THE -OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
ŠTEV. (No.) 113.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod —► za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENfH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
CHICAGO, ILL., TOREK, 11. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 11, 1929.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
LETNIK XXXVIII.
Organiziranje Vatikanske fe-OMa Puniša ftacica
i
POGODBA MED VATIKANOM IN ITALIJANSKO VLADO PODPISANA. — VATIKANSKA DRŽAVA SPREJETA V KROG EVROPSKIH DRŽAV. — AMERI-KANCI PRISPEVAJO VATIKANU, DA ZGRADI NOVO RADIO POSTAJO.
..Rim, Italija. — Te dni je bila formalno podpisana pogodba med Vatikanom in italijansko vlado. Vatikanska država je postala popolnoma neodvisna država, ki je priznana od drugih evropskih držav in je že tudi stopila v zvezo z njimi.
Na tisoče svetovnih politi-karjev z zanimanjem opazuje in radovedno obrača svoje oči na mejo Vatikanske države, ki po obsegu meri samo 108 akrov zemlje, a ima svojo lastno zastavo, svoj denar, poštne znamke, brzojavno postajo in svojo železnico. Čeravno nima skoro nobene industrije, bo imela gotove do-
PREDSTAVLJANJE BITKE PRI CANTIGNY.
NOVI NEMIRI MED
STAVKARJI.
Stavkarji hočejo izčistiti stav-kokaze iz tovarne. — Ustrelili šest policajev, ki so branili tovarno.
Gastonia, N. C. — Med
stavkarji "Loray" tekstilnih tovarn so izbruhnili novi nemiri. Pozvan je bil oddelek policije, da bi branil tovarno pred napadom,' med tem' so se pa iz teme naenkrat čuli usodepol-ni streli, katerih žrtve so postali : policijski načelnik, Ad-
Vse to pomeni, da Vatikanska država se smatra za popolnoma svobodno in vživa prostost kakor vsaka druga država in to vkljub temu, da obsega tako malo zemlje. Vlada danes ne bo odvisna od teritorialne moči, svoje armade ali narodnih zakonov, ampak od ekonomskih razmer, finančnega položaja in komunikacij svojih lastnih idej. Papež, kot vladar" nove države je zelo zaposlen, da vse organizira in u-pelje v pravi tir.
Število pravih državljanov v Vatikanski državi šteje nekaj nad 150. Zdaj imajo še rešiti vprašanje, kako narodnost si bodo nadejali vatikanski državljani, dozdeva se pa, da bodo priznani kot Italijani, a poleg tega pravi vatikanski državljani. Oproščeni bodo tudi vsakih davkov italijanske države.
Msgr. Camillo Serafini, novi Vatikanski guvernor, bo od-
derholt in še pet drugih policajev,. vsi težko ranjeni.
Kakor se čuje, je organizator Beal navduševal delavce, naj gredo v tovarno in izčisti-jo stavkokaze, katerih se je še več nahajalo pri delu. Stav-karje je to ponovno navdalo z ogorčenjem, da so se takoj po-dn-H m pot ir> hoteli napasti tovarno.
Po" noči so se stavkarji približali tovarni. Kakor hitro pa je tovarno vodstvo opazilo nameravani napad, so takoj pozvali policijo, ki pa v temi ni 'mogla njčesar opraviti. Policaji niti niso imeli časa potegniti svoje orožje, ker vsakega je zadela korgla. kakor hitro se je pojavil v bližini tovarne. Do zdaj še niso prišli na sled, kdo je streljal, aretirali pa so že nad 40 oseb.
Prebivalstvo, živeče v bližini kjer se dogajajo izgredi, se zelo razburja in pritožuje. Stavkarji na imajo naročilo od ! svojih voditeljev, naj vztrajajo in izčistijo vse stavkokaze.
Največ izmed stavkarjev je bilo v Lorav tekstilnici zaposlenih že dolgo let in zato sploh nočejo iskati dela drugod ter le čakajo prilike, da
Na "Governor's Island" v New Yorku so nedavno priredili vojaške vaje, ki so predstavljale bitko pri Cantigny na Francoskem, izza časa svetovne vojne. Vojaki so naskako-vali utrdbo in prodirali čez žične ovire.
PUNIŠA RAČIČ
OBSOJEN,
Obravnava Puniša Račiča zaključena. — Obsojen na 20 let ječe. — Hrvatje protestirajo in zahtevajo smrtno obsodbo.
Belgrad Jugosl. — Dne 7.
junija je bila zaključena obravnava Puniša Račiča. Priznan je bil krivim umora Štefana Radiča, vodje Hrvaške seljaške stranke in še dveh drugih hrvaških poslancev, katere je ustrelil pred enim letom v parlamentarni zbornici.
Vse okoliščine so pričale proti Račiču, toda sodniki so se ozirali tudi na to, da Radič ni storil potrebnega koraka, da bi preprečil napad, ko je Račičev uslužbenec izdal tajne načrte o nameravanem u-nioru in o tem obvestil Radiča in njegove prijatelje.
Vsled navedenih razlogov obsodba ni bila smrtna, kakor
MUSLIMANI
PROT' RUSIJI.
V srednji Aziji grozi vstaja proti Rusiji. — Habibullah podpira Muslimane. — Anglija preskrbi orožje in strelivo.
KRIŽEM SVETA
—	New York, N. Y,—Charles G. Dawes, novo imenovani ameriški poslanik za Anglijo, je te dni v spremstvu svoje soproge, Mrs. Dawes in nečaka Hem-y Dawesa odpotoval v London, da zasede svoje mesto. Henry Dawes je pred e-nim letom graduiral v Williams kolegiju. Pri svojemu stricu bo zdaj ostal v službi kot privatni tajnik.
—	Chicago, 111. — Te dni so v Chicagi otvorili dve novi javni šoli in sicer eno, po imenu "Clara Barton school", na 7650 South Lincoln street, drugo, po imenu 'Burnside school', pa na 650 East 91., street. Pri otvoritvi so bili navzoči glavni voditelji javnih šol in člani šolskega sveta za mesto Chicago.
—	Limoges, Francija.—Nad 600 oseb zbrane množice je te dni v Limoges, Francija, napadlo zapore in hotelo linčati Charleya Barat.auda, ki je bil kriv dveh umorov in zato obsojen v dosmrtno ječo. Ogorčena množica je za morilca zahtevala smrt pod giljotino. Policija je z velikim trudom 2:;i branila napad.
—	Sofija, Bolgarija. — V
Iz Jugoslavije
ZA IZENAČENJE PRAVOPISA IN TERMINOLOGIJE V JUGOSLAVIJI. — V ČOLNU DO ČRNEGA MORJA. — RO-KOVNJAČI NA DOLENJSKEM. — RAZNOTERE DRUGE KRATKE VESTJ.
Jugoslovanski filologi na delu.
Te dni je dovršila svoje delo komisija naših filologov v dvorani jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, razpravljala o izenačenju pravopisu in o srednješolski terminologiji. Komisiji je pi-edsedoval član akademije univ. prof. dr. Tomislav Ma-rečič, člani pa so beograjski univerzitetni profesor St. Kuj-bakin, tajnik srbske akademije znanosti in umetnosti dr. Aleksander Belič, zagrebški uni-verzitni profesor in tajnik jugoslovenske akademije dr. Dragutin Boranič, univ. prof. dr. St. Ivšič in ljubljanski univ. prof. Ljuba Stojanovič se zaradi bolezni razprave ni mogel udeležiti. Komisija je zasedala od 21. do 26 maja ter je de-finitivno redigirala predlog o pravopisu, ki bo izročen prosvetnemu ministru v .odobritev. Komisija se ni bavila z vprašanjem enotnega črkopisa in govora ter ob v tem pogledu' ostalo še nadalje, kakor doslej.
govoren za pošto, brzojavno postajo, vodovodno napeljavo, razsvetljavo in čiščenje cesta in ulic. Za pomoč bo imel za to imenovano komisijo.
Vatikanska telefonska zveza, ko bo dovršena, bo imela komunikacije z drugimi cerkvami izven Vatikana. Radio in telefonsko postajo gradi neka ameriška družba, ameriški katoličani pa so prispevali precej veliko svoto v ta namen. Nova radio postaja bo največja v Evropi in bo veljala $1,-575,000. Svoto, ki bo pokrila Stroške za to postajo, je prinesel papežu kardinal W. II. O'-Connell iz Bostona, Zd. države.
okraju Haskovo. Bolgarija, so se pojavili veliki roji kobilic, ki ogrožajo uničiti vse poljske pridelke in rastlinstvo. Mobilizirani so vsi moški in ženske od 16 do 60. leta, da preganjajo in more škodliivi mrčes. Uničili so že nad 65 ton kobilic, a s tem mrčesa še niso mogli zatreti.
— Detroit. Mich. — V neki ozki ulici blizu hotela kjer ie bila v službi, so našli mrtvo mrtvo 21 letno P. Le Klair Imela je zvezane noge in usta zamašena. Drugi uslužbenci hotela trdijo, da so jo videli v družbi z nekim nepoznanim!
zopet pričnejo z delom na svojem starem mestu.
-o--
SUHAČI V WISCONSIN ZA NOV ZAKON.
Milwaukee, Wis. — Suhači v Wisconsin se na vso moč prizadevajo, da bi postavodaja! uveljavila nov državni prohi-J bicijski zakon, še na veliko bolj strogi podlagi, kakor je bil Seversonov zakon, katerega je ljudstvo nedavno odstranilo. Kakor se čuje, so pričeli s podobno kampanjo tudi su-hači v New Yorku, Montani, Nevadi in Marylandu.
se je pričakovalo. V javnosti se je na splošno pričakovalo smrtne obsodbe, a stvar je izpadla drugače. — Puniša Ra-čič je obsojen na 20 let ječe.
Popolnoma oproščena pa sta bila pri obravnavi Dragu-
RUSI BOMBARDIRALI MESTA V AFGHANISTANU.
Peshawar, B. Ind. — Iz Ka-bula, glavnega mesta v Afgha-nistanu se poroča, da so ruski letalci bombardirali mesto Ba-dakshan in še nekatera druga mesta ob meji. Prebivalstvo je zelo ogorčeno proti Rusiji.
