'■rhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI UST
Posamezna številka 150 lir
NAROČNINA
četrtletna iir 1.500 - polletna lir
3.000 - letna 6.000 : : Za inozemstvo: letna naročnina lir
8.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb post. I. gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT. 1120
TRST, ČETRTEK 17. FEBRUARJA 1977
LET. XXVII.
Leninove pomote
V Italiji je vzbudila precej pozornosti in odmevov knjiga sovjetskega zgodovinarja Roy.a Medvedeva »Je bila oktobrska revolucija neizogibna?«, ki je izšla nedavno kljub svoji »disidentski« vsebini pri komunistični založbi Editori Riuniti. Delo, ki je sorazmerno drobno (130 strani), predstavlja poskus kritične ocene oktobrske revolucije in Leninovega ravnanja v njej in po njej. To je glede na razmere v sovjetskem zgodovinopisju že samo po sebi velika drznost. Že prvo, mnogo bolj obširno delo Medvedeva o Stalinu in stalinizmu je stalo Rova Medvedeva (Roy je brat genetika Zo-resa Medvedeva, ki je napisal polemično razpravo proti Lisenku, bil potem zaprt v umobolnico in živi sedaj kot emigrant v Londonu) članstvo v sovjetski komunistični partiji. V tem delu je prišel Medvedev do zaključka, da stalinizem ni bil samo nekak »zgodovinski incident«, ki ga je povzročil Stalin s svojim osebnim značajem, ampak pogojen od zgrešenega razvoja v sovjetski partiji sami, ki je dopustila Stalinov vzpon, ki ni bil nujen in determiniran po objektivnih okoliščinah. Stalin tudi ni bil neizogibno potreben za razvoj Rusije iz nerazvite države v industrijsko državo. Medvedev zastopa stališče, da stalinizem ni bil samo delo Stalina in ni bil, kot rečeno, niti neizogiben niti potreben za razvoj v Rusiji in Sovjetski zvezi.
V svoji prej omenjeni knjigi, ki je izšla v italijanskem prevodu, pa analizira Roy Medvedev oktobrsko revolucijo in Leninovo delo ter razkriva napake, ki jih je ta storil. Po njegovem oktobrska revolucija v Rusiji ni bila neizogibna, sprožila jo je človeška volja v neprimernih zgodovinskih o-kcliščinah. Ljudje, ki so jo sprožili, pa so smatrali za potrebno, da to store, in so v tem pravilno sodili, trdi Medvedev, toda zmotili so se že od pomladi 1918 v svojih ukrepih in reformah dalje, kot je to dopuščala politična, gospodarska in socialna stvarnost Rusije. Skoraj kot bi hoteli potrditi Engelsove napovedi, so začeli boljševi-ki, ki so do tedaj pokazali globok realizem, kot pravi Medvedev, nenadno »delati komunistične poskuse in skoke, dobro vedoč, da so prezgodnji.«
To je imelo zelo važne in logične posledice in s tem si je tudi pojasniti, trdi dalje Medvedev, da stalinizem ni bil »zgodovinski incident«, ampak je imel globoke korenine in velike ideološke posledice. Medvedev tako kritizira že prve korake »domovine socializma« in ne samo poznejše degeneracije, pravi italijanski kritik Ales-sio Atichieri v »Giornu«. Marksizem kot
(Dalje na 2. strani)
ZAROTNIŠTVO PLUS KRIMINAL
V	teh zadnjih mesecih, ko so časopisi iz dneva v dan prepolni vesti o 'tatvinah, ropih in ugrabitvah po eni strani in novic o fašističnih prevratniških poskusih ter političnih atentatih po drugi strani, je že marsikdo izgubil še zadnjo trohico zaupanja v policijo. Vrstila so se gesla več ali manj desničarsko opredeljene »molčeče večine«: Pomagajmo si sami, če nas policija ne brani. Orožarne so povečale prodajo, marsikdo je zaupal varnost domačije elektronskim napravam, da bi preprečil vlome, drugi so si kupili psa volčjaka, ki naj bi branil svojce pred ugrabitelji.
Zaupanje v sile javne varnosti se je znova povečalo, ko so v Rimu v pičlih 48 urah aretirali najprej fašističnega prevratnika Concutellija, ki je zapleten v umor sodnika Occorsia, nato pa v torek še znanega bandita Vallanzasco, ki ima na vesti več umorov in tudi ugrabitev 17iletne Emanuele Trapani. Podobno kot pred tednom v Španiji, kjer so osvobodili predsednika državnega sveta De Oriola in generala Valle-scuso z istočasno aretacijo skrajnežev sku-
pine GRAPO, so tudi v Italiji vsaj delno razkrili in onemogočili tiste, katerih edini cilj je stalna napetost v državi.
Očitna je tudi povezava med navadnimi kriminalci in fašističnimi prevratneži, saj so pri Concutelliju zaplenili 11 milijonov lir, del odkupnine, ki jo je družina Trapani plačala za osvoboditev ugrabljene hčerke. Con-cutelli ni torej le član skrajnodesničarske skupine Ordine nuovo, pač pa posrednik med kriminalci in fašisti, saj postaja vedno bolj očitno, da so mnoge ugrabitve služile za finansiranje desničarskih prevratniških skupin.
Zgleda skoraj, da tako kriminalce kot politične prevratnike vodi isti možganski trust, ki pripravlja po eni strani tatvine, rope in ugrabitve, po drugi strani pa tudi in predvsem atentate na državne institucije. Gre za maloštevilno skupino, ki jo je nujno treba razkrinkati, pa čeprav so njeni člani ljudje, o katerih ne bi nihče sumil, da u-stvarjajo načrte za kriminalne in prevratniške podvige.
Proti vsem kršitvam človeških pravic
Ko se je Brežnjev zavzemal za organiziranje helsinške konference o miru in varnosti v Evropi, je mislil na vse kaj drugega samo ne na disidente v svoji in v drugih vzhodnih komunističnih državah. Očitno pa so tudi med »disidenti« ljudje, ki se razu mejo na politiko in ki so hitro zagrabili za prst, ki jim ga je nehote pomolil Brežnjev s sklepi helsinške konference. Zdaj nima smisla, da se pritožuje. Po vsej logiki se bo govorilo na junijski beograjski konferenci, na kateri bodo preverjali, kako Vzhod in Zahod izpolnjujeta sklepe helsinške konference o spoštovanju človeških pravic itd., tudi o nastopih proti disidentom v vzhodnih državah. Vsaka preklja ima pač dva konca, kot pravi star slovenski pregovor.
A tudi Šetinc in drugi jugoslovanski politični predstavniki, ki so pretekle dni kritizirali tako Vzhod kot Zahod v zadevi disidentov, češ da jo eden povzroča, drugi pa izkorišča, so imeli svoj prav, ko so poleg tega poudarili, da se spoštovanje človeških pravic ne tiče samo posameznikov, zlasti kulturnih delavcev, ampak tudi narodnostnih in drugih manjšinskih skupin. Res je, da v vzhodnih državah hudo grešijo proti državljanskim pravicam in svobodi za po-
sameznike, res pa je tudi, da imajo na Zahodu zelo malo smisla za »človeške pravice« narodnih manjšin. To značilno dokazujejo stvari na Severnem Irskem, v Bretoni-ji, v Alzaciji, v Baskiji, v Kataloniji, na Koroškem, na Korziki, v Furlaniji in drugod, kjer se oblasti trudijo, kolikor morejo, da bi prisilile narodne manjšine k molku, da bi se vdale v usodo popolne raznaroditve. Gotovo, da je upravičena kritika nasilja države nad posameznikom, prav tako pa je tudi upravičena kritika nasilja države nad narodnimi, verskimi ali rasnimi manjšinami (kot so npr. v Evropi Cigani). Beograjska konferenca naj spregovori tudi o tem
—	in mora spregovoriti.
