtovali pot predvsem blejskemu turizmu. Diplomirana inženirka Evgenija Korošec, direktorica Hotelsko turističnega podjetja Bled pa je nedavno pripravila odlično delovno gradivo za vse, ki v turizmu in za turizem v občini delajo. Avtorica je odločno pokazala na slabosti in še bolj nedvoumno povedala, kako iz težav, ki jih turističnemu gospodarstvu ne manjka Nova sedežnica na Veliki Zvoh Interesna skupnost za izgradnjo Krvavca si prizadeva, da bi z raznimi oblikami združevanja sredstev zgradili na Krvavcu še več smučarskih terenov in sedežnic — Denar naj bi združile vse ljubljanske občine |v Sloveniji imamo 17 smučarskih središč, ki razpolagajo s 95 žični-Čarskimi napravami. Lani je enajst smučarskih centrov sprejelo 23.000 smučarjev brez čakalnih vrst, na 5 smučarskih središč pa odpade 50 odstotkov vseh smučarskih zmogljivosti - na Kranjsko goro, Krvavec, Vogel, Koblo in Pohorje - in teh pet središč je opravilo leta 1978 kar 72 odstotkov vseh prevozov. Predvidevajo, da je bilo lani v Sloveniji okoli 200.000 smučarjev in da se bo to število leta 1985 povzpelo na 281.000. Neusklajenost med razpoložljivimi smučarskimi zmogljivostmi in številom obiska smučarjev povzroča dolge čakalne vrste in odhajanje smučarjev v tujino. RTC Krvavec je ob koncu lanskega leta razpolagal s krožno kabinsko žičnico z enosedežnico, 3 dvosedežnicami in 5 vlečnicami, urejenih ima 85 hektarov smučišč ter ima zmogljivost okoli 3200 smučarjev brez čakalnih vrst. V določenih dnevih in ob konicah pa obišče Krvavec tudi več kot 5.000 smučar- nike izven krajevne skupnosti, ne pa na njene organe. Pobudniki pisma s pripombami bi morali vztrajati, da se stvari najprej uredijo doma, v organih krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, v delegacijah. Projekt je bil razgrnjen in odprta knjiga pripomb, v katero so sicer pomisleki iz pisma prišli, vendar precej pozno. Se vedno in vedno bolj bo veljala resnica, da je lahko uspešna le organizirana družbenopolitična akcija, pogojena s temeljito seznanitvijo ljudi s problemom, pa naj gre za argumente, »za« ali »proti« določenemu projektu. Ce tega ni, potem se to lahko kaj hitro spremeni v manipuliranje z ljudmi in njihovimi odločitvami .. . J. Košn jek Le nekaj folklorističnih zanim vosti nb večinoma dolgočasnih hotelih za Bled prav gotovo ni dovolj Opredeliti kadrovska stanovanja vavca v srednjeročnem obdobju. Delovne organizacije bi lahko združevale tudi poslovna sredstva ali pa prevzemale odplačevanje anuitet od kreditov. Na Krvavcu naj bi dobili še 9 novih sedežnic, 3 nove vlečnice, samopostrežno restavracijo, nove teptalne stroje, parkirišča za 950 avtomobilov na Jezercih in cesto od naselja Grad do Jezerc. Cesto naj bi zgradila komunalna skupnost občine ali interesna skupnost za ceste. Tako bi lahko na Krvavcu brez vrst smučalo 6430 smučarjev, saj so naravne možnosti Krvavca takšne, da omogočajo nekajkrat večjo zmogljivost, kot jo ima zdaj. D. Sedej TržiC - Glede na kratek rok. določen za razprave o osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu, so se v tržiški občini odločili, da bodo pripombe in stališča, izoblikovana v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, posredovali delegacijam, ki imajo delegate v skupščini stanovanjske skupnosti, in občinskemu svetu zveze sindikatov Tržič. Ta jih bo prenesel neposredno na seji republiškega sveta. Vendar pa gre ob tem za celovit sklop vprašanj, med drugim tudi za družbeni dogovor o skupnih osnovah za usmerjanje in uresničevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. V okviru tega dogovora bo treba posebej izpostaviti tisti del, ki obravnava reševanje stanovanjskih vpraSan/ na osnovi solidarnosti. V tržiški občini se namreč že dolgo dogovarjajo, kako bi omogočili nakup stanovanj manjšim delovnim organizacijam in skupnostim, ki same za to nimajo dovolj denarja. Zelo pomembno je tudi, da se osnovne organizacije zveze sindikatov poglobijo v srednjeročne plane delovnih organizacij in skupnosti ter preverijo, kako je v njih opredeljeno reševanje stanovanjskih vprašanj. Osnovne organizacije so tudi tiste, ki naj bi dale pobudo za dopolnitev pravilnikov v skladu s spnjetimi družbenimi usmeritvami. V njih je vsekakor potrebno upoštevati načelo soudeležbe in druge novosti, opredeliti pa bo treba tudi poglavje takoimenovanih kadrovskih stanovanj. H. J. jev. V sedanjem srednjeročnem planu Krvavec predvideva izgradnjo sedež-nke na Veliki Zvoh z zmogljivostjo 1440 prevozov na uro in ureditev nadaljnjih 15 hektarov novih smučišč. Z novo naložbo naj bi zmanjšali vrste čakajočih smučarjev, odprli nove terene in omogočili smuko v manj ugodnih snežnih razmerah ter tako podaljšali smučarsko sezono za mesec dni. Predračunska vrednost nove naložbe velja 57 milijonov dinarjev. Do zdaj so zbirali denar preko interesne skupnosti Krvavec, zdaj pa naj bi potrdili nove oblike združevanja denarja. Pripravili so osnutek sporazuma, s katerim naj bi vsaka od petih ljubljanskih občin, mesto Ljubljana in občina Kranj združili po milijon dinarjev, prav tako pa tudi hotelske, turistične in gostinske dejavnosti v Ljubljani in širši okolici. Vsi primeri združevanja predstavljajo nepovratna sredstva, delovna organizacija RTC Krvavec pa zato nudi ugodnejše pogoje. Tako bi zbrali okoli 15 do 20 milijonov dinarjev, ostanek sredstev pa bi prispevala delovna organizacija z lastnimi sredstvi in bančnimi krediti. Razen tega pripravlja interesna skupnost Še sporazum za organizacije združenega dela o združevanju denarja za letošnji investicijski program in za program razvoja Kr- Odgovor bralcu Slovenci nismo narod doktorjev V nedeljo .vo t Skofji Loki glasovali svoj DA za nove šole in popravilo starih. Bralec Jože Žemljic nam je ob tej priložnosti poslal preprosto pismo, ki razteguje problematiko šolstva na celotno dandanašnjo vzgojo mladih. Odkritosrčno in z dokajšnjo mero jasnosti ter prizadetosti razmišlja o razpadanju tradicionalne slovenske družine, o živčnosti, alkoholizmu, narkomaniji. O tem mogoče kdaj drugič. Naj danes tov. Zemljicu poskusimo s pomočjo Skupnosti za zaposlovanje Kranj odgovoriti na tisti del njegovega pisma, ki bi ga v vprašanje lahko strnili nekako takole: Kdo bo fizično delal, če bomo Slovenci postali ob vse večjem navalu v srednje, višje in visoke šole »narod doktorjev*? se sprašuje bralec. Naši bratje iz sosednjih republik? In dalje: Kako potem z bratstvom in enotnostjo, če se zdi. da je v taki delitvi del slutiti nekaj diferenciacije? Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlo-mnje Gorenjske - Kranj mu odgovarja: »Ni bojazni, da bi Slovenci tako kmalu postali .narod doktorjev'. Za ilustracijo nekaj podatkov. Po zadnji uradni statistiki ob koncu leta 1976je bilo med zaposlenimi v SR Sloi>eniji H,l odstotka delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Slovenski delež je tako občutno zaostajal za jugoslovanskim, po katerem je imel vsak deseti zaposleni višjo ali visoko izobrazbo (natančno 10,5 od stotka). Na Gorenjskem so zaostanki še večji, pri čemer je najbližja slovenskemu poprečju prat kranjska občina (7,6 odstotka), ostale še vidneje zaostajajo: na Jesenicah 5,5, v Radovljici 5,4, v Skofji Loki 4,7 in v Tržiču samo 2,7 odstotka In še pogled naprej. Gorenjska ocenjuje, da bo ob koncu leta 1980 zaposlenih okroglo kar 44 odstotkov delavcev ozkega profila (brez strokovne izobrazbe). .7/ odstotkov širokega profila (s poklicnimi šolami), 16 odstotkov tehnikov in 8 odstotkov delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Do leta 1985 bodo pospešeno naraščale kadrovske potrebe po delavcih z višjimi stopnjami izobrazbe, vendar bodo v celoti še vedno prevladovale potrebe po ozkem in širokem profilu (slabe tri četrtine). Pravih doktorjev in magistrov znanosti pa je Še mnogo manj: ob koncu letošnjega leta jih bo po oceni 56, čez pet let naj bi jih potrebovali na Gorenjskem 85. To pomeni komaj 7 oziroma 9 na 10.000 zaposlenih. Ob koncu še nekaj stališč, o katerih se sicer veliko razpravlja in so v glavnem znana. Ne Slovenija in ne Gorenjska nimata posebnih naravnih bogastev (surovin, energije, ipd.). Zato moramo svoj razvoj graditi predvsem na znanju in delu — to je, na kadrih. Bodočnosti verjetno ni — poenostavljeno rečeno — v velikem številu rok in nizkem znanju, ampak v meha nizaciji, avtomatizaciji in visokem tehnološkem razvoju, ki bo terjal manj delavcev in več znanja. Zavedamo se, da tega ni mogoče doseči zgolj z mehaničnim dvigoianjem izobrazbene ravni, ampak s takšnim usmerjanjem mladine in zaposlenih, da bo zagotovljena kadrovska podlaga za tehnični in družbeni razvoj. Doslej so mnoga gibanja na tem področju vodila v neskladje, v zadnjem času pa so že opazni nekateri pozitivni premiki. Za fizično delo in delo v neposredni pritizvodnji je jasno, da ga bomo morali mnogo bolje nagraditi. Res je, da je priliv v zaposlitev tistih delavcev, ki prihajajo iz drugih republik, po izobrazbenem sestavu občutno slabši. Vendar to v večini primerov ni posle dica zavestne »diferenciacije*, ampak izraženih kadrovskih potreb združenega dela in po drugi strani ponudbe delavcev. Nekateri podatki in vsakodnevne izkušnje kažejo, da imajo ob enakih pogojih ne glede na narodnost enake možnosti za zaposlovanje in napredovanje.* To je le nekaj misli. Prav je, da imamo o takih m podobnih vprašanjih pred očmi pravi/no in jasno podobo. Le tako bomo lahko odgovorni ocenjevalci družbenih pojavov. Dragica fteško PRODAJAJMO SONCE IN ZRAK! Turizma ne bi smeli podcenjevati, saj je kot gospodarska panoga izrazit izvoznik, čeprav v radovljiškem gospodarstvu ustvarja le 5 odstotkov celotnega prihodka občine in zaposluje 10 odstotkov delavcev. Gorenjsko gospodarstvo je hudo vezano na uvoz reprodukcijskega materiala in je vedno manj izvozno sposobno. Prirodne lepote, sonce, zrak, jezera imajo visoko tržno vrednost, so neizčrpne in ob dobrem gostinstvu je turizem lahko visoko aktiven. Prehrambena industrija je finančno najbolj uspešna prav preko gostinstva, turizem lahko zaposluje vedno več žensk in med drugim zavira odseljevanje iz gorskih zaselkov in vasi. Delitev turizma na domačega in tujega že dalj časa povzroča zmedo; turistična ponudba mora biti namenjena vsakemu gostu, šele pri poslovnem uspehu se lahko opredeljuje dinarska in devizna vrednost. Domač gost je prav tako zahteven kot tuji, če ne še bolj, kar potrjujejo številna potovanja Jugoslovanov v tujino. Torej je treba oblikovati kvalitetno ponudbo za vse goste in si vztrajno prizadevati za konkurenčnost na tujem tržišču. NE LE HOTEL IN ZREZEK Do zdaj smo hiteli graditi turistične zmogljivosti in vztrajno zanemarjali spremljajočo ^infrastrukturo. Oblikovali smo takšno ponudbo, ki je bila všeč nam samim, me pa tudi gostom, ki si želijo ne le čiste okolice, postelje in zrezka, ampak tudi ambientov, ki bodo nudili še kaj več. Na Bled prihajajo večinoma ljudje srednjih let, a ponudba se jim ne zna prilagoditi Rezultat? Delež tujih in kvalitetnih gostov iz leta v leto pada. Razvojna pot blejskega turizma je silno počasna; število ležišč je v tridesetih letih ostalo domala enako, z izjemo zadnjih desetih let, ko so zgradili nekaj novih hotelov in stare obnovili. Spreminjala se je le kategorija in tako ima Bled danes 3.900 ležišč. Turističnega prometa je vedno manj, stagnira, osnovni vzrok pa ni le zunanji, temveč predvsem v slabi, neenotni ponudbi, ki kvalitetno vedno bolj zaostaja. Spremljajoči objekti turizma so slabi ali jih ni. kanalizacija ni urejena, organiziranost šepa. Razdrobljenost in drob-njakarska mentaliteta sta na Bledu bolj prisotni kot kjerkoli drugje. Niso prišli dlje od klasične gostinske ponudbe, ki se od lokala do lokala skorajda v ničemer ne razlikuje, zaskrbljujoča je kadrovska problematika, najbolj primanjkuje kvalificiranih strokovnih kadrov. ODPRAVITI UNIFORMIRANOST Ce bodo hoteli na Bledu ohraniti osnovne značilnosti, ki privlačijo goste, ne bodo smeli nadaljevati s hotelsko industrijo, temveč naj bi sedanjim hotelskim ležiščem v naslednjih desetih letih dodali še tiso* ležišč A in B kategorije in povečali število dopolnilnih ležišč. Ponudba bo morala biti pestra, razni .ika, treba bo prekiniti z uniformiranostjo. Vsaka hiša naj bi imela svojo vsebino in privlačnost, različne kategorije objektov so vse premalo za dobre komercialne učinke. V naslednjem obdobju naj bi obnovili depandanse Mežaklja, Blegaš, Bogatin. Korotan, zgradili hotel Belvedere. dva hotela visoke B kategorije, apartmajski blok, posodobiti bo treba vse počitniške domove in pridobiti zasebnike za oddajanje sob. modernizirati avto-kamp v Zaki ter dopolniti ponudbo zasebnih sob s prehrambenimi objekti. Ob tem pa naj bi Čimprej prešli na tako imenovane bife zajtrke in postopoma na en sam glavni obrok. Vse pa bodo lahko uresničili le, če se bodo gostinski delavci na Bledu medsebojno dogovorili za skupno kadrovsko politiko, za skupno nabavo pijač, zelenjave, sadja, mesa. za usklajene cene, za skupne turistične prireditve. Bled naj bi oblikovala takšna skupina načrtovalcev, ki ne bi več gradila gostinskih objektov za arhitekte, temveč za turiste. Hotelsko turistično podjetje Bled, hotel Park, hotel Golf in hotel Kompas naj bi se končno sporazumeli za sodelovanje v skupni delovni organizaciji, ki bo lahko hitreje uresničevala kvalitetnejši razvoj blejskega turizma. D. Sedej G L/AS8 STRAN_'.__ Pogovor s Stane tom Bernardom Uspešno delovanje delegatskega sistema v Cerkljah PtTEK. 27. JUNIJA UM Cerklje - Krajevna konferenca SZDL Cerklje je imela sejo, ki so se je udeležili tudi družbenopolitični delavci ostalih krajevnih skupnosti cerkljanskega območja. Spregovorili so o uveljavljanju delegatskega sistema v KS, o spremembi pravil krajevne konference SZDL, o Titovi pobudi za kolektivno delo, vodenje in odgovornost. Kritično so ocenili dosedanje delo ter spregovorili tudi o povezovanju krajevnib skupnosti cerkljanskega območja v območno skupnost krajevnih skupnosti. Da bi zvedeli kaj več o delovanju krajevne konference SZDL Cerklje in o njenih načrtih, smo se pogovarjali s predsednikom Stanetom Bernardom in mu zastavili nekaj vprašanj. »Kaj kažejo analize o delovanju delegacij in delegatskega sistema?« »Ob pomanjkljivostih in težavah pri delovanju delegacij prvega mandata in izkušnjah, ki smo si jih pridobili, smo ob volitvah novih delegatov opravili obsežne in zahtevne priprave. Kljub temu, da so strokovne službe SIS obljubile, da bodo pošiljale izvlečke gradiv in opozarjale na bistvene probleme, do katerih naj se delegati opredelijo, še vedno nekatere službe SIS tega ne delajo. Na splošno delegati premalo aktivno sodelujejo na sejah skupščine SIS, čeprav so posamezne delegacije že dosegle pomembne uspehe, med drugimi delegacija za zbor KS. delegacija SIS za kulturo in izobraževanje in še nekatere druge. Predvsem gre za premajhno povezanost delegatov in delegacij z občani in delovnimi ljudmi in tako šepa prenašanje stališč na skupščino SIS. Premalo je bilo narejenega, da bi občani lahko enakopravno in demokratično obravnavali vsa vprašanja v KS in dajali pobude za reševanje celotne problematike cerkljanskega območja.« »Kaj je KK SZDL Cerklje že naredila, da se še bolj uveljavi delovanje delegacij in delegatskega sistema?« »SZDL Cerklje si je prizadevala za »aktivnejše delovanje delegatov, delegacij, konference delegacij in celotnega delovanja skupščinskega sistema. Redno analiziramo delovanje delegacij in jim nudimo vso potrebno pomoč, da bi njihovo delo čim uspešnejše steklo, organizirali smo tudi več posvetov in povezav med delegati in člani 10 krajevne konference SZDL. Prizadevanja že rojevajo sadove. Precej srno naredili tudi za aktivnejše delovanje delegacij v ostalih krajevnih skupnostih ter za prenašanje usklajenih stališč na skupščino SIS. nazai Veseli smo obletnice mature, ko ida leta. Praznovati ( teta IMO £*ra* moto«*(te. hi so ni nra ^bi^SeZ S 9* Vinice dalje se Xtfef/«'^£mo,n nas spomin — poseoen praznih V m _•_ mature je pa redkost in še so se v kranjskem hotelu kranjski gimnaziji maturirali mejstva. Med niimi '^n7la>a>° * ™** koncev Jugoslavije, celo£2a. 8<^^.^c7tvTolZTAi Sl°Venske šolstvo in M,,ri,fi x____,i "e _°? leve Ožbolt Gros. me. e ehtr,>tohn;i,„ MtlZ pokoju, ing. Ciril Rekar, univerzitetni prof dr n r LJrte*^ ZTazije v CelovTt tk%u[ Zoran >ba komercialista v Beogradu. - Foto: Hutte . Florjančič in Ivan T, Perdan Jožki ar F. Radio Žiri Začelo se je septembra lani — namreč s poskusnim oddajanjem dvakrat tedensko po dve uri. Pa malo pobrskajmo po njihovem delu! Glavni urednik lokalnega radia Ziri je spregovoril o začetkih gradnje in o bodočih načrtovanjih. Odločitev je padla sredi leta 1980, ko je skupina aktivnih žirovskih družbenopolitičnih delavcev ugotovila, da bi bila ustanovitev lokalne radijske postaje dobra možnost za razvoj KS. Sreča je bila naklonjena, zbrali so se novinarji in tehniki in načrt se je naglo uresničeval. Kmalu so adaptirali prostore in postavili potrebne aparature, ki so jih največ izdelali kar sami. Vložili so več kot 5000 prostovoljnih delovnih ur, denarno pa so jih podprle žirovske delovne organizacije, ki so za gradnjo in delovanje lokalnega radia sklenile poseben sporazum. Svet za informiranje pri OK SZDL Skofja Loka je sklenil, naj bi studio v Zireh organizirali kot lokalno radijsko postajo za celotno škofjeloško občino. Občinska konferenca SZDL je pol leta po začetku delovanja RTV Ljubljani predložila izdelavo idejnega projekta, zlasti za pretvorniško omrežje: Letos spomladi je bil načrt izdelan. S pretvorniki na KoprivnikUj Lubniku in Miklavžu bi pokrili 85 odstotkov vseh naselij v občini. Ugodno je, da so na omenjenih vrhovih že postavljeni TV pretvorniki. Predvidoma je za pretvorniško omrežje namenjenih 160 starih milijonov. Pa njihovi načrti, želje? Vzpostaviti široko dopisniško mrežo po vsej občini, se kadrovsko in tehnično vse bolj opremljati. V letu 1981 načrtujejo razširitev programa na 6 ur tedensko, leta 1985 pa na 12 ur tedensko. Tonski tehnik Milan Oblak je povedal, da kvaliteta opreme ustreza ravni profesionalne RTV tehnike in trenutno zadostuje potrebam programa. Lokalni radio Ziri oddaja na UKW 104,4 Mhz izven območja v stereo tehniki. Realizator in vodja športne redakcije Miha Bogataj je spregovoril o kadrovskih kapacitetah. Za oddaje je trenutno zadolženih deset realiza-torjev, pet novinarjev pa dela v osmih redakcijah. Za dve uri programa teh pet sodelavcev vloži 20 do 30 ur trdega dela! Oddaje žirovskega radia vodijo štirje napovedovalci: Irma Zakelj, uslužbenka, socialna delavka Karla Bernik, damski frizer Vladimir Novak in Milan Dragovan, ki je po poklicu miličnik. Vsi se usposabljajo ob delu, z nasveti pa jim pomaga Jože Logar. Trenutno razpolagajo z okrog 4000 na plošče posnetih skladb. Glasba je razvrščena v šest skupin in obdelana na računalniku. V Zireh imajo veliko načrtov za nadaljnje delo, s kvalitetno izvedbo pa upajo, da si bodo pridobili še večji krog poslušalcev. A. Kerštan Potreba po povezovanju med vsemi sedmimi KS cerkljanskega območja je živa že dalj časa. zato želi K K SZDL Cerkl je to zamisel uresničiti. Pripravljamo osnutek o po- . vezovanju KS cerkljanskega območja v območno skupnost krajevnih skupnosti.« »Kaj je cilj dobrega delovanja KK SZDL v Cerkljah?« »Cilj dobrega delovanja SZDL je uveljavljanje socialističnega samoupravljanja, katerega temeljni nosilci so delegati in delegacije, preko katerih občani in delovni ljudje odločajo o rezultatih svojega dela. S tem pa lahko bistveno doprinesemo h krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov in družbene iniciative pri reševanju vseh vprašanj v KS kot temeljni celici družbenopolitičnega življenja.« Čeprav je bilo v preteklem obdobju na območju KS Cerklje mnogo narejenega, ostaja še mnogo vprašanj odprtih. Probleme, ki še ostajajo, bo potrebno kar najhitreje uspešno reševati in se še naprej zavzemati za izgrajevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja, J. Kuhar Utrinek s planinskega izleta »Tolikokrat gledamo naše Julijce, a se ne zamislimo, ne vprašamo, kaj je onkraj« Tako je med kramljanjem ob povratku v avtobusu ugotavljal eden izmed izletnikov PD Kranj . . . Bil je to namreč eden izmed mnogih izletov PD Kranj, ki jih prirejajo čez poletje ob sobotah in nedeljah. Nekateri so bolj planinsko zahtevni, drugi glede na vzpone, pač prilagojeno fizičnim sposobnostim izletnikom. Tokratni izlet je poleg izredne lepote krajev imel še to prednost, da je padel na enega izmed letošnjih redkih dni brez oblačka. Vodič A. Jeklar je med vso vožnjo zanimivo in poljudno pripovedoval o zgodovinskih, nacionalnih, socialnih, geoloških in drugih zanimivostih krajev. Pot je namreč vodila preko Vršiča k izviru Soče, k botaničnemu vrtu Julijana po dolini Trente, preko kanjona in utrdbe Kluže, v Log pod Mangartom in potem preko Predela z znanim levom iz Napoleonovih časov naprej na italijansko stran k jezeru Rajbelj ter končno še k slikovitim belopeškim jezerom onkraj naših Ponc. Namen teh izletov ni le stik s svežim zrakom, so tudi uspešna oblika rekreacije in spoznavanja prirodnih lepot. K. Makuc Obisk partizanskih krajev Obiski partizanskih krajev aktiva ZB NOV upravnih organov Skupščine občine Kranj so že tradicionalni. Pred kratkim so organizirali obisk k spomeniku padlim borcem v Oplot-nici pod Pohorjem, kjer so s položitvijo lovorovega venca in z recitacijo partizanske pesmi Pod Gorjanci počastili njihov spomin. Prisotne je pozdravil podpredsednik krajevne organizacije ZB NOV Franc Kranjc, ki je v nagovoru orisal tukajšnje boje med vojno in dosežke po osvoboditvi. V imenu vseh borcev se je za tovariški sprejem zahvalil Slavko Svetel j. Pot so člani ZB iz Kranja nadaljevali na Osankarico. Po pozdravnem govoru so se poklonili padlim borcem Pohorskega bataljona in pred spomenik položili lovorov venec. Obisk so zaključili z ogledom tamkajšnjega muzeja. Obisk je bil tovariško srečanje med borci iz različnih krajev, ki so obudili spomine na preteklost in se razšli z željo, da se takšni stiki še poglabljajo. G. M. ALPINA POMAGA ŠPORTNIKOM - Zirovsko tovarno obutve Alpina. ki je vedno bolj priznani izdelovalec športne obutve, so pretekli teden obiskali tekmovalci, njihovi starši in trenerji. Sodelovanje med tovarno in smučarski mi tekmovalci se krepi, žirovska organizacija združenega dela pa se h« usmerila tudi k izdelovanju obutve za vrhunske tekmovalce. Načrtujejo tudi oblikovanje primernega servisa, ki bo na tekmovanjih stalno dosegljiv smu carjem in njihovim vodjem, (/k) — Foto: F. Perdan Aktivni člani ZSMS v La Ciotat in Oldham mladincev Poletna izmenjava pobratenimi mesti La Ciotatom v Franciji in Oldhamom v Angliji je v kranjski občini že tradicionalna. Kot pretekla leta bosta tudi letos odšli na pot skupini najbolj aktivnih mladincev. To naj bi bila nagradaza delo v okviru OO ZSMS in bi naj bila hkrati tudi vzpodbuda za enako ali še večjo aktivnost v prihodnje. Vendar Občinska konferenca ZSMS Kranj ugotavlja, da njene OO nimajo pravega odnosa do tako zastavljenega sodelovanja, kar nas pravzaprav lahko prej čudi kot ne. Čeprav so vse OO ZSMS kranjske občine dovolj zgodaj dobile obvestila za morebitno evidentiranje svojih najbolj delovnih članov, je bil odziv majhen. Vzroki so lahko najrazlič- nejši. Preučila jih bo komisija ra mednarodna in medobčinska sodelovanja. Letošnje kandidate je kadrovska komisija pri predsedstvu kranjske mladine že obravnavala. Predsed stvo ZSMS Kranj je na torkovi 8. seji ponovno pregledalo utemeljitve njihove aktivnosti. V razpravi so posamezne prijave dokončno potrdili ali pa posameznikovo upravičenost do odhoda v La Ciotat oziromto Oldham- odklonili. Potrdili so tudi predlagane vodje skupin in njihove prevajalce. Za francoski La Ciotat bo vodja Edo Resman in prevajalka Mojca Pire, medtem ko bo skupino v angleški Oldham vodil Milan BajŽelj, prevajala pa bo Dolorts Kocjančič. D.Seškoj AKCIJA GORSKIH REŠEVALCEV IZ RATEČ - Nesreče v gorah zahtt vajo hitro ukrepanje gorskih reševalcev. Pogosto je potrebna tudi pomoč M kopterja, ki za svoje pristajanje potrebuje dobro utrjeno ploščad, po možnosh čim bližjo prevoznim potem. Tako so se člani GRS Rateče - Planica od/oči/; za akcijo in s prostovoljnim delom uredili pristajalno ploščad na Travniku drugo pa pravkar gradijo v Tamarju. — A. K. Trgovinice, lokalčki, glasba iz zvočnikov, klopce za krajši počitek, zelenje, to je podoba Čopove ulice v Ljubljani, raja za pešce. Da bi kaj podobnega postala recimo Prešernova ulica v Kranju, lahko zaenkrat le sanjamo. Foto: A. Mali ROČK AND ROLL KONCERT Občinska konferenca ZSMS in kluh radovljiških študentov organizirata v soboto, 28. junija, Ročk and Roll koncert. Nastopalo bo več skupin in posameznikov. Prireditev bo v popoldanskem času na prostem pred kopališčem v Radovljici. Tako nerad je zapuščal svoj varni hlev Matijvčev bikec. Pa ga niso namera vali odpeljati v klavnico, ampak na Tegoško planino nad Jelendolom. na pašo. Tudi letos so Matijvčevi in Tončovi iz Letenc poslali nekaj živine m pašo v planino. Se lani so živino vodili v planino peš, letos pa so si omislili kamionski prevoz. Foto: A. Mali v. Jubilejni pohod Avnoj Ljubljana - Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije bo letos pripravila že 10. pohod po poteh slovenske delegacije na drugo zasedanje Av-noja v Jajce. Jubilejnega pohoda, ki se bo začel 4. julija, se bo udeležilo prek sto miadink in mladincev ter pripadnikov naše armade. Namen akcije je usposabljanje mladih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter negovanje svetlih tradicij narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. Pohod, na katerem mladi na najbolj neposreden način podoživljajo pot delegatov in ustvarjanja socialistične Jugoslavije, je hkrati velika šola tovarištva in prijateljstva ter priložnost za krepitev bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. Na* njem se poglabljajo tudi stiki med mladimi in boni ter revolucionarji. ki pohod spremljajo, se srečujejo in pogovarjajo z udeleženci pohoda, pa vezi med mladino in pripadniki oboroženih sil. Mladi bodo na pohodu premagovali napore, ki bodo podobni trudu slovenskih delegatov na poti v Jajce med vojno vihro. Spoznavali bodo kraje in ljudi dveh bratskih republik. Seznanili se bodo z zgodovino, kulturo, običaji in dosežki prebivalcev Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Z desetim, jubilejnim pohodom pa bodo tudi zaznamovali 35. obletnico osvoboditve jugoslovanskih narodov in narodnosti izpod fašističnega jarma, 30. obletnico delavskega samoupravljanja in 70. obletnico rojstva borca, revolucionarja in graditelja naše samoupravne socialistične domovine Edvarda Kardelja. . Matija Hudovernik Table prijateljstva in sodelovanja Lettm smo nadvse slovesno, tudi pri»rfno pričakali Vlak bratstva in enotnosti ter gostoljubno sprejeli goste iz Srbije. Povrniti jim nekdo nje pomoči in nekdanjega gostoljub Ija nikoli ne borna mogli, kajti nase izseljence so sprejeli i najtežjih dneh. z njimi delili rse. kar s<> premogli, pomagali tako odprtih rok in src, kot so zmožni le odprti Srhi. S številnimi občinami v Srbiji so pobratene tudi gorenjske občine. Izmenjava delegacij, izmenjava mnenj in izkušenj traja že leta in leta. marsikje so navezali tudi tesne kulturne, športne stike ter sodelovanje med delovnimi organizacijami. Stiki se nedvomno krepijo, postajajo plod nejši. bogatejši, na osnovi resničnega prijateljstva in enotnosti. Tudi na osnovi solidarnosti, ki so jo izkazali posebno Radovljičani. ko so takoj namenili občini Brus, ki jo je najtežje prizadel potres, denarno pomoč. Vsakokrat, ko se srečajo prijatelji dveh bratskih republik, je slovesno, vsakokrat visijo zastave, otroci izročajo šopke rož. Pravzaprav ničesar ne manjka, vse je obeleženo nadvse slovesno, nadvse prisrčno, pa vendar . . . Ko se bomo letos morda napotili z avtomobilom po našem Jadranu ali pa po krajih Jugoslavije, bomo ob vstopu v mesta, kraje in celo vasi poleg običajnih kažipotov in krajevnih tabel naleteli tudi na dovolj vidne, lepe in Velike table, ki vsakomur povedo, da vstopajo v mesto ali kraj, ki se povezuje z ostalimi jugoslovanskimi kraji. Pobratene občine so namreč ob vstopih ali na vidnih mestih obeležite, s katerimi kraji in. mesti so pobratene, s katerimi sodelujejo, s katerimi navezujejo bratske stike in vezi. Popotnika V Šenčurju »Titova pot - naša pot« DPD Svoboda in KK SZDL iz Šenčurja pripravljata ob 30-letnici samoupravljanja v Jugoslaviji svečano manifestacijo pod naslovom »Titova pot - naša pot«. Prireditev 1 o na dan samoupravljanja, v petek. 