-o--
— San Francisco, Kal. — Osem suhaških agentov pod vodstvom Charles McVeigha je obdolženih tatvine, da so pri iskanju opojnih pijač ukradli veliko množino sladkorja, katerega so potem razprodajah. Pomožni federalni maršal je o tem uvedel preiskavo.
PRAZNOVANJE NEODVISNOSTI V BELGIJI.
Brussel, Belgija. — Belgijski parlament je volil za svoto $695,000., katera naj se izda za javno praznovanje belgijske neodvisnosti. Belgija se je leta 1830 otresla jarma danskega vladarstva, za časa svetovne vojne pa je bila še huje ogrožana, a je bila tudi tedaj rešena pogube in postala zopet neodvisna.
tin Jovanoivč in Toma Popo-vič, ko se ni moglo dokazati, da bi v resnici eksistirala kaka zarota in aa bi bila tudi ta dva zapletemo v zvezo z umori.
Vlada je prepovedala izdati v javnost in poročati v časopisih o podrobnostih razprave, poročati je dovoljeno le o obsodbi, ki je bila izrečena po najdaljšem terminu, kar dopuščajo zakoni v Jugoslaviji.
Z obsodbo so najbolj nezadovoljni Hrvatje in bodo zahtevali, da se Račiča obsodi na smrt. V tem slučaju bodo Ra-čičevi zagovorniki apelirali na
Berlin, Nemčija. — Ruske oblasti v srednji Aziji postajajo zelo nervozne, ker pričakujejo izbruha vstaje "muslimanske vojske."
Kakor je bilo že poročano, so zadnji čas postajale zelo napete razmere med Afghani-stanom in rusko vlado. Ob meji so se že večkrat dogodili spopadi, kar je rodilo izzivanje in je sovraštvo od dne do dne naraščalo. Pred nekaj dnevi so ruski letalci bombardirali obmejna mesta v Afgha-nistanu. Tako so zdaj ra^me-^re nastale napete do skrajno-I sti.
Neki nemški inženir, Schmidt, ki se nahaja v Afghanistanu, poroča sledeče:	j
"V srednji Aziji se nahajata dva zelo fanatična elementa. Prvi je "sovjetizem", ki je po svojih nazorih zelo različen od sovjetov v Moskvi in se nahaja še daleč od popularnih idej. Drugi je pa fanatični "mohamedizem", kateremu na čelo se je postavil Habibullah, novi nasilni vladar v Afghanistanu, ki skuša razširjati mo-hamedanske nauke po "vsej srednji Aziji; Sovjetska vlada pa odločno postopa proti mo-hamedanizmu. Upeljala je nove zakone, ki so močno prizadeli Muslimane v verskih zadevah, glede ženitve, vzgoje mladine in razmer med žen-stvom v javnosti."
Muslimani so vsled tega zelo ogorčeni. Čuje se, da se pripravljajo na splošno vstajo proti Rusiji. Od druge strani
Kdor oglašuje, ta napreduje!' stil.
višjo sodnijo.
Med tem se pa v javnosti širi govorica, da bo radi bivše Račičeve patriotične aktivnosti, ob priliki bližajočega poroda v kraljevi rodbini kralj Aleksander, Račiča pomilo-
se, pa tudi poroča, da Anglija pošilja upornikom orožje in strelivo in tako podpira kampanjo za vstajo.
Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj o-glasi!
moškim okrog 12. uri ponoči.
-o--
ZA POČITNICE HOOVER OSTANE V WASHINGTONU.
Washington, D. C. — Predsednik Hoover se je te dni izrazil, da ne bo podališal svojih počitnic, ker ima nad glavo veliko težkega dela in radi teca ostane v Washingtonu. Podal se bo le na kratko potovanje v glavni stan v "Rapidan river" in na "Blue Ridge" gorovje v Virginiji.
-o--
ŠE DVE ŽRTVI PROHIBI-CIJE.
Internat. Falls, Minn. — Preteklo nedeljo je zopet dvo-ie nedolžnih življenj postalo žrtve suhaške podivjanosti. Ker na klic niso takoj ustavili svojih avtomobilov, so suhači pričeli streljati in streli so bili usodepolni, ki so zahtevali svoje žrtve. V avtomobilih niso našli nobene pijače.
TUDI TESARJI IN ZIDARJI DOBIJO ZVIŠANO PLAČO.
Chicago, 111. — Zastopniki unije stavbeniških delavcev in zastopniki "Building Construction Employers' association" so te dni podpisali pogodbo za zvišano plačo $13.00 na dan. Poleg železostavbenih delavcev bodo dobivali navedeno plačo tudi zidarji in tesarji.
Komisija je bila sestavljena v početku julija 1926 ter je imela doslej štiri zasedanja, do-čim se bo peto zasedanje vršilo koncem oktobra v Beogradu. Na tem zasedanju se je razpravljalo o enotni srednješolski terminologiji. Delo je ogromno in bo komaj gotovo v treh ali štirih letih, ker mnogi profesorji ,ki prirejajo terminologijo svoje stroke, niso poslali svojega gradiva, zaradi česar delo zastaja.
-o-
Tolpa 30 rokovnjačev.
Že tretje leto skušajo v me-
secu maju neznani uzmoviči svojo srečo v Št. Jerneju. Tudi letos so .zopet poskusili in sicer ravno tam, kakor prejšnja leta, pri trgovki g. Zagorc. V noči od torka na sredo 19. maja po polnoči so se pojavili. Razmere jim morajo biti oči-vidno dobro znane. Sreče, hvala Bogu, niso imeli, pasje lajanje jih je prepodild. Pač pa so tisto noč —: najbrž isti vlomilci — poskušali srečo še drugod. G. županu Videtu iz Žvabovega je bilo pokradenega okrog 100 litrov vina. Tudi( tu so že lansko leto poskušali. Od tam je šla najbrž ista tol-! pa — okrog 30 jih je bilo — v Cerovi log, kamor so prišli že proti jutru. Pri dveh gospodarjih so skušali vlomiti, pa so jih zaslišali, jih nekaj časa sledili proti Gorjancem, toda ker so vlomilci začeli streljati, jim niso mogli slediti dalje. Dan preje pa je blo pokradenega posestnici Škof iz Cerovega loga okrog 100 litrov vina. Najbrž so to isti tatje, ki so že par let v maju pri istih gospodarjih skušali vlomiti. Upamo, da pridejo tudi ti prej ali slej v roke pravici.
V čolnu do Črnega morja.
Ta je pa ptič, Ifoste rekli. Pa je res, zakaj kaj takega ni v naših krajih doslej še nikomur prišlo na misel, da bi čol-naril po naših vodah tja doli;
■do Črnega morja.
Josip Leskovšek iz Šoštanja se je prvi lotil tega športa. Preteklo nedeljo 19. maja ob desetih dopoldne je v majhnem,' preprostem čolnu odveslal iz Šoštanja in je prispel v Zagreb v četrtek 23. maja zvečer. Med potjo se je, kajpa ustavljal in iskal okrepčila. Iz Radeč pri Zidanem mostu do Zagreba je potreboval 8 ur. Zagrebški časnikarji so govorili z njim in jim je povedal sledeče:
"Ker nimam drugega dela, sem se odpravil na pot. Do Šiška bo veslala z menoj moja žena. V Sisku pa jo bom izkrcal, ker se mi bo tam pridružil neki prijatelj. Če bo šlo vse do sreči, bova veslala prav do Črnega morja. Tam bom čoln prodal in se vrnil po železnici."
"Povejte nam še kaj o sebi!" so hoteli časnikarji.
"Kaj mi boste pa dali zato?" .je skrbelo nenavadnega potnika.
"V časopisih bomo pisali o va§ in vaši pogumni vožnji."
"A, tako! Nu ja, v svojem čolnu se počutim prav dobro, vožnja je lepa, prijetna in zanimiva. Pri Krškem je bilg najhuje. Malo da nisem' utonil. Toda ne bojim se. Veslal bom dalje.
Splašeni konji povzročili nesrečo.
Iz Novega mesta: V petek 17. maja je neki kmet iz Tre-belnega peljal z dvema konjema prašiča k mesarju Konci-liji. Ko so prašiča skladali, so se splašili konji in podrli na tki kmetovo ženo, ki je čuvala konje. Eno kolo ji je šlo čez rame. Konji so v divjem diru hiteli naprej in nikomur se ni posrečijo ustaviti jih, dokler niso zadeli ob cestni kanton in je eden padel. Ponesrečeno ženo je gostilničar Fabjan takoj odpeljal v žensko bolnico.
-o-
Kralj boter 12. sinu.
Maribor, 21. maja. — Mizarskemu mojstru in malemu posestniku Jakobu Ekselenski in njegovi ženi Antoniji se je pred dvema mesecema rodil v domači hiši Spodnji dol štev. 100 dvanajsti sin. Ekselenski je zaprosil preko brezkega glavarja g. dr. Marko Ipavca Nj. Vel. kralja Aleksandra zri botra novorojenčku. Koncem prejšnjega tedna je dospel iz kabinetne pisarne Nj. Vel. brzojavni odgovor, da kralj Aleksander sprejme zapi'oseno kumstvo. Za svojega zastopnika pri krstu je kralj določil majorja Mičiča, komandanta 2. bataljona 45. pešpolka v Mariboru. Slovesen krst se je vršil v nedeljo, dne 2. junija predpoldne ob 9. v župnijski cerkvi pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Gospod kraljev zastopnik se pripelje na dom srečnih staršev in je v pri-prosti slovenski hišici prevzel novorojenčka v krajlevo varstvo. Pri krstu je dobil sinček ime Aleksander.
Strr.u 1.
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Torek, 11. junija 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski The First and the Oldest Slove-list v Ameriki.	nian Newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-detjkov in dnevov po praznikih.	day and the day after holidays.
Izdaja in tiska	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098	Phone: CANAL 0098
Naročnina:	Subscription:
Za celo iRo __________________________$5.00	For one year ...................................$5.00
Za pol let^ ______________________________ 2.50	For half e year .................-.........- 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto ____________________$6.00	For one year ..............—.................$6.00
Z a pol leta_______________3.00	For half a year ............................ 3.00
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker * tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu ju čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter Novemher 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
moč od strani države in enostavnega razloga, ker mu je ta pomoč potrebna, in si je delavstvo samo ne more poskrbeti, naj se še tako prizadeva.