—o—
V	Italiji se politični položaj kljub dozdevnemu neugodju med strankami, ki z »zdrža-njem od glasovanja« podpirajo Andreottijevo enostrankarsko vlado, kristalizira in sicer v go-
lo	alternativo: ali podpora sedanji vladi, ali predčasne volitve. Teh pa nobena stranka noče in ta se obeta Andreottijevi vladi vsaj še nekaj mesecev življenja, verjetno še čez letošnje poletje. Vendar lahko pride tudi do kake nnadne krize, ker izpodjedajo stabilnost sedanjega političnega položaja vsakovrstne stvari.
RADIO TRST A
: :	NEDELJA,	20.	februarja,	ob:	8.00	Poročila;
8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9 45 Vera in naš čas; 10.00 Praznična matineja; 10.30 Nedeljski sestanek; lil.00 Poročila; 11.05 Mladinski oder: »Rokovnjači«; 11.35 Nabožna glasba; 12.00 Poročila; 12.15 Glasba po željah;
13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Klasično, a ne preresno;
14.00 Poročila; 14.05 Operete; 14.35 Orkestri; 15 00 Šport in glasba; 19.00 Poročila.
: : PONEDELJEK, 21. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Novice; 8.05 Tjavdan;
9.00 Poročila; 9.05 Tjavdan; 9 30 Obletnica tedna;
9.45 Iz svetovne folklore; 10.00 Poročila; 10.15 Koncert; 10.30 Poslušali boste; 11.30 Poročila; 11.35 11.30 Poročila; 11.35 Glasbena šahovnica; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Poročila; 13 00 Sestanek;
14.00 Novice; 14.05 Roman v nadaljevanjih — Franc Jeza: »Moč ljubezni«, prvi del; 14.24 Glasba; 15.30 Poročila; 15.45 Klasični album; 16.15 Melodije; 17.00 Poročila; 17.05 Simfonični koncert (1. del), vodi Boris Švara, sodeluje pianistka Neva Merlak; 18.00 Poročila; 18.05 Srečanje z zborovodji; 18 25 Zborovska glasba; 19.00 Poročila.
: :	TOREK,	22. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20
Dobro jutro; 8.00 Novice; 8.05 Tjavdan; 9.00 Poročila; 9.05 Tjavdan; 9.30 Radio za šole (za otroški vrtec); 9.40 Iz italijanske folklore; 10.00 Poročila; 10.15 Koncert; 10.40 Deželna vina; 1100 Prosta pot (I. del); 11.35 Prosta pot (II. del);
12.00 Glasba po željah; 12.45 Poročila; 13.00 Sestanek; 14.00 Novice; 14.05 Franc Jeza: »Moč ljubezni«; 14.25 Glasba; 15.30 Poročila; 15 45 Klasični album; 16.05 Melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.00 Poročila; 17.05 Simfonični koncert (2. del), vodi Boris Švara, igra simfonični orkester Slovenske filharmonije; 18.00 Poročila; 18.05 Problemi slovenskega jezika; 18.15 Slovenski zbori; 18.30 Glasbena panorama; 19.00 Poročila
:	SREDA, 23. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20
Dobro jutro; 8.00 Novice; 8.05 Tjavdan; 9.00 Poročila; 9.05 Tjavdan; 9.30 Liki iz naše preteklosti;
9.45 Iz slovenske folklore; 10.00 Poročila; 10.15 Koncert; 10 40 Ženski liki v romanu; 11.00 Glasbena šahovnica; 11.30 Poročila; 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovne šole); 12.00 Glasba po željah; 12.45 Poročila; 13.00 Sestanek; 14.00 Novice; 14.05 Roman: Franc Jeza: »Moč ljubezni«; 14.25 Glasba; 15.30 Poročila; 15.45 Klasični album- 16.05 Melodije; 16 30 Za najmlajše; 17.00 Poročila; 17.05 Solisti; 17.20 Kdo vam je bolj všeč; 18.00 Poročila; 18.05 »Glej, kako lepo se dan prične«, radijska igra; napisal Zvonimir Bajsič; 19.00 Poročila.
: :	ČETRTEK, 24. februarja, ob: 7.00 Poročila;
7 20 Dobro jutro; 8 00 Novice; 8.05 Tjavdan; 9 00 Poročila; 9.05 Tjavdan; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Iz folklore; 10.00 Poročila; 10.15 Koncert; 10.40 Kje so moje rožice; 11.00 Popevke; 11.30 Poročila; 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovne šole); 12.00 Glasba po željah; 12.45 Poročila; 13.00 Sestanek; 14.00 Novice; 14.05 Roman Franc Jeza: »Moč ljubezni«; 14.25 Glasba; 15.30 Poročila; 15.45 Klasični album; 16.05 Melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.00 Poročila; 17 05 Sopranistka Glona Paulizža; 17.25 Mojstri jazza; 18.00 Poročila; 18.05 Delavska gibanja; 18.25 Revija pevskih zborov;
18.40 Glasbena panorama; 19.00 Poročila.
: :	PETEK, 25. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20
Dobro jutro; 8.00 Novice; 8 05 Tjavdan; 9.00 Poročila; 9.05 Tjavdan; 9.30 Kamajska dolina; 9.40 Zborovska glasba; 10.00 Poročila; 10.15 Koncert;
10.40 Glasbena šahovnica; 11.00 Radio za šole;
11.20 Glasbena šahovnica; 11.30 Poročila; 11.35 Ljudsko izročilo; 12.00 Glasba po željah; 12 45 Poročila; 13.00 Sestanek; 14.00 Novice; 14.05 Roman: Franc Jeza: »Moč ljubezni«; 15.30 Poročila; 15.45 Klasični album; 16.05 Melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.00 Poročila; 17.05 Mario Montico: Sonatina; 17.25 Glasbena panorama; 18.00 Poročila; 18 05 Kulturni dogodki; 18.20 Domači zvoki;
19.00 Poročila.
: :	SOBOTA, 26. februarja, ob: 7.00 Poročila;
7.20 Dobro jutro; 8.00 Novice; 8.05 Tjavdan; 9.00 Poročila; 9.05 Tjavdan; 9.30 Pojdimo se glasbo-,
10.00 Poročila; 10.15 Koncert; 10 40 Družina; 11.00 Lahka glasba; 11.30 Poročila; 11.35 Pratika; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Poročila; 13.00 Sestanek; 14 00 Novice; 14.05 Roman: Franc Jeza: »Moč ljubezni«, šesti in zadnji del; 14.25 Glasba; 15.30 Poročna; 15.45 Poslušajmo spet; 17 00 Poročila; 17 05 Izbirajte; 18.00 Poročila; 18.05 Postne pesmi; 18.35 Glasbena panorama; 19.00 Poročila.
Podatki o Slovencih na Tržaškem
V	tržaškem italijanskem dnevniku, ki vztrajno nadaljuje s svojo kampanjo proti ratifikaciji italijansko-jugoslovanskih spora zumov, podpisanih že v novembru leta 1975 v Osimu, se je pred dnevi oglasil glavni ravnatelj tržaške Trgovinske zbornice in ra-
LOV NA RABLJA SLOVENCEV
Franc Koritnik z ženo Greto, danes gostinca ob Comskem jezeru, sta po 35 letih vendar odkrila gorenjskega rablja podporočnika SS Clementa Dru-schkeja, voditelja Gestapa na Jesenicah od leta 1941 do konca vojne. Izpolnila sta nalogo, ki sta si jo zastavila, da bo zadoščeno žrtvam nacističnega krvnika. Koritnikov lov na Dru-schkeja je trajal deset let. Njegovega imena ni bilo v nobenem seznamu. Od leta 1974 dalje je pri zasledovanju sodeloval sloviti lovec na nacistične zločince VViesenthal. Druschkeja so zasledili v Heidelbergu, kjer je gostilničar. Pred javnim tožilcem ga je Koritnik 7. t.m. prepoznal.