27. junija, ob 17. uri in sicer na prostem pred domom Kokrške čete v Šenčurju. g Organizatorji so se odločili za -nekoliko modernejšo obliko prire- V programu bodo sodelovali: osnovne šole iz Šenčurja. ditve zbor plesna skupina DPD Svoboda Sen čur, recitatorji Oft in DPD Svoboda Šenčur. vokalno instrumentalni ansambel Naša stvar iz Škofje Loke ter pevci: ženski duet Salvinija iz Murske Sobote. Lado Brno t iz Kamnika. Frenk Cebulj iz Adergasa in Valentina Plevnik i/ Kranja. M. Erzin ali občana in krajana te table ne le opozarjajo in spominjajo, temveč mu tudi povedo, da vstopa r kraj. ki se ne zapira vase. ki plodno sodeluje in se povezuje, krepi bratstvo in enotnost Morda bi bilo prav. ko bi na takšna obeležja pred vstopom r mesta pomisliti tudi r gorenjskih občinah, ki so vse pobratene, tudi : mesti izven jugoslovanskih meja . . I). Sedej Bratstvo in enotnost 1980 Skofja Loka — Tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, letos že deseto zapored, bo tokrat v Socialistični republiki Srbiji. V skladu s programom srečanja bo del slovenske delegacije, med njo bodo tudi predstavniki občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin iz Škofje Loke, obiskal občino Gornji Milanovac. Delegacija slovenskih rezervnih vojaških starešin si bo v tej občini, ki ima 49 tisoč prebivalcev in močan družbeni napredek zaradi razvite industrije, ogledala več zgodovinskih krajev. Mesto Gornji Milanovac s 15 tisoč prebivalci ima namreč zelo slavno preteklost v osvobodilnem gibanju ljudstva. Tod je bil 1815. leta drugi'srbski upor, 1914. leta suvobor-ska bitka, 14-. aprila 1941. leta zaustavljanje in odbijanje 11. nemške oklepne divizije, kraj Takovo pa je že oktobra 1941. leta dal prve partizanske tanke. Delegacija bo obiskala tudi Hrib miru, kjer bo pri spomeniku padlim partizanom, rdečear-mejcem in norveškim internirancem položila vence. Srečanje, ki pomeni pomemben prispevek krepitvi bratstva, enotnosti in enakopravnosti naših narodov ter narodnosti, bo kot vedno od 2. do 4. julija. Osrednja proslava ob dnevu borca s srečatijem rezervnih vojaških starešin Jugoslavije bo v spominskem parku v Čačku, kjer bodo tudi odkrili spomenik padlim borcem. Letošnje srečanje bodo posvetili 96. obletnici osvoboditve Jugoslavije in 30. obletnici uveljavljanja samoupravljanja. F. Galičič KULTURNO ZABAVNE DEJAVNOSTI V JLA - V domu Jugoslovanske ljudske armade v Ljubljani so bila razstavljena umetniška dela vojaških stenčasoi;. fofočasopisov in biltenov s področja kulturno-zabavnih dejavnosti ljubljanskega armadnega območja. Sodelovala je tudi enota Momčila Marjanca iz Kranja, ki se je uspešno predstavila zlasti s pripravo fotočasopisja in lokalne radijske postaje. — M. H. Letos prvič šola v naravi V juniju je v otroškem letovišču v Novigradu potekala prva izmena šole v naravi. Obiskalo jo je 120 učencev Osnovne šole Tone Cuf^r z Jesenic. Prejšnja leta so Želj'- po takšnem načinu izobraževanja zmagovale težave, letos pa so ob skupni akciji in sodelovanju VzgojnoLohra-ževalnega zavoda Jesenice, Izobraževalne skupnosti Jesenice in Občinske /.veze društev prijateljev mladine le uspeli. Prve dni je bilo nekaj smole z vremenom, tako da je vodstvo šole deloma spremenilo program. Tako na primer plavalni tečaj zaključujejo kar doma. Pouk je potekal v skupinah, organizirali so tudi izlet z ladjo, pa pester program ob zaključku šole, in še kaj. Ostale tri izmene letošnje šole v naravi bodo v septembru, obiskovali pa jih bodo učenci drugih osnovnih šol jeseniške občine. Tako, led je prebit, izkušnje so ostale, potrebno pa bo še veliko naporov, da bo šola v naravi postala ustaljena oblika izobraževanja jeseniških učencev. J. Rabič Ml PA NISMO SE UKLONILI FERDO TOLAR-MIRKO Pravi Prtovčan je. Iz ene tistih sedmih hiš. ki so dan za dnem sprejemale pod streho partizane. Stancarjev. Skromno življenje je bilo to. Pri nobeni hiši se ni pridelalo toliko, da bi ne bilo treha moškim za zaslužkom. Gobarji so bili doma s Prtovča. Egerju iz Železnikov in baronu Bornu v Putrhofu so golcali. Ferdo je s štirinajstimi šel sosedu za pastirja, s petnajstimi je bil že za .vodiča' pri gobarjih; vodo jim je nosil z .lempo'. Na hrbet so mu jo Crivezali. kot nekakšna brenta je ila in pipico je imela spodaj, da so lahko točili. Od smreke do smreke ... Pa na Kofce je hodil po mleko zanje Na jesen je bil za golearje pisar: pisal je, koliko metrov lesa so posekali. Baron je imel svojega pisarja. Da je .štimalo'. . . S šestnajstimi je bil že golcar. Tri leta je delal v Putrhofu. Potem so rabili delavce za Rupnikovo linijo. Zdaj je bilo delo doma. Stosedem-deset bunkarjev so /gradili, z meter debelimi zidovi ... Tu je postal kvalificiran miner . . . Vojske so bili na Prtovču vajeni. Vsako leto je bil tu 1. planinski bataljon na .logorovanju', štiridesetega, ko s«« je že malo pripravljalo na vojno, pa so bili kar celo leto tu: dvanajst barak so imeli pod lovsko kočo. V zimi od štiridesetega na enainštirideseto so bili vsi bunkerji zasedeni: cel bataljon šiptarjev se je držal tu. Toda oh razpadu ni padel niti en sam strel, čeprav so pričakovali najhujše. Vojska je šla. ostalo pa je orožje, njihovi težki kovčki, uniforme . . . Niso držali križem rok. Hitro je bilo treba pospraviti za bežečimi, da opreme ne bi zasegli drugi. Najprej orožje. Ferdo ga je z bunkerjev vozil kar s sanmi za hlode. Puške, mitraljeze, zaboje z nasekanimi kragujev-škimi bombami . . Z mastjo so namazali orožje, ga zavili v cunje in zakopali na njivi. Pa spet odkopali. očistili in ponovno zakopali na drugi njivi. Da bi se ja ne pokvarilo... Pa ne samo orožje. Tudi oblekli so se tedaj Prtovčani; vojaške obleke in suknje so parali po vseh hišah, nosili barvat v Kranj in predelovali v lovske obleke, krila, otroci so prišli do toplih oblačil .,. Prve stike z aktivisti so imeli golcarji s Prtovča že na Jelovici takoj po razpadu, ko so k njim prihajali Žagar. Gregorčič. Bernard in spoznali so. da je tu sila. ki bo vzela stvar v roke. da ljudstvo ne bo kar tako pripojeno tretjemu rajhu. Revolucionarna misel je bila prisotna na Prtovču ze prej. kajti na Rupnikovi liniji so delali tudi ruski ujetniki in ti so pripovedovali o I>>-ninu. o ruski beli gardi. Denikinu . . . Na Prtovču so vedeli, kje je njihova pot. ko se je začelo. Od prvega do zadnjega se bili za upor. Maja 1942 je bil tu že organiziran odbor, ki je skrbel za obveščanje, za hrano, za vodiče. Njegov brat, Franc To-lar-Marko ga je vodil, v njem sta bila še Mirko. Jože Kuščar, vsi s Prtovča, iz Podlnnka pa Gartnerje-va Ferdo in Avguštin. Miha Kavčič in Janko Smid. Takrat tu še ni bilo gospodarske komisije, vse je vodil ta odbor. Franc Biček. Stane Bizjak-Kosta, Franc Jelovčan in Vinko Hafner so bili velikokrat tu in dajali smernice. Pa s Prtovčani in Podlončani ni bilo težko, trša je bila na Sorici. v Torki. Spodnjih Danjah. kjer, so vsi takoj potegnili z Nemci, kajti to so bili ljudje, ki so nekoč prišli iz Tiroi... In o komunistih in partizanih se je tedaj še govorilo, da otroke žro .. . Pa so se fantje s Prtovča in Pod-lonka domenili, da pri Javorčku v Ravnah priredijo ples, na katerem naj se pojavijo tudi partizani. Mirko je igral klarinet, brat Marko hai.no-niko. Prišli so seveda tudi fantje i/ Spodnjih Danj. In ko je bilo najbolj veselo, so se pojavili partizani, urejeni, oboroženi. Spodnjedanjarji so zazijali, da ust niso mogli zapreti .. . Partizani so naredili tudi manjši miting in v govoru povedali, za kaj se bore . . . Pokonci in ob belem dnevu so partizani lahko hodili skozi Prtovč. In prihajali so s pesmijo. Zavest v ljudeh je rasla. Tu so se zbirali fantje, ki bi se radi priključili partizanom. Stab Gorenjskega odreda je bil tu vso drugo polovico leta 1942 in prva leta 1943. Mirko in brat sta v začetku partizanom popravljala orožje. Po ofenzivi jeseni 1942 na Jelovici je bilo dela največ: zlomljena, obstreljena kopita. lesene dele sta'dajala nove. Mirkov brat je bil fotograf -amater. Tri fotoaparate je imel, Se tiste na plošče in mehove, in svojo temnico. Prve partizanske slike so nastale tu. Spomladi 1942. se spominja Mirko, je bilo. ko je nekega ponedeljka zaropotalo okrog hiš. onadva sta pa imela poln škaf slik in poln kot pušk v popravilu. Na hitro je skril puške, slike zmetal v peč. ko so že vdrli v prostor Nemci. Ko pa so zalgedali fotoaparate, so zahtevali, da jih slika. Brat jih je vlekel tja k cerkvi, da bi jih zadržal čim dlje. Mirko pa je tisti čas spravil pušk« V listje in slike pospravil .... Nekoč so prav Mirka Nemci dobili, ko je nesel v Selca h Kala-novemu Francko razvit plošče. Ko je šel čez Malke. so ga obstopili. pretipali in našli plošče. Vsako posebej so odvili in pogledali. Mirko se je smejal v pest: vsako posebej so tako osvetlili in uničili. Pa bi lahko na slikah dobili same partizane..- Po fotografski material so hodili v Kranj k Hermesu v drogerijo. V št ručki masla je bil listek, kaj potrebuje, naložili so mu in potem je po bližnjicah odnesel spet domov. Konec leta 1943 je bila tu fotografska sekcija IX. korpusa, ki jo je vodil brat Miran. Veliko plošč in slikovnega materiala iz tistih časov je še danes hranjenih v škofjeloškem muzeju, veliko se jih je seveda uničilo. Prisilna mobilizacija tudi vasem pod Ratitoveem ni prizanesla. Seveda so fantje uhajali k partizanom. Nemci pa so se znašali nad domačini in selili, selili. Tako je bilo decembra 1942, januarja 1943, februarja pa so zaigrali, kot da so jih partizani napadli in nasilno mobilizirali. Uspelo je. Nemci so verjeli v .mobilizacijo' in nobenih represalij ni bilo tedaj. Čez dva meseca je bil Mirko že komandant oddelka - kolektivno je bil izvoljen. Oddelek je deloval v okviru Selške čete. Čez mesec dni je bil že komandir voda. aprila 1943 pa že komandir čete Dražgoškega bataljona. Novih moči so potrebovali. Saj so mladi želeli /. njimi, toda spet bi lahko prišlo do represalij. Zato so na binkoštni ponedeljek spet pripravili .mobilizacijo'. Pri dopoldanski maši so obkolili cerkev. Ko se je Mirko ves oborožen pojavil v cerkvi, je župnik takoj prenehal z mašo in dvignil roke. V cerkvi je zašumelo ... 57 so jih takrat dobili k partizanom in od vseh teh jih je le pet ušlo - iz Raven. Spodnjih Danj in Torke so bili. Spet ni bilo represalij .. Drzni so bili. Vsak dan bolj. Tako drzni, da so si upali sredi belega dne, točno opoldne v same Železnike na žandarmerijo in vzeti radio, požgali dokumente .. . Pa so prejšnji večer dobili Nemci v Železnikih pomoč, ker so partizani ubili dva Nemca nad Sorico. Namesto petdeset jih je bilo stodeset na postaji. Toda akcijo so izvedli! Katarinca Lukančeva, ki je stanovala zgoraj, je imela ključe. Opoldne, ko so šli Nemci k Talerju na kosilo, je vse prostore hitro odprla in partizani so v četrt ure vse opravili. Mirko je prinesel s seboj sekirice, da je nasekal vsa vrata, da bi izgledalo, kot da je bilo na silo odprto ... Sele ko so se vzpenjali proti l)ra-boslovici. so Nemci začeli streljali za njimi. Bil pa je to uspeh, ki se ga ne da opisati. Sredi belega dne si upajo med same Nemce! Nemcem v gostilni so žlice /.ropotale i/, rok, ko so slišali, da so partizani v Železnikih, v žandarmeriji . . Odmevalo je po vsej Gorenjski! 12. julija 1943 je 3. četa IX. bataljona Gorenjskega odreda postala del Prešernove brigade, septembra 1943 je Mirko že namestnik komandanta Vojkove brigade, decembra 1943 postane namestnik komandanta 1. bataljona Vojkove brigade, aprila 1944 je na višjem oficirskem tečaju v Črnomlju, potem pa komandant 1. bataljona Vojkove brigade. Ta bataljon je bil glavni operater v Baski grapi, kjer je v štirih dneh razbil štiri sovražnikove postojanke, dva Železniška mostova in na 138 mestih miniral progo Bohinjska Bistrica — Huda južina — Most na Soči in jo onesposobil za celo leto... Pohvala je prišla od samega Harolda Alexandra. poveljnika zavezniških sil na Sredozemlju. Septembra 1944 je Mirko namestnik komandanta Vojkove brigade, oh napadu na Gorenjo vas, 18. decembra 1944 postane komandant Vojkove, 15. marca 1945 pa koman-. dant Prešernove brigade in z njo osvobaja Gorico ... »Najtežje«, pravi, »je bilo jeseni 1944. ko so Nemci celo XXXI. divizijo vrgli v Kozje stene, ko so bili štirinajst dni lačni, ko so pobili svoje konje, ko je morala padala ... Se težje pa je bilo, ko so ti padali najboljši borci. Ko sem izgubil pomočnika komisarja. Radovana Dolenca-Peruna. mi je bilo najhuje. V Trnovskem gozdu je padel. Mlad fant, študent je bil, iz Železnikov doma.« Pa tudi lepo je bilo. Morda najlepše jeseni 1943, ko so borci Prešernove in Vojkove brigade rušili mejo s Primorsko, ki so jo Nemci zaminirali in ogradili z žico, ali pa tisti dan aprila 1945, ko je padla odločitev, da bodo osvobodili Gorico ... Da bo vendarle Primorska spet naša. Primorska, ki ima najbolj še ljudi na svetu. Tako dobri so bili ti ljudje, da se lahko vsi Gorenjci skrijemo, pravi Mirko. Zadnji košček kruha so dali za partizane. Tako daleč so šli. da so na Otaležu pri Cerknem na vaškem odboru OF sprejeli sklep, da en dan v tednu vaščani ne bodo ničesar zaužili, niti otroci ne. samo, da bi partizani imeli hrano . .. Res je bilo tako in tega se ne da pozabiti! D. Dolenc GLASIO. STRAN PETEK. 27 JUNIJA INO TOMO KRIŽNAR: »BOS PO ČRNI CELINI« Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo Prebivalcem puščave je drevo sveto Novi potni listi so izginili v pesku. Po svojih samotnih poteh gredo v Sudan, Mavretanijo, pa Niger, Cad in Mali. Govorijo svoj jezik tamahak in poznajo lastno pisavo. Opoldne se ustavimo. Še vedno mi ne privoščijo besede. Preložijo del tovora. Kamela več dni ne potrebuje vode, zato je idealna žival za te kraje. V tropski Afriki bi pocrkala. V mestu kupljena drva na poseben način, prižgejo. Z lesom štedijo. Na žerjavico postavijo majhen čajnik. Pripravljanje čaja je obred. V skrbno pripravljen kozarček pretakajo dišečo vrelo tekočino z dolgim ozkim curkom. Privoščimo si tudi par suhih dateljev. To je vse. Pravzaprav nisem lačen. Pil bi, cele škafe bi zlival vase. Stalno razmišljam o svojem kajaku in hladni Savi. Će bom res kdaj moral umreti, hočem poginiti v vodi. Vsaka kretnja je preračunana in nobena beseda odveč. Kakšen mir! Počasi se zbašemo nazaj na kamele. Baje so Tuaregi prodrli v Saharo malo pred začetkom našega štetja s severa. So jih iz njihovih prvotnih bivališč pregnale kužne bolezni, vojske, želje po ropanju trgovskih poti? So se podali sem gor, ker so jih z ognjem in nožem preganjali prerokovi nauki? Tuareg pomeni tudi »od boga zavrženi«. Zvečer me presenetijo z molitvijo. Obrnjeni proti vzhodu se priklanjajo znotraj skrbno naloženih kamnov v obliki podkve. Gibi telesa spominjajo na Arabce z daljnega severa. Poleg je drevesce, obloženo s privezanimi vrvicami in papirčki. Vseeno sem prepričan, da niso muslimani, saj počnejo marsikaj, kar koran prepoveduje. Kasneje sem se prepričal, da verjamejo tudi v vse vrste hudobnih duhov. .Vraževerni so. Njihovi meči so v obliki križa. Tudi okoli vratu nosijo izrezljan obesek, ki nekako spominja na križ. Mogoče so se nekoč v davnini srečali s poznejšimi kristjani. Njihova vas je večja planota pod stmimi kamnitimi hribi, posejana s precej drug od drugega oddaljenimi velikimi šotori iz kož. Pravzaprav so to le strehe, ker stranskih sten ni. Kože jih ščitijo pred močnim soncem. Presenečen sem opazil trop koz, nekaj ovac in celo psa. Od umazanije hrastavi otroci so nam pritekli nasproti in se nam obešali na sedla. Visoke sloke ženske so me zviška gledale. Odkrite so. Lepe so in ponosne kot moški. Če ne bi bil po treh dneh jahanja po peklenski pokrajini tako zbit, bi se zaljubil. Beli možje se poslove, z obema črnima pa se usedem na preprogo sredi šotora. Zena prinese nekakšno čorbo brez mesa. Zopet pasulj. Ze iz šolske menze ga sovražim. Tokrat je bil čudovit. Vprašam po možeh v belih šeših. »To so naši vazali!« mi kratko odgovori poglavar. »Oni imajo drug dom. Jaz sem poglavar plemena plemenitašev. Mi smo vojaki. Vazali delajo za nas. Spoznaš nas po temno plavih šeših. Do 15 metrov je lahko dolga naša tančica!« Potem zopet umolkne. Niti besede ne spravim več iz njega. Ust si tudi pri jedi ne odgrne. Tudi kasneje, ko si prižge pipico maroškega kifa, ne. Se boji, da bi mu ušla duša? Zakrivajo obraz zaradi svojih prekletih roparskih pohodov? Jih koprena varuje le pred peskom? Zakaj so potem ženske odkrite? Je tudi ta »šeš« le ostanek neke davne legende? Pri mojih tuare-ških prijateljih sem ostal pet dni, vendar mi te uganke, podobno kot že drugim pred menoj, ni uspelo razvoz-I jati. Pravijo, da to spada k noši in konec. Ženske so izrazito enakopravne in svobodne. Derejo se okoli šotorov in izgleda, da one komandi-rajo. Med otroki, ki so se igrali z lesenimi palicami za boj, sem opazil tudi nekaj črnih zamorskih obrazov. Ovce strižejo in pasejo v glavnem temni ljudje. Poglavar mi pove. da so to sužnji. Z njimi ravnajo zelo lepo. Gospodar skrbi zanje podobno kot za svojo družino. V preteklosti so jih pripeljali s svojih osva-jafnih pohodov globlje v notranjosti Afrike. Zanimiv je tudi odnos do vazalov. V davnini so le- ti smeli gojiti le drobnico, za kamele so skrbeli plemenitaši. ki so v veliki manjšini. Vazali vsako leto odrinejo plemenita-šem dajatve, ki so lahko v naturalni obliki, pa tudi kot živina. Zato jih le-ti ščitijo pred sovražniki. Sele po dveh dneh mi pustijo, da lahko stikam po vasi. Všeč mi je obesek, ki ga nosijo okrog vratu. Ko jim ponudim denar, pljunejo po tleh. Užaljeni so. Dobim ga zastonj. Poskušam jim razložiti, od kod prihajam. Ne zanima jih. Imam občutek, da hočejo ostati takšni, kakršni so. Trdi in močni. Dolgo so se učili živeti. Po njihovem vedenju sodeč imajo toliko časa. vendar pa . .. Zvečer pojejo. Tožeče in skrivnostno. Pod črnimi pajčolani. Glasovi se. čudovito skladajo z mogočnim orkestrom puščavske tišine. Zjutraj se zbudim zakopan v pesek. Skoraj bi me zasulo. Vojskovanje je bilo glavno delo plemiških Tuare-gov. Danes zaščito prevzema država. Vitežko življenje izgublja pomen. Sinovi mogočnih očetov pa se od starih navad ne morejo ločiti. Pravijo, da je delo zanje sramotno. Ko vas obišče karavana, ki iz kamenih solnih rudnikov tovori sol pro'ti zahodu, se poslovim. Moj odhod nazaj v Tamomosset nikogar ne gane. Veter piha naprej. Ko sem kasneje obiskal črno Afriko, sem se prepričal, da temni Afričani ne bodo propadli. Prilagodljivi so. Kaj pa bo s ponosnimi Tuaregi? Koliko je še ameriških Indijancev? Poslednji vitezi izginjajo s tega sveta. Celi rodovi Don Kihotov umirajo brez besed. Se sem srečal Tuarege. V Agadesu v severnem Nigru špehatim ameriškim turistom prodajajo svoje orožje in amulete. Takih, kot tiste avgustovske dni sredi kamnitih hoggarskih planot, pa nikoli več. Šola in počitnice Prišel je za večino šolarjev težko pričakovani konec šolskega leta. Šolarji so stopili v obdobje poletnih počitnic, brezskrbnih dni. polnih iger na prostem, kopanja in plavanja, izletov in letovanj — in še bi lahko naštevali radosti, kijih prinašajo počitnice. Večina otrok bo veselo zaključila šolsko leto, z dobrim spričevalom, nekateri pa bodo kljub velikemu trudu skozi vse leto, ob koncu šolskega leta razočarani, potrti. Napredovali bodo z negativno oceno, ponavljali bodo razred, izdelali so s slabšim uspehom, kot so pričakovali ... Vendar naj bi se ob koncu šolskega leta zamislili vsi odrasli, ki se ukvarjajo z otroki, od staršev do učiteljev. Najprej bi se morali zavedati, da prav vsi učenci, dobri in slabši, zaslužijo počitnice, predvsem V smislu sprostitve po napornem šolskem delu, potrebe po aktivnem telesnem gibanju na svežem zraku, potrebe po radostih v brezskrbni igri itd. Marsikdaj bo slab učenec, ki se je vse leto trudil bolj od odličnjaka. še bolj zaslužil počitnice in vse radosti, ki jih lete prinašajo, kot tisti, kije z lahkoto dosegel odličen uspeh. Pomislimo na obremenjenost šolarjev, ki skozi vse leto po osem in več ur presede pri šolskih knjigah (v šoli, pri podaljšanem bivanju, doma) in videli bomo, da so tako ali pa še bolj obremenjeni kot zaposleni odrasli ljudje. Pomislimo nase, ki po celoletnem delu v tovarni, pisarni, šoli, bolnišnici.... težko čakamo zasluženi dopust in pomislimo na vse načrte, ki jih delamo, da bomo dopust čimbolje, čimbolj zdravo in veselo preživeli. Ali bo všeč učitelju, ki je vse leto razdajal sebe in svoje moči učencem, da ga bo nekdo tudi med dopustom silil opravljati isto delo, vsak dan, pa čeprav manj časa, ga vsak dan spominjal na njegovo težko delo; ali bo všeč rudarju, da bi šel med dopustom vsak dan izkopat samo kilogram premoga — verjetno jim to ne bo všeč, Še mafij pa bi jim to koristilo. Med dopustom bi radi vsi pozabili na vsakdanje delo, na vse skrbi v zvezi z njim in po možnosti za nekaj dni docela spremenili način življenja. Tudi šolarju ne bo všeč, da ga bomo med počitnicami silili k istemu delu, ki ga je opravljal vse leto. Preveč skrbni in prezahtevni starši se bojijo, da bo njihov otrok čez počitnice pozabil, kar se je naučil v preteklem šolskem letu. Pretirano strogi starši pa slabšega učenca kaznujejo s tem, da se mora otrok med počitnicami vsak dan učiti. Učitelji svetujejo učenje med počitnicami, ker se mogoče bojijo, da svojega pedagoškega dela niso dobro opravili. T i starši in ostali, ki tako mislijo, verjetno nimajo prav, že ob misli nase in na svoje želje po dopustu, pa čeprav leto, ki je za njimi, ni bilo najbolj uspešno. Fiziološka narava človeškega organizma, posebno živčevja, zahteva najmanj tri tedne letnega počitka, poleg dnevnega in tedenskega skozi vse leto. Počitek pa naj bo »aktiven«, vezan z obilico telesnega gibanja v naravi. To je še posebno priporočljivo za tiste, ki vse leto delajo pretežno v zaprtem prostoru in med njimi so vsekakor tudi šolarji. Otroku bomo več škodovali kot koristili, če ga bomo med počitnicami omejevali v gibanju na prostem, ga zadrževali v prostoru in ga silili k učenju. Vsaj prvi mesec po končanem pouku naj otrok »pozabi« na šolo, kasneje pa ga, če že smatramo za potrebno, motiviramo, da bere, kar ga zanima. Seveda ni potrebno, da je otrok vse počitnice popolnoma izključen iz umskega dela. Lahko se mu posvetimo v tem smislu, da širimo njegovo splošno poučenost, z njim rešujemo matematične probleme — vendar vse lahko v obliki igre, družinskega tekmovanja, razgovorov na izletih, z obiskom živalskega vrta in z ogledi znamenitosti v bližnji in daljni okolici. Le na tak in podoben način se bo otrok čez počitnice sprostil, spočit, razveselil in nabral novih telesnih in umskih moči za novo šolsko leto. Vsekakor naj med počitnicami prevladujejo telesne aktivnosti. Velja se zapomniti: krepiti telo, pomeni krepiti tudi um. Najboljše je, da otroku na primeren način razložimo, da je zaslužil počitnice, čeprav ni dosegel najboljšega uspeha. Počitnice potrebuje, da bo z novimi močmi vstopil v novo šolsko leto in s prizadevnostjo bo lahko dosegel boljši uspeh. Vsekakor pa ne gre otrok puščati, da vse počitnice preživijo v brezglavem beganju po soseski. Tudi prosti čas in rekreacijo jim skušaj mo nevsiljivo organizirati ob maksimalnem upoštevanju otrokovih želja. Pri tem ga lahko vključimo v razna letovanja, tečaje plavanja, izlete v planine, omogočimo mu oglede raznih prireditev itd. Otroku omogočimo, da se bo s prijatelji poveselil tudi sam, brez naše navzočnosti. Posebna priložnost je med počitnicami otroka navdušiti za gospodinjska dela, mogoče prav v času, ko starti še delajo, otrok pa ima že počitnice. Otroku lahko v tem času darfio krasen občutek, da ga potrebujemo, ko nam pospravi, pripravi kosih itd. S pričetkom šolskih počitnic se poslavljamo tudi z našimi članki: mogoče je kdo med bralci našel v njih koristen nasvet ali izvedel /pV novega o otroku — če seje to zgodilo — je naš namen dosežen. ( Vladimir Bitenc spec. pedagog Ivan Jan 8 Kokrški odred Nemci, ki so bili že nekaj časa na sledi partizanskim organizatorjem in njihovim sodelavcem na Koroškem, so zdaj namesto poslanih dveh organizatorjev osvobodilnega gibanja hitro vrinili tja dva gestapovska agenta in ju opremili z zaplenjeno literaturo in napotki. To sta bil Helmut Sobetz iz jeseniške gestapovske izpostave, sicer kočevski Nemec, in Feliks Kropivnik z Jesenic, partizanski dezerter, ki je Staneta Mrharja poznal iz Cankarjevega bataljona in Dražgoš.* Kot »partizana« sta se pojavila na Obirskem in uspela priti do Marije Olip, sestre Ivana Zupanca-Johana. Pretentala sta jo in se 11. novembra 1942 v Golobovi hiši res sestala z Mrhar-jem in Zupancem. Vendar sta ta dva kmalu zasumila, da s prišlecema nekaj ni v redu, tedaj pa je nastopilo orožništvo, ki je že prej pbkolilo hišo. Prišlo je do streljanja, a ker je bila tema, je tedaj pomotoma padel gestapovec Sobetz, Mrhar in Zupane pa sta vendarle še ušla. A tedaj so Nemci začeli aretirati njune sodelavce na Obirskem, v Selah in v okolici Železne Kaple. Poleg tega so zajeli tudi več »zelenih kadrovcev«, med njimi v enem izmed bunkerjev tudi Tomaža Olipa-Toma, ki je vse od srečanja s partizani vodil osebni dnevnik. Gestapo je o osvobodilnem gibanju vedel vedno več, a potem so ujeli še kurirja Petra Blažiča-Melhiorja. Gestapovci so z raznimi mučenji in pritiski iz ujetih toliko zvedeli, da so v kratkem času pozaprli prek * Feliks Kropivnik je bil res od 1941. leta v Cankarjevem bataljonu, a se je 19. 