Vse kaže,, da imenovano poročilo vse preveč zida na dejstvu, ki nikakor niso tako gotova. Mogoče, da je prišlo mestoma in časoma delavstvo do takega stališča, da je razmerje delavca do delodajalca nekako pravično in pravilno, ampak tako razmerje nikakor ni splošno. Vse preveč je še pogodb znanih pod označbo "yellow-dogs". Borba proti delavskim unijam traja z vso vehemenco naprej. Kompanijske unije, ki liso na mestu pod nobenimi pogoji, še naprej dražijo delavstvo, in komaj se je pokazala šele zarja dneva, da se v vsakem slučaju pride za delavstvo do pravičnega kontrakta za delo.
Morda smo res Amerikanci najbogatejši narod na svetu, naš delavec prekaša evropejskega za več ko tri sto odstotkov. Morda je tako, priznamo. Ampak kako je Jo bogastvo razdeljeno? In kakšen delež pripade pri tem proizvajanju delavcu?
J. M. Trunk:

ci tudi pošteno zaslužila.
.Pozdrav iz naše nove Ljubljane vsem čitateljem tega lista!	Ljubljančanka.
Še fiindamentalna ekonomska filozofija.
V članku "Novi vidik v industriji" sem podal vodilno mi-misel, ki seva iz vladnega poročila odbora za proučavanje ekonomskih izprememb. Nikakor se nisem hotel s podano mislijo identificirati, ker misel je sicer tu, a kako se utegnejo razmere res razviti, to more pokazati šele bodočnost. Marsikaj se. vidi zelo lepo, dokler je samole na papirju ,v praksi pa se pojavi v čisto drugi luči.
Lahko pa se podajo že zdaj kake opazke, ki postavljajo poročilo že zdaj v malo drugačno luč, dasi je vsekako treba gledati tudi na potek razvitka v prihodnjosti.
Vobče se lahko že zdaj trdi, da obsega poročilo primeroma malokaj, dasi so na poročilu delale dobre moči, in so sestavljale poročilo vrlo dolgo. In še to skromno malo nima pravega jedra, ne obsega praktičnih dognanj.
Bogati smo, zelo bogati, o tem ve ves svet, tudi sami najbolj vemo, da imamo, in svet nas zavida, in sami se radi s svojim bogastvom ponašamo. O tem ni oporekanja, ni nobenega ' dvoma. Ko pride praznovanje dneVa naše neodvisnosti, bodo nastopili govorniki in bodo pokžzovali na naše blagostanje in to blagostanje klicali za pričo naših narodnih čednosti in naše bogaboječnosti.
Enako dobro vemo, da imamo mnogo, silno mnogo raznih tovarn. To je vse, kakor je, in kakor se prikazuje.
Ampak, če nam poročilo odbora prikazuje, da je izdelek posameznega delavca v teku zadnjih devet let "poskočil kar za petdeset odstotkov, ni prav nobenega povoda, da potisnemo klobuk za vrat in začnemo od veselja vriskati. Prav radi bi namreč tudi vedeli in našli, kako je to narodno bogastvo tz-uijt-iKj, in knkt. je v resnici vplivala tako povišana produkcija delavca na njegov silicon žaslužek, na njegovo" mezdo.
Ali ni pravo politično krivoverstvo, ako se zatrjuje, da samole premožnejši sloji plačujejo davke? Ali je to res? Mnogi politiki jahajo tega konjička, in jahajo zelo dobro pri taki no-litiki. Ali se pa ozrejo, kako jahajo drugi?
finako krivoverstvo je tudi, ako se poudarja, da narodno blagostanje pomeni, da imajo lahko v vsaki koči kur^tino v Icncu. Ali res? Ko bi šlo po tej teoriji, bi imel lahko vsak amerikanski delavec piščeta na mizi vsak dan, in poleg še mnogo kuretine na dvorišču tudi za bodočnost.
Ampak kako je v resnici s temi piščeti? Morda je mnogo piščet, a težko, težko le pridejo na mizo amerikanskega delavca, ker delavec bi bil večinoma lačen, ako bi imel le to kurjo prehrano.
Ako so naše Zedinjene države res najbogatejša dežela na svetu, ni na vsem svetu dežele, kjer bi tako neenako perazde-1 j en j e tega bogastva pouzročalo toliko trpljenja in prave bede. Morda bi se zdelo tako naziranje na prvi hip pretemno, pre-pesimistično. Mogoče. Nihče pa ne more zanikati, da amerikanski delavec ne dobi tega, in za zelo dolgo dobo nazaj ni dobil tega, česar potrebuje za dostojno življenje. In govorimo odkrito. Ako se delavstvo ne zedini, in ne bo zedinjeno s pomočjo pametnih državnih odredb, ne bode nikoli dobilo tega, kar mu po vsi pravici gre.
In pri tem je treba z vso odkritostjo še eno povedati delavstvu samemu. Vse hvale vredno je, da. se delavstvo prizadeva za. zedinjenje, da doseže svoje pravice, ampak zopet poudarja papež Leon XIII., da delavstvo potrebuje pri tem po-
DOPIS IZ NOVE LJUBLJA- , NE.
Euclid, Ohio.
Danes, ko to pišem, obhaja naša naselbina krstitev nove Ljubljane. O tej slavnosti se je že poprej veliko poročalo in pisalo. Zdaj, ko se vrši celi program, imamo zelo krasno vreme, kakor nalašč za to.
V domovini kličejo bela Ljubljana, tukaj je pa vse v zelenju in bi bilo bolje, ako bi klicali "zelena" Ljubljana.
Zraven te Ljubljane se gradi velika nova tovarna, ki bo potrebovala več delavcev kakor samo Ljubljančane. Ker se pa ljudje vedno selijo in iščejo clela, je kar gotovo, da se bodo začeli v obilnem številu seliti v našo Ljubljano. Saj lotov je še veliko praznih, hiše pa kar rastejo, kakor gobe po dežju.
Iz ljubljanske reklame je razvidno, da je naša želja, da bi se Slovenci naselili kolikor mogoče skupaj v novi Ljubljani in y čim večjem številu.
Zadnjih par let je -:k. •.,(•• v veliko zadbvoljnost vseh, prav dobro napredovala. Je vse moderno, nič ne manjka. Kdor ne veruje, naj se sam prepriča.
Kar pa katoliška družina najprej preskrbi, kadar se seli, je katoliška cerkev in šola. To oboje zadnje leto pri nas zelo dobro napreduje. Občudovanja vredno je, kar so naše č. šolske sestre storile. Preveč bi bilo vse to za opisati.
Kamor koli človek pogleda, povsod je opaziti njih delo in skrbnost, najsibo pri otrocih ali pri oskrbovanju in kinča-nju cerkve. Dokler nismo imeli šolskih sester, je cerkev izgledala kot hiša, ki nima skrbne gospodinje. Lahko bi se reklo, da smo tukaj tri vrste ljudje, ki vsaki po svoje dela za faro. Kar je glavno, da si tukaj gmotno pomagamo naprej, v ta namen prirejujemo veselice in igre. Teh je vedno dovolj.
Ene vrste ljudje so tukaj, da
radi na veselice gredo in s tem veliko pomagajo. Drugi imajo zopet veselje delati na teh prireditvah, ravno ti pa menda največ delajo za napredek. Tretji so pa ljudje, ki nimajo veselja ne za eno, ne za drugo, pač pa zelo radi v cerkev hodijo in z rednimi prispevki tudi storijo svojo dolžnost.
V vsem tem se vidi, da pri nas vlada najlepša sloga, v slogi je pa moč, kakor pravi pregovor. Začeli smo ž- tudi zbirat' sklad za novo župnišče. Kedaj se prične zidati, še ni znano.
Prvo sv. obhajilo smo imeli dne 26. maja. Ta krasni prizor ie (ežko opisati. Menda ni ostalo nobeno oko suho, ko so otroci, prvo obhajanci, dospeli v cerkev pojoč slovensko pesem in v spremstvu vseh šolskih otrok in sester. Krasen je bil tudi prizor pri sv. obhajilu, ko so mali otroci s cvetjem v roki spremljali posameznika k obhajilni mizi.
Slavnostni predstavo so imeli otroci faransv. Kristine v nedeljo, dh<5 •■• junija,''ou prt v. 20 letnice mašništva našega č. g. župnika, bilo je zelo lepo.
Dne 28. julija bo blagoslov-Ijenje kipa naše patrone sv. Kristine. Ob tej priliki tudi tipamo, da bomo imeli veliko slavnost, temu primerno.
Altarno društvo je zgubilo eno najboljšo članico, Mrs. Frances Logar. Bila je delavna in požrtvovalna že od začetka, ko se je fara ustanovila. Do zadnjega je bila vedno na delu in prizadevala za napredek fare. Njen krasni pogreb je pričal, da je bila povsod zelo priljubljena.
Pri avtomobilski nezgodi se je precej hudo poškodovala na glavi Mrs. Mary Lokačko.
Tudi za vseslov. kat. shod je tukaj veliko zanimanja. Natančnega števila še ne venio, koliko se nas udeleži shoda.
Pri vsem moje dopisu pa tudi ne smem pozabiti naše kraljice in ji častitati za slavno zmago, katero si je pa v resni-j
KAJ JE NOVEGA V NAŠI PIJONIRPKI NASELBINI?
St. Stephen, Minn.
Smrtna kosa zadnje čase pri nas precej močno žanje. O drugih slučajih, kakor tudi o smrti Marjane Trobec, je bilo že poročano. Pred dobrim mesecem smo tudi položili k večnemu počitku tu rojeno Mrs. Henry Delers, rojeno Teresa Blenkuš, ki je umrla v svoji cvetni mladosti 24 let.
Bila še ni eno leto poročena, ko jo je napadla huda bolezen, kateri je končno podlegla. V srce se je smilila človeku, ko bi tako rada ozdravela, pa ta kruta morilka j. . . ji je utrgala nit življenja.
Zapustila je hčerko, ki je samo par tednov pred njeno smrtjo zagledala luč sveta. Nadalje zapušča globoko potrtega soproga, stariše, štiri sestre, tri brate in več drugih sorodnikov. Bila je nečakinja Rev. J. J. Omana. — Sveti naj večna luč! Ostalim pa naše so-žalje.