Sedaj se začenja najtežavnejši del. Koritnik bo moral pred nemškim sodiščem dokazati Druschkejeve zločine nad civilnim prebivalstvom. Priča je bil pokolu na Hrušici — usmrtitvi 45 talcev. Najti bo treba še druge priče. Zločini nad partizani so zapadli.
Koritnika pa ne bosta popustila. Mobilizirala sta evropsko in slovensko javnost. Zgleden primer zavzetosti in zvestobe žrtvam. V sredo je bila ob Comskem jezeru tiskovna konferenca. Koritnikova pozivata vse, naj ju podprejo pri najtežjem delu njunega poslanstva.
vnatelj pokrajinskega urada za statistiko v Trstu dr. Nestore Hlini, ki je smatral za potrebno objaviti podatke o ljudskem štetju iz leta 1971, da bi na ta način Tržačanom
—	kot sam pravi — »pojasnil dvom«, ki ga je bil izrazil avtor posebne televizijske oddaje o Trstu »glede števila italijanskih dr-
žavljanov slovenskega jezika v tržaški pokrajini«.
Dr. Illini nam torej pojasnjuje, da je po podatkih iz ljudskega štetja iz leta 1971 v celotni tržaški pokrajini 24.708 Slovencev, kar ustreza 8,22 odst. celotnega prebivalstva s stalnim bivališčem (300.304). Naj takoj pojasnimo, kako je leta 1971 prav tolikšno število državljanov izjavilo, da pripada slovenski jezikovni skupini. V tržaški občini so leta 1971 našteli 271.879 prebivalcev s stalnim bivališčem, od katerih se je 15.564 ali 5,72 odst. priznalo za Slovence; v Miljah je bilo 13.104 prebivalcev in od teh 623 Slovencev (4,75 odst.), v občini Devin-Nabrežina 7.542 in od teh 2.829 Slovencev (37,1 odst.), v občinah Dolina, Zgonik in Repentabor skupno 7.779 prebivalcev, od katerih se jih je 5.690 (73,1 odst.) priznalo za Slovence.
V	zvezi s podatki, ki jih je v tržaškem italijanskem dnevniku objavil ravnatelj Trgovinske zbornice, opozarjamo, da so ob ljudskem štetju iz leta 1971 vse slovenske politične in druge organizacije uradno izjavile, da se nikakor ne strinjajo s sklepom pristojnih oblasti, da se v obrazec vključi tudi vprašanje glede pripadnosti k slovenski jezikovni skupini, zaradi česar je treba rezultate smatrati za neverodostojne. Tedaj so namreč slovenske organizacije ponovno poudarile, da še ne obstajajo pogoji, ki bi dovoljevali, da bi pripadniki slovenske narodne manjšine lahko zares svobodno izpričali svojo jezikovno pripadnost.
Ne glede na vse to pa je treba vendarle ugotoviti, da se je kakih 25 tisoč ljudi kljub vsemu priznalo za Slovence, kar v naših razmerah le ni tako majhno število.
—o—
Kot kaže, bo jugoslovanski zvezni parlament potrdil za novega predsednika jugoslovanske zvezne vlade, ki bo nadomestil pred kratkim smrtno ponesrečenega Bijediča, VeseMna Djura-noviča, predsednika CK ZK Črne gore. Predlagal ga je predsednik Tito. S tem je tudi potrjeno načelo »rotacije« po republikah,
V	Jugoslaviji so objavili, da je Mihajlo Mi-hajlov prenehal z gladovno stavko, ker je dosegel vse, kar je hotel, razen da bi ga prestavili v poseben oddelek jetnišnice za politične jetnike. Lahko dobiva časopise in revije in posluša radio, na razpolago pa ima tudi knjige in pisalni stroj.
LENINOVE POMOTE
(nadaljevanje s 1. strani)
tak ne opravičuje Leninovih napak v oktobrski revoluciji in po njej, trdi Medvedev, ki pride do tega zaključka z marksistično metodo zgodovinske analize in ostaja marksist. Njegovi deli o stalinizmu in Leninovih napakah pa pomenita prvi važen poskus kritične analize v okviru sovjetskega zgodovinopisja samega, prvi poskus, da se vzame »oktobrsko revolucijo« iz dogmatičnega hladilnika in se jo razmitizira. Hkrati je to tudi prvi važen poskus kritične analize in demitizacije takoimenovanega marksizma -leninizma, poskus, ki se gotovo ne bo u-stavil tu. Kot omenjeno, je moral Roy Medvedev že plačati za ta svoj pogum do kri-
tike in bo najbrž še moral plačati, toda dejstvo, da je lahko izšla njegova knjiga, ki vsebuje kritiko Leninovih dejanj, v založbi italijanske komunistične stranke, zagotavlja, da se ta kritični proces ne bo ustavil, in mu daje moralno oporo tudi nasproti sovjetski partiji oziroma proti tistim v njej, ki jim ne prija taka poštena revizija zgodovinskih sodb, ki so se zdele vsaj tam dokončne.
Naj še omenimo, da pri delu Roya Me-dvedeva (in njegovega brata) gotovo ni bi-
lo	brez pomena dejstvo, da je postal njun oče žrtev Stalinovih čistk in bil rehabilitiran šele po 20. kongresu sovjetske partije, t.j. po obsodbi stalinizma.
Drzno	zn
Znanost postaja vedno drznejša pri svojih eksperimentih. Na razpolago ima sredstva moderne tehnike, hi ji omogočajo neomejeno eksperimentiranje, pri čemer se ne ozira več niti na moralne pomisleke. Seveda to ne velja za vso znanost sploh, ampak za gotove veje ali bolje rečeno institute. Ti instituti, kot npr.
»Massachusettski institut za tehnologijo« in odgovarjajoči oddelek na tamkajšnji univerzi Cambridge (ZDA), delajo poskuse ne le z najrazličnejšimi kemičnimi sredstvi in žarki, ampak tudi s presaditvijo genov, življenjskih klic. To pomeni, da npr. lahko presadijo gene nekega človeka — geni, kot znano, povzročajo oziroma prenašajo dedne lastnosti — ne le z enega človeka na drugega, ampak celo z ene vrste na drugo. Kot je izjavil predstavnik omenjenega
Smo Slovenci skopuhi ?
Slovenci imamo visoko mnenje o samih sebi in smo prepričani, da smo zelo simpatičen narod. Toda ta samohvala je morda pretirana, fina naših najočitnejših grdih lastnosti je skopuštvo. Če nočemo reči, da je povprečni Slovenec skopuh, moramo vsaj reči, da je med nami nenavadno veliko število skopuških ljudi, veliko več kot pri drugih narodih daleč naokrog. Italijani imajo veliko napak, a skopuhi normalno niso, prej zapravljivci. Nemci so, kot je znano, varčni, a za privarčevani denar si nekaj privoščijo in niso škrti. Slovenec pa varčuje zaradi varčevanja samega in si ne zna za privarčevani denar ničesar privoščiti, niti za olepšanje svojega in svoje družine življenja, niti za obogatenje svoje kulture. Povprečni Slovenec ni sposoben i-dealizma, zato skoro ne poznamo mecenstva, vsaj ne danes. Slovenec daruje denar samo za razne kapele in druge cerkvene namene, ker upa, da si bo s tem kupil zasluge pred Bogom in si zagotovil nebesa, in pa za kulturne domove in spomenike, torej za nekaj čisto materialnega, ker ceni materialno in si s tem navadno tudi pridobi čast. Pa še za vence pri pogrebih, ker je na trakovih ali v listih napisano, kdo jih je podaril. Za kulturne potrebe, za tisk, za dobrodelne namene pa je Slovenec skopuh, da mu ni enakega. Celo Škot se lahko skrije pred njim. In značilno je, da so bogati Slovenci veliko večji skopuhi kot revni. O tem se strinjajo blagajniki naših kulturnih ustanov, revij, listov in dobrodelnih društev. Neki urednik je povedal, da so od 90 naročnikov njegove revije med »dobro stoječimi« slovenskimi izseljenci samo trije plačali naročnino in od teh eden premalo. To skopuštvo gotovo ni naša biološka lastnost, ampak posledica naše duhovne in kulturne zanemarjenosti.
eksperimen tiranje
instituta, lahko npr. prenesejo človeške gene celo na bakterije.