3. 1942 predal gestapu, ki ga je takoj izkoristil. Tako sta se on in Stane Mrhar poznala, vendar Mrhar, ki ga je v 1942. letu vodila pot drugam, ni vede za Kropivnikovo de-zertacijo. Feliks Kropivnik je bil po vojni odkrit, sojen in kazno-"an s smrtjo. 100 ljudi, ki so sodelovali z Osvobodilno fronto, med njimi tudi 20 do 30 Poljakov in Ukrajincev. Tedaj je ušel le Karel Prušnik, poznejši znani partizan Gašper, ki se je potem priključil prvi koroški četi pod Peco, kamor je prišla s Štajerske in s katero je bil tudi organizator ing. Pavle Zavcar-Matjaž. Se pred tem pa sta tako Stane Mrhar kot tudi Karel Prušnik pridobila za partizanstvo Franca Pasterka, Prušniko-vega prijatelja in sovaščana. Ta je konec oktobra prišel na dopust iz nemške vojske in se tako ni več vrnil k Nemcem. Po Mrharjevih navodilih je sredi novembra 1942 prek Jerebovih na Obirskem sam šel čez Karavanke in na Seničnem pri Tržiču dobil zvezo z borci Kokrškega odreda. Kmalu je postal hraber in znamenit partizan s priimkom Lenart.1*5 Tako so Nemci konec 1942. leta na območju med Železno Kaplo in Selami močno zavrli razvoj osvobodilnega gibanja, ki je dotlej zajelo že okoli 200 domačinov. Za Staneta Mrharja in Ivana Zupanca-Johana so se začeli hudi dnevi, saj je gestapo razbil vso organizirano mrežo OF. Nacisti so svojo suro; vost kronali v aprilu 1943 z obglavljenjem trinajstih najbolj obremenjenih partizanskih sodelavcev, 24 pa so jih obsodili na dolgoletne ječe in taborišča.* Obesili so tudi Poljaka Aleksandra Lipinskega, ki so ga imeli za vodjo poljskih ujetnikov, nato pa obglavili še Tomaža Olipa-Toma z Obirskega. Nacisti so brezobzirno gasili ogenj osvobodilnega gibanja, ki je začel zajemati tudi Koroško. In dasiravno je kone<; 1942. leta na tem področju, kamor so bile speljane niti iz Kokrškega odreda, začasno zavrl narodnoosvobodilni polet, M jo lr\ na spomlad 1943 spet močno razplamtel. Nacistični voditelji na Koroškem so imeli prav, ko so na procesu proti sodelavcem OF aprila 1943 govorili, da bi v tem delu Avstrije, to je * 37 koroških rojakov so Nemci obsodili 9. aprila 1943 v Ce- . lovcu, od teh 13 na smrt. Obglavili so jih 29. aprila 1943 v Dunaj-'' skemN,mestu«Usmrćeni so bili tudi Tomaž Olip-Tomo, ki je pisal J nesrečni dnevnik, dalje Franc Weinzerl, pa Janez Dovjak, brotje Kelih, bratje Oraže, Francev brat Jurij Pasterk ter Franc Grego- rič in Franc Pristovnik, dalje tudi 2upančeva sestra Marija Olip in njegov brat Miha. (Podatki: Koroška v borbi, zbornik koroških partizanov, ki je izšel 1951. v Celovcu, vložek med str. 80—81, kjer so objavljene obsodbe v nemščini in fotografije obglavljenih.) Franc Pasterk-Lenart, Tavcmano« * Lobnika, poznejši narodni hero) na Koroškem, z razvojem partizanstva nastalo »večno žarišče nemirov«, če ga ne bi zatrli. Toda žarišča so se kljub žrtv&rn razširjala še kar naprej. K temu so, medtem ko je bilo narodnoosvobodilno gibanje na železnokapelskem območju, ria Obirskem in v okolici Sel začasno v krvi zatrto, veliko prispevali novi netilci upora, ki so prihajali tako z vzhodne kot z zahodne koroške strani. Seveda so nacisti na vse načine izkoriščali slabosti nekaterih prvih partizanov in njihovih sodelavcev na tem območju, zaradi česar je bilo pozneje zelo težavno obnoviti zaupanje v nosilce NOB; vendar uspehi niso izostali, kajti poslej organizatorji niso nikoli pozabljali na trdo pridobljene izkušnje Toda Stane Mrhar in Ivan Zupanc-Johan sta kljub težldm razmeram pozimi ostala na Obirskem, vendar pa brez zvez s Kokrškim odredom ali z Matijem Verdnikom-Tomažem ter Pavletom Zavcarjem-Matjažem in njihovimi soborci, ki sO v pozni jeseni 1942 oziroma na začetku 1943. leta že prišli n« Koroško in tam tudi ostali. Po najhujših zimskih dneh sta se Stane Mrhar in Ivan Zupanc-Johan oslabljena in bolna marca 1943 vrnila na gorenjsko stran. Tod sta dobila zvezo z Antonom Nartnikou-Crnivcem, partijskim sekretarjem kranjskega okrožja. PETEK, 27. JUNIJA 1980 11 .STRAN GLAS Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE r VAŠA PISMA , Frančiška in Andrej Mertelj sta praznovala biserno poroko. Jubilej zakoncev Mertelj Podkoren - Frančiška in Andrej Mertelj iz Podkorena sta pred dnevi praznovala visoko obletnico skupnega življenja. Kar šest desetletij je namreč že minilo, odkar sta se odločila za sklenitev zakonske zveze. Poznata se pravzaprav od malega. Oba sta doma iz Podkorena; Frančiška je odraščala v devetčlanski Petraševi družini, Andrej pa je bil eden od petnajstih Merteljevih otrok. Skupaj sta hodila v tedanjo osnovno šolo in končala šest razredov. Ker sta oba izhajala iz kmečkega življa, sta morala zgodaj poprijeti za delo. Potem je prišla prva svetovna vojna. Andrej je odšel med koroške borce za severno mejo. Po vrnitvi sta postala s sosedovo Frančiško še bolj naklonjena drug drugemu, čeprav sta prijateljevala ž« od otroštva. Vzela sta se 17. junija 1920. leta. To je bil svetal trenutek v trdem življenju. Njuni družini, v zakonu se jima je rodilo troje deklet in troje fantov, je sprva dajala kruh kmetija na Srednjem vrhu nad Martuljkom, po osmih letih pa sta se vrnila v Podkoren na Andrejev dom. Za »kromno, a umirjeno življenje na kmetiji je bil dobrodošel tudi Andrejev i Z8služek,ki ga je prigaral v go^du; poleti s~j5bđiranjem drevja in pozimi s spravilom lesa v dolino. »Danes se imamo dobro,« pravita oba in pojasnita: »Živimo skupaj z družino hčerke Jerce. Lepo skrbijo za naju, ničesar nama ne manjka. Le zdravja si želiva za naprej!« V hiši številka 74 v Podkorenu se večkrat zbero otroci Frančiške in Andreja Mertelj, samo sina Franca, ki je padel med drugo vojno, ni. Kadar pride vseh enajst vnukov in prav toliko pravnukov — kmalu se jim bo pridružila pred dnevi rojena pravnukinja, je pri Merteljevih zelo živahno in veselo. Tako je bilo tudi ob praznovanju Frančiškine in Andrejeve biserne poroke; saj v domačem krogu je najlepše in najprijetneje. i Dom na Joštu Zakoncema Mertelj so bili skupni dnevi vedno v veselje. Zadovoljstvo ju druži tudi danes. Frančiška si krajša čas z branjem; celo tri knjige Svetinove Ukane so ji,bile prekratke. Andreju je v največje zadovoljstvo njegova mala čreda ovac, ki jo čuva kot zaklad. Seveda pa so njuno največje bogastvo vsi potomci, ki ohranjajo rodove Petrašev in Mert-ljev na najbolj zahodnem delu naše domovine. Besedilo in slika: S. Saje PODBREZANI RADI RAJŽAMO V četrtek. 1<* nedeljo. 22. junija, smo bili Podbrežani na izletih V četrtek ga je organizirala nakelska podružnica Društva upokojencev Upokojenci z vasi Zadruga. Dupclj. Nakla. Strahinja. Okroglega. Bistrice in Podbrezij smo napolnili kar tri avtobuse Pot nas je vodila v Celje, kjer smo si ogledali »Stari pi-sker«. V muzeju smo se tudi seznanili z dogodki iz II. svetovne vojne. Po okrepčilni malici v Žalcu smo se odpeljali v Polzelo. Nič nas ni zadrževalo, da bi si v tovarniški trgovinici »Lastovka« ne nakupili nekaj parov nogavic Ustavili smo se še v Mengšu in Lahovčah. Nedeljski izlet pa je organizirala vaška organizacija ZB Podbrezje. Odpeljali smo se v Ptuj in si ogledali ptujski grad. Namenjeni smo bili v Rogaško Slatino, a po dogovoru smo se raje zapeljali v Radence. Zares je bilo lepo. Vračali smo se prek Lenarta,Maribora in po avtocesti domov. Bili smo zadovoljni, celo jutranji dež se je čez dan in proti večeru razkadil. V prihodnosti bi radi organizirali še izlet v Beograd, da bi obiskali grob našega ljubega predsednika Tita. Upamo, da se nam bo želja uresničila. Saša Pretnar Veliko zanimanja za razstavo cvetja in lovstva Cerklje - V četrtek, 3. julija, ob 19. uri bodo odprli 14. razstavo cvetja in 11. lovsko razstavo v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah. Na letošnji razstavi bo sodelovalo okrog 250 razstavljavcev iz vse Slovenije, odprta pa bo od 4. do 7. julija, vsak dan od 7. do 20. ure. Organizira jo turistično društvo Cerklje vsako leto ob 4. juliju — dnevu borca. V priprave so se vključili poleg Turističnega društva in Lovske družine Cerklje tudi zasebni cvetličarji in družbeni sektor tako, da bo na razstavi možno videti vse od preprostih, a lepih rož do najlepših cvetličnih in zimzelenih redkosti. Glavni organizator vseh dosedanjih razstav je Janez Por. V teh dneh ga je zelo težko ujeti za kratek pogovor, kajti nenehno je zdaj tu, zdaj tam, nenehno skrbi, da bo vse na svojem mestu, da vse teče po načrtih. »Kaj lahko rečete o letošnji razstavi cvetja in lovstva?« »Za letošnjo razstavo cvetja in lovstva lahko rečem, da bo na njej sodelovalo okrog 250 razstavljavcev, od tega blizu 150 gospodinj. Posebno zanimiv bo letos tudi lovski del razstave, ki bo prikazan v nekoliko zmanjšanem obsegu, sodelovali pa bodo tudi zasebni vrtnarji in cvetličarji ter družbeni sektor iz vse Slovenije. Na razstavi bo spet precej novosti, prikazali bomo tudi ročna dela gospodinj iz sosednjih turističnih društev, posebne mozaike, gobeline pa bodo prispevali razstavljalci iz Trbovelj, Ljubljane, Medvod, Radovljice, Kamnika in še nekaterih gorenjskih krajev. Izdali pa smo tudi serijo treh lepih spominskih značk.« »Med razstavo cvetja in lovstva bo organiziranih tudi več kulturnih prireditev?« »Ze več let smo razmišljali, da bi ob razstavi cvetja in lovstva imeli tudi več kulturnih prireditev. Tako so bile vsako leto bogatejše in obširnejše kulturne prireditve, za letos pa smo ob dnevu borca pripravili akademijo, na kateri bodo sodelovali učenci OS Davorina Jenka iz Cer-kelj, v nedeljo popoldne pa bo revija folklornih skupin Gorenjske. Ce bo slabo vreme, bodo kulturne prireditve v dvorani zadružnega doma.« J. Kuhar bo lepši Kranj - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na eni od zadnjih «ej ugodil prošnji Smučarskega kluba Triglav in prenesel nanj pravico uporabe priljubljenega doma na Jo-Atu. Prenos pravice uporabe naj bi bil brezplačen, kar mora odobriti še republiški izvršni svet. Kranjski klub že nekaj časa upravlja dom, aedaj pa načrtuje s pomočjo družbenopolitične skupnosti preureditev doma, za kar pa je eden od pogojev lastništvo doma. S stališčem kranjskega kluba soglaša tudi krajevna skupnost Jošt. -jk ZDRAVJE V NARAVI Bled — Na Višcah, na livadi zahodno od blejskega gradu, se v ograjenem prostoru paseta in sprehajata dva iskra konjiča, Simel in Vrane. Oba sta prijazna. Lastnika Simon Urevc in Neja Jensterle, oba iz Rečice pri Bledu, jih uporabljata bolj za jahalni šport kot za terensko delo. - Foto: Jože Ambrožič RDEČA jagoda (Fragaria vesca) Naravno zdravilo za čiščenje krvi, okrepitev, želodčni in črevesni katar, protin in revmatizem. Poznamo gozdne in vrtne rdeče jagode, v tem zapisu pa bodo obravnavane predvsem gozdne rdeče jagode, saj z bogato vsebino sadnih kislin in rudnin zdravilno delujejo »divje« jagode veliko bolj kot vrtne. Uživamo jih sveže ali predelane v kompot, marmelado, džem ali sokove. Zaradi biološke vrednosti jih je potrebno vključiti v jedilnikih, ker spadajo med najbolj zdravo sadje. Rdeče gozdne jagode vsebujejo poleg sadnih kislin tudi kalcij, železo, mangan, C, Bi in B2 vitamine ter beljakovine, zato je razumljivo, da jih predvsem priporočajo prebolevnikom, ki so slabotni, saj pospešujejo oslabljeno prebavo in krepijo ves organizem. Osebam, ki so občutljive na beljakovine predvsem pri čokoladi, jajcih, ostrigah, se pri uživanju rdečih jagod dostikrat |>ojavi koprivnica, zato naj taki ljudje rdečih jagod ne uživajo. Zanimivo je, da nekaterim škodujejo le vrtne jagode, dočim jim divje oz. gozdne jagode, ne delajo preglavic. Rdeče gozdne jagode osvežujejo in hladijo vročinske in vročične pojave, so lahko prebavljive in čistijo kri, ker vsebujejo mnogo železa. Jemljemo jih za slabokrvnost in bledičnost. Kdor ima ledvične kamne ali pesek naj bi jemal sveže rdeče gozdne jagode vsak dan v času zoritve (junij, julij, avgust) in to po dve skodelici na dan, v jeseni in pozimi pa jagodni kompot ali džem. Jagode priporočajo tudi pri zdravljenju putike in protina, saj spodbujajo presnovo. Odlično pomagalo so tudi za prebolevnike (dnevno po 2 skodelici rdečih gozdnih jagod in 1 četrt litra mleka). Caj iz mladih jagodnih listov (preliv) učinkuje krčljivo. žene na vodo in čisti kri (dvakrat na dan po eno skodelico), zato ga praktiki priporočajo pri putiki. revmatizmu, bolezni jeter in vranice, zoper drisko in zlato žilo. Zaradi fosforne kisimc se čai priporoča tudi za pomirjen je živcev. Jagodni sok učinkuje podobno kot malinov ker pa vsebuje pomirjajoče učinkovine, ga priporočajo, tudi nadušl jivirn ljudem. ABC (32. zapis) K prejšnjemu zapisu o Belci morarn še dostaviti: na ovinku gozdne ceste v dolino Belce je na Kolenu grob s spominsko ploščo (da je tu dne 3. maja 1944 padel partizan, pripadnik VOS-a Beno Hrovat-Zvonko). In da je dne 12. septembra 1942 vod Cankarjevega bataljona zažgal veliko žago ob Belci. — Pa tudi smiselno napako, ki se je kar večkrat vtihotapila v prejšnji zapis, moram popraviti: Koroški Rožani pravijo Kepi tudi Kum (v narečju govore, da so bili »na Kome«). Torej ne Kom! DOVJE - DOV2ANI Brž sem pomislil na številne gorenjske Dovžane (včasih tudi Dolžane) - pa ne da bi bili vsi kaj v zvezi z Dovžani, prebivalci Dovjega (Dovij?)! Te lepe, velike in stare vasi na prisojnem vznožju karavanške Kepe (2144 m). Domačinov Dovžanov je zdaj kakih 700, pred sto leti jih je bilo 150 manj. Prav gotovo je sončno naselje tudi za nove priseljence kar mikavno. Tako razkošen je pogled proti jugu, proti Triglavu in sosednjim snežnikom. Znamenita panorama! Tako lep in mogočen je ta pogled, da je dovškemu župniku Jakobu Aljažu kar sprožil veličastno kompozicijo, pesem »Oj, Triglav, moj dom«. - In hkrati tako vznemirljiv, da si je marsikateri naš planinec že izbral dovško pokopališče za svoj poslednji dom ... Tudi slovita angleška alpinistka, zvesta ljubiteljica slovenskih gora, Miss Fannv S. Co-peland (1872-1970) spi v dovški zemlji Pomnik Zvonetu Koflerju, zmagovalcu Hindukuša. No, namesto da bi začel s ča-stitiljivo zgodovino kraja -letos bi lahko slavili Dovžani 1000-letnico, saj se vas v starih listinah prvič omenja že leta 980, sem zašel s pripovedjo na - pokopališče .. . Najbrž tudi ne bo narobe, če primerjamo dovško pokopališče z onim v francoskem Chamonixu ali z onim pri Sveti Krvi pod Velikim Klekom (Heiligenblut pod Gross-glocknerjem - po nemško!) v sosednji avstrijski Koroški. Ba vseh teh treh pokopališčih pod visokimi snežniki je pokopanih cela vrsta alpinistov, ki so v okoliških stenah omahnili v smrt. Med drugim (če bi vse naštel, bi bila vrsta predolga) spe na dovškem Nagrobnik dunajskega učitelja, kije omahnil v severni triglavski steni. pokopališču smrtno ponesrečeni planinci in alpinisti, tuji in domači v složnem miru: Berlinski sodnik dr. Franc Holst, ki se je ponesrečil dne 12. avgusta 1891; češki profesor iz Homutova Alois Schmidt, ponesrečil dne 30. julija 1895; dunajski uradnik Kari VVagner, ponesrečil dne 18. avgusta 1908; dunajski učitelj Wilhelm Lass, ponesrečil dne 20. julija 1909; dr. Klement Jug, ponesrečil v jeseni 1924; celovški alpinist Joseph Pfe-ning, ponesrečil dne 9. avgusta 1936; monakovski vodnik Heinz Mueller, ponesrečil dne 12. junija 1930; ljubljanski kartograf Wolf Luckmann, ponesrečil 1. julija 1930; praški gimnazijec Emanuel Kusy-Dubrav, ponesrečil 18. septembra 1922; domačin mojstranski alpinist Zvone Kofler; študent Joža Ancelj in drugi. — Naštel sem pač le toliko imen, kolikor sem v naglici mogel najti nagrobnikov in prebrati že marsikje slabo čistljive napise. — Moral bi seve našteti še tudi imena gorskih vodnikov (Rekar, Šmarc, Klinar idr), ki so našli svoj mir na domačem pokopališču. SPOMINSKE PLOŠČE Ko tako spešimo v ljubljene gore in se nam korak vzpenja vedno više, smo spotoma večkrat presu njeni: pogled se nam ustavi na v skalo vzidani plošči, ki pove, da se je tu ponesrečil ta in ta planinec, alpinist. Nesreč je iz leta v leto več in tudi teh bridkih pomnikov je vedno več. No, pa sem ondan prebral mnenje nemškega alpinista Hellmuta Scho-nerja, ki pravi, da je proti tej množici spominskih plošč, češ, najlepša lastnost planinca in alipinista je skomnost. Naj se svojci in prijatelji zadovolji s spomenikom na pokopa lišču, pač v kraju, kjer je njihoveg« sina zatekla smrt v gorah. — Pomni ti da je treba, kakšna bi bila podoba neke stene, ki znova in znova terja smrtne žrtve — če bi dobil vsak od ponesrečencev v njej spominsko ploščo. Na stotine teh plošč bi gotovo jemalo mladim pogum in veselje do lepih, drznih smeri. Seveda je to le citat iz nemške alpinistične revije Bergsteiger (1953); sam ne tvegam zavzeti podobnega stališča, le preveč dobro vem, kako napak je drezati v čustva obupanih svojcev in užaloščenih zvestih prijateljev, tovarišev. Nagrobnik angleške prijateljice naših gora, katere poslednja želje biti pokopana pod Triglavom OLrASG.STRAN PETER. 27.JMUK IM OBISK PRI ROJAKIH V BENEŠKI SLOVENIJI Prihodnosti se ni več treba bati Na zadnjih občinskih volitvah so v petih od desetih občin v Beneški Sloveniji dobili slovenskega župana. Prvič po zadnji vojni. Na skupni listi so se združili pripadniki raznih strank, od komunistov do duhovnikov, ki jih veže skupno slovensko poreklo. Spodbudo za enoten nastop Slovencev je med družini dala tudi nesebična in hitra pomoč matične domovine ob katastrofalnem potresu pred štirimi leti. »Slovenci smo postali samoza-vestnejši, ker nismo ostali sami v nesreči, ker verno, da matična domovina ni pozabila na nas in zato laže in bolj glasno zahtevamo / ustavo nam zagotovljene pravice., je oh tem dejal prof. Viljem Cerno iz Barda v Zahodni Benečiji, občine, ki je bila med najhuje prizadeti Več kot tisoč let že živijo Slovenci ob današnji vzhodni italijanski meji. Porazdeljeni v štiri narečne skupine, so skozi stoletja ohranili svojo na-ipdnostno narodnostno in jezikovno pripadnost, kar dokazujeta tako zgodivina kot še danes živa kulturna dediščina, ki je med drugim nasledek široke upravne in politične avtonomije, ki jo je to ozemlje v preteklosti uživalo kot mejni pas oglejskega patriarhata in beneške republike. padlo na 40 odstotkov. Pada tudi gospodarska moč. Će je don Massimo Pozzi leta 1940 ugotavljal, da lahko v prihodnosti v Tipani pričakujejo boljše čase za živinorejo in podvojitev dvestoglave črede, lahko sedaj počiva v miru - pravijo domačini -kajti boljši časi so tu. V Tipani so še štiri krave. Resnost razmer in težaven položaj Slovencev pa sta pripeljala do utrditve zavestne pripadnosti k skupnosti nom. Ta pomoč je pokazala na možne oblike sodelovanja med Furlanijo in Slovenijo v skladu z osimskim sporazumom, ki je prav tedaj stopil v veljavo. V vsej svoji negativnosti je tako potres pokazal in ponovno vrgel na površje zavest slovenstva in pripadnosti svoji zemlji, ki je prej otopevala v molku, pokazal je na ponovno odkritje etične identitete prebivalstva in na izhod iz osamelosti. »Težko se je otresti odrevenelosti, ko živimo od podpore v vaseh, ki bi bile lahko bogate«, so ob prvih sadovih pomoči iz matične domovine dejali v Tipani. Kljub temu je tu kmalu zatem nastalo kulturno društvo, ki združuje mladino vseh vasi tipanske občine; izdalo je že nekaj številk ciklostiranega glasila Naše vasi, navezalo je stike, s kulturnimi društvi v Nadiških dolinah in govori o zaščiti in razvoju celotne slovenske skupnosti ter o sodelovanju s Slovenijo, ki je zgradila in obnovila porušene vasi. V slovenskem tipanskem narečju je pisal tudi don Luciano Slobbe, kaplan iz Špetra in velik ljubitelj slovenske besede. Društvo prireja sestanke, ljudske veselice, oživlja pevski zbor in skuša, kot sami pravijo, »razgibati stoječo vodo«. Vse to jim je že dobro uspelo, saj so na zadnjih občinskih volitvah Slovenci nastopili s svojo listo in zmagali. Tudi drugod se zanimanje za slovenski jezik povečuje. Tako v Čedadu društvo Ivan Trinko že nekaj let pripravlja tečaje slovenščine, letos so ga organizirali tudi v Tipani, v Špetru Slovenov in v Kanalski dolini. V večjih krajih so tudi glasbene šole za slovenske otroke. Zelja je še veliko več, vendar manjka slovenskih učiteljev. Zato Slovenci zahte- Slovenija je v Slovenski Benečiji zgradila 70 hiš. Na sliki je del montažnega naselja v Bardi. Avtonomijo je Avstrija po Napoleonovih časih ukinila in Beneškim Slovencem ni bila nikdar več vrnjena, tudi po letu 1866 ne, ko je ta predel slovenskega narodnostnega ozemlja pripadal italijskemu kraljestvu. Nasprotno. Začeli so izvajati načrt, katerega cilj je bil izbrisati vse izvirne lastnosti narodnostne skupnosti in katerega učinki so občutni še danes. Državnemu aparatu je bila zaupana naloga prisiliti prebivalstvo, da zataji svojo kulturo in svoj jezik, celo svoj izvor. Z nizkotno propagando se je posrečilo ustvariti v ljudeh občutek, da so zaradi svoje narodnostne pripadnosti manjvredni. Vsaka javna oblika slovenskega izražanja je doživljala napade, najuglednejši slovenski kulturniki, književniki, zgodovinarji in znanstveniki so bili preganjani. Mladini je bilo onemogočeno slovensko izražanje v šoli; od mladih so zahtevali, da zatro svojo rodno govorico. Represivna akcija je dosegla višek pod fašizmom, ko so zaplenjali katekizme in prepovedali slovenski jezik celo v cerkvi, kjer so mu ohranjali dostojanstvo, ga spoštovali in izražali svoje slovenstvo. Med narodnoosvobodilno borbo je slovensko prebivalstvo dalo velik prispevek v boju za svobodo, saj so na tem območju delovale partizanske enote vse od leta 1942 naprej, vendar pa je bila odpornost prebivalcev po vojni s silo oslabljena, saj se je uveljavljala nacionalistična prevara, ki je zanikovala obstoj Slovencev v Videmski krajini. To akcijo je spremljal in kot posledica izhajal iz nje tragični pojav izseljevanja iz Beneške Slovenije. V tridesetih letih se je iz Nadiških dolin, Kanalske doline in Rezije, iz Terske doline in vasi na pobočjih Julijcev izselilo kar dve tretjini prebivalcev. Tako je v Bardu od 3000 prebivalcev po vojni ostalo doma 960 ljudi, od katerih jih ima nad polovico več kot 60 let, v Brezjah je še leta 1951 živelo 330* ljudi, sedaj 109, v Tipani je število prebivalstva v primerjavi z letom 1951 in do prebuditve mladih moči. Čeprav so bili Slovenci prizadeti v integriteti svoje etične zavesti ter socialno in gospodarsko potisnjeni na rob, se širi živo tkivo kulturnih in emigrantskih društev in se utrjuje politično delo. Kljub političnim oviram je pognala in zrasla volja po prerodu Slovencev v Videmski krajini. Danes imajo Slovenci svoje pevske zbore, Beneško gledališče in številna kulturna društva, ki s svojo aktivno dejavnostjo krijejo vse področje, na katerem živijo Slovenci v Videmski krajini. Vsa povezuje kulturno društvo »Ivan Trinko«, ki je bilo pred 25 leti ustanovljeno v Vidmu in nosi ime velikega učenjaka, pesnika in buditelja Beneških Slovencev. Velike kulturne manifestacije, kot so »Kamenica«, »Dan emigranta« v Čedadu, »Sejem beneške pesmi« na Lesah, natečaj za otroke »Mqja vas«, ki spodbuja otroke, da pišejo v svojem narečju, poletne kolonije »Mlada brieza« in »Barčica moja«, razna predavanja o Benečiji na najvišjem znanstvenem nivoju in številne druge prireditve dokazujejo, da se Slovenci držijo Trinkovih izročil. Slovenski list Novi Matajur že sedem let izhaja v Čedadu in ima nekaj več kot 2500 naročnikov, prodajajo pa ga v vseh večjih krajih pa tudi v Vidmu, Gorici, Novi Gorici in Ljubljani. Izšla je tudi druga številka revije »Sred vasi«, ki ima namen dvojezično predstavljati položaj slovenske skupnosti v Videmski krajini in spremlja gospodarstvo, obnovo, družbena dogajanja, kulturo, šport, še zlasti pa ima nalogo ohranjati kulturno zakladnico Slovencev. Izšli so tudi zbrani spisi otrok v domačih narečjih pod naslovom »moja vas«, ki spodbuja najmlajše, da govorijo in pišejo vsaj v domačem narečju. Če knjižne slovenščine ne poznajo. Med najpomembnejšimi trenutki v enotnem delovanju Slovencev v Benečiji je bila prav gotovo organizacija pomoči, ki jo je Slovenija nudila ob potresu prizadetim kraja - V vseh vaseh so številni vodnjaki s podobami vaš- L kih patronov. J Furlani, ki prav tako zahtevajo svoje narodnostne pravice. Obiskovalec se lahko sam prepriča o njihovih akcijah ob pogledu na krajevne napise npr. Udine - črka e je prečrtana, ker se v furlanskem narečju reče Udin, ali Čento-Čent itd. »Prvič po toliko letih,« pravi prof. Viljem Čemo iz Barde, »se slovenstvo pojavlja organizirano, kar daje optimistične napovedi glede prihodnosti Beneških Slovencev. Veliko nam pri tem pomagajo izkušnje Slovencev iz Gorice in Trsta in zelo so nam dobrodošla najrazličnejša kulturna srečanja z rojaki iz matične domovine. Sedaj imamo zelo dobre zveze s tolminsko občino, veliko prijateljev pa smo si pridobili tudi iz drugih krajev Slovenije, katerih prebivalci so prihajali pomagat pri obnavljanju naše vasi.« Občina Bardo, o kateri smo se pogovarjali s prof. Viljemom Černom leži v najzahodnejšem delu Beneške Slovenije, v Terski dolini, le nekaj kilometrov stran od epicentra potresa pred štirimi leti. Obsega osem vasi, ki so vse slovenske. Poleg Barde še Podbardo, Ter, Breg, Sedlišče, Njivice in še nekatere manjše zaselke. Pred tridesetimi leti je tod živelo 3000 ljudi, sedaj jih je še komaj tretjina. Nad polovica jih je starih nad 60 let. Mladi hodijo na delo v dolino, poljedelstvo pa prinaša komaj za domače potrebe. Občina je bila med najhuje prizadetimi, saj je bilo praktično porušeno vse. Ostal je le cerkveni zvonik nad vasjo. Ljudje še stanujejo v barakah, enako kot po vsej Furlaniji, kjer je v zasilnih bivališčih še 30.000 ljudi. Obnovljenih je le približno tretjina poslopij, in sicer tista, ki jih je zgradila Slovenija, ali pa razna dništva in organizacije iz Italije, ter pokrajine v Švici in Franciji, kjer dela največ Beneških Slovencev. Svoja domovanja so si obnovili tudi premožnejši sloji, k^ so lahko uporabili državne kredite. Sicer pa se obnova šele pripravlja. Po eni strani primanjkuje delavcev, po drugi pa so podražitve že močno načele vsoto, ki jo je država pred tremi leti določila za obnovo Videm-ske pokrajine in zato se nobena Se*} ki delovna organizaciji« da bi prevzela pripravljajo novo naj bi združila gra jo, da bi tako obnova stekla letaš. Slovenija je za obnoro t Sloveniji prispevala SO i dinarjev, Jugoslavija v tiJati pa TB milijonov dinarjev. S ta so zgradili več kot 70 kmetijsko zadrugo v kulturni dom v Reziji m Čedadu so obnovili ' nekatere vasi v pokrajini Razen tega so posassezae organizacije prispevale ks* opeko in drugi gradbeni s—te Ob tem, so poudariš najbolj pomembno, da je prišla takoj — najprej hta vanjske prikolice, odeje ^ ■ nato zasilne barake, le isto ' so bile vseljene prve Pomoč matične da dobro organiziranji in je prvn dnh sadove, ne samo gmotne, it kar je še bolj pomembno, radi budo Slovencem, da zirajo kot narodnostna Vlila jim je samozavesti m ob delu gradbenih podjetij a venije že obhkovafi podjetje Beneto, ki nadaljuje delo ne domovine. »Hitra pomoč matične je povzročila pravi prepa zaključil predsednik odbora Slovenske darske zveze za Vi— no prof. Viljem Cerno. »Ne snns kulturno, tudi ginpodnnf začeli krepiti. Poleg grm vznikajo druga, predvsem jetja, ki so tudi v slovem Gospodarska moč pa je . napredek naših krajev nv kar jr nI vsem tudi zelo pomembao: le sr vračajo naši emigranti Cfe nam h* uspelo ustaviti izseljevanje, se za • usodo Beneških Slovencev m hsti Posebno sedaj ne, ko si duvuuki jezik spet utira pot med mlade m n* pošiljamo otroke v slovenske srednje in visoke šole v Trst in Gorim Srani je tam na šolanju več1 kot W slavenskih študentov.