Praznik sv. Rešnjega Telesa smo kot navadno, praznovali s procesijo na prostem s štirimi blagoslovi. Slovesno sv. mašo je opravil Rev. Joseph Trobec, asistirala sta pa Rev. dr. J. Seliškar in domači c. župnik. Procesijo je vodil Rev. dr. J. Seliškar. Dal Bog svoj blagoslov ljudstvu in polju.
Šola v bližini cerkve je bila dovršena dne 31. maja. Ravno isti dan so imeli graduacijo v "Crosier College", Onamia Minor, to je oddaljeno od tu 63 milj. Tam zahaja v šolo tudi 6 naših mladeničev (oz. fanti-čev) in to so sledeči: Edwin Oman, Math Blenkuš, Frank, Joseph in John i Smerke in James Trobec. Graduantov višje šole je bilo ta dan 6 in med njimi tudi Frank in Joseph Smeike, .deduji š.eie 10 let star.
Program je bil zelo lep in so se vsi prav zadovoljni vrnili domov. Tudi od tukaj se je odpeljalo 6 avtomobilov ljudi, ki so se udeležili slavnosti pri graduaciji.
V navedeni kolegij se sprejemajo le taki učenci, ki imajo voljo postati duhovniki. Dal Bog vsem vztrajati! Kmalu se vrne domov na počitnice tudi William Tarman iz-Co-\umbus, O.	0
Naš preljubljeni g. župnik so že dolgo bolni, a zadnji čas se jim je obrnilo nekoliko na bolje. Upamo in želimo, da bi kmalu ozdraveli in se vrnili med nas.
Polja in travniki kažejo še dosti lepo, ako ravno se mrzlo vreme ne loči od nas, zato tipamo na dobro letino. Tudi poroko bomo kmalu imeli. Na oklicih sta Marie Blenkuš in John Murphy.
Otroke za slovesno obhajilo pripravljajo Rev. Dunne iz

Veliko povabljenih — pa le malo jih pride. . . — Liderjem
slovenskih takozvanih "ajzen-ponarskih" socialistov, pred katerimi koraka na čelu znana trojica Zavrtnik-Molek-Zajc zadnje čase ne cvete več pšenica, kakor je do zadnjih časov. Vzrok: "You can not fool the people all the time..." Zadnja politična preorijenta-cija nekaterih elevelandčanov jasno govori, da je nastalo med njimi in lawndalsko kli-ko pravo vojno razmerje. Dr. Kern in mnogi drugi cleve-landski slovenski inteligenti, ki so socialistično kHko zage varjali in držali roko nad njimi, so jih zapustili. Niti v odbor nočejo več z njimi, kakor to pokazuje zadnja konvencija. Zavrtnik je politično izigral in ker je to najbrže uvi-del, zato so sklenili h duhovnemu krmilu postaviti Moleka. Temu se je protivil velik del trezne in prevdarne delegacije, kateri je oddal glasove za Kobala ,ki je sicer liberalnega prepričanja, toda zmeren in ne z ekstremnim političnim fanatizmom opojen, kakor n. pr. Zavrtnik-Molek. — Tako je nastalo v SNPJ. nekako duhovno opredeljenje, iz katerega se zna izcimiti še skrajno ostra borba med duhovi. Gospoda na Lavndale jih je dobila z ravno isto palico, s katero je ona dajala udarce drugim. To pride sigurno. Mladim n.teligentom kol Kobalu, Družini in mnogim drugim se je si-t -v umetno mamilo usta, a za
kako dolgo. . .? V zapisniku so debate zelo omi.jone, a kakor smo izvedeli od merodaj-nih oseb, je "bilo ribanje hudo in o teh seveda slavni protokol ne govori. Najzanimivejše je pa to le: Molek je predaval "Petindvajset let boja — zakaj?" Govoril je in trudil se, da je ravno njihov boj dosegel ves napredek pri SNPJ. Večina se mu je muzala. Posebno so se muzali tedaj, ko je dejal: "Miza je pogrnjena vsak dan in pridejo naj vsi. . . itd." Tu je mislil menda na svojo duhovno mizo, na katero polaga svoje sanjarije, ki bi jih vsak drug časnikar porinil v koš, kamor edino spadajo. Da, Molek res pogrinja mizo dan za dnem v Prosveti, toda gostov, če Molek noče biti hinavec, mora priznati, je vsak dan manj. Naj Molek odgovori, kako je to, da n. pr. leta 1923. je imel naš list tedaj Edinost, komaj 2500 naročnikov, Prosveta 8600, kakor so to tedaj'objavljali v uradnih poročilih. A zadnje uradno poročilo upravnika pa pravi, da se sedaj ti-,ska dnevnika le okrog 6000 izvodov. Kako je to, da je A.
nadkril vaš dnevnik za več kot 1000 naročnikov? Članov imate pri jednoti vedno več, naročnikov na dnevnik vedno manj! Molek, kako kuhaš in p ogrinjaš mizo??? Jaz vem kaj je vzrok. Molek včasih pravi, da je treba delati za revolucijo v glavah. To on dela, samo to smolo ima, namreč da komur se v glavi pqsveti, ta spozna, da Molek ne zna drugega nositi na mizo, kakor dan za dnem njegovo znano socialistično repo in fižol. . . pum-para, pumpara, repo in fižol. . . Te Molekove robe so pa člani siti do grla.
sosednje fare, Rice. Kadar bo-1 zimi vsaki dan. Dežja pade le mo imeli to slovesnost, pa po- malo, vsake tri mesece ga ko-
zneje o tem poročam. Pozdrav vsem čitateljem, Nekdo.
TO IN ONO IZ PEŠČENE ARIZONE.
Phoenix, Ariz.
Podpisani poročam par vrstic kako se imamo pri nas v Arizoni. Naj poročam, da Phoenix že šteje sedaj okrog 80,000 prebivalcev ra?ne narodnosti.
Tukaj so farme po okolici, v mestu imamo pa tudi velike hotele in veletrgovine. Dne 31. maja je v višji šoli graduiralo 107 učencev. Med njimi je bila tudi naša 16 letna hčerka, Anica Kasun. Bil je ganljiv prizor. Tudi je nastopilo veliko govornikov, ki so se izrazili, da Phoenix ima najboljše šole v Zd. državah.
Katoličani imamo tudi krasne šole, katere obiskuje nad 3,600 otrok (izmed teh največ irske narodnosti). Slovencev ni skoraj nikogar; od hrvatskih družin pa okrog 5.
Vreme imamo tukaj prav u-godno ,solnce sije poleti in po-
maj vidimo; narod se pa največ zanima za poljedelstvo.
Naj za enkrat zadostuje to porodilo —i ž-n a-šeg a krasnega. Phoenixa, pa še drugič kaj več.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista. George N. Kasun.
-o--
ROJAKOM V FRONTENAC, KANSAS IN OKOLICI!
Frontenac, Kans.
Ta teden nas obišče slovenski misijonar P. Odilo Hajnšek O. F. M. Pobožnosti bomo imeli v petek 14. junija, v soboto 15. junija in v nedeljo. V petek in v soboto bo zvečer ob pol osmih slovenska pridiga. Po pridigi spovedovanje. V soboto zjutraj bo sv. maša ob 5. uri za one, ki gredo na delo. V nedeljo zjutraj bo skupno sv. obhajilo Društva sv. Roka K. S. K. Jednote. Vse pobožnosti se bodo vršile v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Frontenac, Kansas. Rojaki, pokažimo, da smo" še kristjani, katoličani! Na svidenje tudi onim na Breazy Hill in v Franklin-u !
Poročevalec.
f PODLISTEK
.........................................................n m 11 ihm^uii niiTs'iTIf
BOJ ZA NEVESTE.
BURKA V ŠTIRIH DEJANJIH.
Smola: Temu je kriv Vrabec; v petah je slab, toda drugače dober delavec. No pa ...
A.niča: Ker je bilo še do časa vlaka, vedla me je gospa na vrt in mi postregla s kavo, potem pa sem se vrnila.
Smola (odmor. Smola in Drmota se spo-gledata, tajno Drmoti) : Kaj pravite k temu?
Dimcta (tudi tako): Do zdaj je morebiti v redu, ali na nevarni poti je.— zdaj jo vlovim. Ali si se vozila sama?
Smola (se obrne proti Anici, tako d.i kaže Drmoti hrbet) : Ali si se vozila sami',
Anica: V tretjem razredu.
Drmota (spet potajno strogo) : Naj neha s tretjim razredom. (Sufluje zelo slači-
li ma
ko:).Ali si se vozila sama?
Smola (tudi tako) : Ali si se vozila sa-
?
Anica: Sama se nisem vozila — kaj pa to pomeni?
Drmota (spet tajno, strogo) : Saj se vas ne vpraša, kaj to pomeni. Ali si se vozila sama ?
Smola (srdit se obrne k Drmoti) : Tako ne izvemo ničesar od nje. "Ali si se vozila sama?" Vi ste lep preiskovalen sodnik. Kako drugo bolj zvito vprašanje.
Anica (zase) : Moj Bog, meni je tesno pri srcu.
Drmota (tajno strogo): Jo že imam. (Postavi Smolo v pozicijo, v kateri je bil preje in sufluje) : Ali si se vračala tako, kakor si se vozila tje?
Smola (ponavlja): Ali si se vračala ta-kakor si se vozila tje?
• Anica (zase) : Na to smelo lahko odgovorim z da (glasno) : Tako je!
Smola (tajno strogo) : No, kaj pa zdaj ? (Se zopet obrne k Drmoti.)
Drmota (dolga pavza. Drmota postavi Smolo zopet v prejšnjo pozicijo in mu sufluje) : Ali si se vozila sama?
ko,
Smola (razjarjen) : Pojte k vragu s svojim (parodira) Ali si se vozila sama? (Glasno, strogo): Anica, pridi sem! Ti me poznaš. Kako je doslej bilo? Kdo je bil nazaj grede v tvojem kupeju?
Anica: Z menoj, oče? — Nikdo.
Smola: Ali si se vozila sama?
Drmota- (zadovoljno) : Vidite, da ste že zopet tam: "Ali si se vozila sama?" To je najlepše vprašanje.
Smola: Molčite (glasno): Na dan z resnico! Saj me poznaš!
Anica: Ali kdo vam je rekel . . .
Drmota (udari se ob prsa) : Jaz sem to od nekoga zvedel.
Anica: Vi grdoba?