To je za sedaj le neke vrste grozljivo igračkanje ali eksperimentiranje, kot to imenujejo, toda nekoč bi se lahko zgodilo, da bi se pojavila diktatura, ki bi hotela s takim presajanjem genov spremeniti posamezne človeške rase ali človeštvo na splošno, bodisi na slabše bodisi na boljše, v smislu nekakega nadčloveka, o kakršnem je že sanjal nacizem. Hitler še ni imel sredstev za to, toda današnja znanost si jih u-stvarja in kak bodoči Hitler jih bo imel že pri roki. Zato so filozofi proti takemu eksperimentiranju in svarijo pred njim. Žal ga ne morejo ustaviti.
—o—
ZAKONSKI OSNUTEK KPI ZA SSG
V	TRSTU
Komunistična senatorka iz Trsta Jelka Gerbec je skupno s peterico drugih senatorjev predložila v senatni zbornici zakonski osnutek, ki se tiče Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Zakonski osnutek vsebuje skupno pet členov. Prvi ugotavlja, da smatra država Stalno slovensko gledališče v Trstu za ustanovo, ki je prvenstvenega pomena za zaščito in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Drugi člen določa, da država skupno z deželo Furlanijo - Julijsko krajino in zainteresiranimi krajevnimi upravami nakazuje Stalnemu slovenskemu gledališču stalne letne prispevke. Ostali členi pa predvidevajo letni prispevek 430 milijonov, in sicer od 1. januarja letos dalje, ter skupno nakazilo 802 milijona lir za kritje dosedanjega primanjkljaja gledališke ustanove.
Zakonski osnutek spremlja primerna obrazložitev, ki v strnjenih besedah podaja zgodovino slovenske gledališke dejavnosti v zamejstvu.
PROSTOR MLADIH
Mladina ob
V	februarski številki revije Ognjišče, ki je, kot znano, namenjena slovenski mladini, je najzanimivejši gotovo intervju z bogoslovnim profesorjem dr. Lojzetom Šuštarjem, tajnikom Sveta evropskih škofovskih konferenc, ki se je nedavno vrnil iz Švice, kjer je deloval približno tri desetletja, v svojo slovensko domovino in v ljubljansko škofijo, kamor je kot duhovnik pristojen. Intervju z njim je napravil urednik Franc Bole’. Prof Šuštar pripoveduje v intervjuju o svojem delu v Švici in drugje v tujini in vzroke za svojo vrnitev, ki je vzbudila, kot znano, pozornost in govorice. Njemu pa se zdi normalno, da se je vrnil v škofijo, katere duhovnik je. Naj dodamo, da je dr. Šuštar tudi tajnik sveta evropske škofovske konference.
Poleg tega prinaša Ognjišče zanimiva pisma mladih bravcev, ki bi radi nasvete za rešitev svojih problemov vere in vesti, nekaj pesmi, ki so jih spesnili Franjo Simončič, Meti Košir, Martin Bertok in nekateri drugi, ki so se podpisali samo s psevdonimi oziroma s krstnim i-menom, razne mladinske dopise, reportaže z obiskov pri bolnikih in druge, novelo »Vesela
Televizijska oddaja o Trstu
V nedeljo zvečer — žal, že kar pozno zvečer, tako da je zaradi tega mnogi niso videli — je oddajala italijanska televizija po drugem kanalu reportažo o Trstu. Trajala je skoro eno uro. V oddaji je bila preko podob in pogovorov prikazana kriza v našem mestu v zvezi s pojemanjem njegove mednarodne funkcije kot pristaniškega mesta, funkcije, ki je prišla najbolj do izraza v okviru nekdanje velike avstrijske države, ko je segalo tržaško zaledje daleč v srednjo in vzhodno Evropo. Govora je bilo o krizi nekaterih velikih današnjih tržaških industrijah, kot so Veliki motorji in ladjedelnice, o životarjenju pomorske trgovine, o izseljevanju mlade generacije, o brezposelnosti, o trgovini na drobno (blue jeans!), ki edina cvete, zlasti s kupci iz Jugoslavije, itd. Največji del oddaje pa je bil posvečen seveda vprašanju in polemikam o industrijski coni na Krasu, o čemer je med drugim spregovoril poslanec KD Belci, pa tudi gospa Gruber-Benco.
V oddaji se je precej in še kar simpatično govorilo tudi o Slovencih v Trstu in okolici. Manj simpatičen in kar predolg je bil vložek prizora polnagih igravcev iz Slovenskega gledališča. Mislimo, da bi bili mogli najti tudi kak boljši prizor. V oddaji sta spregovorila tudi dr. šiškovič in neki mlajši kmet iz Padrič. V krogih, ki so nasprotni osimski pogodbi, je oddaja vzbudila veliko nevoljo, ki se odraža zdaj v polemičnih izpadih v »Piccolu«.
—o—
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV TRST
vljudno vabi na
'SREČANJE Z VITEZOM ŽALOSTNE POSTAVE' na pustni ponedeljek, 21. februarja 1977, ob 20.15 v društvenih prostorih v ulici Donizetti 3/1.
» Ognjišču «
Marta«, članka o iznajditelju Thomasu Edisonu in o potresih — ta zadnji je opremljen tudi z značilnimi dokumentarnimi fotografijami — in rubriko »Najlepše evropske katedrale«. Tokrat je na vrsti katedrala v Pisi s svojim poševnim stolpom. Mladi bodo tudi veseli običajne rubrike o popevkarjih in reportaže o kubanskem športniku - tekaču Albertu Juantorenu, ki je bil proglašen za športnika leta 1976. Nadaljuje se tudi roman »Srce zmaguje«, namreč nad revščino in nad vsakovrstnimi težavami, s katerimi se bori mlada družina. Revija, ki je krasno ilustrirana zlasti z barvnimi fotografijami, zasluži, da bi slovenska mladina, tudi zamejska, čimbolj segala po njej in jo brala.
—o—
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - TRST Donizettijeva 3
priredi
DRUŽABNI VEČER S PLESOM
na pustno soboto, 19. februarja 1977 ob 19.30 v društvenih prostorih.
Občina in pokrajina v Trstu še vedno v krizi
Čeprav je od izvolitve socialista Lucia Ghersija za predsednika tržaške pokrajine poteklo deset dni, vse kaže, da je kriza te ustanove še vedno v polnem zapletu, kajti na zadnji seji (v ponedeljek, 14. t.m.) je bil za odbornika izvoljen le republikanec Fo-scarini, in sicer z odločilnimi glasovi misov-skega gibanja. Vsi ostali kandidati manjših strank niso pri treh glasovanjih prejeli predpisanega števila glasov. Predsednik Ghersi je zato sklical novo sejo pokrajinskega sveta, na kateri bo pri prvih dveh glasovanjih potrebna za izvolitev absolutna večina, nato pa bodo ožje volitve med kandidati, ki so prejeli največje število glasov, in bodo izvoljeni tisti, ki bodo prejeli največ glasov.
Tajništvo Slovenske skupnosti za Tržaško je v torek objavilo poročilo, v katerem je rečeno, da je stranka »zagovarjala laič-no-socialistično povezavo, ker je menila, da
Umrl je Dorče Terčon
Na svojem domu v Sesljanu je v ponedeljek, 14. t.m., umrl znani slovenski trgovec z železnino Dorče Terčon. Pokojnik, ki je bil star 71 let, izhaja iz znane in ugledne nabrežinske družine Terčonovih in je bil brat bivšega nabrežinskega župana ter znanega slovenskega političnega delavca pok. Josipa Terčona.