« L, vajo slovensko izobraževanje, saj sedaj šole niso upoštevale niti tistih načel, ki so zapisane v ustavi — se pravi, da morajo spoštovati narodnost otroka, njegov jezik in narečje. Celo več, ustanavljali so otroške vrtce za otroke emigrantov in zaposlenih v drugih krajih Italije, kjer so govorili le italijansko in so tako vnesli še v slovenske hiše italijanski jezik. Slovenci zahtevajo, naj se slovensko izobraževanje organizira na šolah različnih stopenj v okviru avtonomnega slovenskega šolskega okraja. Za slovensko izobrazbo učiteljev in kulturnih delavcev pa naj bi skrbela fakulteta za vzhodnoevropske jezike pri videmski univerzi, ki naj bi tako dala Furlaniji evropsko vlogo. Ustanavljajo tudi vse tiste organizacije, ki jih imajo Slovenci v Trstu in Gorici. Iz vsega tega se vidi, da postajajo Beneški Slovenci vse bolj organizirani in da se vse bolj sliši njihov glas. Lani, na konferenci v Pasarjanu, kjer so se zbrali predstavniki narodnostnih skupnosti v Italiji, so nastopili zelo organizirano tudi Beneški Slovenci, ob njihovem zgledu pa so se začeli dvigati tudi Okoli 30.000 prebivalcev na potresnem območju v severovzhodni Italiji živi še v barakah. 61 rauL n juhu* isto 13.STRAN O LA Za vile jesen, za grablje leska na krvi. ko pride* na Velro, jr Povfaaova. Pripeta v Mra kav krib, ki se prav tu nad vodo dvigat se beli skozi zelenje, km Do bi kdaj kdo imel avto tej kim, zagotovo niso nikoli Ha. Saamtefnik je stari Povlin še -Jani po ozki poti do hiše. sicer je pn le bolj krošnja pela. Se danes si jo ko gre v gozd po les za vile in grablje, pa po drva. jo sobotno popoldne je bilo in pri tistih prvih hišah je bilo čutiti tikate* mir, ta v hribih podoben aetk Ijp klina popoldanskemu po czlka, ko se za kakšno urico po vse umiri, odpočiva Se iz fcKtajm kmetij ni slišati Le kakšna sitna muha pri _ od bod. Klopka pred hišo in begonije v oknu vabijo, da si ■fali Povkrika se pojavi med vrati, ko pridem, stari Povlin si pa da aahajj opravitt zgoraj v delavnici. Cez majhm) okroglo peč Urban napne vile in jih obleži z utežjo, da se pravilno ukrive. — Foto: l). Dolenc Dvainosemdeset jih že ima, pa še vedno ne more od svojih lesov, obli-čev, žagi«, primežev, svedrov. Pravkar si ogleduje roglje vil, ki jih je zadnje zakrivil. Se malo bodo morale ostati napete, da se roglji utrde, ugotavlja in jih znova zatakne in napne v palico z luknjami.. . Urban Celik, Povlinov, je bil Žagar. Tudi njegov oče je bil Žagar. Na Martenkovi žagi sta žagala. Dobro ga je naučil oče. 1916. leta pa je mladi Urban moral na fronto. Na Koroško ga je zaneslo in eden redkih še živečih Majstrovih borcev za severno mejo je. Po vojni je žagal po vseh žagah po dolini, vse do Škofje Loke, pa tudi v Begunjah pri Stroju. Trideset let je žagal. Lahko je dobil delo, ker žagarska je težaška in zahtevna obenem. In kjer so bolje plačali, pravi, tja je pa šel. V hudih letih gospodarske krize je bilo treba seči po dodatnem delu. In ljudje iz hribov so se vedno znašli. Grabelj, vil in kosišč se je lotil. Vsak Dolga l .%v< JU M. J*a*Ko#ot Leta 1949 se je vrnil na Bled in nadaljeval s taksi službo do leta 1955. Nato se je zaposlil v radovljiški Almiri kot voznik tovornjaka in kombija in od tu odšel v zasluženi pokoj. Njegov »stevr« je danes v Tehniškem muzeju Slovenije, v gradu Bistra pri Vrhniki, Jože pa danes nima avtomobila. Sede še na moped, da zvozi skupaj krmo za svojo kravi-co. »Mali Kranjec« kot so Jožeta klicali stanovski tovariši v Zagrebu zaradi njegove velikosti, je še danes živahen. Aktivno deluje v Združenju šoferjev in avtomehanikov Bled — Jesenice. Ker je član že 25 let, so letos sklenili, da postane častni član društva. N Franc Oerne ponedeljek jih je vozil v Kranj na trg. Najprej s kolesom. P«) zadnji vojni, ko so prišli motorji, jih je vozil /. motorjem. Prikolico mu je pripel in obra I z njim vso Gorenjsko, od Tržića do Medvod. Trideset let je žagal, trideset let pa tudi že dela te drobnarije. V treh majhnih delavnicah ima svoje »sekolarje«, brusilne stroje, »ponke« in polno drobnega orodja, ki mora biti vedno pri roki. Pod kozolcem nad hišo si je naredil peč za krivljenje vil, pod hišo nekje ima pa sušilnico zanje. Čeprav ne izgledajo nekaj posebnega, je tudi s takim orodjem dosti dela. In znati je t reba. Raven jesenov les mora biti za vile. Najprej ga obreze za ročaj, »štil« kot pravi, potem ga na enem koncu približno pol metra na dolgo preža-ga, da dobi iz obeh koncev srednje roglje. Zdaj pritrdi le še stranska roglja, vstavi cveke, ki drže vile narazen in jih da krivit na peč. Nekaj posebnega je ta njegova peč. Kar sam si jo je naredil. Iz opeke jo je sezidal, majhno, čisto pri tleh, zgoraj zaokrožil in prekril s pločevino. In ko naredi nekaj vil, zakuri v njej, vile namoči, konice rogljev porine v luknje na enem robu peči. napne vile čez krivino peči, na drugi strani pa ročaj obteži. Tako jih krivi pol ure in roglji se pri tem tudi malce zažgo. Od peči vile romajo v sušilnico, da se okade z dimom. Par dni, če bolje kuri, teden dni, če slabše gori. Tudi grablje dela. Navadne, pa tiste z »locnami«, ki se zde na oko sila prijetne. »Zirovske« jim pravijo, ker so Zirovci vedno hoteli le take imeti, nižje v dolini pa navadne. Dekleta so si vedno želela takih na tri »ločne«, pa so jih bila ponavadi le hišna dekleta deležna, za dekle so pa vedno ostajale navadne . . . No, prave grabljice so imele najraje grablje, ki so gladko polzele skozi roke, ki niso delale žuljev. Zato mora biti zanje za roč leska, za čeljust bukev, za zobe dren. Za cveke mora biti suh les. Sveže nakolje, jih da sušit pod peč, potem jih pa z lesenim kladivom zatolče skozi model, da so gladki in okrogli, potem jih je treba pa še prirezati, da so enako dolgi. »Velikokrat jih je treba preložiti, da so prav narejeni in da dobro stoje v čeljusti,« pravi Urban, ko iz papirnate vreče potegne pest cvekov in jih zabija skozi železne luknje v modelu, da se zgoraj narede tanki oblanci, spodaj pa skozi luknje y klopi na tla padajo zaobljeni cveki. »In tudi čeljusti so različno dolge: po sedemnajst, dvajset in petindvajset zob imajo.« Proda vedno lahko vse. Prav od Škofje Loke hodijo k njemu ponje. Še od prej ga poznajo, ko je hodil otovorjen k njim. »Pa lahko dobite pravi les za vse to?« »Dovolj ga je za moje delo, toda vedno težje hodim ponj,« se ozre v hrib nad hišo, za katerim je nekje zgoraj čutiti gozd. »Noge odpovedujejo, hodim težko. Roke so še ... Do zdaj sem še vse sam skupaj prinesel. Zdaj bo pa težava. Ali pa tudi rabil ne bom več . . .« D. Dolenc — Danes zasluzeno uživa Jote Kogoj iz Spodnjih C arij pri Bfedo. Prav gotovo je eden aajpilzii jiIiTi voznikov pri nas na Go-arajpti aii po vozniškem stažu, saj je kil več kot 52 let za volanom Rani ae je v Grabčah, delal doma Široka red in čisti ograbek delavnici bil čolnar na leta 1928 pa je končal šolanje in dobo izpit za vse vrste Ko se je leta 1929 odpravil v je tam ugotovil, da zadovoljenje v Srbiji ne velja maral ponovno na izpit, dovoljenje iz Zagreba je v arhivu v Beogradu, izdali so Dovoljenje za vožnjo vozil ti januarja 1929 in ga Vnal se je na Bled in v hotelu Petna varil kot taksist »ford« tip A * krogličnim menjalnikom Pozneje sv je zaposlil kot voznik diplomat-aknjp vozila: diplomatov s Češkega, ki sa lah na Bledu. Leta 1931 postane voznik »peglezna« kot so pavk' takratnemu »renaultu« pri flananjjn na Bledu. S tem vozilom je aaml turiste po širši okolici Bleda. ttu±i na VrSič. samo da so morali tutristi avto po serpentinah navzgor porivati. Leta 19:51 ga spet srečamo v Zagrebu, kjer postane taksist le v nočni izmeni, ker je lastnik avtomobila avto vozi! podnevi Tako je delal tri Leta. V Zagrebu se mu je tudi uresničila želja in kupil si je prvi avto »Htevr« Kupil si je se dovoljenje za vožnjo r.ak.siia. čeprav je to dovoljenje stalo dvojno ceno novega avta. SV* danes hrani vizitko s številko svojega t aksime trškega dovoljenja 189 V nedeljo je bilo na Grebljici pod Starim vrhom 7. tradicionalno tekmovanje koscev in grabi j ic in plezalcev na mlaj. Tekmovanje je pripravil aktiv mladih zadružnikov pri škofjeloški kmetijski zadrugi. Vsa dosedanja tekmovanja so bila občinska, letos pa so prizadevni mladi zadružniki pripravili tekmovanje, na Ker se noben od mladih fantov ni upal sklepati kose, jim je to pokazal Žgajnarjev ata. katerega so povabili kmetovalce iz vse Gorenjske. Tako so se poleg mladih kmetov iz okolice Škofje Loke, Poljanske in Selške doline tekmovanja udeležili tudi člani aktivov mladih zadružnikov iz Tržiča, kmetijske zadruge Bled, Gorenjske kmetijske zadruge Sloga — Kranj, Kme-tijsko-gozdarske zadruge Žiri in kmetijske zadruge iz Radovljice. V vsaki ekipi sta bila dva kosca, dve grabljici in plezalec na mlaj. Čeprav so bili v ekipah mladi kmetovalci in kmetovalke pa so morali iz tekmovanja izključiti klepanje kose, ker so se fantje tega opravila ustrašili. Na kmetih se zadnja leta namreč bolj pogosto sliši ropot kosilnice, kot pa klepanje kose. Zato jim je to, nekdaj tako vsakdanje opravilo, pokazal Žgajnarjev ata iz Zaprevala. Košnja pa jim ni-delala preglavic. Stroga ocenjevalna komisija pod vodstvom mag. Jurija Kumra iz Škofje Loke je ocenjevala hitrost košnje in čistost redi. Tudi pri grab-ljicah je bila odločilna hitrost in čistost grabljenja in pa oblika in trd-ntst kopice. Pri plezanju na mlaj, ta je kmečkim fantom delal še največ preglavic pa je bila odločilna hitrost. Prireditev je potekala v prijetnem toplem poletnem popoldnevu in ob tekmovanju so oživeli stari dovtipi, številni obiskovalci pa so potrdili, da je zanimanje za takšne prireditve veliko. L. Bogataj V gibalnem posluhu je več užitka Posluh je del glasbene omikanosti, gibalni posluh pa je sposobnost razumeti, rekli pa bi lahko tudi slišati lastno gibalno skladnost s pravo mero mišičnega napora, smeri in razsežnosti gibanja. Gibalni posljuh se uresničuje v pravilnem ritmu, v gibalni popol-.nosti. Vrhunski športniki imajo posluh, da ob primernem mišičnem in živčnem naporu dosežejo čim boljši uspeh. Pri vijuganju, obratih, drsenju, tekih ali skokih poslušajo sebe, slišijo in čutijo hitrost in vse odtenke gibanja, zaupajo gibalom, slišijo njihovo melodijo in uravnavajo njihov ton. Gibalni posluh je ob pomoči občutljivosti velikega življenjskega pomena. Boljšamo ga z vajo in delom — slabšamo pa ga z nedejavnostjo. Pri vadbi so pomembni prvi poizkusi in končni vtisi. Zato se moramo izogibati odvečnih poizkusov z napakami, čeprav je ponavljanje mati učenja, kakor nas uči latinski pregovor. Napačni poizkusi utrjujejo nepravilno tehniko, ki jo je izredno težko odpraviti. Zato bi se bilo bolje ravnati po starogrškem izreku, ki pravi, da dvakrat ne moremo stopiti v isto reko, to pomeni da mora biti vsako ponavljanje boljše in popolnejše. V gibalnem posluhu so razlike. Pri športnikih je bolj izrazit, prerlnjen, posebno kadar se združuje s talentom. Z urjenjem ob sodelovanju prvobitnih odzivov in nazornih predstav postaja gibalni posluh izrazitejši v zapletenih zvrsteh, ko se atletske gibalne sestavine povezujejo z akrobatskimi ali tedaj kadar je treba v tekmovalnih mnogobojih hitro preusmerjati posluh: od odriva, sabljanja k streljanju, plavanju in kon-ništvu. Športna tehnika se nenehno razvija. Zmeraj je kaj novega, poučnega in koristnega, kar velja posnemati. Zato je dobro imeti pravi posluh za novosti, sprejeti strokovno utemeljene in odkloniti manj uspešne prvine, ki so večkrat samo modne muhe. Glasba prebuja določena čustva in potrebo po njihovem izrazu. Baletni igralci in plesalci so mojstri v povezovanju glasbenega z gibalnim posluhom, z gibanjem in mimiko znajo izražati številne čustva in misli. Njihovo gibanje je zdaj nežno, pa spet odločno, je ritmično uglašeno in je pravi izraz zvočno gibalne melodije. Ob glasbeni spremljavi dejavno sodelujeta gibalni in glasovni posluh, posluh za takt, kar stopnjuje izraznost, zadovoljstvo in storilnost gibanja. To nas poučuje, da se ob idealni zamisli in skladni izvedbi tudi pri delu prvine povezujejo v celote, podobno kot besede v govor in glasovi v pesem, kar prinaša vsem, zunaj delovnih nalog, v razvedrilu in zabavi več užitka. Jože Ažman Kilometrska klobasa Mesar iz francoskega podeželeskega mesteca Tretsa je postavil nena vaden svetovni rekord; napravil je tri kilometre in 817 metrov dolgo klobaso. Zanjo je potreboval tisoč kilogramov svinjskega mesa, da pa bi dobil dovolj črt V, je moral zaklati 250 ovac. Njegov podvig ni ostal čisto osamljen. Tekmec se je potrudil in izdelal največjo salamo na svetu, dolgo štiri metre in deset centimetrov, »odgovorih pa jima je tamkajšnji slaščičar, ki je zamesil tisoč jajc, dvajset kilogramov masla, 25 kilogramov moke in 60 litrov smetane ter spekel kolač, visok šest metrov in 2,1 centimetrov, kar je, razumljivo, tudi sve tovni rekord. Prepričljiv sklepni prizor Predvajanje znamenitega filma V vrtincu se je v britanskem mestu Coventryju že bližalo koncu, ko se je trak stare kopije utrgal. Gledalci so začeli protestirati, pa brž utihnili, ko je na oder pritekel 23-letni namestnik upravnika s prodajalko sladoleda v kinematografu. Mlada, ki sta več desetkrat videla predstavo in znala dialog Že na pamet, sta brez vsake zmede odigrala zadnji prizor. »O, Ref, kaj bom, če me zdaj zapustiš?* je dejala »Vivian Leigh«. »Ime mi je Ret in figo mi je mar zate,« je nadvse prepričljivo odgovoril »Clark Gable«. Sledil je navdušen aplavz in gledalci so zadovoljni odšli iz kinematografa, ne da bi videli konec filma. Najboljšo skladbo napisal zapornik Na letošnjem tekmovanju za najboljšo špansko skladbo je prvo nagrado dobila pesem Želel bi. Avtor je zelo znan, čeprav ne po skladateljskih stvaritvah. Pesem je namreč napisal najbolj znani španski zapornik, 37-letni Eleuerio Sanchez Rodriguez. Obsojen je na 30 let zapora, ker ima na vesti vrsto oboroženih ropov, pri katerih sta bila ubita dva človeka. V zaporu se ukvarja s komponiranjem zabavne glasbe, napisal je tudi dve knjigi in Studi ra pravo. Olajšave za spremenjeni spol Zahodni Nemci, ki so spremenili spol, so po pravkar izglasovanem zakonu deležni posebnih olajšav. Starejši od 25 let so oproščeni vojaške obveznosti in imajo pravico do pokojnine kot vse ženske v ZRN. Po novem zakonu se te olajšave nanašajo na okoli 4000 ljudi. Kmečki fantje in dekleta so se pomerili v košnji, grabljenju in plezanju na mlaj. Ekipno so zmagali domačini. 5 Lr AS 14. STRAN. PtrtK, Z7.JUiinjAl980 Gorenjski olimpijci za Moskvo Franc Peternel: Zadovoljen s 590 krogi KRANJ - Čeprav letoAnje letne olimpijske igre, ki se bodo začele cez dobrin štirinajst dni ne bodo popolne zaradi odpovedi nekaterih držav, bodo vseeno kvalitetne. Jugoslovanski športniki in športnice bodo na letoAnjih dvaindvajaetih letnih igrah nastopili v sedemnajstih Aportih. Med stopetinAti-ridesetčlansko jugoslovansko moAko in tensko odpravo bo tudi zastopstvo Gorenjske. Kandidati za olimpijske igre so strelec Franc Peternel st., loko-strelec Franc Oblak, plavalca Borut in Darjan Petrič ter kolesarji kranjske Save Bojan Ropret, Bojan Udovič in Drago Frelih. Udeležba kranjskega strelca z malo-kalibrsko hitrostrelno piAtolo ni več vprašanj«-. Franc Peternel starejAi je to strelsko sezono te drugič »nastreljal« 594 krogov. To naj bi bila njegova olimpijska norma. Kot sam pravi, ni nikoli prav vedel, koliko je sploh norma. Trudil se je in treniral ter postavljal odlične strelske izide. »Strelskemu Aportu sem se zapisal leta 1966. Takrat sem začel streljati z zračno in vojaško puško, leta 1967 pa te z vojaško piAtolo. Čeprav so bili takrat za strelski Sport drugačni pogoji, mi je Ae kar dobro Alo. Kmalu sem dobil mirno roko in leta 1960 sem postal z vojaškim revolverjem prvič državni prvak.« Razmere v jugoslovanskem strelskem Aportu so se počasi začele zboljAe-vati, a Ae vedno niso take, kot bi morale biti. Prevečkrat je dvajsetkratni državni prvak z vojaškim revolverjem, revolverjem velikega kalibra in malokalibr-sko hitrostrelno piAtolo moral spoznati te nase neurejene razmere v tem Aportu. Toda ni obupal, temveč je za strelski Aport navdušil tudi svojega sina Franceta. Oba sta sedaj udarna moć jugoslovanskega strelskega sporta z revolverji. Streljala sta in trenirala in to je očeta Franca letos pripeljalo v jugoslovansko izbrano vrsto za Moskvo. Kaj pričakujete od olimpijskega nastopa? »Kot kažejo zadnji rezultati z malo-kalibrsko hitrostrelno piAtolo, sem v dobri formi. To je tudi disciplina, v kateri bom na olimpijadi nastopil. Sedaj na strelišču na Dolenjski cesti v Ljubljani treniram dvakrat dnevno. Upam, da mi bo tudi na olimpijskih igrah Alo tako dobro kot sedaj. Zadovoljen bom s 690 krogi. Če bom pristreljal već kot 690 krogov, bom Ae bolj zadovoljen. Mislim, da bom opravičil svoj nastop in se domov vrnil z dobrim izidom in dobro uvrstitvijo. Franc Peternel starejAi je zagnan strelec. Če vsak dan izatreliA Atiristo do petsto nabojev, potem se ni treba bati, da ne bi uspel. D. Humer Medrepubliška vaterpolska liga Triglav med favoriti za prvaka KRANJ - Prvenstvo bodo začela vaterpolska moAtva, ki se bodo potegovala za najboljša mesta v »tirih medrepubliških vaterpolskih ligah. V skupini zahod sta poleg Jedinstva iz Zadra, Incla iz Banjaluke, Biograda, Brodograditelja iz Murtra, Kopra, Delfina iz Rovinja tudi Kamnik in kranjski Triglav. Člansko moAtvo Triglava bo to vaterpolsko sezono skušalo doseči največ. Startali bodo na prvo mesto, ki pelje v prvo zvezno vaterpolsko ligo. Leta 1981 bosta namreč v našem vaterpolu dve prvi zvezni ligi. Prvaki vseh medrepubliških skupin se bodo za dve izpraznjeni mesti borili za elitno prvo ligo. Ostali pa bodo nastopali v prvi B ligi. Med tistimi, ki računa na prvo mesto, je tudi kranjski Triglav. Za tretje mesto, ki vodi Ae vedno v prvo B ligo, bo pa tudi Kamnik. O izgledih za prvo mesto v zahodni skupini smo se pogovarjali s trenerjem Kranjčanov Tomom Baldermanom. Tomo Bal-derman je prevzel treninge kranjskega li-gaAa, saj je trener Borut Farčnik odšel v JLA. »Zaradi težkega finančnega položaja v klubu in zaradi slabe motivacije igralcev f---—-1-. Plavalni pionirski dvoboj RADOVLJICA - Plavalna zveza Slovenije je dodelila organizacijo pionirskega dvoboja .Julijska'krajina Furla-nija — Slovenija Plavalnemu klubu Radovljica. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela občinska konferenca SZDL Radovljica, prireditev pa bo v nedeljo, 29. junija ob 17. uri na kopališču v Radovljici. p s Namizni tenis Jesenic anka Zalokarjeva najuspešnejša KRANJ - NamiznoteniAki klub Sava iz StraiiAča je ob krajevnem prazniku pripravil namiznoteniSki turnir. Za pokal »Sava 80« se je tokrat potegovalo osemdeset mlajAih in starejših pionirjev ter pionirk iz osmih klubov gorenjske in primorske regije. MoAtveni naslov so osvojili igralci in igralke Save pred Vrtojbo, Jesenicami in kranjskim Triglavom. NajuapeAnejAa igralka je bila Jeaeničanka Zalokarjeva, ki so bile priprave na novo sezono slabe. Igralci Plavc, Perkovič Rebolj (vsi vratarji) in Svarc, Kuhar, Čalič, KraAovec, Stari-ha, Svegelj, Brinovec, Miro MalavaAič ter Jerman niso tako pripravljeni kot bi morali biti. Največ so pokazali mladi, ki v prvo moAtvo prihajajo po petletnem mrtvilu. Marn, Zlate, Sirk, Škafar in Sajovic veliko obetajo. Za temi pa trenira in raste nov rod kranjskih vaterpolistov. Skoda, da se je Svarc preselil na Golnik, vratar Vidic je v JLA, Zmago MalavaAič je prenehal z igranjem. Kljv.b vsem težavam bomo startali na prvo mesto.« Če se uvrstite med najboljša jugoslovanska moAtva, kaj bo potem? »Spet bodo tu odigrala veliko vlogo finančna sredstva. Vem, da vse tarejo gospodarske težave, vendar upam. da bomo lahko prebrodili težavno pot. Če se uvrstimo v prvo ligo, se bo potrebno igralsko okrepiti z nekaterimi tujimi igralci, domače pa moramo »privezati«. To se pravi, da jih je treba pravilno stimulirati v obliki Atipendij in hranarine. Za prvo ligo je treba trenirati vse leto po tri ure na dan.« Triglav je že bil po eno sezono v prvi zvezni ligi: leta 1971 in leta 1978. Upajmo le, da leta 1981 ne bo tako. Ce jim uspe, da pridejo spet v družbo najboljših, bo treba napeti vse sile, da v njej tudi ostanejo. D. Humer Plavalci Triglava prvaki PZS TRBOVLJE - Slovenski plavalci in plavalke v absolutni kategoriji so v trboveljskem letnem bazenu sklenili letoAnji krog tekmovanj za plavalni pokal PZ Slovenije. Po pričakovanju so bili v zbiru točk naj-uspeAnejAi plavalci in plavalke kranjskega Triglava pred Ljubljano in ljubljansko Ilirijo. Končni moAtveni vrtni red - 1. Triglav (Kranj) 34.917, 2. Ljubljana 28.123. 3. Ilirija (Ljubljana) 19.940,9. Radovljica 4.488. -dh a je bil enkrat ie zmagal dvakrat, pri pionirjih p najboljši Savčan JeraAa, ki je bil prvi in enkrat tretji. Vrstni red - ml. pionirji - 1. JeraAa (Sava), 2. PrelovAek, 3. BukovAek (oba Triglav); st. pionirji - L Veber (Jesenice), 2. Matjasevič (Triglav), 3. JeraAa (Sava); ml. pionirke - 1. Zalokar (Jesenice), 2. Nemec, 3. Markič (obe Vrtojba); st. pionirke - 1. Zalokar (Jesenice), 2. Gorkič, 3. Vodopivec (obe Vrtojba); dvojice - pionirji - 1. JeraAa-Fabijan (Sava); pionirke - Gorkič-Vodopivec (Vrtojba). -dh ŠAH Hitropotezno prvenstvo BEGUNJE - Šahovska sekcija Elana iz Begunj bo v nedeljo v rekreacijskem centru Krpin organizator letoAnjega hitro-poteznega prvenstva Gorenjske. V slučaju slabega vremena bo prvenstvo v dvorani v Begunjah. Na nedeljskem prvenstvu, ki se prične ob 9. uri, imajo pravico igranja vse članice in člani, regestrirani pri temeljni Šahovski organizaciji na Gorenjskem. -dh Mladinci balkanskih držav v Kranju KRANJ - Plavalni klub Triglav je pred dvema letoma odlično organiziral člansko balkansko prvenstvo. Vse dni si je tekmovanje ogledalo nad 20.000 ljubiteljev plavanja. Pred dobrimi Štirinajstimi dnevi pa smo v Kranju gostili najboljše kolesarje v mladinski in članski konkurenci na Balkanu. Tudi to prireditev si je ogledalo lepo Atevilo ljubiteljev Aportu. Te dni se Kranj pripravlja na Ae eno balkansko prvenstvo. PK Triglav bo organizator mladinskega plavalnega prvenstva Balkana. Jugoslavija je letos organizator mladinskega balkanskega prvenstva v plavanju. Ker se nihče ni hotel lotiti organizacije, jo je sprejel kranjski Triglav. Skoda bi bilo, da v Jugoslaviji ne bi bilo tega prvenstva. Kranjčane bo ta balka-niada stala le stopetdeset tisoč dinarjev. Vse ostale st.oAke bo pokrila PZ Jugoslavije in Slovenije. Kranj bo gostil od 31.Julija do 3. avgusta najbolj -Ae plavalce Bolgarije, Romunije, Grčije, Turčije in Jugoslavije. V jugoslovanski reprezentančni vrsti je več kot polovica kranjskih plavalcev. Vendar plavalni klub Triglav ne bo sam mogel dobiti stopetdeset tisoč dinarjev. Zavedajo se, da združeno delo \ današnjih pogojih nima denarja za take prireditve, vendar se bodo Triglavani obrnili na njih. Z minimalnimi sredstvi kranjskega združenega dela se ho tudi te stroške dalo pokriti. () n,,MII,, Priznanja najboljšim SŠD v Sloveniji ŠŠD Heroja Grajzerja in Heroja Bračiča najuspešnejši LJUBLJANA — Unionska kinodvorana je bila prizoriAče letoAnje podelitve priznanj najboljšim Šolskim Športnim dru Atvom v Sloveniji. To tekmovanje je največje v republiki in najmnožičnejAe za samoupravno organizirana Aolska Aportna druAtva. V letoAnjem tekmovanju so imela največ uspeha gorenjska Aolska Aportna društva. NajuspeSnejSi sta bili Aolski Športni druAtvi Heroja Grajzerja iz Trtica in SŠD Polet na osnovni Aoli heroja Bračiča. V tem tekmovanju so dosegla lepe uspehe tudi ostala Aportna druAtva na Gorenjskem. SSD na osnovni Aoli Simona Jenka in Franceta PreAerna sta v tej oceni četrto in peto. Tretje mesto pa je doseglo v tem tekmovanju tudi SSD Helene Puhar iz Kranja med Aolami s prilagojenim Aolskim programom. Podelili so tudi priznanja za petletno uspe Ano delo v Šolskih Športnih druAtvih. Tu je bilo najuspešnejše SSD Heroja Bračiča iz Trtica. Zlata znaka mentorja pa sta za to Aolsko leto in prejAnje delo dobila Dane Vidovič iz Trtica in Marjan Vodnjov iz Križev. Vrstni red - manj Se OŠ - 1. SSD Stortič (OŠ heroja Grajzerja), 2. SSD Poljane (OS Stari trg ob Kolpi). 3. SSD Biba Ročk (SoAtanj). 6. SSD KokrAki odred (OS Krite); večje osnovne Aole - 1. SSD KOLESARSTVO Bojan Ropret še vedno z rumeno majico PRIBOJ - Na Aestintrideaeti kolesarski dirki Po Jugoslaviji Savčan Bojan Ropret Ae vedno vodi v skupni uvrstitvi te zanimive naAe največje kolesarske prireditve. Član jugoslovanskega A moAtva Bojan Ropret je vodstvo in rumeno majico prevzel v tretji etapi, ki je bila dolga 140 kilometrov. Tudi v peti etapi od Bajine Baftte do Priboja, 167 km, ni priilo do presenetljivih preobratov na vodilnih položajih. Vsi favoriti so budno pazili drug na drugega, tako da pobegi niso bili mogoči. To je tudi utrdilo vodilni položaj Ropreta med posamezniki, med moAtvi na Ae vedno vodi reprezentanca SZ, pred ČSSR in Jugoslavijo. Vrstni red — posamezniki — 1. Ropret (Jugoslavija) 17;06:23, 2. Anisimov - 30 sekund zaostanka, 3. Vedernikov (oba SZ) - 1:07, 8. Polončič (Jugoslavija A) - 1:37; moAtveno - 1. SZ 33;22:06. 