Smola: On ve, da ni lep. Zdaj pa govori, s kom si se vračala in kaj se je v kupeju zgodilo?
Anica (poklekne) : Jaz za to ne morem.
Drmota: To pravi vsaka.
Smola (lomi si roke): Torej resnica!
Anica: On me je tja spremil.
Smola: Kam — tja?
Anica: Do PetroVč.
Drmota: To je laž! Nazaj grede sta se seznanila. On je to podal.
Smola: Kaj je bilo v Petrovčah, tega ze nam ni treba vprašati.
Anica (radostno): Tako!
Smola: In ta tvoj novi ljubček?
Anica (goreče) : Je ubog, ali ima gorko srce, katero bije le zame. Njegova hočem ostati, oče, Bunke pa niti videti več ne maram.
Drmota: Tu se mora energično poseči vmes.
Smola (jezno): Dosti! Zdaj bom pa jaz govoril. Zdaj pričenja oče svoje rabeljsko delo! Priznala si svoj greh, to je res. Vendar pa, ali misliš, da jaz, tvoj oče in tvoja mati v to privoliva? Poznaš me, da nisem slab človek, s katerim bi se igralo.
Drmota (šepeta Anici) : 27 let pri vojakih, pri vsaki paradi . . .
Smola (gre v sobo) : Odpora ne poznam, ali.poslušaš in se odrečeš, ali jSa so tam duri! — Neposlušnega otroka ne trpim v hiši.
Anica (se ustraši): Oče so grozni! (Pogleda Dr moto) : Sosed, svetujte!
Drmota (tajno Anici) : Samo jaz vem svetovati! Glejte, da se iz tega izkop'ljete!
Anica: Ali kako? Oče se strahovito je-
, glejte, neprestano gledajo . . . Drmota: Kneftro! Vsak razburjen čevljar gleda kneftro, to bi morali vedeti iz prirodopisja. Govoril bom za vas.
Anica: Toda hitro!
Drmota (dela se, kot bi mu bila Anica zaupala tajnost; glasno, da bi Smola slišal) : To je beseda! Zakaj niste tega povedali takoj, da se odrekate tej ljubezni?
Anica (se ustraši te laži) : Kaj — jaz?
Drmota: Slišali ste mojster! Vaša hčerka je ubogala in ko se njen zalezovatelj odslovi, bo konec ljubavnim spletkam. Govorite torej z njim.
Smola: Spregovorim z njim tako jasno, da mu bo dolgo zvenelo v ušesih. Kje je?
Drmota: Ali sem njegov varuh? Potr-pite malo, saj pricle. ■	,
Smola: Dobro, počakam, toda dolgo ne.
Drmota: Kaj pa mene zdaj tako gledate? Bodite tako dobri, poplačajte mi rajši ves trud. Še tega bi se manjkalo.
Smola: Zdaj pa pojdi v kuhinjo, zapeljano dete.
Anica: Ko bo obed gotov, vas pokličem oče. (Odide v kuhinjo.)
(Dalje prih.)
Torek, 11. junija 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Strain
lninn'mmmimuL

Tvoj nedeljski tovariš.
h
u:iimiiuiijiiiiiniiiiiiuiiuiiniiniiiii,niii»rnii[i..uuu)iiiiinnu:unniiiii:iuiniii;iii)iitii;iiiiii
TEDENSKI KOLEDAR.
16	Nedelja — 4. po bink.
17	Pondeljek — Adolf.
18	Torek — Efrem.
19	Sreda — Julijana.
20	Četrtek — Silverij.
21	Petek — Alojzij.
22	Sobota — Pavlin.
Rev. K. Zakrajsek:
ČETRTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Človek, samo majhen del božjega stvarstva zaznava, samo toliko, kolikor ga vidi, sliši, vonja, okuša in otipa. Velikanski del je pa skrit pred njegovim zaznanjem.
Še večje pa je stvarjenje božje, ki je nad naravo, nad snovjo, to je v vrsti duhov.
Da so duhovi, veruje ves človeški rod, tudi brezverni. Sedanje čase je nauk o duhovih posebno krepko zastopan po ta-kozvanem špiritizmu, to je klicanju duhov. Je sicer to velik zmotni nauk, vendar pa priznava nadnaravni svet duhov in skuša stopiti z njim v zvezo.
Da, Bog je ustvaril poleg vidnih stvari še neskončni nevidni svet duhov, katere imenujemo angelji, ki so čisti duhovi, ki imajo um in voljo, ne pa telesa.
1.	Da so angelji, vemo iz razodenja božjega. V starem zakonu in novem, bi rekli, ni skoraj strani, kjer bi ne bili omenjeni. Tako na pr. ko je Bog izgnal Adama in Evo iz raja, je postavil pred vhod keruba. Ko je Abraham hotel žrtvovati sina, se mu je angelj prikazal. Ko je Jakob zaspal, je videl lestvo z zemlje v nebo, po kateri so hodili angelji. Mlademu Tobiji je poslal nadangelja Rafaela. In tako dalje. In v novem jih srečujemo neštetokrat v življenju Zveličarjevem. Nadangel je oznanil Mariji njegovo rojstvo. Sv. Jožefu se je prikazal angel, da naj beži, in pozneje, naj se vrne domov. V puščavi so mu angelji stregli, ko je premagal skušnjavca. Na oljski gori so ga potrdili angelji. In sam je povedal o ange-Ijih varuhih otrok, ki jih varujejo itd. Kdor toraj veruje v Boga, mora verovati tudi v angelje.
2.	Te duhove imenujemo angelje, ki je grška beseda in pomenja poslance. Poslance jih imenujemo za to, ker jih je Bog pošiljal in jih še pošilja, da se prikazujejo človeku, da izvrše kako posebno njegovo nalogo, kar je razvidno iz večine mest, kjer se omenja. Povsodi so se prikazali, da so izvršili posebno poslanstvo božje do ljudi.
To so čisti duhovi, brez telesa. Kot taki sto živa bitja, ki živijo večno duhovno življenje s svojim Bogom v večni slavi in blaženosti, kateremu služijo v neskončni udanosti in ljubezni. Imajo um, da spoznavajo, mislijo in razumevajo. Imajo-pa tudi prosto voljo, da vse izvršujejo ne kot mrtve stvari, prisiljeno, tevmeč iz proste svoje volje..
3.	Ta čista duhovna bitja je pa Bog ustvaril ,da ga časte in mu služijo, in da ljudi varujejo.
Te neskončne trume so po sv. pismu razdeljene v devet korov: Angelji, Nadangelji, Poglavarstva, Oblasti, Moči, Go-spodstva, Troni, Kerubi in Serafi. Zato vsa ta našteta množica neprestano časti in proslavja svojega Boga in mu kliče v nezmerni udanosti: "Svet, svet, svet si Ti, o, Bog!"
Druga njih naloga je, da varujejo ljudi. Po besedah Jezusovih, dobi vsak človek svojega angelja na svet v življenje, da ga varuje, svari in opominja in da moli zanj in mi| tako pomaga pri zveličanju svoje duše. Po glasu vesti čujemo vsi njegov svarilni ali bodrilni klic neprestano v svoji duši.
. Zato, bodimo hvaležni dobremu Bogu, da nam je d*il tako mogočne varuhe v življenju! Zavedajmo se pa vsikdar njegove pričujočnosti in poslušajmo ga, ko nas svari pred hudim, in nas opominja k dobremu! Nam hoče dobro.
Izročajmo se mu pa vsako jutro in vsaki večer in se izročimo njegovemu vodstvu! Posebno v skušnjavah kličimo k njemu za pomoč! Amen.
RAZNOTEROSTI.
ZAGONETNA ZAKONSKA ŽALOIGRA.
Iz neke hiše v dunajskem Pratru so se neke nedelje zvečer začuli streli. Ko je stopil v hišo policijski stražnik, je našel soprogo majorja Friderika Seidla vso krvavo, večkrat ranjeno, vendar še pri zavesti. Medtem, ko je major Seidl zatrjeval, da je njegova žena poizkusila samoumor, je rekla u-mirajoča: "To ni res! Moj mož me je ustrelil!" Ko je došla reševalna postajaj je žena umrla. Preiskava je ugotovila dva strela v levo, en strel v desno prsno stran, tudi desna roka nad komolcem je bila prestreljena. Samokres je ležal poleg žene. Komisija je mnenja, da je nemogoče, da bi si težke poškodbe žena sama prizadejala, posebno v gornji del desne roke se žena ni mogla saipa ustrelili. Major Seidl, ki je bil aretiran, pripoveduje zgodbo o samoumoru. vendar govore vse okolščine proti temu.
-o-
PODJETEN BEGUNEC.
Kavkaški begunec Čvirkin je v Parizu poskušal najrazlič-
nejše poklice. Bil je podvrsti nosač, mlekar, likdr, nočni čuvaj in celo utopljenec. (Za 300 frankov se je dvakrat na dan vrgel v Seino, da ga rešuje rečna policija, katera je potrebna vaj.) Naposled je postal čuvaj pri nekem predmestnem vrtnarju. Tu se mu je nasmehnila usoda. Čvirkin je posinovil nekega potepinskega piščanca brez gospodarja: pobegnil je menda z voza, ki ga je peljal z večjo družbo k mesarju. Piščanec sc je razvil v petelinčka in zelo vzljubil novega očeta, a naposled ga je slučajno povozil avtomobil baa ko se je kopal v cestnem prahu. Čvirkin se je pritožil, rek-ši da je opazoval dogodek iz svoje ute na vrtu. Dobil je 12 frankov odškodnine in še 52 frankov 75 centimov za razburjenje ter sodne izdatke. To mu je bilo jako všeč in je takoj izkoristil naključje.
Nakupil je rnpogo piščancev in jih navadil na avtomobilsko hupo. Morali so pritoči po proso, čim se je oglasila "godba". Seveda so potem leteli piščanci kakor neumni pod kolesa
vsakemu osebnemu ali tovornemu avtomobilu, junaško poginili in svojemu gojitelju zapustili pravico do odškodnine. Tekom dveh mesecev je izgubil Čvirkin sedem kokoši in do 30 piščancev. Veselil se je zaslužka v znesku več tisoč frankov in je že premišljeval, kaj bo začel z denarjem. A nevoščljive oblasti so odredile preiskavo, da se dožene, kod se prav za prav pasejo te nesrečne koklje. Zvedeli so gori navedeno zanimivo zgodbo, čvirkinova visokoleteča upanja so šla "po prahu".