Pokojni Dorče ni nikdar v svojem življenju imel kakih vidnejših političnih funkcij, a je bil kljub temu aktiven in pozoren spremljevalec vsega slovenskega političnega dogajanja v našem zamejstvu. Ni namreč bilo politične seje ali sestanka, da se ga ne bi udeležil, če je bil povabljen. Po vojni je odprl svojo trgovino z železnino in gradbenim materialom v Sesljanu ter se lepo uveljavil. Rad je imel družbo in sploh vesele ljudi ter je bil vedno pripravljen nuditi pomoč vsakomur, kdor je je potreboval. Zaradi njegovega dela v korist skupnosti in njegovega lepega značaja ga bomo ohranili v najlepšem spominu.
Kako je bil pokojnik priljubljen in znan, je pokazal njegov pogreb v torek, 15. t.m. Pogrebne obrede so opravili štirje duhovniki, med žalnim sprevodom, v katerem je bila velika množica, pa je igrala nabrežin-ska godba.
Njegovi vdovi, otrokom in vsem sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
je ob danih pogojih najugodnejša rešitev, ki bi med drugim preprečila jalov frontalni spopad med komunistično partijo in Krščansko demokracijo. Izkazalo pa se je — nadaljuje poročilo SSk — da vse laične stranke te alternativne perspektive, ki bi lahko imela pozitiven vpliv tudi na reševanje problemov slovenske narodnostne skupnosti, niso dosledno podprle. Slovenska skupnost odločno zavrača špekulativne posege fašistov, ki so očitno imeli provokator-ski značaj, proti realizaciji demokratične u-prave na tržaški pokrajini. Vsekakor bo tudi v bodoče Slovenska skupnost — zaključuje poročilo — nasprotovala komisarski u-pravi in bo podprla tak odbor, ki bo tako po sestavi kot po programu najbolje ustrezal političnemu in upravnemu programu Slovenske skupnosti«.
Medtem ko pišemo, še nikakor ni jasno, kako se bo končala kriza v tržaški pokrajinski upravi.
V	sredo, 17. t.m., pa se je sestal tržaški občinski svet, ki je imel na dnevnem redu izvolitev župana in občinskega odbora. Krščanska demokracija, ki ima v svetu 22 svetovalcev, je za župana ponovno kandidirala inž. Spaccinija. Pri treh glasovanjih pa je Spaccini prejel le relativno večino glasov, saj so zanj poleg demokristjanov
glasovali le socialdemokrati in republikanci (skupno 26 glasov). Tudi tu bo treba sklicati novo sejo, na kateri bo župan izvoljen z relativno večino. Vse pa kaže, da je Krščanska demokracija sklenila za tržaško občino sporazum s socialdemokrati in republikanci, se pravi, da se je sporazumela o sestavi manjšinske koalicije. Takšna koalicija pa nima perspektiv za obstanek, saj bo manjšinski odbor gotovo padel pri glasovanju proračuna, ko je za njegovo odobritev potrebna absolutna večina glasov.
NAŠE PRISRČNE ČESTITKE Mlada zakonca Danico in Radovana Šemec, naša zvesta naročnika, je osrečilo rojstvo prvorojenke Irene, katere prihod je razveselil tudi vse sorodstvo. Vsi toplo čestitajo mlademu paru k novi sreči, s katero je postala mlada družina popolna, in voščijo Ireni veliko, veliko sreče na njeni življenjski poti. Čestitkam in voščilom se pridružujeta uredništvo in uprava Novega lista in želita Irenci poleg sreče v življenju tudi, da bi postala, zdravo, pogumno in zavedno slovensko dekle in žena
—o—
NAŠE SOŽALJE
Našemu sodelavcu Antku Terčonu, občinskemu svetovalcu v Nabrežini, izrekamo ob smrti dragega očeta Dorčeta globoko občuteno sožalje.
Uredništvo Novega lista
Finžgarjev dom na Opčinah po slovensko in prijateljsko
V	soboto, 12. februarja, je bil v Finžgar-jevem domu na Opčinah prijelen večer, ki nam je nudil šopek najlepših sodobnih slovenskih melodij, pa še priložnost, da smo spoznali probleme »Skupnosti-Družine«, ki si na Opčinah gradi svoj dom.
Glede šopka bi morali popraviti in reči, da sta bila dva, kot je bilo nastopajočih ansamblov. To sta vokalno-instrumentalni skupini »Galebi« in »Taims«, ki ju ni treba posebej predstavljati, saj ju poznamo s številnih nastopov vse do števerjanskega festivala, kjer sta lani poželi veliko priznanje. Obe skupini vodi g. Franc Pohajač in v soboto smo dobili potrdilo, da sta ansambla v najboljši formi in tudi v najboljših dirigentskih rokah.
Glasbeni večer pa je — kot smo nakaza
li	— skrival v sebi človečansko jedro. Med
Z globoko žalostjo v srcu sporočamo, da je v ponedeljek, 14. t.m., po krajši bolezni umrl na svojem domu v Sesljanu naš predragi mož, oče in stari oče
Dorče Terčon
K večnemu počitku smo ga položili na nabrežinskem pokopališču v torek, 15. t.m. Globogo kanjeni nad tolikimi izrazi sožalja se toplo zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nam ob tej uri žalosti stali ob strani.
Žalujoči:
žena Anica, sinova Drejc in Antek z družinama, hčerka Manica z družino, brat Albin in sestra Marica ter drugi sorodniki.
Sesljan, 16. februarja 1977.
gosti je bil namreč tudi g. Karel Kalc iz Gropade, eden glavnih pobudnikov »Skup-nosti-Družina Opčine«. To skupnost sestavljajo ljudje, ki jih v prostem gibanju ovira obolelost mišic, a je vsem jasno, da imajo zato toliko več energij tam, kjer jih drugim ljudem pogosto primanjkuje: v železni volji. Omenjena skupnost si na Opčinah gradi svoj dom, ki bo dal ne toliko prijetno zavetje potrebnim, marveč predvsem jasen občutek, da so tvorni in živo prisotni del ostale domače skupnosti. O tem je obširno poročal g. Kalc, ki je seznanil občinstvo z vsemi mogočimi težavami pri gradnji, pri-čenši seveda s finančnimi. Openci so ob tej priložnosti velikodušno priskočili na pomoč. Ob koncu minulega tedna je bila v vasi nabirka, ki se je zaključila prav na večeru v Finžgarjevem domu. »Skupnost-Družina-Opčine« se zahvaljuje za to tvarno podporo, še bolj pa je vesela, kadar čuti bližino in prijateljstvo. Oboje se bo še utrjevalo, ko bo dom na Opčinah dograjen ter bo postal del vasi, kot vsak drug dom v prijaznem kraju nad Trstom. Ta misel je bila jasno prisotna v občinstvu, ki se je razhajalo z občutkom, da se je navžilo ne le glasbe, marveč tudi novih izkustev na področju prijateljstva in bratskega povezovanja.
Izšla je prva številka »Skupnosti«, »glasila Slovenske skupnosti - Trst«, kot je omenjeno v podnaslovu. List bo izhajal mesečno na štirih straneh, »po možnosti in potrebi pa tudi pogosteje in v večjem obsegu«, je rečeno v uvodniku.
Podgora:
Počastitev Bratuževega spomina
V	nedeljo, 13. t.m., je bila na trgu pred cerkvijo v Podgori spominska slovesnost ob 40-letnici smrti goriškega glasbenika Lojzeta Bratuža. Pred slavnostjo je domači župnik daroval sveto mašo v njegov spomin in med njo tudi spregovoril o mučeniškem pokojniku, na koru pa je prepeval goriški mešani zbor pod vodstvom Stanka Jericija, ki nosi ime po pok. Bratužu.
Po končani maši se je velika množica ljudi zbrala pred poslopjem župnišča, na katerem so predlanskim odkrili ploščo, ki trajno spominja na enega najstrašnejših zločinov fašistične drhali v naših krajih, o katerem smo podrobneje pisali v zadnji številki. Začela se je resna in pomenljiva slovesnost, ki jo je s povezovalnim besedilom vodil domači učitelj in predsednik prosvetnega društva »Podgora« Mladen Uršič, verze iz sonetnega venca z naslovom »Venec
Novice z Goriškega
Pred kratkim je dobila samostojno sekcijo stranka Slovenska skupnost še ena občina na Goriškem, in sicer Doberdob. V goriški pokrajini obstajajo že od proj samostojne sekcije v Krminu, Števerjanu, Štandrežu in Sovodnjah.