2. ČSSR 3:08 minut zaostanka, 3. Jugoslavija A — 3:28, 8. Jugoslavija B 11:30. -dh Smučarski skoki Jutri začetek sezone na plastiki KRANJ - Smučarski klub Triglav bo jutri, v soboto, 28. junija, uradno začel letoAnjo sezono tekmovanj na plastičnih skakalnicah na Gorenji Savi in v StraiiAču. V okviru klubskega dne bo sekcija za skoke izvedla na Gorenji Savi klubsko tekmovanje za člane, mladince in h ta rej Ae pionirje s pričet-kom ob 16. uri. Na obnovljeni 16-m skakalnici pa bo meddruAtveno tekmovanje za mlajAe pionirje in cicibane. Pri-StratiAču bo ob J. J. četek tekmovanja 16. uri. Sprejet koledar prireditev KRANJ - Smučarska zveza Slovenije in Odbor gorenjske regije sta pred dnevi potrdila koledar prireditev na plastičnih skakalnicah v Sloveniji oziroma na Gorenjskem. Uvodna prireditev sezone je bila le preteklo soboto v Zabreznici, kjer so tekmovali najmlajši skakalci. Tekmovanja se bodo jutri nadaljevala v Stražišču in na Gorenji Savi. Julija zaradi dopustov ne bo tekem. Osrednja kranjska prireditev v počastitev občinskega praznika bo letos od L —3. avgusta. V tem času bo na sporedu te V. mednarodni teden skokov. Na tej najbolj množični prireditvi vsako leto nastopa okoli 300 skakalcev. V nedeljo, 3. avgusta pa bo na 50-m skakalnici na Gorenji Savi IX. tekmovanje za pokal Kranja. Na to tekmovanje je kranjski Triglav povabil skakalce iz osmih držav. Med ostalimi prireditvami velja omeniti, da bodo letos letna prvenstva Slovenije za posamezne kategorije v naslednjih krajih: na Predmeji bo 7. septembra za mlajše pionirje, 28. septembra se bodo srečali starejAi pionirji v Mostecu, v Braslovčah bodo tekmovali cicibani 6. oktobra, mlajši mladinci pa v Kranju 19. oktobra. Gorenjska prvenstva bodo po naslednjem razporedu: 20. septembra v Zabreznici za mlajAe cicibane, 27. septembra bo v StratiAču prvenstvo za starejše cicibane, v Sebenjah bo 11. oktobra prvenstvo za mlajAe pionirje, teden dni kasneje pa se bodo pomerili starejAi pionirji v Zabreznici. Na Gorenji Savi se bodo ob zakjučku sezone pomerili za gorenjskega prvaka člani mladinci. J, -Javornik Polet (OS heroja Bračiča-Bistrica). 2. SSD Postojna. 3. SSD Mladi Jeklarji (Ravne), 4. SSD Simon Jenko (Kranj), 6. SSD France PreAeren (Kranj); osnovne Aole s prilagojenim programom - 1. SSD Projekt (OS XIV. divizije-Velenje). 2. SSD Bodočnost (OS Cvetko Golar-Ljutcmer). 3. SSD Pionir (OS Helene Puhar-Krani); - 1. SSD Tehnik (TS Celje). 2. SSD Gimnazija (Ravne). 3. SSD Danilo Brezigar (Gim- nazija Nova Gorica), 8. SSD EA8C Kranj. 9. SSD Gimnazija Kranj; vrstni red SSD osnovnih Sol v petletnem obdobju - L SSD heroja Bračiča (Trtic). 2. SSD Postojna, 3. SSD heroja Grajzerja (Trtic), 4. SSD Simon Jenko (Kranj). 6. SSD France PreAeren (Kranj); srednje Aole _ i. Gimnazija Ravne, 2. TehniAka sola Celje, 3. Gimnazija Nova Gorica, 4. Gimnazija Celje, 6. RSC Velenje. 6. Gimnazija Kranj. -dh Jezerski športniki za krajevni praznik 19. junija praznujejo .Jeze rja ni krajevni praznik. Program praznovanja je običajno raztegnjen na skoraj ves mesec. Otvoritveno točko slavja imajo vedno smučarji, nato pa se zvrstijo Ae planinci, gasilci in kulturniki. Letos so smučarji te 14. in 16. junija organizirali dve zanimivi prireditvi. V soboto, 14. junija so se zbrali na smučišču pri ČeAki koči smučarji iz sosednjega Loma pri Trtiču in se pomerili z Jezerjani v veleslalomu. V prijetnem vzduAju po tekmovanju so si sosedje dveh gorskih vasic ob veseli pesmi obljubili, da se mora sodelovanje nadaljevati. V nedeljo pa so gostili Jezerjani sosede iz Železne Kaple. Za to srečanje je bil pripravljen slalom, prav tako pri ČeAki koči. To, te tradicionalno tekmovanje je bilo zaključeno s slavnostnim govorom predstavnika družbenopolitičnih organizacij. Čestitke za praznik je izrekel tudi predstavnik sosednjih avstrijskih smučarjev, tako, da je bilo vzduAje uvodne prireditve v praznovanje jezerskega praznika izredno prisrčno in uspeAno. / REZULTATI - VELESLALOM - sreča-nje LOM : JEZERSKO: starejAi ČLANI: 1. Soklič Andrej, 2. Klemene Blažko (oba Lom) 3. Tepina Franci (Jezersko); člani: l. Karničar Tone (Jezersko), 2. Primožič Toni, 3. Meglic Toni (oba LOM); MLADIN-CI: 1. Karničar Davorin, 2. Markič Rado. 3. Tepina Marjan (vsi Jezersko); ČLANICE: 1. Soklič Milena (Lom); MLADINKE: SMUČANJE Že drugi Elanov tabor KRANJSKA GORA - Po uspelem taboru najboljših Elanovih smučarjev na St. Štefanu je begunjska tovarna pripravila Ae drugi tabor najbolj perspektivnih jugoslovanskih mladih tekmovalcev v Kranjski gori. Petnajst najboljših mladih jugoslovanskih smučarjev je v Kranjski gori te od ponedeljka. Pod vodstvom trenerja Smitka in Pleibesa dvakrat dnevno marljivo trenirajo. Dopoldne smučajo na plazu pod Vršičem, popoldne pa imajo kondicijsko vadbo. Za koner tabora, zaključek bo jutri, so Elanovcl pripravili Se pogovor s starAi smučarjev in smučark, popoldne pa Ae za vse piknik. -dh Nahti-rali 1. Jakopič Lea, 2. t«**lMgg* gal Lida (vse Jezersko); PIONIRJI. 1. K NOGOMET Finale v Kranju KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja bo v soboto, 28. junija, gostil najboljša slovenska nogometna moAtva, ki so imela največ moči na polflnalnih srečanjih za rekreativnega nogometnega prvaka Slovenije. Tako bodo v Kranju nastopili finalisti Vozila iz Nove Gorice, Ojstrica iz Dravograda, Radvanja iz Maribora, Opekar iz Ljubina in Triglav iz Kranja. Igre za najboljAega v Sloveniji bodo začeli s predtekmovanji ob 9.30, finalne borbe pa bodo ob 14.30. _dh Gostje zasluženo J8S8? s-Rs7 Suprot! Slovan*« iz Ljubljane. Gostje so UTiXi in -o Popolnoma zasluženo „ bili boljAi in so pcr- gali. Čeprav je bila igra v sredini enako-varedna in so bili igralci Triglava celo v premoči pa niso znali najti poti do odličnega vratarja Rusa. Nasprotno pa so bili gostje prav v hitrih protinapadih izredno nevarni in so z menjavo mest in križarjem znali zbegati domačo obrambo. Prvi gol je zabil levokrilni napadalec gostov Maver z izrednim udarcem iz prostega strela. Domači zid je bil slabo postavljen, vratar Beton pa nemočen. Drugi gol je dosegel isti igralec gostov, ki je po protinapadu iz bližine zadel mrežo. Domačini sicer niso uspeli, toda že uvrstitev v polflnale je zelo lep uspeh, saj je to najmnožičnejAe tekmovanje pri nas! Da pa je včasih zares težko biti na kraju dogodkov, priča tudi primer, ko pisca teh vrstic kljub pokazani novinarski (poročevalski) izkaznici in kljub temu, da je član trenerske organizacije in ima tako pravico do vstopa na srečanje brez vstopnice, redarji ob vhodu niso pustili na srečanje. OproAčam se redarju, ker nisem njegov znanec oziroma se nisem hostel prepirati, saj je vse take »primere« brez ovir spustil skozi vrata brez vstopnice. Ne vem pa, če je tako ravnanje po pomoč novinarju-do-pisniku pri njegovem delu. Če se bo kdo vpraSal, od kot torej ocena in poročilo o srečanju, naj zapiAem, da sem prav po pobalinsko spelzal čez ograjo! Upam, da zadnjič... M. Suhic Rekreaciji več pozornosti KRANJ — Čeprav je prvenstvo v vseh ligah končano, pa se ponujajo nekateri zaključki: rekreativni nogomet je organiziran v redu in ni nobenih potreb po priključitvi v gorenjski prostor in po občutno dražjih ligah (nedvomno je to tudi varčevanje in stali Aće TKS se glede tega ne bo spremenilo), kakovost je solidna (uspeh prvaka lige Triglava v slovenskem prostoru), potrebno pa bo Ae bolj rekreativni nogomet približati ljudem, čeprav je že sedaj naimnožičnejAi Aport v občini. Zelo je aktualna tudi potreba po ligi v malem nogometu, ki bi se odvijala po zgledu drugih občin na asfaltnih igriščih, ki Jih je veliko. Tako ligo bi nujno morali organizirati pozimi (telovadnice, dvorane) in tako obdržati rekreativce ob nogometnem Aportu celo leto. Občinsko nogometno zvezo čakajo tudi naloge pri premagovanju ozkih lokalističnih interesov, sodniki pa bodo morali Ae dvigniti kakovost sojenja. Tekmovalni sistem je dober, razveseljuje pa dejstvo, da v mnogih krajevnih skupnostih sami popravljajo in urejajo igriAča ter garderobe. Prostovoljno delo je namreč Ae vedno najbolj dragoceno. Letos je bilo najbolj Športno moAtvo Grintavca iz Olsevka In prejme komplet dresov, v najzanimivej-Ai A ligi pa je bil razpored sledeč 1. TRIGLAV 2. SAVA 3. Šenčur 4. KOKRICA 22 22 •n ti 80:19 51:37 55:42 50:63 Ta Atiri moAtva so po končanem dvo-krožnem tekmovanju med seboj odločala o prvem mestu, ostalih pet pa o izpadu: 5. NAKLO 24 11 5 8 " 6. TRBOJE 24 11 3 10 7. PODBREZJE 24 9 2 13 8. KOROTAN 24 7 4 13 9 PRIMSKOVO 24 4 3 17 62:65 1 59:66 i 54:65 5 41:57 1 40:72 1 M, Suhi, Robi (Lom), 2. Jakopič Simon, 3. Krč Jani (oba Jezersko); PIONIRKE: 1. Soklič Andreja (Lom). 2. Barbara Savs (Jezersko). 3. Meglic Mojca (Lom); CICIBANI: 1. Soklič Igor, 2. Primožič Drago (oba Lom) 3. SuAnik Peter (Jezersko); Ekipni pokal so si z majhno prednostjo priborili Jezerjani. SLALOM JEZERSKO - ŽELEZNA KAPLA: STAREJŠI ČLANI: 1. Vinko Tepina (Jezersko), 2. Klaura Eberhart (Žel. Kapla). 3. Tepina Franci; ČLANI: 1. Karničar Tone. 2. Karničar Izidor, 3. Tepina Marjan (vsi Jezersko); MLADINCI: 1. Karničar Davorin, 2. Markič Rado, 3. Tepina Marjan (vsi Jezersko); ČLANICE: 1. Nahtigal Lida. 2. Tepina Mirjam, 3. Jakopič Lea (vse Jezersko); PIONIRJI: 1. Kocjan Gorazd, 2. Jakopič Simon (oba Jezersko), 3. Piskernik Sigfrid (Železna Kapla); CICIBANI: 1. Karničar Andrej, 2. SuAnik Peter, 3. Stirn Jože (vsi Jezersko); PIONIRKE: 1. Savs Barba, ra, 2. Frantar Nataša (obe Jezersko); EKIPNO so premočno zmagali domačini. A. Karničar Prizadevni Dupljanci DUPLJE - Na seji upravnega odbora TVD Partizan Duplje, ki jo je vodil predsednik druAtva Peter GradiAar, so sprejeli bogat program dela za obdobje 1980 do 1982. Dogovorili so se, da Ae bolj aktivirajo Športne dejavnosti, ki imajo v Dupljah se tradicijo, povečati pa bo potrebno rekreativno dejavnost vseh občanov, predvsem v telovadbi, organizirali naj bi planinske pohode, teke in kolesarjenje. Uresničiti bi bilo potrebno nekaj adaptacij na Športnih objektih. Hkrati bo potrebno pristopiti k gradnji novih Aportnih igriAč. predvsem pa prepotrebnega objekta nove telovadnice ob osnovni Aoli v Dupljah. Za posamezne Športne aktivnosti so sprejeli več pomembnih nalog. Tako so za namizni tenis menili, da sekcija nadaljuje z zastavljenim delom. Stremeti je potrebno za usposobitev dvorane za vadbo v zimskem času, torej k reAevanju problema ogrevanja gasilskega doma. Pri tem člani upravnega odbora predlagajo UO gasilskega druAtva, da se o tem problemu pogovorijo z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v Dupljah ter o možnosti finansiranja. Ogrevalni sistem bi se izbral čim bolj strokovno in racionalno, urediti pa bi bilo potrebno Ae razsvetljavo in sanitarije. Do realizacije bi pri Slo v prihodnjem letu s tem, da se določeni material nabavi te letos, seveda, če bodo to finančna sredstva dovoljevala. V rokometni sekciji načrtujejo ustanovitev pionirske ekipe, za tensko ekipo pa uvrstitev v prvo slovensko rokometno ligo, kar so že dokazale v letoAnjem tekmovanju po igri in rezultatih. Ustanoviti bo potrebno tudi tehnično vodstvo za tensko ekipo, ki bi razbremenjevalo trenerja pri delu in ki ni ozko povezano s strokovnostjo. Ko so spregovorili o zimskem Aportu, so poudarili, da je potrebno oživeti smučarsko sekcijo, ki je bila v Dupljah Ae pred leti zelo razvita. V načrtu imajo popravilo in obnovitev dveh smučarskih skakalnic in sicer 20-metrske za Klemenčkom ter 45-metrske v Udinem borAtu. Velika naloga upravnega odbora je pomagati pri delu vskoletnega množičnega smučarskega teka »Po poteh KokrAkega odreda« in večja povezanost druAtva z organizacijskim komitejem. , Kuhar Zadnje kolo KRANJ - Danes in jutri bodo v občinski rokometni ligi odigrali zadnje 19. kolo. Se vedno so v vodatvu rokomeUAi trtiAkih rokometa Aev pred veterani Dupelj. Najzani-mivejAi srečanji zadnjega kola bosta v Preddvoru danes ob 17.48 uri Preddvor • Križe in v Dupljah ob 19. uri, kjer se bosta pomerili ekipi Duplje veterani: Veterani. Tekmo v Dupljah bosta sodila Teran in Vi-dovič. Danes bodo Ae srečanja Gumar : Duplje ob 18. uri, Krvavec : Sava veterani ob 19. uri in na Golniku ob 19.39 ari Storžič : Sava. Jutri ob 18. uri pa bo Ae srečanje Besnica : Huje, tekmo pa bosta sodila Leskovec in Krilan. J. Kuhar Avtomoto šport Ahačič peti V nedeljo je bila v Zelini tretja dirka za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 260 ccm. V obeh vožnjah je prepričljivo zmagal državni prvak Avbelj. Dobro je vozil tudi Tržičan Ahačič, ki je bil v prvi vožnji peti, v drugi vožnji Sesti, v skupni uvrstitvi pa se je uvrstil na solidno peto mesto. V točkovanju za državno prvenstvo vodi po treh dirkah lanskoletni državni prvak Avbelj, Ahačič, pa je na sedmem mestu. Rezultati: 1. Avbelj (Lukavica) 40 točk, 2. Šinkovec (SI. avto) 38. 3. Zorič (Karlovac) 33, 4. Živoder (Zelina) 31, 5. Ahačič (Trtić) 31, 6. Fras (Orehova vas) 28, 7. Andrejka (Lukavica) 25; vrstni red za državno prvenstvo: 1. Avbelj 95, 2. Zorič 94, 3. Šinkovec 90, 4. Živoder 89. 5. Fras 78, 8. Glogo-vič77,7. Ahačič 7K -fp PETEK. 27. JUNUA 1980 NESREĆE TRŽNI PREGLED 15. STRANGLAS DEŽURNE TRGOVINE »FIČKO« s ceste Begunje — V nedeljo, 22. junija, ob 21.50 se je na regionalni cesti med Begunjami in Žirovnico v Smokuču pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Veronika B u lovec (roj. 1956) z Jesenic je vozila proti Žirovnici; zaradi neprimerne hitrosti pa jo je v Smokuču v blagem desnem ovinku zaneslo v levo s ceste v vogal hiše, od tam pa jo je odbilo v desno čez cesto v drevo. V nesreči je bila voznica huje, sopotnica Vida Dolar iz Zabreznic pa lažje ranjena. Obe so prepeljali v jeseniško bolnišnico. NEZGODA PEŠCA Jesenice - Na Cesti Borisa Kidriča se je v ponedeljek, 23. junija, pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Puftavc (roj. 1936) z Jesenic je peljal proti centru mesta, ko je opazil, da z leve strani prečka cesto izven prehoda za pešce Ahas Pračalič (roj. 1951) z Jesenic. Voznik je opazil pešca na sredini ceste in ga je, ne da bi kaj zmanjšal hitrost, opozoril s hupa- LOTERIJA S t. srečke din Št. srečke din 0 20 134344 10.000 88520 1.020 408604 10.000 547344 10.000 61 30 81 50 5 20 311 80 05725 1.020 37361 10.30 152025 10.020 57911 1.000 418495 10.020 22 30 06 30 42 40 76 30 632 100 28656 5.000 ' 652 80 180986 10.000 9452 400 12632 5.100 377 100 28832 1.000 49167 1.000 73862 2.000 227817 10.000 76212 1.000 282337 10.000 99212 2.000 524007 10.000 032712 500.000 398212 10.000 08 40 422122 10.030 28 70 543782 10.000 1838 500 31128 10.70 03 30 74128 1.070 53 50 364638 10.000 3493 400 531468 50.000 9723 500 30 50503 1.030 09 462773 10.000 39 40 849 200 54 40 09129 5.000 64 50 21999 2.000 824 80 57439 2.040 51624 1.000 79349 1.000 52284 1.000 268989 10.000 69974 1.000 478379 10.000 80864 1.050 541889 10.000 43 njem; Pračalič se je prest raSil in skočil naprej prav pred avtomobil, da ga je ta zadel. Na srečo je bil pešec le lažje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolniSnico. TRČIL V MOTORISTA Radovljica - Na Gorenjski cesti se je v sredo, 25. junija, nekaj po 14. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stane Bešter (roj. 1923) iz Radovljice je pripeljal do KopaliSke ulice in tam zavijal v levo, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta; prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik motornega kolesa Nikolaj Starič (roj. 1932) iz Radovljice. V trčenju je bil voznik Starič huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolniSnico. NEPREVIDEN OTROK Kranj — Na Delavski cesti se je v sredo, 25. junija, ob 15.20 pripetila prometna nezgoda. Petletna Irena Podobnik s Trojerjeve ulice je hodila po desni strani Delavske ulice proti samskemu domu. Ko je na nasprotni strani ceste zagledala svojo mamo, je nenadoma stekla čez cesto, ne da bi pogledala, če je prosto. Prav tedaj je namreč pripeljal mimo voznik osebnega avtomobila Marjan Bernik (roj. 1938) iz Kranja. Avtomobil se je otroku umikal v levo, vendar je deklico kljub temu zadel, da je padla in si zlomila nogo. Zdravi se v K liničnem centru. Z MOTORJEM V OGRAJO Radovljica — V sredo, 25. junija, ob 21.40 se je na Ljubljanski cesti pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik kolesa z motorjem Janez Goričnik (roj. 1944) iz Radovljice je peljal proti središču mesta. V blagem desnem ovinku je nenadoma zapeljal v desno na makadam in v betonsko ograjo. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolniSnico. AVTO S CESTE Naklo — V sredo, 26. junija, ob 21.15 se je na magistralni cesti med Bistrico in Naklom pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Ster (roj. 1938) iz Kranja je vozil po klancu navzdol proti Bistrici, kjer ob straneh popravljajo odstavni pas. Iz nasprotne smeri je prav tedaj nek osebni avtomobil prehiteval tovornjaka, kar sicer ni ogrožalo voznika Štera, a je kljub temu zapeljal v desno na nekaj nižji odstavni pas, zaradi česar je njegov avtomobil potegnilo s ceste v travnati usek. Voznik Šter je bil pri tem ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. Škode na avtomobilu je za 50.000 din. L.M. V položaju na diagramu 86 (PFEIFFER - GUIMARD, Dubrovnik 1950) črni ne sme igrati niti s kraljem, kajti tedaj bi beli premaknil svojega kralja na pol^e d6 in osvojil kmeta e6, niti s kmetom h. Prisiljen je na manevriranje z lovcem. Naloga belega je, da pripravi položaj, v katerem bo zamenjal skakača za dva kmeta. Na ta način bo ustvaril možnost prodora enega od kmetov na osmo vrsto. igral s kmetom h, nima pravega nadaljevanja. 4. Lg6 5. SdS; ed5: 6. Kd5: Le8 7. e6 La4 K. Ke5 Lb3 9. d5 Kd8 10. d6 Lc2 11. Kf6 Ld3 12. e7 + Ke8 18. d7 + Kd7: 14. K17 Črni se je vdal, kajti kmet e7 bo postal dama. I. h3! Beli pripravlja nasprotniku nujnico! 1. . . . Lf7 2. Sh7 Le8 Seveda ne 2. ... Lg8, zaradi 3. Sg5 Kd7 4. h4 in nato Kd6, ali pa 3. Sf6 Lf7 4. h4 Lg6 s prehodom v glavno varianto. 3. h4! Lf7 Takoj izgubi 3. .. . Kd7 4. Sf6+ Ke7 5. Se8: Ke8: 6. Kd6 Kf7 7. Kd7 z osvojitvijo kmeta itn. 4. Sf6!! Nujnica. Lovec mora sedaj na polje g6, nakar beli udari s skakačem na d5. Slabo bi bilo 4. Sg5 Lg8 in beli, ker je že MOČ PROSTEGA KMETA Prosti kmet lahko odločilno vpliva na potek partije, predvsem iz dveh razlogov. Prvič, ko doseže nasprotnikovo osnovno vrsto, se spremeni v figuro. In drugič, nasprotnik mora, da prepreči kmetovo napredovanje, zaposliti eno ali več svojih figur, ki mu zato manjkajo na drugem mestu. V položaju na diagramu 87 (TRIFUNOVIC - BARCZA; Zagreb, 1955) je prvi hip morda videti, da so črne figure bolje postavljene kot bele zaradi skakača na polju d2, ki zapira pot svojemu črnopoljnemu lovcu. V resnici pa je za nadaljevanje igre pomembnejše, da je črni kmet b5 osamljen. Beli ima dve možnosti. Lahko napade slabega kmeta b5 <\\ pa izsili prostega kmeta. K JESENICE Solata 25 din. Spinača 21,60 din, cvetača 36 din, korenček 58 din. česen 50 din, čebula 35 do 40 din. fižol 28 do 34 din, pesa 25 din, kumare 28 din, paradižnik 40 din, sliv«- Pogorela baraka Blejska Dobrava - V ponedeljek, 23. junija, ob 6. uri zjutraj je začela goreti baraka Antona Srebrnjaka. Ogenj je nastal v prostoru, kjer si je lastnikov sin uredil sobo s posteljo. Sin je odSel iz barake kake pol ure prej, preden je zagorelo. Baraka je pogorela v celoti, prav tako nekaj orodja in dva mopeda. Škode je za okoli 30.000 din. Ogenj so gasili poklicni gasilci jeseniške železarne. Vzrok požara Se ni znan. 45,10 din, jagode 56 din, limone 38 din, ajdova moka 30,70 din, koruzna moka 13 din, kaSa 21,20 din, surovo maslo 130,50 din. smetana 58.30 din, skuta 46 din, sladko zelje 10 din, osrehi 260,40 din, jajčka 2,30 do 3,90 din, krompir novi 12 din, krompir stari 5 din.. KRANJ Solata 15 do 20 din, Spinača 30 do 40 din, cvetača 38 din, korenček 20 do 24 din, česen 60 din, čebula 30 din, fižol 30 din, pesa 16 do 18 din, kumare 30 din, paradižnik 47 din, paprika 90 din, slive 30 din, limone 32 din, ajdova moka 26 din. koruzna moka 12 do 14 din, kaša 26 din, surovo maslo 80 din, smetana 58 din, skuta 48 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 20 din, orehi 240 din. jajčka 3 do 3,20 din, krompir stari 5 din. krompir novi 20 din. V soboto, 28. 6. 1980, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, OpreSnikova 84, Kranj. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. Živila — prodajalna SP Prehrana, Cesta Staneta Žagarja 16, SP Pla nina, Zupančičeva 24. JESENICE: Delikatesa - Kasta 2 na tržnici, Titova 22 in Delikatesa — Poslovalnica 2, Titova 58 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, sina in brata ANTONA PFEIFERJA Polančevega Tončka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter Številno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se GD - Nemški rovt, celotnemu TOZD Tomaž Godec, Osnovni Soli dr. Janez Mencinger, GD - Bohinj, ALMIRI - TOZD Bohinj, posebno pa govornikom pri odprtem grobu, kakor tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete žalbstinke. Žalujoči: žena Minka, hčerka Bogdana, sin Tomo, mama, brata in sestre z družinami ter drugo sorodstvo! Nemiki rovt, 21. junija 1980 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta FRANCA JERALA Mrkovčevega ata se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od njega, mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala duhovnikoma za lep pogrebni obred, domačim pevcem in oktetu Jelovica za lepo petje, gasilcem za častno spremstvo in poslovilne besede. Hvaležni smo tudi dr. Sajevčevi za skrbno zdravljenje ter sosedom za nesebično pomoč. Žalujoči: sin in hčerke z družinami! Podbrezje, Skofja Loka, Berlin, 25. junija 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu starosti zapustila draga žena, mama, stara mama in teta NEŽA GOLBA roj. Kokalj ^ Pogreb drage pokojnice bo v petek, 27. junija 1980, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Podbrezjah Žalujoči: mož in otroci z družinami! Podbrezje, 25. junija 1980 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naSe drage sestre, sestrične in tete EMICE PECNIK upokojenke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, k. so nam izrazni sožalja, ji poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Najlepša hvala organizaciji ZB-center Kranj in praporščakom za spremstvo, del"v ni organizaciji Kokra, pevskemu zboru Društva upokojencev, ter godbi na pihala iz Kranja. Enaka zahvala tov. Mitju Valenčiču za poslovilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni! Kranj, 27. junija 1980 • 3+K G LAS K. STRAN. PETEK, 27.JUHUA IMn ortru št lom smo bile zaljubljene i kavbojke. posebno tiste z lavom in t kavbojska krila ravno tako. Vendar, če homo hotele biti zdaj odložile. Nova oblika futurističnih oblik, z novimi drobnimi poudarki, kot so stoječi ovratnik, poudarjena ramena. velik<' zadrge, ki včasih krasijo tudi rokave. Poleg tega so modni kombinezoni — hlače in bluza se drže skupaj. Pogostokrat so na hrbtih blu: pop-motivi. In seveda, hlače so spodaj zožene, stisnjene z elastiko, trakovi. . . DRUŽINSKI POMENKI Dišavnice in začimbe MU9KATOVI ALI MUSKATNI OREŠKI Muškatov orešek je jedrce (seme) plodu muškatovca. drevesa, ki ga gojijo v Indiji. Južni Ameriki in drugih tropskih dežalah. Muška tovi oreški »o cenjena začimba, ki ugodno vpliva na prebavo. So nekoliko jajčaste oblike in najboljši, če so sproti nastrgani: prodajajo tudi že zmlete, ki so pa dosti slabši. Pri nakupu dobite ponekod kar majhno strgalo zraven oreškov. Muškatov orešek dodajamo omakam, prilogam, krompirjevemu pireju. pecivu in pudingu, skuto in mlečni puding pa lahko i njim tudi potresem.). Nikdar ne verjemi povsem v človeka, dokler ne vidiš, kakšen je v gnevu Omar Ibn Al-KHATAB Ta mesec na vrtu Kdor v suši ne zaliva korenja, mora računati s tem. da bo del korenja razpoka!. Ob nagli menjavi moč«' in suše se zgodi korenčku podobno kot kolerabi: po izdatnem dežju za sušo poči. Ce se hočemo izogniti škodi, moramo rodno zalivati. Zelena ne sme nikoli zaostati v rasti. Vse poletje jo moramo gnojiti, zalivati in okopavati. Ker j*- to izraziti požeruh med v t minami, storimo najbolje, da vedno zalivamo / lahko raztopino umetnega gnojila. Za to uporabljamo 0,1 odstotno razstopi-no, v deževnem vremenu pa vsaka dva tedna 0,3 odstotni zalivek. Pri visokih paradižnikih moramo privezovati glavne poganjke in odstranjevati zalistnike. Zalistnike odščipnemo. brž ko je to mogoče, da se preveč ne razbohotijo in s tem slabe rastlino. Ker odščipnemo zalistnike tesno v pazduhah listov, predvsem pazimo, da listov ne poškodujemo. Včasih se razvijejo listni poganjki tudi na koncu cvetnih kobulov. Tudi te poganjke odščipnemo. Ko privezujemo paradižnikova stebla, upoštevajmo, da se bodo stebla še debelila. zato vezi ne smemo premočno zategniti. Ves junij že lahko uporabljamo sveže začimbe. Med najpogostejšimi so tamijan, melisa, luštrek. vinska rutica, pelin, bazilika, rožmarin, žajbelj itd. Obtrgujmo manjše poganjke, kajti s tem manj slabimo rastline, kot če bi obirali najlepše liste. Marsikaj škoduje našim lasem Odrasel človek ima na glavi okrog 100.000 las. Kot dlake imajo tudi lasje svojo rastno hr-hončico (koreninico), lasno čebulico, ki se podaljša v lasno steblo. Leto sedi z. majhnim delom še v koži. del pa raste iz kože. Lasje niso trajni, saj stalno izpadajo in rastejo tudi novi. Star las izpade, nikoli pa ne izpade s korenino (bela bunčica na koncu lasu je lasna čebulica), koreninica ostane v koži in i/, nje zraste nov Majhna skrivnost Če se vam zdi kis preoster, ga lahko omilite z nekaj rezinami jabolka; če imate večje količine, razrežite vanj kar nekaj jabolk. Cez nekaj dni jih odstranite -— kis ne bo več premočen in tudi lepo bo dišal. mlad las, če je brbončica krepka in če nudimo telesu v hrani vse tiste snovi, ki jih potrebuje / tvorbo las. a sprednji polovici glave izpadejo in zopet zrastejo na .1-4 leta v zatilju na r> let. Se je normalno, če nam izpade do 40 las dnevno. izpada nje je lahko znak bolezni. ..'•'•»* i ,i . Ce izpadejo vsi lasie na kakem mestu lasišča v obliki okrogle pleftire je znak da imamo kožno bolezen lasišča. ki je kužna in se moramo zdravit. Lasje izpadajo tudi takrat, ko je lasišče obolelo za glivično kožno boleznijo Lasišče se na nekaterih delih takrat drobno lušči, lasje pa tu delno izpadejo, deloma pa se tik ob izstopu lasu polomijo Kužna bolezen seborea povzroča tudi močno izpadanje las. Lasice je tedaj prekrito z maščobnimi ali zelo suhimi luskami (prhljaj), lasje m ali zelo mastni ali pa zelo suhi in izpadajo. Včasih pa ostanejo lasje mastni in močno izpaaajo. Čeprav ni za vse te nevšečnosti pravih bolezenskih znakov v lasišču. Tuji znanstveniki sodijo da lahko pripišemo del krivde za to sedanjemu burnemu in nemirnemu načinu življenja, polnemu razburjenj, živčnih napetosti in vsakodnevnih sokov Nenehne duševne koncentracije brez daljših dnevnih in večernih odmorov v rednem delovnem času in po njem prav tako škodijo zdravemu lasišču kot vsemu telesu. K temu pripomore še neredno Življenje: ne jemo vsak dan ob istih urah. ne vstajamo ob istih urah, različno hodimo S,>at Precejšen del krivde nosi tudi sedanji način prehrane. Zaradi po- manikania časa se sedaj vedno bolj zatekamo h konzervirani hrani, hranimo se v restavracijah, gostiščih, kjer vsebuje hrana premalo sadja in zelenjave ^ krivde ki ni majhen strokovnjaki pripisujejo raznim ne-naravnim postopkom z lasmi. Ce umetno napravimo gladke lase kodraste delamo pač silo naravi. Seveda je kakšen način kodranja manj škodljiv kot kak drug: najmanj izpadanja las je povzročalo, denimo, kodranje z železnimi kleščami, največ pa ga povzroča hladno trajno ko-dranie Prav tako poškodujejo lasišče razni prelivi, barve, razne kreme in laki neprimerni načini česanja itd. Lasišču in lasem škodijo tudi vsa sredstva za umivanje las. ki jim je baza detergent. pribor za nego las. ki napravljen iz umetnih mas, če so trše. kot so roževina. Živalske ščetine in POd°Izkazalo se bo morda sčasoma, da nosi tudi okužba del krivde. Okužba se prenaša posredno s priborom za neg«r las, z rokami, z blazinami, naslanjali v javnih prometnih sredstvih, a tudi doma v družini, če vsi člani rabijo skupen glavnik. Ing. Pavle Hafner: j" •1 Ne da se kuhati na hitro " iVv" Mrz^l) je pihalo oni dan okrog lovske koce na;Prtovču in oblaki se kar niso hoteli razpreti, da bi sonce obsijalo cvetoče travnike po pobočjih in v dolini, kjer se svet spušča proti Podlonku. Zato je bila dolina pod kočo zelena, skoraj temno zelena.