-o-
BOJ NA BALKANSKIH TRGIH.
Balkanske države so po pri-rodi zelo bogate, a primanjkuje jim denarja in izkustva. Zato morajo pustiti v deželo inozemske kapitaliste, da organizirajo industrijo. Borba se vrši predvsem med Nemci, Francozi in Angleži. "Berliner Tag-blatt" se pritožuje, da se y poslednjem času močno širi francoski vpliv. Tako se je posrečilo "Francozom, da so dobili naročilo preurediti vse bolgarske železnice in pomorske lu-ke. Dela bodo trajala približno 12 let. V Jugoslaviji so Francozi kupili dalmatinsko podjetje Sufid, ki proizvaja iz vodnih sil Dalmacije elektriko in je bilo doslej v italijanski posesti. Francozi so se obvezali, da vložijo v podjetje do 450 milijonov frankov in vporabljajo v njem le domače delavstvo. Tekom 5. let mora biti tudi naobraženo vodilno delovstvo v tričetrtinski večini jugoslovansko. Pred kratkim je jugoslovanska vlada izročila Francozom melioracijska (izsuševalna) dela pri Panče-vu ne daleč od Beograda, kjer gre za kupčijo 300 milijonov dinarjev. To je šlo na škodo Nemcev. Berliner Tagblatt pravi, da so Jugoslovani storili to iz političnoh razlogov, in sicer radi neurejenih predvojnih dolgov Franciji. Z gospodarskimi ugodnostmi, ki jih dajo Francozom, bi si radi pridobili v Parizu boljše plačilne pogoje.
Ravno tako se opaža gospodarsko prodiranje Francozov v Romuniji.
-o-
SANJE IN SPANJE.
Na Dunaju je predaval vodja psihijatrične klinike prof. dr. Potzl o zanimivih in zelo težavnih eksperimentih, ki jih je napravil, da bi ugotovil, kaj je na sanjah. Prof. Potzl je pristaš Freudovih psihoanalitičnih teorij o tem predmetu in mu je šlo v prvi vrsti za dokaze o pravilnosti teh teorij. V malenkostnih odlomkih sekunde, kolikor so trajali posamezni eksperimenti s številnimi osebami, je mogel ugotoviti, da pridejo slike, ki jih ujame oko v tem kratkem času
večinoma v sanje naslednje noči. Baš postranske stvari tvorijo glavno vsebino sanj. To si razlaga psihoanalitična teorija s tem, da potrebujejo te postranskosti nekakšnega naknadnega dozoretja. Sanje niso to, kar so menili pred Freudom, namreč motila spanja, temveč njegovi čuvaji.
-o-
ANGLEŽI SE ODDOLŽUJE-JO SV. IVANI D'ARC.
V Farnhamu, grofija Surrey, sb položili dne 23. maja temeljni kamen za cerkev, ki bo posvečena sv. Ivani d'Are. Cerkev bo stala na griču nasproti gradu Beaufort, nekdanjem sedežu kardinala Beaufort, ki je igral pri zaslišanju Ivane odločilno vlogo. Slovesnosti sta se udeležila naslednika kardinala Beauforta — southwarski in portsmouthski škof in pa kot naslednik krivičnega sodnika Cauchona — škof iz Beiauvaisja. Potomka Ivanine rodovine, 17 letna deklica, pa je zastopala Ivano d'Arc.
ČRNE ČRTE NA ŽENSKIH NOGAVICAH.
V Genovi so si tolmačili mladi fantje poziv oblasti, da naj si ženske oskrbe primernejšo modo in zlasti, da naj nosijo daljša krila, čisto po svoje. Vzeli so s seboj kose oglja in na ulicah so ustavili vsako žensko, ki je imela kratka krila. Prijeli so jo in na nogavicah so ji napravili črno črto, do katere bi moralo segati njeno krilo. Gospodične in gospe so protestirale, krik in vik je nastal na ulicah, razvili so se prepiri, katerim je napravila konec šele policija.
Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svo jim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na» roče!
ZANIMIVOSTI
V kolikor vemo do danes, je drevo najstarejše živo bitje. Posebni starci te vrste so sekvoje na ameriški obali Tihega morja, ciprese v Mehiki in drevesa "baobab" v vzhodni Afriki. Neka mehiška cipresa, ki še sedaj raste v bližini Oa-xace je stara približno 6000 let. Deblo ima premera nekaj manj kot 14 metrov. Če bi hotel' natančno vedeti starost tega orjaka, bi ga morali posekati in prešteti kolobarje v deblu. Tega pa seveda ne bodo storili, dokler bo drevo živelo. Približno starost so mu pa določili, ko so ga primerjali z drugimi drevesi te vrste, ki so jih posekali. Sekvoja dočaka 5000 let starosti. Od živali živijo najdalje velike želve z o-tokov Galapagos, namreč 200 let. Karpi, sicer malo užitne ribe, žive 150 let v ribnikih. Papige v ujetništvu dosežejo 80 let. Od žuželk živi najdalje škržat, namreč 17 let.
Za sladkor se moramo zahvaliti Arabcem. Arabski zdravniki so ga prvi rabili, in sicer kot zdravilo. Kot zdravilo je potem služil vse tja do srednjega veka in le premožni ljudje so si ga mogli privoščiti.
Dež pada, pa se pretvarja zopet v roso in oblake. -o-
IZLET V DOMOVINO.
Vsem, ki so se do sedaj prijavili za izlet v staro domovino, kakor tudi vsem onim, ki se izleta vdeležiti nameravajo, se tem potom naznanja, da se bo odpotovalo iz New Yorka dne 24. julija.	(
Za izlet se je določilo brzo-parnik parobrodne družbe CUNARD LINE,
"M auretani a".
Brzoparnik "Mauretania"' je znan kot najhitrejši parnik
na svetu. Za vozno preko morja fabi samo 5 dni. Parnik je moderno opremljen z vsemi za potnike potrebnimi udobnostmi.
Zaradi tega se obvešča vse one, ki so se za izlet že prijavili, da si preskrbe potrebne potne listine. Ako se pri tem potrebuje kakega pojasnila ali pomoči, naj se nižje podpisanemu blagovoli naznaniti.
Enako se obvešča tudi one, ki se do sedaj še niso priglasili, toda se nameravajo izleta vdeležiti, da to takoj nižje podpisanemu sporočijo in pošljejo kavcijo $25.00 da se jim preskrbi in zagotovi vožnji listek.
Cena vožnji je sledeča:
Tretji razred: Iz New Yorka v Ljubljano ali Zagreb in nazaj $206.00. (Pripomba:' Ako se vožnji listek tretjega razreda kupi za tja in nazaj, si potnik prihrani nekaj nad $50.00.)
Drugi razred: Iz New Yorka v Cherbourgh $157.50. Železniški vožnji listek drugega razreda iz Cherbourgh v Ljubljano $24.29.
Poleg tega plača vsaki potnik tudi $5.00 vojnega davka. Nedržavljani pri povratku v Ameriko plačajo davek ali glavarino $8.00.
Glavni odbor Jednote mi je določil 5 do 6 tednov počitnic, ter mi tako dovolil, da se izleta osebno vdeležim. Ako se prijavi za izlet večje število članov in članic naše Jednote, bom poskušal urediti posle v glavnem uradu tako, da se bom izleta tudi jaz vdeležil. Če bo lepo število izletnikov, bomo v Ljubljani poteir: v družbi z našimi sobrati in so-sestrami nahajajočimi se v stari domovini proslavili nekega dne 35 letnico obstanka naše Jednote. Obiskali bomo grob velezaslužnega in nepozabnega ustanovitelja naše Jednote pok. Rev. Šušteršiča, in tako bomo tudi obiskali razne dru-
ge znamenite' in lepe kraje v naši slovenski domovini.
Torej vsi, ki se želite izleta vdeležiti, odločite se takoj in sporočite to kakor hitro mogoče na nižje podpisanega. Naznanilu ali prijavi priložite tudi ček za $25.00 kot kavcijo, za vožnji listek.
Na veselo svidenje na par-niku "Mauretania" dne 24. julija 1929.
S spoštovanjem in pozdravi Josip Zalar, gl. tajnik.
Joliet, 111., 6. junija 1929.
ZAHVALA.
Barberton, O.
Darovali so pogorelcem za vas Dolenje pri Jelšanah, Istra:
Mr. Anton Cckada $5.00; po $3.00: Mr. Josip Ujčič, Mr. Mike Škerlj; po $2.00: č. h;, župnik A. L. Bombach, Mr. & Mrs. Ujčič, Center St., Mr. & M rs. John Debevc, Mr. Sz Mrs. John Špetifch; po $1.00: Mr. & Mrs. Jernej Penko, Mr.- & Mrs. Andrej Likon, Mr. $ Mrs. Luka Može, Mr. & Mrs. Josip Ujčič, Mr. & Mrs. Louis Novak, Mr. & Mrs. John Stopar, Mr. & Mrs. Anton Stopar, Mr. & Mrs. John Fidel, Mr. & Mrs. John Garlor, Mr. & Mrs. John Jankovich, Mr. & Mrs. Frank Likovich, Mr. & Mrs. Frank Spetich, Mr. & Mrs. Anton Gradi-sher, Hopacan Ave., Mr. & Mrs. John Ujčič, Mr. & Mrs. Geo. Sonoff. Mr. & Mrs. Kudolf Gainer, Mrs. Jennie Troha, Mr. Josip Ujčič ml..Mr. Frank Ujčič, Mr. Anton Ujčič, Mr. Frank Tjorjup: po 50c: Mr. & Mrs. Anton Polh, Mr. & Mrs. Josip Jevc. Mr. & Mrs. lohn Meglic, Mr. & Mrs. Lovrenc Frank, Mr. & Mrs. Rudolf Knavs, Mr. Ignac Knavs, Mr. & Mrs. Matevž Železnik, Mr. & Mrs. Frank Čič ,Mr. & Mrs. John Smrdel. Mr. & Mrs. losip Hiti, Mr. & Mrs. Josip Bi-ščak. Mr. & Mrs. Frank Doles. Mr. & Mrs. Martin Podnar, Mr. & Mrs. Geo. Lavtar, Mr. & Mrs. Josip Vodnol. Mrs. Frances Bertoncslj, Mr. Anton Kapel, Mr. Anton Križaj, Mr. John Mranior, Mr. Anton Šušelj; po 25c: Mr. Frank Dolinšek, Mr. F. S. Germ, Air. Anton Pcčnik, Mr.. Louis Križaj, Mr. Frank Markovich. Mr. Louis Semrov .Mr. Pave) Dazoj; Mr. Andr. Šerjak 20c, Mr. Josip Polšek 10c. — Skupno $52.05.