Te dni gostuje v gledališču Verdi v Gorici Stalno gledališče iz Trsta s Cankar - Tomizzo-vim »Idealistom«. Zadnja predstava, namesto tiste prejšnji teden, ki je bila odpovedana zaradi nenadne slabosti glavnega igralca Corrada Pa-nija, je na vrsti danes, v četrtek zvečer.
Letošnjo nagrado Prešernovega sklada je dobil tudi slovenski orgelski mojster, docent na ljubljanski Glasbeni akademiji Hubert Bergant, ki živi v Šempetru pri Gorici. Nagrado so mu podelili za izvedbo vseh Bachovih del na ciklusu koncertov pred časom v Ljubljani. Prof. Bergant je dobro znan tudi goriškemu glasbenemu občinstvu, kjer pogosto nastopa.
Slovenska prosvetna zveza je na Goriškem priredila osrednjo Prešernovopro slavo v Prosvetni dvorani na Korzu. Na proslavi, ki je bila v petek, 11. t.m zvečer, so podelili nagrade zaslužnim prosvetnim delavcem, nastopil pa je tudi moški zbor »Valentin Vodnik« iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote.
SKPD »F.B. Sedej« in ansambel »Lojze Hlede« iz števerjana tudi letos razpisujeta natečaj za udeležbo na 7. zamejskem festivalu domače zabavne glasbe, ki bo v Ste-verjanu dne 25. in 26. junija t.l. Pravila razpisa določajo, da se na festival lahko prijavijo vsi slovenski domači zabavni ansambli, stroški za kosilo, večerjo in prenočišče prevzema organizator. Komisiji, sestavljeni iz strokovnjakov in predstavnikov občinstva, bosta podelili več denarnih nagrad, in sicer za najboljšo melodijo, najboljšo izvedbo in za najboljše besedilo. Prvonagra-jeni ansambel bo dobil tudi trofejo ansambla »Lojze Hlede«. Skladbe morajo biti iz-
spominčic možu na grob«, ki ga je napisala njegova žena Ljubka Šorli - Bratuž, pa je recitirala učiteljica Lidija Jarc. Med branjem besedila in recitacije so se vpletale priljubljene zborovske pesmi Lojzeta Bratuža, ki sta jih pela moški zbor prosvetnega društva »A. Paglavec« iz Podgore pod vodstvom Marjana Cigliča in moški zbor »Ru-aa-Peč«, ki ga je vodil Zdravko Klanjšček. Domači podgorski pevci so zapeli tudi Bra-tuževo priredbo ruske pesmi »Monotono pojo mi kraguljčki«, ki so jo pod oknom bolnišnice pri Rdeči hiši peli njegovi prijatelji, ko je pred 40 leti umiral, zastrupljen od smrtonosne pijače.
Občutene slovesnosti v Podgori se je u-deležilo veliko slovenskih rojakov iz mesta in okolice, med katerimi smo opazili tudi ženo pok. Bratuža Ljubko Šorli in oba njegova otroka. Bratužev spomin pa je s svojo prisotnostjo počastil tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Komemoracijo v Podgori je posnel tržaški slovenski radio in jo oddajal še isto popoldne, s filmsko kamero pa jo je posnela tudi agencija Alpe -Adria.
V zadnjih dneh je izšla prva letošnja številka »Števerjanskega vestnika«, ki je z njo vstopil v deveti letnik. Na začetku prinaša priložnostni članek ob vstopu v novo leto, v katerem opozarja na nekatere pomembnejše uspehe na prosvetnem in političnem področju v števerjanski občini. Tako je med drugim omenjeno, da je v prejšnjem mesecu pevski zbor društva »F.B. Sedej« posnel nekaj pesmi za italijansko RAI-TV. Članek opozarja tudi na javne pobude občinske u-prave, ki je začela asfaltirati ceste po nekaterih zaselkih, kot so Gaberški konec, Breg in drugi. Glasilo izraža dalje zadovoljstvo, da bo drugi deželni kongres Slovenske skupnosti prav v Števerjanu.
V števerjanskem glasilu so objavljeni podatki občinskega anagrafskega urada, ki nam kažejo gibanje prebivalstva. V letu 1976 se je v občini rodilo 16 otrok, od tega
virne in prvič predvajane na festivalu. Prijava naj vsebuje točen naslov in naziv ansambla, ime in priimek ter točen naslov vodje ansambla, prav tako tudi vsakega člana posebej. Ansambli morajo poslati notno gradivo, besedila, kratko zgodovino ansambla in njegovo fotografijo. Ansambli so dolžni sporočiti vsako spremembo, n.pr. bivališče njegovih članov, spremembo sestave članov itd. Ansambli bodo dopustili snemanje za RAI - TV. Organizator sprejema prijave do 15. aprila t.l. na naslednji naslov: SKPD ».B. Sedej« - Ansambel »L. Hlede« Trg svobode 6
34070 Števerjan - S. Floriano (Italija)
VEDEŽEVAVCI V PREISKAVI Grška vlada je uvedla preiskavo o dejavnosti kakih 12.000 vedeževavcev, astrologov, medijev in drugih napovedovavcev usode in spiri-tističnih posredovanj v Atenah, ki so doslej mastno zaslužili. Ministrstvo za javni red izvaja preiskavo s pomočjo policije in socialnih služb. Namen te akcije je zaščititi javnost pred goljufijami. S tako preiskavo so se takoj strinjali vsi pravi strokovnjaki za okultne vede in sloviti mediji, ker vidijo v tem tudi zaščito svoje strokovnosti pred šarlatanstvom. Na astrologe se navadno obračajo živčni ljudje in neodgovoren nasvet je lahko zanje poguben. Mnogi šarlatani obetajo z oglasi v časopisju zvezo s katerimkoli duhom, živečega ali že mrtvega človeka. S takim šarlatanstvom se ukvarjajo največ ženske in med njihovimi klienti so celo diplomati, bogati ladjarji in žene ministrov (seveda po naročilu svojih mož), ki hočejo vedeti, kaj se bo zgodilo v politiki in v drugih zadevah. Seveda k vedeževavkam ne hodijo samo grški, ampak tudi tuji diplomati.
—o—
OBVESTILO NAROČNIKOM ZTradi vedno večjih stroškov smo primorani letos zvišati naročnino. Lelna bo tako 6 tisoč lir, za inozemstvo pa 8 tisoč lir. Naročnike prosimo za uvidevnost in razumevanje.	Uprava
9	dečkov in 7 deklic. Umrlo je pet štever-jancev, štirje moški in ena ženska. Porok je bilo v števerjanu osem, trije občani so se poročili v Jugoslaviji (v Ajdovščini oziroma Novi Gorici), ena domačinka v Gorici. Zelo umestna je rubrika, ki podaja kratek pregled dogodkov v vasi v preteklem letu. V naslednjem članku je objavljen pregled gradbenih dovoljenj v tej občini od leta 1951 dalje, iz katerega je razvidno, da je bilo v tem času dovoljenih 71 novogradenj, razširitev oziroma obnovitev pa 194. Prispevek se zaključuje z ugotovitvijo, da se je prav v zadnjih letih gradbena dejavnost v občini zelo povečala, pri tem pa je razveseljivo dejstvo, da tudi mladi Števerjanci veliko gradijo. »Števerjanski vestnik« objavlja tokrat tudi krajšo novelo z naslovom »Tam kjer teče bistra Zila«. Sledi še nekaj krajših novic, med katerimi je zlasti zanimiva tista, kjer izvemo, da pripravlja prosvetno društvo »F.B. Sedej« vsako nedeljo od 15. do približno 15.30 radijsko oddajo v slovenskem jeziku na lokalni postaji Radio Gorica 1, ki oddaja na valu 103 MF.