-Prav taki so bili hribi, le se za spoznanje temnejši. Pa pravijo, da je ob jasnih dneh od tu enkraten razgled: Stor-žič se vidi, Dražgoška gora. Savinjske Alpe, Kočna. Grintovec, Brana, Krvavec. Velika planina, celo Limharska gora. In vasi spodaj: Komenda, Vodice, Mengeš, letališče, celo Bežigrad. In potem spet hribi: Hom nad Soro in Lubnik, K opri v-nik, Martinj vrh, Blegoš. Crni vrh . . . Vse to imaš kot na dlani, če se le malo bolj nagneš skozi okno koče, nad njo samo se strmo .dviga pobočje Hatitovca. Lovcev raj! Vsa divjad se drži tu okrog. Srnjad, jelenjad, gamsi, jazbeci, divji prašiči, celo kuna zlatica se tu skriva . . . Že drugo leto prihaja za vsak konec tedna sem gor i/ Škofje Loke Pavle Hafner, gradbeni inženir v pokoju, ki je z. ženo prevzel upravljanje in gospodinjstvo v koči. Velik ljubitelj kulinarike je že vse življenje. To žilico ima po materi, ki seje preizkušala v dunajskih kuhinjah. Za jesen življenja se je odločil, da se ji bo posvetil še bolj. Rad bi oživel staro slovensko kuhinjo, ki ima toliko dobrih jedi, pa jih je ta naš hitri tempo življenja porinil povsem ob stran. Kako vesel je bil žena zadružnic, ki so /.a 8. marec letos pripravile razstavo domačih jedi. Z vseh loških hribov so prišle. Zdaj pripravljajo zbirko receptov vseh teh d«ynačih jedi in obljubili so nam, da jih bomo lahko objavljali tudi v Glasu. Njegova kuhinja na Prtovču žanje sloves po Loki in čeprav je tU čisto navadna lovska koča, je prišlo tako daleč, da loška podjetja tu že naročajo službena, kosila za svoje inozemske partnerje, tu podpisujejo pomembne pogodbe Za take priložnosti se Pavle še posebej potrudi. Vzemimo i/ njegove mape le eno tako kosilo, pa se bomo prepričali, da je to kuhinja posebne sorte. 18. rožnika 1980 je bilo pri Pavletu takšnole kosilo: za aperitiv češnjevee, za predjed lonec lepe Ing. Pavle Hafner: »Vse v življenju najTVo zmerno . . .« mlinarice, za medjed kuhana jajca v planinski omaki, za glavno jed visoška pečenka, pečeno kislo zelje in ocvirkov na-rastek, za sladico orehova potica in za zaključek turška kava. (n spodaj, malo za šalo še njegov pripis: Ljubezen gre skozi želodec — ljubiti ne smeš lačen, če ne boš potlačen . . . Prtovško malico, lovski golaž, vampe in obaro ima vedno pripravljeno za obiskovalce koče. Za kaj drugega se je treba poprej najavili. Tudi on, kot vsi dobri kuharji, se jezi na gostince, ki imajo po dvajset jedi na jedilniku, potem pa niso sposobni skuhati niti ene. Kaj«' manj, pa tisto dobro. »V velikih hotelih in restavracijah imaš celo za vsako .vrsto jedi svojega kuharja. Za solate svojega, za naravne /rezke svojega . . . Kajti jed mora imeti vedno enak okus. Človek ima spomin za deklamacije, za številke, za glasbo, ima ga pa tudi za okus. Gurman in dober kuhar . prav dobro vesta, kdaj ima jed pravi okus, če je d^nes ravno taka, kot je bila včeraj ali pred letom dni . . . Moja mama je pripravljala odlične zrezke iz mletega mesa s paprikino smetanovo omako. Toda vedno je bila ta omaka enakega okusa, enako rožnata . . . Meni prav taka nikoli ne uspe. So*malenkosti, d<|datki, ki jih moraš poznati in dodajati vedno v pravi količini, da jed uspe . . . Da, majhne kuharske skrivnosti . . .« Vrsto posebnosti zna skuhati mojster Pavle. Veliko sveta je obrede! in povsod je poskušal tamkajšnje jedi. Ce hočeš nek narod spoznati, moraš z njim živeti, jesti, piti in uživati, pravijo. In če ne poskusiš v Franciji vseh dvajset in več vrst sirov s sadjem, je ne poznaš in prav tako ne Vojvodine, če ne ješ vojvodinske ribje juhe . .. Jaz pa bi se rada pogovorila prav o njegovi kuhi, o njegovem gledanju na današnjo slovensko kuhinjo, dobila kak nasvet za naše gospodinje, ki se jim vedno mudi . . . »Ne, he bova pisala o zeleni juhi! O tej je bilo že toliko govorjenega, da moja trgovka v Loki namesto imena v knjigo zapiše kar zelena župa«, se smeje. »Bova raje govorila o kulinariki na sploh.« Zaljubljen je vanj«), vidim, in ves s«' ra/.živi, ko govori o hrani. O dobri, zdravi hrani. Ne da se kuhati na hitro. Za dobro, zdravo hrano moraš im«'ti čas. Naše stare mame so morah* v gozd po drva, da so zakurile v peč. Nob«'n«' elektrike, nobenega plina, pa so skuhale tako dobro, da bi an-gelci jedli . . . Danes pa zrezek, solata, biftek, pa piščanec, pa spet zrezek, pa argo juha... Že /a navadno obar«) ni časa, čeprav !«■ v lonec /mečeš . . . In ž«' sva pri peči in kuhanju v glina-stem loncu. Ko bi naše gospodinje vedele, kako zdravo je i«'sti kuhano hrano! V peči ali v navadni pečici v štedilniku kuhano, vendar v glinastem loncu. Vse možnosti imajo danes gospodinje. Štedilniki imajo program«' /a pečice, le nastaviti ga je treba zjutraj, preden gredo v službo, samo se priklopi in k«) pridejo domov, je kuhano, l.ahko povsem brez maščob«'. Kajti prav maščob«' so strup za telo. Včasih so belili z lojem. Slabo je bilo, toda ni šlo v kri. Srednj«- m<>hke maščobe, margarine in lahke, maslo in olje, pa gredo v kri, hitro so prebavljive in ustvarjajo holesterol v krvi. (v cvremo v olju, se nam to hitro preveč segreje, pri 180 st«>pinjah pa /«- razpade in meso ima grenak priokus. Bolj zdrava je pt'ČVnka. i ki s«> peče v k«)su in na mešanici masti in vode, zre/.«'k se pa peč«' na sami masti. Včasih, v pečeh, se ni peklo na masti . . . > Zaljubljen j«> v peč. Peč je bila vedno - srce hiše. Vedno j«- bila topla in iz nje so i prihajale na mizo vse debrote.- Mati je ,• vedno vedela, kje je pet ravno prav vroča i za nj«>n Ione«, /a hlebe kruha, /a i potico . . . i »O peči bova za Glas enkrat posebej » pisala, pa o posodi tudi. Glinasto bi i. morali imeti, saj s«' dobi. kakršno ho- a' češ . . .« !i In č«' se povrneva h kulinariki. Katera i kuh:nja jv nj«'mu najbolj všeč? Najbolj navdušen je nad francosko ku-hinjo. Pestra je. Sest do osem »gangov« v, /vrsti pri vsaki glavni jedi?. Vsak«'gu malo in k vsaki jedi svoj«' vino: osem »gan-gov«, osem vrst vina . . . Tudi kitajska hra na mu j«- vseč. Silno raznovrstna je, toda lahka in čeprav imaš občutek, da si po kosilu sit, si ve/ pol ure lačen. In kako znajo to oni servirati, pri praviti mizo . . . v>Vedite, da ima okus tri čute: oko, nos in jezik. Ce je stvar, pa naj bo š«- boljša grdo, neokusno servirana, je zanič! Kuli narika je ena od panog umetnosti, ('.bite. umetnost je tisto, kar da človeku prijeten občutek: prijetno mu j<>. če vidi lep«, sliko, sliši d«)bro glasbo, uživa v odlični igri . . . Uživa pa tudi ob dobri hrani m dobri pijači ... Pa še kako uživa!' Vino, naravno vino, je zdravje, pravi To piše celo v pismu stare zaveze. Z« Not' in Lot sta ga pila . . Pravijo, da j, bolj« biti šestdeset let pijan, kot osemdeset trezen. Pavle, pa pravi, da uživaj, kolikor moreš in d«>kler moreš, bodi pa zmeren, to ti bo življenje podaljšalo. Zdravi«- je \ do brem, zmernem življenju. Kulinarika in seks bosta do konca življenja. Ko ju n«' ho več. tudi življenja ne bo več. Kar s« kuli narike tiče, so stari Grki in Rimljani bolje živeli od nas. Danes kulinarično najslabše živimo. Stari Rimljani so i/ pšenice kuhali sladk«' želeje, pozneje aspi-k«'... Imamo danes spbih š«> cas zanje'.1 Pa kaj zanj«'! Ko bi ga imeli vsaj za na vadna kuhana jedila. Z lončnimi jedili m malo dela. Tale lovski lonec, s katerim nam je postregel danes, je bil i/ govedini in divjačine, da ima poln okus. Ce m divjačine, pa vzemimo dve. tri \rvii mesa. Najbolj pomembne pa so začimbe. Pavle jih sam drobi v možnarju: poper, koriander, brinov«- jagode . . . Ce da- «. jed zmlet poper, te draži v grlu . . . »Dodatki, ti so pomembni! Recimo, kvaliteta golaža je odvisna od prave koli čine čebule. P«>skušal sem in dognal, da je treba dati na kilogram m«*sa kilogram čebule. Vendar sama čebula na sladko potegne, zato sem sladkobo ubil z gorčico in malo feferona. Papriko dodajaš tisto na koncu. Ce jo daš na mast, s«' zažge in jed zagreni. Golaž mora biti lepo rdeč, ne pa temno rjav . . .« Kar vrelo je iz njega. Ob kulinariki razživi kot nikoli. Vse življenj«' ga spornija in pravi čut ima zanjo. Koliko več ima človek «)d življenja, č<> zna pripravljati dobro hrano, č«1 v njej uživa! M.orda nam ■bo uspelo, da bomo našim gorenjskim gosp«)dinjam z njegovo pomočjo oživili staro slovensko kuhinjo, ki tone \ poz« /bo. Poprosili smo ga. da nam bo dal \ prihodnje za našo žensk«) stran kakšen dober nasvet. Pa je bil takoj za to /a dobro kuhinjo pa vedno! MEVfr. 21. JUNUA 1980 17.STRAN O LAS RADIJSKI SPORED SOBOTA, 28. VI. PRVI PROGRAM 4.30 Jutranji program - 8.08 Pionirski tednik - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Sobotna matineja - 11.05 Za pojmo pesem - OPZ OS Danile Kumar - Ljubljana - 11.20 Po republikah in pokrajinah - 11.40 Za poj t c z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti dr. Ivan Kreft: 2lahtnjenje ajde v Sloveniji -12.40 Veseli domači napevi • 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 (zunanjepolitični magazin) -18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za nase izseljence -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjal-cev zabavne glasbe - 00.05 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Sobota na valu 202 -13.00 Radi ste jih poslušali -13.35 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Srečanja republik in pokrajin - 15.30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za ... - 16.00 Naft podlistek Veno Pilon: Kuhar na platnu - 16.15 Lepe melodije -16.40 Glasbeni casino - 17.35 Lahka glasba slovenskih avtorjev - 18.00 Pol ure za chanson - 18.35 Naši kraji in ljudje - 18.50 Glasbena me-19.25 Rezervirano za - 21.15 Mala nočna - 21.45 SOS - V obujamo spomine - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa digra -reprize glasba soboto NEDELJA, 29. VI. PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija - 7.00 Jutranja kronika -7.30 Zdravo, tovariši vojaki! -8.00 Poročila - Iz naših sporedov - 8.07 Veseli tobogan - 9.05 Se pomnite, tovarili ... - 10.05 Panorama lahke glasbe - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne godbe - 14.05 Humoreska tega tedna James Her-riot: Dve o pujskih - 14.25 S popevkami po Jugoslaviji -15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Priljubljene operne melodije Giuseppe Verdi: Aida - 17.50 Zabavna radijska igra Marjan Marine: Inflpektor Ris ne miruje V. ep.: Lažna zanka - 18.35 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT — Studio Sarajevo - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov -00.05 Nočni program - glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, sport, glasba in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Jugoslovanska ročk — scena - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 30. VI. PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan Peter Iljič Čajkovski: Slovanska koračnica za ork. op. 31 - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Počitniški pozdravi - 9.05 Z radiom na poti - 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.30 Poletno branje: Fadil Hadžič: Bosanec v Parizu - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mitja Koc-jančič: Tehnološka vrednost vinskih sort grozdja v posavskem vinorodnem rajonu 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Lz naših krajev — Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 14.05 Pojo amaterski zbori I. oddaja iz Naše pesmi 1980. - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba -16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -20.00 Iz naše diskoteke -21.05 Poletni divertimento Ludvvig van Beethoven: »Prometejeva bitja« — uvertura, op. 43 - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza DRUGI PROGRAM 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Pesmi svobodnih oblik -. 18.40 Mali koncert lahke glasbe -19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza Orkester Jimmie Lunceford 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 1. VII. PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladi koncertant - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 RADIO TRIGLAV JESENICE UKW-FM področje za radovljiško občino 87.7 mega-herza — Gornjesavska dolina 103.8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila -obvestila — 16.30 Kulturna oddaja - Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila -obvestila. 16.30 Kam danes in jutri — Jugoton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas ho zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zani malo Sreda: 16.03 Lokalno poročila -Obvestila - 16.30 Stop zelena luč — Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.0.1 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas Kmetijski nasveti Vrt v juliju - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Pripo ročajo vam ... 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba • 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Operne arije in monologi Christoph VVillibald Gluck: Orfej in Evridika --18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.00 Poročila - 21.05 Radijska igra Jean — Paul VVenzel: Daleč od Hagondangea 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Torek na valu 202 -13.00 Iz obdobja dixielanda — Chris Barber - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z. orkestrom Ramsev Lewis in George Duke - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan -17.35 Iz partitur Bostonskega pops orkestra - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Jazz na II. programu — VVoodv Herman — Nistico-Bailev - 22.15 Rezervirano za disco novitete - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 2. VII. PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan Carl Maria von VVeber: »Caro-strelec« - uvertura - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in pribljubljeno -Vojskin čas . . . (Smetana, Kozina) - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Stojan Vrabl: Škropljenje sladkorne pese proti pesni listni pegavosti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času Pesmi J. Sibeliusa poje zbor finskega radia - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska - ponovitev Tatjana Ognjanovič - klavir - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca - 20.00 Koncert za besedo — Svoboda - 20.25 Iz jugoslovanskega koncertnega življenja Irina Arsikin — sopran, Jovan Kolundžija — violina - 21.05 Ermanno Wolf Ferrari: odlomki iz opere »Štirje grobi-jani« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo — Enrico Rava — Garbarek-Stenson -00.05 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur orkestra »Metropole« - 18.00 Minute z godali - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 3. VI. PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan Giuseppe Tartini: Andante cantabile za orkester - 8.30 Mladina poje OPZ gl. šola Franca Sturma — Ljubljana - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . . »Pesem o svobodi« 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Minute z Debussvjem (Igra pianist Deszo Ranki) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer Ob 80-letnici rojstva Mirana Jarca - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz klub - Gost kluba: Urška Čop -17.40 Iz partitur orkestra Ronnie Aldrich - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama -20.00 Iz francoske diskoteke -20.15 Od plošče do plošče -21.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite - 22.00 S festivalov jazza - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 4. VII. PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 9.05 Borec - 10.05 Spomini predsednika Tita - 12.10 S pesmijo po Sloveniji - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Južna Afrika — Boj se nadaljuje - 13.50 Z ansamblom Bojana Adamiča - 14.00 Poročila - 14.05 Humoreska -14.25 Koncert pihalnega orkestra Milice iz Ljubljane -15.15 Z našimi solisti v slovanskih operah - 16.00 Slovenski delež v vstaji jugoslovanskih narodov - 16.30 Pesmi svobodnih oblik slovenskih avtorjev - 17.05 Poje Partizanski invalidski pevski zbor - 17.25 Od tod samo krvavi punt poznamo - 18.00 Popularne glasbene teme iz slovenskih filmov - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik - 20.00 Proti morju k svobodi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Godala v ritmu - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe - 00.05 Nočni program DRUGI PROGRAM 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz. slovenskega jazzovskega poustvarjanja -13.35 Z vami in za vas - 15.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana - 15.45 Vroče — hladno - 17.45 Odmevi z gora To in ono s planinskega sveta - 17.45 Misel in pesem -18.35 Mali koncert lahke glasbe - 19.00 Radijski dnevnik (prenos L programa) -19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa 1 2 3 4 5' 6 7 8 9 16 11 12 13 14 15 16 17 ■ • 19 1 21 22 ■ 23 |24 ■ 25 26 27 1 ■30 31 1 ■ 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 * 43 44 ■ 46 47 ■ 49 50 ■ 53 ■ M 55 56 57 58 59 60 Vodoravno: 1. pohod, premik v žargonu, 7. toksini, zdravju škodljive kemične snovi, 13. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega delovanja, 15. sposobnost uporabljanja, uporabljivost, 17. Sandi Golnik, 18. gorski vrh, izletniška točka jugovzhodno od Krima, 20. tropsko ali subtropsko drevo s pahljačastimi ali pernatimi listi, 21. jezero v Etiopiji, iz katerega teče Modri Nil, 23. ljubimec Julije v Shakespearovi drami, 25. spojina ogljika in dušika, brezbarven, zelo strupen plin, 26. ljudski izraz za platno, veliko rjuho, 28. kratica za plemo nomine, s polnim naslovom, 30. ime našega sodobnega publicista Vidmarja, 31. istrski borec proti italijanskim fašistom, ki so ga 1929. ustrelili, Vladimir, 32. muslimansko žensko ime, iz turškega Adil, pravični, 34. poslovitev, 36. izguba pri meri, teži, 39. v matematiki tretja potenca števila, tudi kocka, kubus, 40. kratica za televizija, 42. grški in rimski bog zdravilstva, Asklepios, 44. angleška utežna mera, 46. zbirka zemljevidov, atlant, 48. kraj v Vojvodini pod Fruško goro, 50. ljubkovalno moško ime Tine, Tinček, 52. živeči ostanek iz prejšnjih časov, zlasti rastlin in živali iz pradavnine, 54. kratica za Slavistična revija, 55. zastrupitev s kislimi snovmi, 57. italijanski kraj ob reki Varaita jugozahodno od Torina, 59. atenski junak, po katerem so vseučilišča imenovali akademije, 60. užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom, smrček. Navpično: 1. priprava za lovljenje živali, lovnica, 2. pastir ovac, ovčarski pes, 3. avtomobilska oznaka za Kutino, 4. ruska vladarska rodovina 1613 do 1762., 5. tovarna posode v Celju, 6. prislov tedaj, 7. centralni in najvažnejši organ človeškega telesa in srčnega obtoka, 8. kazalni zaimek, 9. Ralph Barton Perry, 10. reka v Bosni, desni pritok Une, 11. drug izraz za politika, 12. azerbejdžanski in perzijski vladar (1487—1524), tudi zunanji minister Malezije Tunku Ahmed, 14. mrvica, večja trohica, 16. muslimansko sveto mesto v delti Nila v Egiptu, 19. vojvoda Savojski (1528-1580), Filiberto (iz hebrejskega Immanuel, bog z nami), 22. priprava v obliki mreže, ki se da živali na gobec, da ne more gristi, jesti, 24. kratica za opomba, opus, 27. čebelji samec, 29. rimska reka na zahodnem delu polotoka Jamal, 33. razdeljevanje, v biologiji razmnoževanje organizmov z razpolovitvijo, 34. gora severovzhodno od Grintavca, tudi vrsta sira, 35. belkast polkrožni del nohta pri korenu, majhna luna, 37. slovesna pesem, himna ali hvalnica, 38. očitna, temeljna resnica ali trditev, ki je ni treba dokazovati, 41. kratica za voltamper, 43. proga za vzlet letala, tekmovalna steza, 45. v grški mitologiji muza petja, 47. štirikotno obte-sano ali obžagano deblo, greda, 49. kulturna rastlina, zelnata metuljnica s stročjem, grašek, 51. prislov, ki izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje, 53. zemeljska ožina na Malaki v Indokini, 56. avtomobilska oznaka za Zenico, 58. kratica za tremolo. Rešitev nagradne križanke z dne 20. junija: 1. preris, 7. kmetic, 13. pretisk, 14. lannks, 16. rez. 17 Fleming, 1». dat, 20. uftka, 22. eland, 2.1 pola, 24. Haale, 26. Asir, 27. olje, 28. reka. 80. okiti, 32. Al! 33 op, 35. uspeh, 37. Lero, .'19. Brut, 41. oris, 43. norma, 46. Heni, 47. K osi m. 49. team, 50. asi. 51, kritika. 53. ano, 54. Titanic, 56. koridor. 58. parat«. 59. svečan. Prejeli smo 125 rešitev. Izžrebani so bili: I. nagrado (150 din) prejme Jana Kne, Oprešnikova 88. 64000 Kranj. 2. nagrado (120 din) prejme Melhior Dacar. Poljska pot 6, 64260 Bled. 3. nagrado ( KM) din) prejme Iva Slapar, Koroška 14, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do srede, 2. julija, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. r IZBRALI SO ZA VAS Za dekleta od 13 do 16 let imajo v Zarjini specializirani otroaki trgovini na Jesenicah zelo lepe svilene in bombažne obleke, zelo odprte - z volanci na naramnicah ali pa se enostavno na rami zavežejo. Rdeče in modre se dobe. Cena: svilene od 535 do 556 Cena: svilene od 535 do 556 dinarjev bombažne od 470 do 4*0 dinarjev Iz naravne svile je ta moški suknjič, ki ga imajo naprodaj »m Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU. Krojen je klasično, tako da ga boste lahko nosili več sezon. V temno-rjavi, drap in beige barvi so na voljo, velikosti pa 7/46 do 7/54 in 7/92 do 7/108. Cena: 3.515.37 din Pri Labodu so sešili to lepo dvodelno obleko iz diolena, dobi se pa pri MURKI NA Jesenicah (v supermarketu nasproti železniške postaje, zgoraj). V lila, bordo in črni barvi jih imajo, velikosti so na voljo od 36 do 42 Cena: 1.683.15 din G L, A S18. STRAN TELEVIZUSKI SPORED SOBOTA, 28/VI. 8.10 Poročila - 8.15 Mali pingvin, serijska oddaja - 8.30 Minigodci v glasbeni deželi -8.40 K. Kovic: Velika med vednica, zgodba iz nadaljevanke Moj prijatelj Piki Jakob - 8.55 Odprava Zelenega zmaja, mladinska nadaljevanka - 9.25 Poletavček, otroška oddaja - 9.55 Re virji praznujejo - prenos iz Trbovelj - 11.00 H. Fallada Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka - 12.00 Poklici v železniškem gospodarstvu odd. iz serije Pred izbiro poklica - 12.30 Somrak človeka dokumentarna oddaja - 13.30 Poročila - 15.25 Heidi, ame riški film - 16.50 Poročila 16.55 Nogomet Dinamo Sarajevo - prenos - 18.45 Risanka 18.55 Naš kraj 19.10 Zlata ptica - 19.15 Ri sanka - 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 20.00 S Aleramo: Zgodba o Lini, TV nadaljevanka - 21.00 Vsi igrali Ragtime. glasbena od daja kanadske TV - 22.00 (dkupnina, ameriški film 23.25 TV kažipot - 23.45 Poročila Film ODKUPNINA ji t: iler, v katerem prevla i je ak cija. A ngleškega a nbasadorja na Sved s.tem ugrabijo teroristi, da bi angleška vlada spustila na prostost pet pripadnikov njihove armade. Švedi so ogorčeni, v mdar se v zadevo ne Ti arajo vplesti. Zgodi pa s , da ista tolpa ugrabi trdi švedski avion in tako se akcija vendarle začne ... Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Narodna glasba - 17.45 Zapisi z vasi - 18.30 Atletski pokal Jugoslavije (slovenski komentar) - 19.30 TV dnev nik - 20.00 Cas jazza - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Prostor in čas, feljton - 21.40 Športna sobota - 22.05 Dokumentarna oddaja TV Zagreb - I. program: 15.40 Poročila - 15.45 TV koledar - 15.55 Otroška odda ja - 16.55 Nogomet Dinamo Sarajevo 18.45 Koraki mladin, odd - 19.30 TV dnev nik - 20.00 Igrani film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Nočni žep NEDELJA, 29/VI. 8.25 Poročila - 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Alpski kvintet - 9.00 Dediščina za prihodnost, dokumentarna serija - 10.00 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka - 10.25 Viking Viki. otroška nadalje-anka - 10.50 D. Markovič: Odpisani, TV nadaljevanka -11.40TV kažipot 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Jugo-lavija, dober dan - 13.35 Poročila - 14.35 Razvoj popularne glasbe - 15.25 Otroci stavkajočih v Peruju, dokumentarna oddaja 15.50 Poročila - 15.55 Košarka Jugoslavija : Nite-nik Allstars (ZDA) - prenos Sa - 17.20 Beseda ni konj - portret Leona Stuklja 17.45 Mož brez zvezde, ameriški film -19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 S. Jankovič - A. Isako-vič: Trenutek, TV nadaljevanka - 20.40 Bratstvo in enotnost, dokumentar. reportaža T V Beograd - 21.25 V znamenju - 21.40 Risanka -21.50 Glasbena oddaja - 22.05 Športni pregled - 22.35 Atletika za pokal Jugoslavije -finale, posnetek Med prebivalci Srbije in Slovenije so se spletale vezi tudi in predvsem v najtežjih trenutkih. Tradicionalno bratstvo se je izrazilo, ko so med vojno izgnane slovenske družine dobile zavetje in pomoč med prebivalci Srbi [je. VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI ohranja stare stike in na vezu-\je nove, ki naj služijo po-gla bljanju prija teljsti >a razumevanju. 20.45 Vlak bralstva in enot. . 21.30 TV dnevnik 21.50 Glasbena oddaja 22.05 .Športni pregled - 22.35 Atlet ski pokal Jugoslav MOŽ BREZ ZVEZDE je vestern. ki ga ljubitelji te zvrsti izjemno cenijo. Gre za klasično zgodbo — v kateri Kirk Douglas igra kavboja, ki se zapo sli na račun lepe Reed Bouman. To je obenem čas, ko je Divji zahod še vedrin divji in precej nenaseljen. Širna prostranstva pašnikov začenjajo omejevati ograde iz bodeče žice, kar povzroča hudo kri in krvave obračune. Mnogi nočejo dojeti, da prihaja čas. ko ni bo več odločujoča sila. pa čeprav se že vse preveč primerov rešuje s pestjo in pištolo. Sola za junake, otroška oddaja - 18:«) Otroška oddaja -18.45 Glasbena medigra -19.00 Športna oddaja - TV dnevnik - 20 00 O. Veljič -I. Kušan: Ana in Nives. TV drama - 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kulturna oddaja - 22.05 TV dnevnik - 22.20 Glasbena oddaja TV .jubljana T V Zagreb - 1. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Sola za junake otroška oddaja - 18.30 Otroška oddaja - 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 T V dnevnik - 20.00 O. Veljič - I. Kušan: Ana in Nives, TV drama -21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kulturna oddaja - 22.05 TV dnevnik - 22.20 Glasbena oddaja TV Ljubljana Si LOK OQmm finim □Deteljica ■KTRKA Ml TRŽIČU SALOM QQVmm finim □Deteljica MTIKt M| TRŽIČU V ciklu oddaj »Cas, ki živi«, bomo obudili spomin na nedavno preminulega predvojnega komunista , revolucionarja. narodnega heroja in zadnjega poveljnika zmagovitih treh komandantov Petra Stanteta-Skalo. Izredno dragocen je njegov prispevek k osvobodilnemu boju. saj je bil v prvih vrstah Celjske čete, II. štajerskega bataljona, II. grupe odredov. IH. divizije. 9. korpusa. Tudi po vojni je bil do kraja zvest delavskemu gibanju, gradnji in razvoju socialističnega samoupravljanja. V oddaji »SKALA« bodo spregovorili tudi njegovi nekdanji borci: Milan Apih. Janko Sekirnik ter Lado Ambrožič. danes, jutri -21.10 Družbena tema: Vuk Stefanovič Ka radjič - 21.40 Poezija obeteljca SALU PUBTTA ■HTtttCA Ml i*k*u Četrtek, 3/vii. 16.55 Poročila - 17.00 Dediščina za prihodnost, dokumentarna Heri)B - 18.00 Odprava Zelenega zmaja, zadnji del mladinske nadaljevanke -18.30 Obzornik - 18.40 Tvorci moči in vezi, brigadirska oddaja - 19.10 Risanka Zrno do zrna dnevnik 20.00 nimi ljudmi Sepe 21.45 SALU CQMM porom ODeteljca ■KTRKA Ml TRŽIČU PONEDELJEK, 30/VI. 16.:«) Kmetijska oddaja TV Beograd - 17.30 Poročila -17.35 Minigodci v glasbeni deželi - 17.45 Živalstvo Avstralije, poljudno znanstvena serija - 18.15 Iskanje skrivnosti življenja (izbor filmov z 11. Festivala znanstveno tehničnih filmov) - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik 20.00 Sedmi jugoslovanski operni bienale -Ljubljana 80 - 20.30 Smare-glia: Istrska svatba, neposredni prenos iz Križank -23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.25 Test - 16.40 TV dnevnik 16.55 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Konj, moj prijatelj - doku mentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Žepnina, ameriški film TV Zagreb - L program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Jugoslavija dober dan - 12.35 Risanka 12.45 Kmetijska oddaja 13.45 Izobraževalna oddaja 14.45 Gledalci in TV - 15.15 Mladinski film - 16.40 TV dnevnik 16.55 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Trenutek, T V nadalj. V izbor festivalskih fil mov smo tokrat uvrstili )ddajo ameriške produk cije, ki išče odgovor na zanimiva vprašanja iz našega življenja. Spo znavanje bistva življenja odkrivanje genetskega zapisa, predvsem pa iskanje odgovora na vprašanje: kako je sploh nastalo življenje na našem planetu, so teme izbranega filma — ISKANJE SKRIVNOSTI ZlVUENJA. Oddajniki II. TV mreže: 16.40 Test - 16.55 Rokomet za jugoslovanski pokal - Jugoslavija : Kitajska - 18.15 TOREK, 1/VII. 17.40 Poročila - 17.45 Colar-gol, lutkovna nadaljevanka -18.00 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Tanec - 18.30 Obzornik 18.40 Skala, oddaja iz cikla Cas, ki živi -19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik -20.00 Mladostniki, dokumentarna oddaja - 20.50 Lano-ux-Lorenzi: Emile Zola, TV nadaljevanka - 21.45 V znamenju - 22.00 Iz koncertnih dvoran - S. Prokofjev: Romeo in Julija 2. suita Zadnja oddaja »V živo« pred letošnjo sezono. Obravnava temo — zaposliti zaposlene, kakršen naslov tudi nosi. Tema je ubrana s časom, i katerem si prizadevamo za stabilizacijo in za trajno gospodarsko sta bitnost. Učinkovita zaposlenost r\i več marljiva roka, je hkrati go spodarjenje. gospodam investiranje, uspešn kratkoročno in dolgoroč no odločanje za prihod nost, obvezno vključeva nje znanja in domače iz najdljive pameti pa tudi ustvarjalnosti, ki si pri zadeva za našo gospi darsko stabilnost. TV Zagreb — 1. program: 18.00 Poročila - 18.05 T V koledar - 18.15 Palčki nimajo pojma - 18.45 Narodna glas ba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualnosti - 20.55 Serafino italijanski film - 22.35 TV nevnik 19.24 19.:» T V Med iskre Večer z Majdo 21.30 V znamenju Ali se med seboj dovoij poznamo, oddaja Šentvidu (za JRT) - 10 55 Zbor rezervnih vojaških starešin Jugoslavije - prenos iz Cačka pribl. 12.00 Partizan ske pesmi - 12.40 Poročila -14.00 Wimbledon: Tenis -ženske posamezno, prenos do pribl. 16.00 - 17.10 Poročila -17.15 Mi smo smešna družina lutkovna nadaljevanka 17.30 Ptičje strašilo, mladinska nadaljevanka - 18.00 Domači ansambli: Pihalni orkester F. Puharja - 18.30 Obzornik - 18.40 Radovna. dokumentarna oddaja - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Tito, vojna in revolucija, dokumentarna oddaja - 20.45 i Jadranska srečanja - prenos -22.15 V znamenju - 22.30 Ko pomlad zamuja, jugoslovanski film SALU mi« nnim Cuetejca ■MIRKA Ml TRŽIČU TVORCI MOČI IN VEZI - V tej oddaji bo mo predstavili pomen mladinskih delovnih akcij. Brigadirji, predstavniki Republiške konference ZSM Slovenije, predstai niki izvajalcev del in občinske skupščine bodo spregovorili o pomenu mladinskega prostovoljnega dela, o njegovih pi/gojih in vrednote nju, o normah in deležu brigad pri odpravljanju razlik v gospodarski razvitosti posameznih slovenskih območij. Oddaja je bila posneta med brigadirji 2. izmene mladin ske delovne akcije venske gorice HO«. »Sl< Oddajniki II.TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kako so beatlesi spremenili svet, zabavna oddaja -21.00 Včeraj, SREDA, 2/VII. 17.45 Poročila - 17.50 Umetnost na jugoslovanskih tleh -18.10 Naša pesem 80 - 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite -19.10 Risanka - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Film tedna: Žepnina, francoski film - 21.45 V znamenju - 22.00 625 Oddajniki II. TV mreže: 16.40 Test - 16.55 Rokomet za jugoslovanski pokal - Jugoslavija : Švica Z - 18.15 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana - 18.45 Na obisku .... zabavno glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Festival srbskih gledališč 21.15 Včeraj, danes, jutri 21.20 Glasbena medigra 21.25 Svetovna poezija 21.55 Glasbeni atelje - prenos TV Zagreb — I. program: l&OO Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana - 18.45 Na obisku... - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.30 Koncert v počastitev dneva borca - 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 14.00 VVimbledon: Tenis polfinale za moške posamez no - prenos s slovenskim ko mentarjem - 18.30 Glasbena medigra - 18.45 »Zagrebulje« - 19.30 TV-dnevnik - 20.00 Neposredni stiki 22.30 Včeraj, danes, jutri KO POMLAD ZAMU JA je vojni film, ki je nastal po partizanskem dnevniku Fadila Hodže in tudi v filmski realiza ciji so vsi njegovi glavni motivi. Filmska zgodba prikazuje dramatični čas naše revolucije na Kosovu. Po membno je to. da je re volucija prikazana v at mosferi in seveda pogo jih. ki so bili značiln prav za pokrajino, ka mor je dogajanje postat Ijeno. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 Poročila 17.45 Pojemo herojem - 18.15 L. Ristič. Goran, TV drama 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 20.55 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Tito in film - 22.10 Mali koncert - 22.35 Igrani film T V Zagreb — I. program 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Dan zmage, otroška oddaja - 18.45 Zagrebulje - 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Vabilo na potovanje, kviz 21.50 TV dnevnik - 22.05 Baletna oddaja - 22.25 Doku mentarni film SALOI qq finim ODeteljica ■UTRKA Ml TRŽIČU PETEK, 4/VII. 10.15 Poročila - 10.20 Žive naj vsi narodi, skrajšani po snetek Pevskega tabora TV Zagreb — I. program: 10.10 Poročila - 10.20 Žive naj vsi narodi, glasbena oddaja - 10.55 Zbor rezervnih vojaških starešin, prenos iz Čačka - 12.00 Partizanske pesmi - 15.20 TV koledar 15.30 TV dnevnik - 15.45 Otroci v NOB - 16.15 Staro-gradske pesmi • 16.45 Igrani film - 18.15 Višegradske steze, posnetek koncerta 19.30 TV dnevnik - 20.00 Tito, vojna in revolucija 20.45 Jadranska srečanja 22.15 TV dnevnik - 22.35 Retrospektiva splitskega fe stivala REPORTAŽA - RA DOVNA V dokumentarni repor i taži želimo predstaviti dolino Radovne. kjer teče I življenje v senci Julijcei iin s skrbjo ohraniti lepi te, ki jih je narava tako I darežljivo nasula naše mu narodu. NOVO V KINU Podkupovanje in izsiljevanje v najvišjih političnih krogih je tema francoskega filma Smrt podgan, polnega akcij, umorov in skrivnosti. Alaina Delona bomo prvič srečati v vlogi, ki se razlikuje od vseh dosedanjih. V filmu igra običajnega človeka, ki je po naključju vpleten, ker je pomagal prijatelju in mu zagotovil alibi. Veliki kombinator je prijetna komedija z Yvesom Montandom v glavni vlogi. Upodobil je moža, ki neprestano načrtuje »donosne* posle, a vsi se končujejo z neuspehom. Tokrat mu bo zagotovo uspelo... Italijanski film Razbrzdane strasti je sestavljen iz treh samostojnih zgodb. Njegov edini cilj je zabavati gledalce. Teme so stare: odnos med moškim in žensko, prikazan na komičen način. Skozi zgodbe posameznikov, zaposlenih v pralnici avtomobilov, režiser Michael Schultz gradi digajanje filma Servis za pranje avtomobilov. Film je izjemno duhovit, spleten iz komičnih in dramatičnih scen. _ l ___ KINO Kranj CENTER 27. junija angl. ban:, erot. krim. kom. DO ŽIVUAJl PRIVATNEGA DETEKTIVA ob 16., 18. in 20. uri. 28. junija angl. barv. krim. kom. DOŽIV UAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA ob 16., 18. in 20. uri, prem. franc. krim. thriU. SMRT PODGANE ob 22. uri 29. junija nem. ban: pust. SLOVO VELI KEGA POGLAVARJA ob 10. uri, angl. ban' erot. krim. kom. DOŽIVLJAJI PRIVATNE GA DETEKTIVA ob 15., 17. in 19. uri, prem ital. ban: erot. kom. RAZBRZDANE STRA STIob21.uri .10. junija franc. ban: krim. thriller SMRT PODGANE ob 16., 18. in 20. uri 1. julija franc. ban: krim. thriller SMRT PODGANE ob 16., 18. in 20. uri 2. julija amer. ban: uest. LEGENDA O CUSTERJU ob 16., 18. in 20. uri 3. julija amer. ban: we»t. LEGENDA O CUSTERJU ob 16.. 18. in 20. uri. Kranj STORŽ1C 27. junua ital. ban: we*t. ZA PEST DOLARJEV ob 16.. 18. in 20. uri 28. junija amer. pust. TARZAN IN SIRE NE ob 16. in 18. uri, amer. ban>. uest PLA VI VOJAK ob 20. uri 29. junija amer. kom. STANIO IN OLIO V LEGIJI TUJCEV ob 14. uri. ital ban erotit. DEVICKA ob 16. uri, ital ban uest ZA PEST DOLARJEV ob 18. uri, prem amer ban: west. WANDA N EV ADA ob 0. uri .10. junija amer. ban: u"al1 kopa'K' BLAGOVNICA TINA KRANJ • BLAGOVNICA TINA KRANJ O L, A S »STRAN Industrijski kombinat lil Kranj TOZD Tovarna obutve Kranj TOZD Sestavni deli Kranj Delavska sveta razpisujeta prosta dela in naloge 1. VODJE TOZD TOVARNE OBUTVE V KRANJU 2. VODJE TOZD SESTAVNI DELI V KRANJU za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa mora kandidat izpolnjevati poleg predpisanih pogojev v členu Sil. Zakona o združenem delu se naslednje pogoje: Pod 1.: — da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske, pravne, organizacijske ali strojne smeri, višjo šolo za organizacijo dela ali strokovno čevljarsko šolo v Pirmassensu, — da ima tri leta delovnih, vodilnih ali vodstvenih izkušenj v proizvodnji obutve, v komerciali, finančnoračunovodski službi ali splošni službi Pod 2.: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, kemijske, ekonomske ali organizacijske smeri, — da ima tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju strokovnih del v kemijski industriji, v komercialni, finančno-računovodski ali splošni službi Pod Lini.: — da obvlada nemški ali angleški jezik, — da je družbeno politično ali moralno-etično neoporečen,, ter da ima pravilen odnos do samoupravljanja, — da izkazuje sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in uspešnega opravljanja del in nalog poslovodnega organa Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Sprejema jih kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj v zaprti ovojnici z oznako Razpis vodje TOZD Tovarne obutve v Kranju oziroma Vodje TOZD Sestavni deli v Kranju. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. CGP DELO TOZD PRODAJA Podružnica Kranj Koroška 16 išče garaži za svoji vozili za kombi in za R-4 Ponudbe pošljite na naslov CGP DELO, Podružnica Kranj, Koroška 16. CENTRAL Gostinska in trgovska delovna organizacija Kranj n. sol. o. Popravek 24. junija se je v objavi uvodnega teksta vrinila napaka; pravilno je: TOZD Gostinstvo, n.sub. o., objavlja na podlagi sklepa sveta poslovne enote ter na podlagi Pravilnika o delovnih razmerjih proste delovne naloge in opravila: CGP DELO TOZD PRODAJA Podružnica Kranj Koroška 16 išče za najem primeren prostor do 20 kv. m s sanitarijami za pisarno na Jesenicah. Ponudbe pošljite na CGP DELO, Podružnica Kranj, Koroška 16. TITO: -NAKOPBAVNOS" SIJE TREBA IZBOJEVATI V 6. številki revije OTROK IN DRUŽINA lahko preberete: Pred pričetkom uvajanja usmerjenega izobraževanja Knjige za otroke in razlike med spoloma Vpliv vedenja učitelja na razvoj učencev Družbena skrb za starejše občane Oblikovanje odnosa v dvoje Okužbe z virusi v otroški dobi Priloga VRTEC: Ustvarjajmo z odpadnimi materiali Nasveti in izkušnje pri vzgoji najmlajših SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI, strokovna služba območne delovne enote v Kranju razpisuje po sklepu Izvršnega odbora LICITACIJO ZA PRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV — 2 ročno kovana lestenca, izklicna cena 800 din/komad — luč — imitacija bakra in lesa, izklicna cena 800 din — 3 luči — imitacija bakra, izklicna cena 500 din/komad — luč — imitacija bakra, izklicna cena 300 dinarjev — 4 fluorescentne stropne luči 50 x 50 z dvemi krožnimi cevmi s skupno močjo 40 watov, izklicna cena 400 din-komad , — točilni pult iz iverne plošče, prevlečen s hrastovim furnirjem, z vgrajenim 20 litrskim pretočnim boj-lerjem, izklicna cena 5.000 din Licitacija bo 28. junija 1980 od 9. do 10. ure na Tomšičevi ul. 14, v Kranju. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10 odstotne vrednosti licitiranega osnovnega sredstva. Kadrovski sektor delovne organizacije Soikl Uroivj išče za potrebe novega samskega doma na Planini: hišnika Pogoji: — poklicna izobrazba strojne stroke z delovnimi izkušnjami na področju vzdrževanja stavb, — odslužen vojaški rok — poskusno delo 3 mesece administratorko vsebina nalog: — prijava in odjava stanovalcev — vodenje evidence stanovalcev in obračun stanarin — opravljanje administrativnih del — pisanje zapisnikov sej organov upravi Janja doma Pogoji: — zaključena AŠ po možnosti s prakso — poskusno delo 2 meseca čistilke (sedem delavk) Pogoji: — starost od 25 do 40 let — poskusno delo en mesec Delo je samo v dopoldanski izmeni. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Sklenitev delovnega razmerja velja za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, v roku 15 dni po objavi. DEŽURNE TRGOVINE - VELETRGOVINE fm^si špeceriDa ešpecerisa OOOG dne 28 junija 1 980 MARKET DELIKATESA BLED Cesta svobode 1 5 (v Park hotelu), odprta od 8 do 20 ure MARKET VOLČJI HRIB RADOVLJICA Gradnikova ulica odprta od 7 do 1 9 ure RIBIŠKA DRUŽINA VISOKO PRIREDI DNE 29.6.1980 NA TAVČARJEVI DOMAČIJI V POLJANSKI DOLINI LI^IlII« TC t1ECI4 4 osebni avtomobili in še več drugih dobitkov RIBIŠKI PIKNIK SE PRIČNE OB 9. URI. L_ 6 MESECEV MARLESOVIH IZJEMNIH KREDITOV ZA HIŠE Dosedanjim in bodočim graditeljem Mariesovih hiš (za zadružno gradnjo izvajamo še inženiring) ponujamo 30 odstotkov kredita (od pogodbene vrednosti) na dobo 5 let ob 7-odst. obrestni meri. Izberite med 37 variantami Marlesovih hiš eno. ki bo najbolj ustrezala vašim zahtevam. Sedaj, v času energetske krize, lahko prihranite npr. letno do 2000 I kurilnega olja . .. Prednosti Marlesove hiše: — hitra gradnja. — izredna toplotna in zvočna izolacija, — odpornost za potresne sunke (do 9. stopnje lestvice MSC). — mednarodno priznanje za kakovost. Informacije: Marles, 62000 Maribor, Limbuška c. 2, telefon: (062) 39-441 (interna 269). PETEK. 27. JUNIJA 1980 21.STRAN G LAS lahke Modne kvalitetne tkanine Informativno prodajni center ( Hotel Creina v Kranju tel. 25-1B8 Pred dopustom pričakujemo vaš obisk. TEKSTILINDUS KRANJ Novo je lepše Res poletje vabi v naravo, vendar je zdaj tudi pravi čas, da obnovimo stanovanje, da dokončamo gradnjo. Prav zato lahko do 10. julija v blagovnici Metalke v Ljubljani in v Mariboru ter v prodajalni v Kamniku izbirate med široko ponudbo talnih oblog. Ponujamo vam: — več vrst toplih podov na osnovi iz azbesta in jute — veliko raznovrstnih tapisonov in itisonov — najrazličnejše barve in vzorce — preproge — pribor, če se boste sami odločili za polaganje. Ob nakupu vam bomo tudi svetovali, na enem mestu boste lahko nakupili vse kar potrebujete, obenem pa vam bomo kupljeno blago brezplačno dostavili na dom (40 km od prodajalne) Da je to res ugoden nakop, jamčijo Metalka in njeni dobavitelji: Astra in Jugotekstil iz Ljubljane ter Sloga iz Zagreba in Verna iz Maribora. (™) metalka ******* Komisija za razpis pri delovni skupnosti oddelka za gospodarstvo, plan in finance SKUPŠČINE OBČINE JESENICE objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA GOSPODARSKO-PRAVNE ZADEVE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo in moralno politične neoporečnosti morajo imeti visoko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave / dokazili 0 izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za razpis 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. r tri a I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Naše letne halje in obleke i*vroče dneve polet/a Žito Ljubljana TOZD TRIGLAV 1^'sce Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VODJE SKLADIŠČA SUROVIN IN MATERIALOV ZA NEDOLOČEN ČAS Pogoji: — poklicna Šola za prodajalce ali nepopolna srednja šola s tečajem za skladiščnike, — poskusno delo 2 meseca. — (»sehni dohodek po pravilniku za OD in skupno porabo Kandidati naj pošljejo pismene prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov 2ito Ljubljana, TOZD TRIGLAV Lesce, Rožna dolina 8, kadrovska služba Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice Na podlagi 11. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev v delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice, izvršni odbor razpisuje dela in naloge vodje delovne skupnosti — sekretarja skupnosti Razpisana dela in naloge so s posebnimi pooblastili, zato se razpisujejo za dobo 4 let s polnim delovnim časom Kandidat za opravljanje teh del in nalog mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo srednjo strokovno izobrazbo pravne, ekonomske, tehnične ali splošne smeri — da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj z višjo ali 6 let s srednjo strokovno izobrazbo pri opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili, — da je moralno politično neoporečen in aktivno vključen v družbenopolitično delo — da ima sposobnosti za aktivno razvijanje samoupravnih odnosov — da ima organizacijske sposobnosti Kandidati morajo k prijavi priložiti pismena dokazila o izpolnjevanju pogojev. Vsak kandidat ima možnost ogledati si opis del in nalog. Vse informacije dobijo na naslovu. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Prijave pošljite na naslov: Izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice, C, maršala Tita 05, Jesenice. V roku 15 dni po izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni o izbiri kandidata. Izvršni odbor ZA PRIJETNO LETOVANJE OB MORJU ODEJA tovarna prešitih odej p. o. SKOFJA LOKA Kidričeva 80 Poslovni odbor objavlja prosta dela in naloge 1. ADJUSTIRANJE IZDELKOV (3 delavci) (pregled in pakiranje izdelkov; 2. ODPREMA V SKLADIŠČU IZDELKOV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo dokončano osnovno šolo Za objavljena prosta dela in naloge je določeno poskusno delo. ki traja I mesec. Delovni čas poteka v dveh izmenah. Pismene prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi oglasa, lahko pa izročite prijave osebno vsak dan od 6. do 14. ure, razen v sobotah. oddelek ŠPORT v veleblagovnici l~l globus W %m *9 ŠOTORE VSEH VRST Z VSO OPREMO ZA KAMPIRANJE ČOLNE itd - lahko izbirate v GLOBUSU na oddelku ŠPORT Za ugodno počutje v dopustniških dneh izbirajte še vse ostale potrebščine na drugih oddelkih KOKRE v Globusu (kopalke, kopalne plašče, brisače, kozmetiko za sončenje itd ) PiTEK, 27. JUNIJA 1980 O L. A S22.STRAN metalka 1 39 telefon 23-341 —,—.—■-- 1 Si LJUBLJANA TOZD Triglav TRŽIČ n. sol. o. Komisija za delovna razmerja razpisuje v prosta dela in naloge administrativna dela v tajništvu TOZD Pogoji: - SSIaliNSSI — znanje strojepisja Delo se združuje za določen čas in sicer za nadomeščanje med porodniškim dopustom. Kandidati naj pošljejo prijave 8 dni po objavi na naslov: Metalka Ljubljana, TOZD Triglav Trtic. Bistrica 132, 64290 Tržič, kadrovski oddelek. PRODAM Prodam 1(X) kv. m smrekovih talnih in stenskih OBLOG (9cm) na-pušč. Kunšič, Kropa 125 5153 Ugodno prodam železno OGRAJO za teraso (8x2 m). Jezerska c. 87. Kranj 5198 Ugodno prodam novo KNJIŽNO ZBIRKO naših sodobnih pisateljev. Telefon 01-091 - int. 314 dopoldan 5199 Prodam nov trofazni dvotarifni ŠTEVEC. Telefon 70-095 5200 Prodam stolpni lesen SILOS, komplet s streho, dimenzija 10 m X X 3,5 m. Voklo 49, tel. 064-49-141 5201 Ugodno prodam KINO-KAME-RO super 8 YASHICA »zoom« in skoraj nov FOTOAPARAT s torbico. Telefon 25-514 5202 Prodam traktorski ali vprežni IZ-RUVAC za krompir, traktorske krožne BRANE z 20 diski. Cvenkel Alojz, Ljubno 69, Podnart. telefon 70-005 5203 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame. stare mame in sestre ANICE GLOBOCNIK se iskreno zahvaljujenu Remčeve mame iz Voklega »o vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste J0.**^-* cvetjem, domačim gasilcem, ki so jo nosili na njeni zadnji poti, Lovski družini Sen ur vam, ki ste jo v iako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala velja tudi Rezi Kožuh za njeno pomoč. Iskrena hvala dr. Pustu in dr. Kalanu za^{jjjj^hi in požrtvovalnost v času njene bolezni. Prav tako zahvala gospodu župniku iz Šenčurja . p obred. Žalujoči: sinova Ciril in Metod ter hčerka in sestra z družinami! Voklo, Šenčur, 18. junija 1980 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dobrega brata, strica m nečaka PETRA ŠTULARJA iz Tupalič št. 65 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za vsestransko pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega in nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje m vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se DO - Jelovica TOZD - Preddvor za podarjene vence, in govor ob odprtem grobu ter oktetu Jelovica za zapete žalostinke. Hvala g. župniku za tolažilne besede in opravljen pogrebni obred. Globoko žalujoči: sestra Marica z možem Cvetom in brat Janez z družino ter drugo sorodstvo Tupaliče, 18. junija 1980 ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega moža, brata in svaka BLAŽA KOŠNJEKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo sostanovalcem za denarno pomoč in venec ter podjetju OOS — TOZD Živila Kranj in sodelavcem Živila — Kranj. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Tek-stilindusa — obrat II. za denarno pomoč. Najlepša hvala dr. Stanku Potočniku za lajšanje bolezni na domu, kakor tudi g. župniku za obred in pevcem za ganljive žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Rozka, brat Zvone z ženo ter drugo sorodstvo! Kranj, 17. junija 1980 Prodam ODER za fasado in r OTROŠKO POSTELJICO z jogi jem. Kalan Franc. Dorfarje 14. Zab-nica " 5204 Prodam kombinirano PEC za v kopalnico, istrski KAMEN za eokl in DESKE za OPAŽE (pobjon). Lu-štrek Lojze. Sv. Duh 90, Skofja Loka 5205 Prodam KOLO na 10 prestav za 2.500 din. Zupane, Staneta Žagarja 8, Kranj 5200 Prodam KRAVO s teletom. Ko-kalj. Breg 9. Žirovnica 5207 Prodam STRESNO OPEKO dra-vograd, rdeče barve. Trstenik 15, Colnik 5208 Prodam HARMANIKO veltmaj-ster-dijano, 96-basno, registrov 11 + 5, primerno za učenje. Jakara. Gasilska 9, Kranj - Stražišče 5209 Ugodno prodam OPREMO za v dnevno sobo. Ogled je možen vsak dan od 8. do 19. ure. Tunič Jože. Kajuhova 2, Kranj (zgoraj nad Trebcem) 5210 v Prodam venecijanski TLAK, približno 4 do 5 kub. m, VW 1500 variant, motor s podvozjem, argonski VARILNI APARAT - nekomple-ten. Ogled v soboto in nedeljo. Brezje 76/c 5211 Prodam CAMP-PRIKOLICO s predprostorom, 5 ležišč. Avto-camp. Strunjan. Ogled v nedeljo. Informacije po tel. 064-28-143 5212 Prodam žensko KOLO (kot novo). Telefon 21-894 5213 Prodam manjšo količino rezanega LESA. Čadovlje 1, Golnik 5214 Prodam 2000 »FLANC«, ZELNA-TIH hibrid hisepta F 1. Olševek 48, Preddvor 5215 Prodam skoraj novo moško rogo-vo KOLO, TV - STABILIZATOR, POMIVALNO MIZO ter dvojna VRATA za FIAT 125. Kutinova 6, Kranj - Orehek 5216 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Trajčev, Ul. 1. avgusta 1, Kranj 5217 Prodam ZIBELKO in globok OTROŠKI VOZIČEK. Podjet Marija. Tončka Dežmana 2, Kranj 5218 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO za 2.500 din. Predoslje 58, Kranj, nasproti gostilne (čez cesto) 5219 Prodam 70 kosov pranih CEMENTNIH PLOŠČ (40X 40). Telefon 25-540 popoldan 5220 Prodam suhe smrekove DESKE in PLOHE. Sp. Otok 24, Radovljica 5221 Prodam enofazni ŠTEVEC, PRALNI STROJ, pocinkane CEVI in ŽLEBOVE ter dirkalno KOLO na 5 prestav. Kranj, Šuceva 9 5222 Prodam 80-litrski HLADILNIK, ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika), SESALEC progres in PREPROGO - itison (3x3). Zasip, Sebenje 66, Bled 5223 Prodam POLNILA in NOSILCE za betonsko ploščo, velikost 10 do 6 kv. m. Jerič, Šmartno 1 v Tuhinju 5224 Prodam dobro ohranjeno navadno diatonično HARMONIKO. Praprot-nik Bojan, Ljubno 129 5225 Prodam dve visoko breji KRAVI in eno molznico. Repinc Franc, Brod 7, Bohinjska Bistrica 5226 Ugodno prodam eno leto staro OTROŠKO KOLO na pet prestav. Likozar, Dorfarje 42, Žabnica 5227 Prodam nova macesnova, zastekljena VHODNA VRATA, z nadsvet-lobo in stransko svetlobo, velikost 170X 250 (leva). Trček Jože, Nova vas 92, Ziri 5228 Ugodno prodam OTROŠKO KOŠARICO, POSTELJICO z jogijem ter globok in športni VOZIČEK. Ogled v petek, soboto in nedeljo. Rant Ivanka, Hotavlja 60, Poljane 5229 Prodam malo rabljen ŠOTOR, nemške izdelave, znamke brand, 4,5 X 5,5 m, za 4 do 5 oseb, z eno , spalnico, streha iz umetnih vlaken. Informacije po 16. uri po tel. 74-548 5230 Prodam KRAVO, ki bo čez dva meseca teletila. Brenk Frančiška, Knape3, Selca 5231 Prodam POROČNO OBLEKO beš barve št. 38. Tel. 22-762 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept m brez njega SE PRIPOROČAMO! Prodam prenosni TV SPREJEMNIK in štiri telečje KOŽE. Lotrič. Cankarjeva 7, Radovljica telefon 75-6V5 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin. 4 elektrika) in kombinirano PEČ. Okornova 6, Kokrica — Kranj 5281 Prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO za v dnevno sobo. Kranj. Reševa4/a 5282 Prodam KRAVO, ki bo konec junija tretjič telila. Babic. Mišače 1, Kamna gorica 5283 Prodam PRAŠIČE, težke od 20 do 100 kg. Posavec 16, Podnart 5284 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 100 kg in tri KRAVE, po 8 mesecev breje, po izbiri. Šobčeva 17, Lesce 5285 Prodam 4 ohranjena OKNA, z dvojno zapiro, domače izdelano n'ovo POHIŠTVO - spalnico, izdelane DEŠČICE iz bukovega lesa za oblogo, smrekove PLOHE, primerne za oder. Naslov v oglasnem oddelku 5286 Prodam PEČ AEG, 5 kW. Eržen Franc, Jezerska c. 10, Kranj 5287 Prodam »BARCA«. Kranj, Zasavska c. 50, Orehek 5288 Prodam kvalitetno domače ŽGANJE iz hrušk. Jerala, Podbrezje 111 5289 KRAVO s tretjim teletom, pto-dam ali zamenjam za brejo. Močnik. Medvode 83 5290 Prodam PUNTE za opaženje. Ve-lesovo 34, Cerklje 5294 Prodam pet mesecev starega PSA - OVČARJA. Lahovče 18, Cerklje 5292 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 12, Cerklje 5293 Prodam mlado KRAVO s teletom ali samo TELETA. Sidraž 1, Cerklje 5294 Prodam dva PRALNA STROJA z majhno okvaro. Posavec 10, Podnart 5295 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE. Šmidova 7, KTanj 5296 Prodam 3 PRAŠIČE, težke po 110 kg in domače ŽGANJE. Žirovnica 57 5297 Prodam starejšo MIZARSKO KOMBINIRKO. Kozjek Janez, Zg. Besnica 70 5298 Prodam PRALNI STROJ gorenje in črnobel TELEVIZOR capri. Ogled po 16. uri. Jovanovič Sveti-slav. Šorlijeva 20, Kranj 5299 Prodam nov trajnožareči ŠTEDILNIK kUppersbusch, original zapakiran. Hrastje 12, tel. 21-815 5300 Poceni prodam OTROŠKO KOLO in športni VOZIČEK. Šorlijeva 9. stan. 14, tel. 26-503 5301 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna, zelo ohranjen. Baloh Nada, Jenkova 8, Kranj 5302 Izdaja ĆP Glas, Kranj, Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudsks pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista:'Kranj, M ose Pijadejs 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-319»» - Telefoni: a. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija S1-M0. komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341 Naročnina za prvo polletje 1»80 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA V iskanju sreče nas je zapustil naš TOMAŽ KOŽELJ Iskrena hvala vsem, ki ste se nas spomnili v najtežjih trenutkih, nam pomagali in ga imeli radi. Mami, oči in sestra Maja V Pristavi PETEK. 27. JUNIJA 1980 .23. STRAN G L, A S Brezplačno dam OPKKO bobro-vec. C. na Klanec 9. K ran i 5303 Ugodno prodam kovinska dvižna GARAŽNA VRATA. 2.45 m x 2.20 m. Naklo. Pivka 17. tel. 47-258 5304 Prodam FOTOAPARAT FED-3 in krmilni MEHANIZEM za R-4. Ogled vsak dan. Renko Jure. Suška c. 19, Skofja Loka 5305 Prodam kovinsko BALKONSKO OGRAJO. 4x2m Lu/.narjeva 17. Kranj. tel. 22-515 5306 Prodam 10 k v. m marmornastih PLOŠČIC za oblogo balkonov. Telefon 061-261-857 5307 Prodam KK) kosov POLNIL za norma strop. Habjan. Tavčarjeva 17, Skofja Loka 5308 Prodam BANKINE PUNTE in konzolno DVIGALO. Žagar Slavko. Sora 13, Medvode 5309 Ugodno prodam TOMOS-4. kratka os, rabljen 8 dni. Telefon 61-533 - Skofja Loka 5310 NEMŠKEGA OVČARJA, z rodovnikom, odličnih staršev, starega 8 tednov, prodam. Gradišar Peter, Zg. Duplje 66 5311 Prodam domače ŽGANJE, cena 60 din. Naslov v oglasnem oddelku 5338 Prodam črnobel TELEVIZOR. ELEKTRIČNO OMARICO za no-vograditelje s kablom in ŠOTOR za 2 do 3 oaebe. Zg. Duplje 86 5339 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in KOŠEK. Jereb Sonja, Kranj, Nadižarjeva 7 3340 Prodam traktorske VILE za seno. Sp. Veterno 3, Tržič 3341 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z j ogljem in Športni OTROŠKI VOZIČEK. Pogačnik Ana. Zg. Bes-nica 112 (Nova vas) 3342 Prodam več vrst malo rabljenih OKEN z roletami. Retljeva 11, Kranj - Cirče 3343 Prodam rabljene PUNTE in BANKINE (za približno 120 kv. m). Križnar, Novi svet 6, Skofja Loka 3345 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK Gorenje. Držič, Kranj, C. Staneta Žagarja 8 3344 Prodam 20 kosov STREŠNIH LETEV, 5 X 8 x 3 m. Telefon 28-647 3346 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Lamovec, Zg. Bitnje 60 5376 Prodam novo KAMERO. Skvarča Franc, Nadižarjeva 8, Cirče — Kranj 5377 KUPIM Kupim PUHALNIK AOLO. Po-klukar Franc, Sp. Gorje 124, Zg. Gorje 5349 Kupim otroški športni VOZIČEK - PEG. Telefon 40-037 5350 VOZILA Zastavo 125-P, 1979, cena 8 SM, prodam. Žarko, Planina 3, Kranj, tel. 064-22-221 - int. 29-62 dopoldan 5096 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, registrirano do junija 1981. Urankar, Polica 17, Naklo 5170 Prodam 4 leta staro ZASTAVO 101 lux, registrirano do junija 1981. Ogrin, Kemična čistilnica — Cerklje 5173 Ugodno prodam avto ZASTAVA 1500 karavan, letnik 1972, neregistriran, v voznem stanju. Vidmar Tina, Pajarjeva 1, Šenčur, tel. 41-008 5178 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 750. Aljančič Anton, Kovor 16, Tržič Prodam VVV 411-L, letnik 1969 in VVV-hrošč 1300, letnik 1970. Repovž Božo, Fionžgarjeva 11, Lesce 4233 Prodam karamboliran avto GS PALLAS in 5 rabljenih OKEN. Ogled od 16. do 18. ure na Kranjski cesti 21, Šenčur, tel. 41-123 5234 Prodam dele AMI-8: zadnji pokrov, odbijač, vrata, podvozje, šipe in dve gumi. Hudobivnik Jože, Ko-krica, Betonova 42 5235 Ugodno prodam MOTOR tomos avtomatic, 49 ccm, malo vožen. Informacije po tel. 25-507, Kranj, Šorlijeva-13 5236 Prodam italijanski FIAT 125, odlično ohranjen. Jezerska c. 130/b, Kranj 5237 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Verbič Marija, Zg. Brnik 136, Cerklje 5238 Ugodno prodam NSU 1200, letnik 1970. Sodja Janez, Ob Belci 9, Bohinjska Bistrica 5239 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 100-L, letnik 1971, v voznem stanju, in karambolirano ŠKODO 110-L, po delih, zaradi odhoda v JLA. Povšnar Janko. Kokra 28 5240 Prodam 10 let staro DS »ZABO«, registrirano eno leto, ohranjeno, po Ugodni ceni, ali zamenjam za manjši avto. Mlinska 8, Bled 5241 Prodam LADO standard, letnik 1977 - oktober in TATRO 138-S, letnik 1970, registrirano, z zagotovljenim delom. Tome Franc, T. Dež-mana 8, Kranj 5242 Prodam ZASTAVO 750-L, brez tehničnega pregleda, v voznem stanju, prevoženih 70.000 km. Močnik Beno, Tavčarjeva 16, Kranj 5243 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Jakše Peter, Veljka Vlahoviča 7, Kranj 5244 Kupim prednjo steno, prednji levi blatnik in luči za AM1-H. Informacije po tel. 23-342 popoldan 5245 DYANO 6-L. spredaj karambol i-raner. staro dve leti, prodam za 20.000 din. Ogled popoldan. Timotej Zupan. Kropa 65 5246 Prodam VVV 1200, letnik 1967. Malovrh Stane. Tominčeva 22, Kranj 5247 Prodam R-4. letnik 1978. Šenčur. Pipanova 22/a 5248 Prodam MINI 1000. Informacije od 7. do 13. ure v cvetličarni na tržnici v Kranju 5249 Prodam RENAULT 8. za 1.8 SM. Ul. Janeza Puharja 2. tel. 28-557 5250 Prodam italijanski FIAT 1300, celega ali po delih ter dele za ZASTAVO 750: menjalnik in ostale dele. Spenko, Hotemaže 15, Preddvor 5251 Prodam FORD ESCORD, letnik 1971. Prebačevo 26, Kranj 5252 Prodam obnovljen in dobro ohranjen FIAT 124-S. Podlubnik 133. Skofja Loka. tel. 61-542 5253 Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 750, celo ali po delih in VVV. starejši letnik. Škaper. Sebenje 58. Tržič 5254 Poceni prodam VVV 1600-L. z vgrajenim kasetofonom in ZASTAVO 750. Adamovič Mirko. Sp. Bitnje št. 7 5255 Prodam AMI-8, po delih. Kokalj, Gorice 20. Golnik 5257 Prodam ZASTAVO 750 lux. letnik 1971. Informacije po tel. 25-591 5258 Prodam AUSTINA 1300, letnik 1970, v voznem stanju. Bertoncelj, Cešnjica 1, Podnart 5259 Ugodno prodam MOTORNO KOLO DKVV 350, MOTOR za zastavo 101, malo voženo ter MOPED dvo-brzinc. Bodešče 23 (pri cerkvi) Bled 5312 Poceni prodam P0NY EXPRESS, letnik 1976 in TOMOS SPRINT. Rok Mikec, Naselje Jaka Bernarda 8, Bled 5313 Prodam avto ZAPOROZEC, po delih. 08terman, Luže 2/a 5314 Prodam dobro ohranjen in prenovljen VVV, starejši letnik. Posavec 10, Podnart 5315 Prodam ŠKODO 100, letnik 1970. Senjak Marjan, Koroška 53, Kranj, tel. 22-059 5316 Prodam karamboliran VVV 1200, celega ali po delih in ZMAJA za letenje, tip standard. Prevc Miha. Dražgoše 6, Železniki 5317 Prodam osebni avto ZASTAVO 750. Ogled v nedeljo in ponedeljek. Stojkovič Mirko, Zabnica 64 (žel. postaja) 5318 Prodam R-4, december 1974, za 46.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 5319 Prodam avto FIAT 124, po delih, stroj po generalni. Hubat, Delavska 55, Kranj - Stražišče 5320 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 in APNO v vrečah. Zg. Brnik 69, Cerklje 5321 Prodam PONY EXPRESS in TOMOS elektronic na pet prestav. Debelak, Hrastje 184, telefon 49-008 5322 Prodam 125-PZ, nov motor. Gor-janc, Tomšičeva 6, Kranj 5323 Prodam RENAULT 4, letnik 1970, vozen in registriran. Staretova 32, Kranj - Cirče 5324 Prodam dele za NSU 1200 in 110. Telefon 25-730 - Kranj 5325 Prodam ŠKODO 110-L, letnik 1975 ali menjam za ZASTAVO 750. Glinje 8, Cerklje 5326 Prodam avto DYANA-6, letnik 1977. Plemenitaš, Zg. Brnik 7, Cerklje 5327 Prodam ZASTAVO 750, prevoženih 4.000 km, registrirano do marca 1981. Ogled možen v soboto in nedeljo dopoldan. Naklo, Pivka 17, telefon 47-258 5328 Ugodno prodam karamboliran SUNBEAM 1300-DL, primeren za avtokleparje — avtoličarje. Lukan Zdravko, Breg 39, Žirovnica 5329 Ugodno prodam delno karamboliran R-4, letnik 1977. Bergant Vinko, Sp. Gorje 37 5330 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974. Telefon 22-158 5331 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, cena 1 SM. Zupan Ivo, Brez-nica 27, Žirovnica 5332 ZASTAVO 750 de-lux, letnik 1976, prodam. Telefon 064-81-252 od 15. do 18. ure 5333 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, registrirano do junija 1981. Remic, Zasavska 11, Kranj 5334 Prodam AVTO-PRIKOLICO. Zorman Metod, Vodice 158 nad Ljubljano 5335 Prodam tri leta in pol staro LADO SL. Gostilna pri Jožu, Delavska 23, Stražišče 5336 Prodam avto NSU 1200. letnik 1971. Triglavska 33, Mojstrana 5337 Prodam NSU 1200-C, letnik 1972. Sp. Brnik 20, Cerklje 5347 Ugodno prodam SPAČKA, z neparno številko. Ocepek, Vrečkova 11, Kranj - Planina, tel. 27-323 5348 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Zupančičeva 25, Kranj - Huje 5380 Najboljšemu ponudniku oddam vrstni red za KATRCO. vplačano 2.7. 1979. Rok dobave julij-avgust Zigon Darko. Smledniška 74 5378 Prodam osebni avto ZASTAVA 101. letnik 1971. Kuralt. Hrastje 44. Kranj 5,579 STANOVANJA Nujno potrebujem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE s kuhinjo, za dobo enega leta v Skofji Loki ali okolici. Plačam v naprej. Šifra: Domačin 5185 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v bloku, v Radovljici ali okolici, kupim Ponudbe pod: Mirno okolje 5274 Zakona brez otrok nujno iščeta SOBO. Ponudbe pod: Mirna 5275 Bodoča zakonca brez otrok, iščeta manjše STANOVANJE. GARSONJERO ali SOBO s kopalnico v Kranju ali okolici. Šifra: Lahko predplačilo 5276 SOBO, iščem za moškega srednjih let, v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Čimprej 5277 Zakonca s triletnim otrokom, vzameta v najem manjše neopremljeno ali opremljeno STANOVANJE. Možnost pomoči na kmetiji. Telefon 22-023 5278 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, družbeno, v bližini Bleda, zamenjam za enako v Kranju ali Radovljici. Ponudbe pod: Leto 1980,5279 Nudim SOBO in GARAŽO, prijetnemu moškemu, do 47. let starosti, v bližini Kranja. V zameno za pomoč pri gospodarskih opravilih okrog nove hiše in na vrtu. Ponudbe pod: sama 5280 Neopremljeno ali opremljeno STANOVANJE, išče mlada družina v Kranju. Predplačilo za 2 leti. Ponudbe pod šifro: Ostalo po dogovoru 5363 Mirna tričlanska družina, vzame v najem dvo ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici, za pet let. Naslov v oglasnem oddelku (telefon 23-341) 5364 Urejenemu stanovalcu, oddam SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 5365 1 POSESTI Na Gorenjskem, v bližini potoka, reke ali jezera, kupim staro HIŠO, zapuščeni MLIN, vikend hišico ali ZAZIDLJIVO PARCELO. Plačam v gotovini. Ponudbe po telefonu (061) 323-470 in 310-O53 - int. 323-737 5190 STANOVANJSKO HIŠO, lahko še v gradnji, v Kranju ali širši okolici, kupim. Ponudbe pod: Devize5266 ZAZIDLJIVO PARCELO (nad 600 kv. m) ali enostanovanjsko HIŠO, lahko tudi v gradnji, kupim v okolici Radovljice ali Bleda. Plačam dobro. Ponudbe pod: Konvertibilna valuta 5267 Kupim dvosobno STANOVANJE ali manjšo HIŠO v okolici Kranja. Plačam v devizah (približno 60 do 70 M). Telefon 24-315 5268 Kupim HIŠO v Kranju ali bližnji okolici, v III. ali IV. fazi gradnje. Plačilo v gotovni. Ponudbe po telefonu 27-202 5269 Prodam GRADBENO PARCELO (približno 900 kv. m) z vso lokacijsko dokumentacijo in dokončano kletno ploščo (11 x 13 m) na Prezrenju 8 -Podnart. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro: 45 M — devize5270 Oddam okrog 100 kv. m suhih PROSTOROV za skladiščenje. Lo-kar, Jezerska c. 44, Kranj 5271 Prodam visoko-pritlično HIŠO v okolici Bleda. Informacije po telefonu 064-77-120 5272 Prodam manjšo PARCELO v Lescah. Ponudbe pod: Dom 5273 V centru mesta, oddam PROSTOR, primeren za SKLADIŠČE (40 kv. m) Krožna ul. l/a. Zlato polje, Kranj 5366 Prodam TROSOBNO STANOVANJE v centru Škofje loke. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5382 Po ugodni ceni prodam VINOGRAD, primeren za vikende v bližini Žuženberka. Tenetiše 64, Golnik 5368 Prodam C.ARAZO v Šorlijevi ulici. Telefon 22-826 5367 Vrstno ali enodružinsko HIŠO na relaciji Ljubljana - Bled. lahko tudi z manjšim lokalom, kupim. Plačam z gotovino takoj. Ponudbe pod: Zdomec 5369 V okolici Kranja vzamem v najem STAREJŠO HIŠO Cenjene ponudbe pod: Julii 5370 OSTALO ZAPOSLITVE Delavca za priučitev v LIČAR-SKI STROKI, takoj sprejmem. Zupan. LAKIRANJE RADIATOR JEV V KOMORNI PEČI. Kranj. Tekstilna ul. 14. tel. 23-168 5361 Sprejmem vajenca za stavbeno KLEPARSTVO. Janez Sifrer. C. talcev 2. Skofja Loka 5362 Zaposlim KV SLIKOPLESKAR-JA in priučenega SLIKOPLE-SKARJA. OD 12.000, oziroma 10.000 din. Stanovanje na razpolago. Šifra: Gradbeni servis ali tel. 60-015 5188 Takoj sprejmem dva vajenca ali dva mlajša delavca za KLEPARSKO stroko. Markič Franc, Kranj, Partizanska 14 5189 Iščem popoldansko delo na domu (sestavljanje ali zlaganje). Naslov v oglasnem oddelku 5260 V UK, za poklicnega GRAVER-JA, vzamem učenca z dokončano osemletko, ali za priučitev z nedokončano osemletko. Štifter, Breg ob Savi 91, tel. 40-120 - Kranj 5261 Zakonca sprejmeta kakršnokoli HONORARNO DELO na dom. Šifra: Hitra in zanesljiva 5262 Sprejmem tri UČENCE za AV-TOLICARSKO, oziroma AVTO-KLEPARSKO stroko. Ahčin Ludvik, Voklo 88, tel. 49-108 5263 Kvalificiran KUHAR, išče službo. Informacije 064-24-237 5264 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA, po možnosti kvalificiranega. Plača po dogovoru. Šifrer Zlato, Zadružna 10, tel. 26-168 med 19. in 20. uro 5265 Honorarno zaposlitev išče KV KUHAR v popoldanskem času, v Kranju ali okolici. Pismene ponudbe Dod šifro: Kuhar 5371 ČESTITKE NATAŠI SKOFIC s Primskovega na novi življenjski poti iskrene čestitke. Sodelavci GLASA. CESARJEV JANEZ, najboljši oče in stari ata na svetu, praznuje 70. rojstni dan. Za ta njegov življenjski praznik, mu kličejo še na mnoga leta Breda, Manfred, Barbi, Andreja, Macbin TOZD - Endivija 5351 OBVESTILA i Popravljam vseh vrst TRANSI-STORSKE SPREJEMNIKE, GRAMOFONE. KASETOFONE. Mulej Silvo. C. Staneta Žagarja 57 pri plinarni 5018 Uokvirjam slike, gobeline, priznanja, diplome itd ..., hitro in solidno. Križnar, Radovljica, Linhartov trg 23 5120 GOSTIŠČE TRNOVC - Duplje, obvešča cenjene goste, da bo lokal zaprt od 25. junija do 9. avgusta. PRIPOROČAMO SE ZA NADALJ-NI OBISK! 5352 Cenjene stranke obveščamo, da bo GOSTILNA pri SLAVCU na Zalem logu, zaradi rednega letnega dopusta in čiščenja, zaprta od 1. 7. 1980 do 2. 8. 1980. PRIPOROČAMO SE ZA NADALJNI OBISK! 5353 Od 1. julija dalje sprejmem i VARSTVO otroke ali jih prider, VAROVAT na dom. v okolici Kra nja. Galetova 7, Kokrica 5372 1 7. 1980, vzamem v VARSTVO otroke na PLANINI Ostalo po do govoru. Naslov v oglasnem oddelku 537.' Iščem PEVCA. KITARISTA in BAS-KITARISTA, za igranje v tri ju. Praprotnik Metod, Ljubno 129 5374 Iščem VARSTVO za 18-mesečne ga otroka v Gorjah ali v Radovljici, v dopoldanskem času. Cerne Marija. Zg. Gorje 26/a 5375 PRIREDITVE KEGLJIŠČE SORA - Skofja Loka, prireja vsako soboto od 21.6. 1980 dalje, ob 19. uri PLES. Igra 12. NADSTROPJE 5026 ANSAMBEL JEVŠEK, igra vsa ko soboto od 19. ure v hotelu JELEN, v nedeljo pa na VESELICI v Sori 5354 GD in OOZSMS - Trstenik, vabita v soboto, ob 20. uri na KRESNO NOČ, v nedeljo, ob 16. uri pa na VELIKO VRTNO VESELICO. Obakrat vas bo zabaval priznan ansambel TRGOVCI. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. VABIJO GASILCI in MLADINCI! 5355 GD - TREBIJA, prireja GASILSKO VESELICO v soboto, 28. 6. 1980, ob 20. uri v Gasilskem domu na Trebi ji, ob vsakem vremenu. Igra ansambel JURČEK. VABLJENI! 5356 G D - VOKLO, prireja v soboto, 28. 6. 1980, od 20. ure dalje KRESNO NOČ. Igra ansambel SIBILA; v nedeljo, 29. 6. 1980 pa* VELIKO VRTNO VESELICO. Za ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel JANEZA JERŠINOVCA - PLAN ŠARJI. Na vrtu CIRILA GLOBOČ NIKA bo na voljo odlična postrežba s specialitetami na žaru, pripravljenimi doma, in vse vrste pijač. Bogate nagrade in darila bo nudil SREČE-LOV in KEGLJANJE za koštruna. VIBA FILM - LJUBLJANA bo snemala dokumentarni film iz te veselice. Prilike za veselo zabavo bo dovolj. VABLJENI V VOKLO! 5357 GASILSKO DRUŠTVO - PODBREZJE, priredi v nedeljo, 29. 6. 1980, ob 15. uri VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za kolo. Za ples bo poskrbel ansambel MODRINA. VABIJO GASILCI 5358 GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR, priredi v nedeljo, 29. 6. 1980, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečdo-vom in kegljanjem za jarca. Igra ansambel GORENJCI s SONJO GABERŠČEK in FRANCEM KORENOM. VABLJENI! 5359 GASILSKO DRUŠTVO - SORA, vabi na proslavo 75-letnice obstoja v nedeljo, 29. 6. 1980, ob 14. uri Po proslavi bo VESELICA. Za ples! bo poskrbel ansambel RUDIJA JEVSKA 5360 OO ZSMS prireja v nedeljo, 28. junija, ob 17. uri VRTNO VESELICO na VISOKEM pri Kranju. Igra SIBILA. Keglanje. pikado. VABLJENI 5381 Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj razglaša prosto delo oziroma nalogo LUKNJANJE IN VERIFICIRANJE V EKONOMSKEM SEKTORJU Pogoji: — končana 2 letna administrativna šola ali 8 razredov osnovne šole in uspešno opravljen strojepisni tečaj, — poskusno delo 2 meseca, — uspešno opravljeno testiranje Delo na tem delu oziroma nalogi se opravlja samo v popoldanskem času in sicer od 14. do 22. ure. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj oddajo pismene priglasitve v kadrovski sektor naše delovne organizacije v roku 15 dni po objavi oglasa. ZAHVALA V 74. letu starosti je umrla naša draga mama MARJANA KALAN iz Jame št. 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom, posebno pa Janezu Oblaku za nesebično pomoč ter dr. Stenšakovi za vso pomoč v dneh njenega življenja. Iskrena hvala tudi kolektivom: Gradbinec, Iskra, Sava in KŽK - TOZD Kmetijstvo za vso pomoč in razumevanje. Najlepša hvala pevcem GORENJCI iz Naklega in pevcem iz Preske za zapete žalostinke na njeni zadnji poti. Se posebno pa se zahvaljujemo g. župniku iz Mavčič za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in počastili njen spomin, iskrena hvala! Vsi njeni! Jama, 22. junija 1980 Skrbništvo — častno poslanstvo V kranjski občini je trenutno 90 oseb, ki imajo a,ne8a skrbstva prejemajo redno ali svojega skrbnika; nekaj manj kot polovica varo- "^1""' S, ,voi' *'0 vancev živi v raznih zavodih/ostali, ki so pri svo- *" wtt" ™ ,>hlik" jih skrbnikih ali drugje, pa nimajo ravno najboljših stanovanjskih razmer - Skrbniki bi zaslužili mesečno nagrado za svoje delo in skrb Skrbništvo je ena najbolj humanih oblik pomoči sočloveku, saj prevzame del ali večino skrbi za vsakodnevno življenje druge osebe; resda gre pri skrbništvu običajno za pomoč sorodnika, vendar pa ni redko, da tako skrb prevzamejo tudi drugi občani. V kranjski občini je pod skrbništvom 90 od raslih oseb. ta številka je dokaj stalna, saj se z leti spreminja le za deset ali dvajset. Z analizo, ki jo je pred kratkim opravil Center za socialno delo v Kranju, je bilo ugotovljeno, da osebe pod skrbništvom ne žive ravno v najboljših razmerah. Predvsem gre tu za slabe stanovanjske razmere; več kot polovica varovancev namreč ni v zavodih, pač pa živi pri svojih skrbnikih, ki nimajo ravno najboljših stanovanj. Skrbniki sami pri tem ne morejo dosti narediti, saj tudi sami žive v enakih razmerah. Večina jih je tudi zaposlenih in zato je za takšne \ varovance precej težko najti varstvo med odsotnostjo skrbnika. Varstvo pa je vsekakor potrebno, saj ima polovica varovancev duševno bolezen, pri tretjini gre za nezadostno duševno razvitost, ostali pa imajo druge zdravstvene ali drugačne težave. Le 6 varovancev je zaposlenih, približno 12 pa je trenutno takih, da bi bili sposobni delati v delavnicah pod posebnimi pogoji. Vsi ostali, ki so v raznih zavodih ali pa jih imajo skrbniki doma, v pretežni večini ne morejo delati. Dosti lažje je v kmečkih družinah, kjer varovanci lahko ob skrbniku opravljajo enostavnejša kmečka opravila; kjer pa so skrbniki zaposleni drugje, bi bilo prav gotovo potrebno s sosedsko pomočjo organizirati varstvo za čas skrbnikove odsotnosti. Materialna preskrblje-nost varovancev ni tako slaba, saj imajo nekateri lasten zaslužek ali pokojnino, invalidsko pokojnino, družbeno denarno pomoč, le 16 varovancev nima nikakršnih dohodkov. Skrbnik opravlja svoje poslanstvo prostovoljno in brezplačno, le redki v kranjski občini od skupnosti soci- pomoči opravlja brez nagrad in priznanj. Ko je o tem razpravljala kranjska skupnost socialnega skrbstva, se je zavzela za to. da bi po možnosti skrbniki dobivali mesečno nagrado: na ta način bi se jim družba vsaj deloma oddolžila za skrb, ki jo imajo skrbniki z osebami, ki zaradi različnih vzrokov niso sposobne skrbeti same zase. ^""j/a""- Skupnost socialnega skrbstva je včeraj povabila na svojo skupščino 14 skrbnikov iz kranjske občine, ki že dolga leta - nekateri tudi SO ali 40 let — nesebično skrbe za večinoma težje obolele varovance. V imenu skupščine jim je predsednica Mija Artačeva podelila plakete v zahvalo in obenem spodbudo pri svojem humanem početju — ob seveda dosti večji pomoči družbe kot doslej. - Foto: F. Perdan Prava kmečka ohcet na Bledu Bled — Turistično in Kulturno umetniško društvo Bled pripravljata zanimivo turistično-etnografsko prireditev Kmečka ohcet Bled 1980. Prireditev bo 9. in 10. avgusta, organizacijski odbor pa se je odločil, da organizira pravi gorenjski poročni obred, če se bosta prijavila primeren ženin in nevesta. Tako organizacijski odbor vabi pare, ženine in neveste, ki bi se želeli poročiti na Kmečki ohceti, da se do 10. julija prijavijo Turističnemu društvu Bled, Ljubljanska 4. Pri izbiri primernega para bodo imeli prednost ženin in nevesta Člani Kluba prijateljev Kranja iz Oldhama odhajajo na id*t r Foto: F Perdan Obisk iz pobratenega mesta Kranj - Nad deset let že traja pobratenje med Kranjem in angle Skim mestom Oldham. Vedno širše razsežnosti dobiva in se ne zožuje le na vsakoletno izmenjavo mladinskih skupin, ampak mesti bogatita po- kmečkega stanu in da je njih edini poklic kmetijska dejavnost; da je vsaj eden kmečkega stanu in da se ukvarja s kmetijstvom; da oba ali vsaj eden izhaja iz kmečke družine in da sta ženin in nevesta ali vsaj eden z Bleda, okolice ali iz radovljiške občine. Med ostalimi pogoji organizator zahteva, da gre za prvo sklenitev zakonske zveze, da nobeden ni razvezan, da sta mlajSa od trideset let in da si sama preskrbita gorenjsko narodno nošo. V prijavi morajo kandidati opisati, katere pogoje izpolnjujejo. D. S. bratenje z novimi vanja trajnega značaja. V deluje Klub prijateljev Kranja, ki p, vodi gospod Martin Suuith, naks lavec tamkajšnjega časnika Oklimn ("roničle, velik ljubitelj Kranja k Jugoslavije, ki se je med dragan tafi poročil s Kranjčanko. V K rastja *■ so oblikovali Klub priijaitdjev OakV ma. Zadnje dni je sodelovanje nnj pobratenima mestoma Sp posetnr živahno. V nedeljo prihaja ▼ Knan delegacija pobratenega incsta. ki * vodita župan gospod Ccfim Campfor in šef mestne uprave gospod Man* Francis. Gostje iz Oldhaaaa Ion* ostali v K ranju do 5. Janja, naoken pa bodo imeli števiirar pognessr ■ predstavniki Kranja, ohnanfi ni bodo nekatere delovne lOfjaaii m n krajevne skupnosti in kraje, naaai-ve in pomembne za |oi li klani * sedanjost občine. V Kranju pa so le člani Kani prijateljev Kranja in Oidhaana. Nnj 100 ljudi iz pobratenega'mestabani 4. julija bivalo pri nas. nekaj oni pa so se odločili izkoristit] tuša mm okat Portoroža in drugih skih krajev. Župan Oldhama gospod Colin Campbell in predsednik f*1^* Kranja gospod Martin Smith ob telefonski gavariburi. kt jo bo mesto podarilo Kranju. Praznično pod gorami Trstenik - Jutri bodo na Trste-niku osrednje slovesnosti v počastitev letošnjega praznika krajevnih skupnosti Gorice, Golnik, TenetiSe in Trstenik. Organizator praznovanja je vsako leto druga krajevna skupnost. Letos je na vrsti Trstenik, ki bo dobil ob prazniku tudi največ pridobitev. Nekatere prireditve ob skupnem prazniku so že bile: kros Kokrškega odreda, odhojkarski turnir in teniško tekmovanje na Golniku, kjer bo danes še parada enot civilne zaščite iz krajevne skupnosti. Jutri zjutraj bodo mladi iz štirih krajevnih skupnosti na Trsteniku krenili na pohod od spomenika do spomenika. Ob štirih popoldne bo na Trsteniku sektorska vaja trsteni-ških, goriških in golniških gasilcev, uro kasneje pa bo pred kulturnim domom na Trsteniku odkritje osrednjega spomenika padlim. Spomenik je bil pred tem postavljen na križišču pred Trstenikom, ob križanju cest za Cadovlje, Bašelj in Povije. Ob kulturnem domu sredi_ vasi je primernejše mesto za takšno obeležje. Spomenik bo odkril častni krajan Franc Stefe-Miško. Ob pol šestih bo otvoritev novega kulturnega doma na Trsteniku, ki je za zdaj zgrajen do tretje faze, v gradnjo pa je bilo že doslej vloženega veliko prostovoljnega dela in sredstev. Kulturni dom bo odprl direktor Inštituta Golnik dr. Bojan Fortič, zatem pa bo še otvoritev obnovljenih prostorov krajevne skupnosti nad trgovino v Zadružnem domu. Le-tega je potres poškodoval, sedaj pa je urejen. Živila so pokrovitelj te otvoritve. Ob 18. uri bo v zadružnem domu slavnostna seja svetov in vodstev družbenopolitičnih organizaciji iz štirih krajevnih skupnosti, ki ji bo sledilo tovariško srečanje borcev in družbenopolitičnih delavcev. Ob osmih pa bo začetek kresne noči z ansamblom Trgovci. Prireditve bodo končane v nedeljo z nogometnim turnirjem v Teneti-šah in vrtno veselico ob štirih popoldne na Trsteniku. -jk ZA SPREHODE UDOBNO, LAHKO ZRAČNO Kulturni dom, zgrajen do tretje faze, z osrednjim spomenikom NOR in popravljeni zadružni dom sta največji letošnji trsteniški praznični pridobitvi — Foto: F. Perdan