Zgoraj navedena svota se je sova-ščaiiom odposlala 3. junija t. 1. na naslov g. Ivana Grahor. Dolenje h. št. 58 .pošta Jetšane, Istra, V. G., Italia.
Nižje podpisana nabiralca in odpo-šiljatelia se iskreno zahvaliva zgoraj navedenim darovalcem. — Pozdrav!
Josip Ujčič in Anton Čekoda.
Oglašuje se v listu, ki ima veliko cirkulacijo in to je vaš "Amerikanski Slovenec"!
ODDA SE lično moblirana soba v najem, prvo nadstropje spredaj, pri slovenski družini. Ženska ima prednost. Vprašajte telefonično: Roosevelt 8773.
PREVOZ - DRVA . KOLN
j coalI fjj^n
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — dr?a in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
2018 W. 21st Place. Chicago, 111.
Phone: Canal -1340
Vinko Arbanas
EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI.
1320 W. 18th St. Chicago
Vence za pogrebe ,šopke za neveste ill vse V to Stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
S Cigareto ki je tako dobra kakor Camei zadošča priprosta resnica
Camel
CIGARETE
ZAKAJ SO CAMEL BOLJŠE CIGARETE
Camel so napravljene iz izbranega tobaka, ki je rastel,
«
bil upravljan in mešan s strokovnjaško pažnjo.
Camels so mile in lahke.
Okus Camel je blag in zadovoljiv.
Camels so hladne in okrepčujoče.
Izrazitost Camels je vedno ugodna, bodisi v hiši, bodisi zunaj.
Nc utrujajo okusa ter ne puščajo po-okusa po cigaretah.

crp loss. 3R T- Ko'iiol'1* T«1wc<> Company, \\ insto»-.Sale»V
Stran i.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 11. junija 1929.

cA?
m*
SIR H. RIDER HAGGARD:
KLEOPATRA
Iz angleščine prevel: Jos, Poljanec.
• »i* •
m
1 t ,:,» m m.> .........mm mmmmm mm mmmmaamm mamm mmm
mmmmmmmmxmmmom (I
Ko je moj oče, veliki duhoven, stopil v prvo vežo, je neka pevka zapela s prijetnim glasom sveto pesem o Ozirisu, katero je spremljal zbor tisočero grl.
Ko je naposled petje utihnilo in je solnce zahajalo, je veliki duhoven vzdignil kip boga in ga držal pred množice, ki so se sedaj zbrale na dvoru templja. Tedajci se je vzdignil mogočen, radosten klic : * . "Oziris, naše upanje: Oziris! Oziris!"
In ljudstvo je strgalo črno haljo s sebe in pod njo so se prikazala bela oblačila, ki so jih imeli pod črnimi, in se kakor en mož priklonilo pred bogom. S tem je bila slovesnost končana.
Zame pa se je obred šele pričel, kajti tista noč je bila noč moje vpeljatve. Odšel sem z notranjega dvora, se skopal in odšel, kakor je predpisano ,oblečen v čisto platno v eno notranjih, a ne najbolj notrarye svetišče ter položil običajne daritve na oltar. Nato sem vzdignil roke proti nebu, ostal več ur v premišljevanju skušajoč, da s svetimi mislimi in molitvijo zberem svoje moči za mogočni trenutek preizkušnje.
Počasi so minevale ure v tišini templja. Naposled so se odprla vrata in vstopil je moj oče Amenemhet, veliki duhoven, oblečen v bela oblačila in vodil za roko duhovna boginje-Izide. Ker se je bil namreč poročil, se ni sam podajal v misterije svete boginje.
Vstal sem in stal ponižno pred njima.
"Ali si pripravljen?" je rekel duhoven in vzdignil svetiljko, ki jo je imel v roki, tako da mi je njena svetloba razsvetljevala obraz. "O izvoljenec, ali si pripravljen gledati iz obličja v obličje glorijo boginje?"
"Pripravljen sem," sem odgovoril.
"Dobro pomisli," je rekel iznova s slovesnim glasom, "to ni malenkost. Ako hočeš izpolniti to svojo poslednjo željo, vedi, kraljevi Ilarmakis, da moraš baš v tej noči za nekoliko časa umreti v mesu, ta čas, ko boš gledal duhovne stvari. In ako umrješ in se v tvojem srcu najde kako zlo, gorje ti, Ilarmakis, ko prideš naposled pred njo, zakaj dih življenja ne bo več vstopil skozi vrata tvojih ust, tvoje telo bo popolnoma poginilo; kaj pa se zgodi z ostalim svojim torej v restnici čist in brez vsake grešne misli? Ali si torej v resnici čist in brez vsake grešne misli? Ali si pripravljen biti vzet k prsim nje, ki je bila, ki je in bo, in v vseh rečeh storiti njeno sveto voljo, pregnati vsako misel na pozemske ženske za nje, če ti tako ukaže in vedno delovati za njeno slavo, dokler naposled tvoje življenje ne odide k njenemu večnemu življenju ?"
"Sem," sem odgovoril; "vodi me dalje."
"V redu je," je rekel duhoven. "Plemeniti Amenemhet, sama greva odtod."
"Zdravstvuj, sin moj," je rekel moj oče; (Po egipčanski veri sestoji človek iz štirih delov: telo dvojna ali astralna (zvezdna) oblika (ke), duša (bi) in iskra življenja, izvirajoča iz božanstva.) "bodi močan in bodi zmagoslaven med duševnimi stvarmi kakor boš zmagoslaven nad pozemskimi stvarmi. Oni, ki hoče v resnici vladati svet, se mora najprej povzdigniti nad svet. Mora biti eden z bogom, ker samo tako bo doznal skrivnosti božanstva. Ampak pazi se! Mnogo zahtevajo bogovi od njih, ki se drznejo stopiti v krog njihovega božanstva. Ako se obrnejo od nje-
ga, bodo sojeni po strožji postavi in bičani s hujšim bičem; kakršna je namreč njihova slava, taka je tudi njihova sramota. Zavoljo tega naredi svoje srce močno, kraljevski Ilarmakis! In ko boš spel po potih noči in stopil v najsvetejše, pomni, da se bodo od njega, kateremu so bili dani veliki darovi, veliki darovi tudi zopet zahtevali. Sedaj pa — ako je tvoj duh v resnici pripravljen — pojdi, kamor meni še ni dano, da bi ti sledil. Zdravtsvuj!"
Ko je moje srce pretehtavalo te pomenljive besede, sem za trenutek omahoval; saj sem lahko. Toda mene je prevevala želja, da bi odšel v družbo svetih božanstev in zavedal sem se, da v meiti ni zlobe in sem želel storiti samo ono, kar je pravično. Ker sem bil s tolikim naporom potegnil vrvico loka prav do svojih ušes, sem bil zavoljo tega voljan sprožiti puščico. "Vodi me naprej," sem zaklical z glasnim glasom; "vodi naprej, sveti duhoven! Jaz ti sledim!"
In odšla sva.
Šesto po g 1 a v j e .
Vpeljan je Harmakisa v skrivnosti. — Njegovi prividi. — Kako je odšel v mesto, ki je
na kraju smrti. — Izjave boginje Izide.
Molče sva odšla v svetišče boginje Izid«. Bilo je temno in prazno, samo slabotna luč iz svetiljke je medlo svetila po stenah z fez-barijami, kjer je sveta boginja v stotero podobah dojila svojega svetega otroka.
Duhoven je zaprl vrata in jih zapahni!. "Še enkrat vprašam." je rekel, "ali si pripravljen, Harmakis?"
"Še enkram povem," sem odgovoril, "pripravljen sem."
Nato ni več izpregovoril, pač pa je vzdignil roke v molitvi in me peljal do sredina svetišča ter z urno kretnjo ugasil svetiljko.
"Poglej predse, Harmakis!" je zaklical; in njegov glas je donel votlo v tem svečanem kraju.	0
Gledal sem, vendar nisem videl ničesar. Samo od vdolbine, ki se je nahajala visoko v temi, kjer je skrito sveto znamenje boginje, na katero jih sme le malo gledati, je prihajal nek glas kakor glas roštajočih protov. (Sis-trum je godbeno orodje, posebno sveto Izidi: oblika in protja sistra je imelo mističen pomen.) In ko sem v strahu poslušal, sem videl orise svetega znamenja začrtane na temini zraka kakor da bi bili ognjeni. Viselo mi je nad glavo in hkratu roštalo. Ko pa se je zasukalo, sem razločno videl obličje matere I-zide', ki je vrezano na eni strani ter pomeni neskončno rojstvo, in obličje tyjene svete sestre Neftis, ki je vrezano na drugi strani ter pomeni konec vsega rojstva v smrti.
Počasi se je obrnilo in je nihalo, kakor da bi kak tajnosten plesalec stopal po zraku nad menoj in ga v roki stresal. Naposled pa je svetloba izginila in roštanje prenehalo.
Tedajci se je na koncu izbe nenadoma zasvetilo in v tisti bledi svetlobi sem gledal sliko za rečko. Videl sem starodavno reko Nil, ki se je valila po puščavah proti morju. Na bregovih ni bilo ljudi, sploh nobenega znaka o ljudeh, tudi ne templjev bogov. Samo divje ptice so se gibale po samotnem obličju Si-korja in orjaške živali so bredle in se valjale po njegovih vodah.	(Dalje prih.)