Kulturno združenje MOST vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 24. februarja ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu o VPLIVU INDUSTRIALIZACIJE IN URBANIZACIJE NA ŽIVLJENJE MALIH SKUPNOSTI. Predaval bo Drago Druškovič, nekdanji direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki bo orisal zlasti dileme duhovno-kulturne narave, ki se pojavljajo v prelomnih trenutkih. Predavatelj bo posebej osvetlil primera Lužiških Srbov in Waležanov, ki naj bi služila kot osnova za diskusijo.
Razpis festivala domače glasbe
s v on Domače glasilo
je stopilo v deveto leto
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ljubljanska Opera v Trstu
V	soboto, 12., in v nedeljo 13. t.m., je v Trstu gostovala Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z delom »Ekvinokcij« skladatelja Marjana Kozine. Sobotni nastop ljubljanske Opere je bil v okviru abonmajskih koncer-to, ki jih prireja Glasbena Matica, v nedeljo pa so delo ponovili za abonente Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Obeh predstav se je udeležilo veliko število ljubiteljev opere. Za Kozinovo opero je vladalo veliko zanimanje, kajti mnenja o tem njegovem delu so bila deljena. Ljubitelji tradicionalne opere so bili prav gotovo razočarani, ker pri »Ekvinokciju« niso zasledili nobene tako imenovane »arije« s spevnostjo, ki je značilna za tovrstne opere.
Kozinovo delo je razdeljeno v štiri dejanja in je povzeto po drami Ive Vojnoviča. Prizorišče je majhno vaško pristanišče blizu Dubrovnika o-krog leta 1860. Vsebina je dokaj preprosta. Nekega dne se v malem pristanišču pojavi bogat Amerikanec, pravzaprav je to domačin, ki je v Ameriki dobro zaslužil. V vasi mu neki njegov znanec hoče prodati za ženo hčer, ki pa je zaljubljena v mladega ladjedelca. Amerikančev prihod povzroči v vasi veliko razburjenje tudi zato, ker ladjedelčeva mati ob ekvinokcialnem viharju razkrije sinu, da je novi prišlec, ki snubi njegovo dekle, pravzaprav njegov oče. Razjarjeni sin osupne ob materinih besedah. Mati je namreč s svojo izpovedjo preprečila sinu, da bi ubil prevzetnega bogataša.
Drama se sklene s pripravami za odhod v Ameriko. Bogatašu se je namreč pridružilo ve-
SMRTNA ŽRTEV
MED SLOVENSKIMI INTELEKTUALCI
Kot poročajo iz Pariza, je že 21. januarja umrl tam znani slovenski časnikar in kulturni delavec Borut Žerjav, urednik bivših slovenskih oddaj pri francoskem radiu. Po ukinitvi oddaj je deloval v uredništvu za radijske oddaje za druge tujine kot odličen poznavavec zgodovine in narodnostnih problemov v srednji in vzhodni Evropi. Njegova posebna ljubezen pa je veljala seveda slovenski domovini. Bil je, kolikor je mogel, v pomoč slovenskim izobražencem, ki so se radi obračali nanj, kadar jih je zaneslo v Pariz. Šele 1. decembra lani je dopolnil 60. leto. Bil je sin znanega predvojnega liberalnega politika Gregorja Žerjava. Pokopan je na pariškem pokopališču Thiais.
—o—
V	Buenos Airesu je umrl 2. t.m. prof. dr. Srečko Baraga, znani organizator slovenskega šolstva na Tržaškem pod zavezniško vojaško u-pravo po koncu druge svetovne vojne in zgodovinar. Objavil je več pomembnih razprav iz novejše slovenske zgodovine, npr. o odnosu Slovencev do prve Jugoslavije itd.
V	Clevelandu v ZDA je umrl 22. januarja znani slovenski pisatelj Karel Mauser, avtor številnih povesti in romanov domačijskega značaja, ki jih je objavil v glavnem pri Mohorjevi družbi v Celovcu in pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu. Star je bil 58 let. Umrl je na posledicah srčne operacije.
liko število vaščanov, med katere sta se prijavila tudi ladjedelec in njegova mati. V zadnjem trenutku pa se mati odpove odhodu in odstopi svojo vozovnico dekletu, v katerega je sin zaljubljen. Amerikanec se sreča z želsko, ki jo je bil nekdaj prevaral, in jo sprašuje, kdaj se bo nad njim maščevala. Ta pa mu pokaže sina z dekletom in mu pravi, da je to njeno maščevanje. Razjarjeni bogataš hoče mladeniča aretirati, tedaj pa izdere ženska nagrobni križ in ga z njim smrtno trešči po glavi. Na koncu se še izpove ljudem in jim razloži, zakaj je postala morilka. Sin poslednjič pozdravi mater, ki se mrtva zgrudi na tla.
Glede na izvedbo te opere lahko rečemo, da so vsi solisti lepo podali svoje vloge, motilo pa je preveliko izstopanje orkestra, ki je pevce večkrat preglasil. K temu neravnovesju med solisti in orkestrom je nedvomno pripomogla tudi slaba akustika velike dvorane Kulturnega doma.
Glavne vloge so v operi peli altistka Milka Evtimova kot mati Jela, sopranistka Zlata Ognjanovič v vlogi Anice, slepca Vlaha je podal Tržačan, basist Ivan Sancin, ladjedelca Iva tenorist Simeon Gugulovski, Amerikanca Nika S. Smerkolj, bivšega kapetana Frana pa Franc Javornik. Dirigent orkestra je bil Ciril Cvetko. Posebno zanimiva in skrbno pripravljena je bila scena, ki je lepo ponazarjala značilno dalmatinsko obalo in pokrajino. Zbor, ki ga je vodil Jože Hanc, se nam je v vsej svoji množičnosti prika-
Zadnja, šesta številka »Znamenja« se začenja z uvodnim člankom Vekoslava Grmiča »Prastrah ali prakrivda?«, ki govori o položaju na Koroškem in o nedavnem štetju manjšin v Av-tsriji. Pravzaprav gre za besedilo govora, ki ga je imel pomožni škof Grmič na protestnem zborovanju mariborskega oddelka teološke fakultete lani oktobra, pred omenjenim štetjem. Zato ima govor tudi nenavadno oster, polemičen in obtožujoč ton, zlasti tudi do vodstva celovške škofije. Vprašanje je, ali bi se ne dalo z mirnejšim dialogom več doseči, tembolj ker je celovška škofija oziroma njeno vodstvo že napravilo nekaj korakov za boljše sožitje med nemško in slovensko govorečimi verniki na Koroškem, med drugim z izdajanjem skupne dvojezične revije »Enotna Koroška«, ki pa je naletela tudi na slovenski strani na zelo majhen odmev.
Jože Rajhman piše o spovedni praksi v luči sodobne praktične teologije, Vekoslav Grmič pa je prispeval tudi razpravo »Utemeljitev laične etike«, t.j. etike tistih, ki ne verujejo v Boga. Nasproti misli, da je za tistega, ki ne veruje v Boga in božje zapovedi, pač vse dovoljeno oziroma, da je vseeno, ali dela dobro ali slabo, utemeljuje Grmič, tudi s citati iz marksističnih avtorjev, misel, da nevera ne vodi nujno v nihilizem in »da smo verni dolžni pospeševati prizadevanja neverujočih, ki so posvečena prav etiki in njenim vprašanjem, ne pa jih zavračati s samovšečnimi krilaticami, ki so le posploševanja in polovične resnice, če niso napačne trditve«.
Franc Plemenitaš razpravlja o »Prenovi in teologiji« in pride do naslednjega zaključka:
zal na koncu kot nekakšen sodni zbor, ki posluša Jelino izpovedno molitev.