TISKARNA	A	| I
AMERIKANSKI jT%> I 1 SLOVENEC jT »	1
IZVRŠUJEMO	I
DOBRO	J&E^ točno in po najnižjih cenah vsa v ^^jKjŽi IjA
d lo t "bo	' *'skarsk° str0'10 spadajoča dela. Zlasti
'	^^ se ptiporočamo slavnim drustvam /a tiskanje
in nizko ceno	vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem,
dobite pri nas!	^^ obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz ^Br
■	^Kfafr slovenščine na angleško in obratno, SdmZm
Pišite nam po cene	Nobeno naročilo preveliko, nobeno	jjfl
j 11.	premalo.	/VlBr H
predno oddate	9
naročilo drugam t	/Mrr I
AMERIKANSKI SLOUENEG ^^^ JjT f 1
1849 West 22nd Street,	^fc^fflr
CHICAGO, ILL*
iniiumiUMlnn»uimiiiummim"iimmimiiiu^	n~
Na piknike in izlete
vzemite GODBO seboj.
•0<XKK>0<>0<KKHHK>OOCK><>0<>^	<
PISANO POLJE
G>
50000-0-0-OOOC-00 ^ jyj_ Trunk oooooooooooo

roCni gramofon
je zabavno sredstvo, ki Vam bo nudilo resnični užitek pri vaši zabavi v prosti naravi.
Moderni ročni gramofoni so na višku dovršenosti. So male oblike, da ne delajo napotja niti na vlaku, niti na avtomobilu, lahke teže, da je celo otrok lahko nosi; pri vsem tem pa je njih glas jak in čist, da prekašajo vsako $300.00 viktrolo starejšega izdelka. Vse so ortofonično izdelane.
Kdor želi gramofon preproste oblike, a vendar zadovoljiv po glasu in trpežnosti, mu priporočamo Victor	E fkfk
štev. 2-35, ali Columbia štev 125. Cena je........ ^^ ™
Elegantnejšo obliko, kabinet iz jekla, spravo za 10 plošč, ima ročna Viktrola štev. 2-55; plošča se avtoma-	glfb
tično sama ustavi, ko izteče. Cena......................
Najboljši izdelek ročnih gramofonov, ki Vam bo tudi na domu nadomeščala vsako viktrolo večjega izdelka, dobite s štev. 163. Columbia izdelka. Najmodernejša QlTfl fifh oprema. Cena ............(?Wv»Uv
Viktrole postajajo čimdalje bolj popularne, jo tudi Vi in pošljite naročilo za njo na
Nabavite si
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET.
xuiTiiMtm,iiimttj-.iifHiiiiuutnttnimiiiiuiinimmiiirfW
CHICAGO. ILL
iitiiiirniiiiiimrim
IIUU»UI'.I."UM
✓ - -
■ ";>-" \ JSSk
Ako hočete biti v svoji hiši brivec, kupite si "Barbers Clippers", enakega kakor ga rabijo v BRIVNICI. Podpišite in pošlite $2.63 in poslali vam bodemo "Barbers Clipper", poštnina plačana.
Ime ............................................................
Naslov .'.....................................................
Mesto ........................................................
Naš naslov
Eichholzer & Co., Inc.
FOREST, CITY, PA.

Illington Studio
JOHN F. GLOMB, Prop.( -- FOTOGRAFSKI ZAVOD -
2006 West 22nd Street (Near Rcbey St.)
Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje.
Kdo ni mogel čakati?
V Mehiki je pred leti katoliška cerkev zaprla cerkve v protest zoper krivične zakone. Ko je papež pozval ves katoliški svet k molitvi za preganjane mehiške katoličane, so se vsi katolikom sovražni elementi režali na vsa usta, med temi je bila tudi rdeča Pros vet a. — Ampak celo Arthur Brisbane je tedaj menil, da katoliška cerkev lahko počaka. In čakala je katoliška cerkev, počakati pa očividno niso mogli mehi-kanski mogočneži, ker vabilo na poravnavo spora je prišlo od strani katoliške cerkve. — Ako se ničesar ne doseže, cerkev lahko še dalje čaka. Ali vlada tudi?
Vozički, manj otrok, in več — pameti.
Menda izdelujejo na Angleškem mnogo otroških vozičkov, a "kšeft" gre slabo, ker ni otrok radi — kontrole, 'ki postaja tudi- na Angleškem zelo moderna. Največjo tovarno ima neki J. W. Lucket. in ta mož je, po Molekovem opazovanju, najbolj hud na kontrolo. Biznes je biznes. Ako res trpi Lucketov biznes, kaj pa z delavci, ker sam ne bo vozičkov izdeloval? Ali delavci ne zaslužijo nobene besede? Baje pa je upregel pred bizneški voz Mr. Lucket tudi — cerkve, in tu začne g. Molek skakati. Pravi, da bi pri kontroli tudi trpel cerkveni biznes, ergo so cerkve hude na — kontrolo.
Argumentira: "V interesu biznesa cerkve'je, da je čim več trpljenja in bede na svetu .. . Magično pranje duš v spovednici in vicah sicer prinaša precej, a to še ne zadostuje. Protestanti so zavrgli spovednico in vice, ker se jim zdi ta graft le prekosmat, žanjejo pa na drug način. Vsi žanjejo pod hinavsko krinko "dobrotvornosti" in "telesnih del usmiljenja".
Dobijo jih katoličani radi spovednice in vie, in jih dobijo katoličani in protestantje radi "del usmiljenja". Spovednico in vice imenuje g. Molek "prekosmat graft". Radi spovednice proponiram: Blizu 35 let "graftam" jaz v spovednici. Kar g. Molek trdi, bo lahko tudi dokazal. Ako mi dokaže, koliko sem jaz skozi teh 35 let v spovednici "nagraftal", mu plačam za vsak cent najmanj dolar, in Če hoče, še več. Na noge, saj se ne boji dolarjev! Pri vicah bi prišle v poštev kake maše. Pošten zaslužek je, ne kak graft. Zopet proponiram : Menjamo s plačami le za dva meseca, in jaz rad odstopim g. Moleku "graft" vie celega okroglega leta. Na noge z — biznesom!
Ampak "trpljenje in beda" je v interesu cerkve, in "hoče-o, da beda ostane," ker bi drugače odpadel biznes z "deli usmiljenja".
Stvar je tako nizkotna, da se človek le čudiš, kako mora kdo tako propasti, ko brca — dela usmiljenja. Pa hoče g. Molek to nizkotnost opravičiti s tem, da je baje cerkev z deli usmiljenja največja cokla, da ne pride do "novega reda, e-konomskega preobrata", Argumentira tako-le: "Naj pride ekonomski preobrat, da ne bo več materialne bede med ljudmi, ne bo ubožnic in sirotišnic, ne bo privatnih bolnišnic, ne bo beračev, ki kažejo gnusne rane ali polomljene ude ob cestah, ko bo družba skrbela za zdravje in zadovoljnost vseh ljudi ." Naj g. Molek reče, kar hoče, in naj kriči, kakor niu drago, vsaj katoliška cerkev nima nič proti takemu e-
konomskemu preobratu, če .je mogoč, in ga z deli usmiljenja ne zavira, niti ne delajo tega protestantje, a ni naloga katoliške cerkve, niti protestantov-skih cerkva, da ta ekonomski red vpeljejo. Da ga zavirajo s tem, da lajšajo bedo z deli u-smiljenja po sedanjih sirotišnicah, bolnišnicah . . ., to bo trdil le kak zagrizenec prve vrste, ki ga srd do krščanstva slepi.
Kdaj pride ta ekonomski preobrat? Ali jutri? In če ne jutri, kaj med tem? Ali je g. Molek res na glavo padel, da misli, naj se v prospeh ekonomskega preobrata pomeče bolnike, starčke, sirote na cesto in se opusti kar čez noč vse delovanje krščanskega usmiljenja ?
In preobrat sam! Ali se ni zgodil ta preobrat v Rusiji? Ali je tam za vse poskrbljeno, ali so izginili berači, sploh beda in trpljenje? Vem, da se morda čez noč ne more kaj takega zgoditi a v desetih letih bi se bilo moglo večkaj doseči, ko so pobrali kapital, a je izginil kakor kafra, in je neki komunist sam zatrjeval, da delajo v Rusiji za standard, da ima vsak najmanj — srajco. Le ne zidati gradov v zrak, ko sledijo takim "preobratom" same grde podrtije.
Mogočno poprašuje "sociolog in ekonom" Molek: "Kaj bo cerkev počela?" ako pride do ekonomskega preobrata.
Naj bo g. Moleku povedano, da je delovanje vsaj katoliške cerkve na polju krščanskega usmiljenja, toraj v bolnišnicah, sirotišnicah, v zavodih za stare ljudi ... le slučajno, in ako vse to prevzame v svojo oskrb pri ekonomskem preobratu družba, bo za katoliško cerkev ostala neizpremenjena glavna in prva skrb, zveličanje duš, in če *se zagovornikom ekonomskega preobrata posreči, da spravijo iz ljudi duše, ne samo, da jih morda taje, potem se lahko poprašuje: "Kaj bo cerkev počela?" Ampak takega ekonomskega reda, o kakršnem se sanja, nikoli ne bo v taki obliki, in najmanj bodo novi ekonomičarji ubili v ljudeh duše, ker je to nemogoče, s tajenjem pa operira lahko vsak bebec.
"Cerkev hoče imeti reveže in trpine, da lahko kolekta in izkazuje "dobra dela usmiljenja" s tujimi žulji. To je njen biznes", tako pokne g. Molek, a pokne daleč v stran.
Ako res pride do tega, da ne bo več revežev in trpinov, in ne bo treba več kolektati, bo vsaj katoliška cerkev zapela slovesno hvalnico in rada zaprla vse sirotišnice in bolnišnice in zavetišča, a "biznes", če tako hočete, ne bo jenjal, ker njen "biznes" je povelje: "Idi-te in učite vse narode". In t« "biznes" bo ostal, naj pride potem ta ali drugi ekonomski preobrat.
Ker pa ekonomskega preobrata ni, in je bede in trpljenja le preveč, bo cerkev vkljub vsem klevetam "kolektala", in Če kak ,J. D. Rockefeller podari kardinalu Hayesu za dobro-tvorne organizacije nekaj, je g. Moleku prosto, da ropoče o kapitalizmu in zvezi s kapitalizmom in supersticijo, saj je le graftar in izdajalec Judež Iškariot godrnjal, ko je Marija Magdalena razlila dišave na noge Spasiteljeve.
Takih Judežev in godrnja-čev ne bo nikoli zmanjkalo.
Ako je g. Moleku "usmilje-nost" teater, potem je njegova 1— kontrola gola norišnica.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"