Kozinov »Ekvinokcij« je po splošnem mnenju najboljša slovenska povojna opera. Poslušalci so bili v glavnem zadovoljni z izvajanjem te opere, prav gotovo pa »Ekvinokcij« ni vseh navdušil kar je tudi razumljivo, ker je delo zgrajeno na popolnoma moderen in svojstven način.
A. L.
—o—
IZŠLA JE PRVA LETOŠNJA ŠTEVILKA »MLADIKE«
Včeraj, v sredo, je izšla prva letošnja številka Mladike v novi zunanji obliki. V njej piše Alojz Rebula o osebnosti in delu rajnega Vla-dimira Truhlarja, Oskar Simčič pa o njegovih zadnjih letih in svojih srečanjih z njim. Objavljen je intervju s Pavletom Merkujem, pa tudi z Damijanom Paulinom kot predsednikom Sveta slovenskih organizacij. Martin Jevnikar ocenjuje literarno dejavnost Zore Piščanc, Jožko Šavli piše o hišnih znamenjih na Tolminskem, Ivo Jevnikar o raznih knjigah o manjšinah v Evropi. Poleg tega prinaša Mladika novelo »potres« in pesmi Vladimirja Kosa in Milene Merlak in drugo.
NOVI EKUMENSKI DNEVNIK
Nedavno je izšel ekumenski zbornik »V edinosti« za leto 1976. Kot kraj izhajanja sta navedena Ljubljana in Maribor. To je že 31. tak zbornik. Izdal ga je Slovenski ekumenski svet, uredili pa so ga Stanko Janežič, France Perko in Jože Vesenjak. Za zunanjo opremo je poskrbel Peter Požauko, natisnjen pa je bil v Mariboru. Zbornik ima obliko knjige in šteje blizu 170 strani. O vsebini bomo poročali prihodnjič.
»Krščanska vera dobiva danes tele poteze, ki odgovarjajo na vprašanja današnjega časa: je vera v transcedenco, presežnost, ki pa je hkrati usmerjena v tostranstvo, v oblikovanje tega sveta; in je novi pojem vere, ki se nanaša na zemeljsko eksistenco, v tostransko oblikovanje in graditev humanega sveta, v katerega pa je bistveno včlenjeno upanje na večno skupnost z Bogom, kot zadnjim namenom človeške eksistence. Uresničiti tak pojem vere, ga prenesti v življenje, je temeljna reforma, ki jo mora ude-jiti Cerkev, se pravi vse božje ljudstvo«.
Stane Razboršek razpravlja o zgodovini celibata in meni, da je utemeljen bolj v cerkveni zakonodaji oziroma da izvira bolj iz določenih miselnih struj v Cerkvi kot iz krščanstva samega. Ivo Juvančič nadaljuje zanimivo zgodovinsko razpravo »Goriška duhovščina v Spopadu s fašizmom«, v kateri pa posega tudi v splošno politično in kulturno dogajanje v dobi pod fašizmom in omenja ter pogosto tudi označuje delovanje cele vrste takratnih ljudi na Primorskem, poleg škofa Sedeja tudi Virgila Ščeka, dr. Engelberta Besednjaka, Filipa Terčelja, dr. Mirka Brumata, Ivana Rejca in drugih. Vinko Ošlak objavlja esejistične zapiske »Dnevna pisava«, v katerih govori v svetopisemskih prispodobah. Naj omenimo še šest dobrih pesmi Naceta Polajnarja — moti le preveč neizčiščen in prozaični jezik — in dva prevedena eseja, katerih avtorja sta Juan Arias in Hanh Kting, ter precej obširne rubrike »Zapisi«, »Na kratko« in »Med knjigami in revijami«; v prvih dveh pogrešamo upoštevanje slovenske stvarnosti, prinašata namreč samo vesti in zapiske iz tujine.
REVIJA »ZNAMENJE«
Sodobno kmetijstvo
Davčni problemi v novem letu
Davčno področje prinaša stalno novosti. Poglejmo nekatere izmed teh, ki utegnejo zanimati posebno kmetovalce.
Davek na dodatno vrednost (IVA)
Podjetniki, ki letno ne presežejo dveh milijonov lir prometa (brez davka IVA) morajo do 25. februarja plačati 20.000 lir davka na dodatno vrednost. Plačila tega davka so oproščeni edinole kmetovalci. Ti načeloma niso dolžni plačevati davka na dodatno vrednost. Tisti kmetovalci, ki imajo občinsko dovoljenje za oddajanje sob turistom ali pa ki imajo kako dodatno obrt (malo trgovinico, prevozništvo itd.), pa morajo plačati omenjeni znesek. Podjetniki, ki imajo letno nad 2 milijona do 120 milijonov lir prometa pa morajo voditi register za davek na dodatno vrednost in so dolžni plačati oz. zahtevati povrnitev razlike med plačano in kasirano IVO najkasneje do 25. februarja. Za kmetovalce z manj kot 21 milijona letnega prometa ni treba predložiti letne izjave, seveda v kolikor se dotič-ni kmetovalci januarja 1976 niso odpoveda-
li	oprostitvi. Kdor pa vodi register, mora, v primeru, da beleži razliko, predložiti zadevno prijavo do 31. januarja. Kmetijski podjetniki z nad 21 milijoni letnega prometa so dolžni predložiti prijavo skupno s seznamom odjemalcev. V tej zvezi je potrebno poudariti, da kmetovalci, ki predvidevajo za letos prekoračenje letnega prometa 21 milijonov lir oziroma, ki so to mejo prekoračili v letu 1976, so dolžni napraviti obračun in torej predložiti seznam računov in voditi register. To pa ne pomeni, da je kmetovalec, ki prodaja samo kmetijske pridelke, dolžan plačevati davek na dodatno vrednost in to ne glede na višino letnega prometa, saj ima možnost pavšalnega sistema ob morebitni negativni razliki pri davku na dodatno vrednost.
Kakšna IVA pri kmetijskih gradnjah?
Vedno znova se kmetovalci zanimajo za višino davka na dodatno vrednost za kmetijske gradnje. Da ne bo dvomov, vse vr-
S TRŽAŠKEGA
Prešernova proslava
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu je bila v ponedeljek, 14. t.m., Prešernova proslava, ki se je je udeležilo lepo število ljudi. Po uvodnih besedah društvenega predsednika Sergija Pahorja so člani Radijskega odra Matejka Maver, Glavko Turk, Franko Žerjal, Ivan Buzečan, Pavel Bajc, Ivo Sosič in Peter Švagelj recitirali »Krst pri Savici« v priredbi Mirka Mahniča. O aktualnih kulturnih problemih v zamejstvu je nato govoril predsednik Sveta slovenskih organizacij dr. Damijan Pavlin.
Prof. Martin Jevnikar je prebral poročilo ocenjevalne komisije za podelitev V. literarnega natečaja revije »Mladika«. Iz njegovega poročila izhaja, da letos nista bili podeljeni prva in druga nagrada. Komisija pa je sklenila podeliti dve tretji nagradi, ki
ste gradenj so podvržene enako visokemu davku na dodatno vrednost in sicer 12%. Kmetovalec ima le možnost, da z normalnim sistemom dobi nazaj razliko ob letni davčni prijavi. Za obrate z manj kot 21 milijonov letnega prometa je primerno, da se odpovejo oprostitvi in vodijo skozi vse leto register. Za to se je treba seveda odločiti ob začetku leta.
Novi količniki za dohodke od zemljišč
in stavb
Kot je znano, spremenijo katastrske vrednosti vsaki dve leti. Dosedaj veljavni količnik so povišali za 56%, tako da se je od 48 povzpel na 75. Pri prihodnji davčni prijavi je treba torej katastrske vrednosti posestnega lista pomnožiti s 75.
Davčni kodeks
Vsi tisti, ki so leta 1975 naredili davčno prijavo za leto 1974 dobijo davčni kodeks oz. številko. V primeru, da kdo kodeksa ni dobil, se mora pozanimati na davčnem u-radu do najkasneje 1. maja. Ob novi davčni prijavi je dolžan zabeležiti svojo novo
Prvi televizijski program bo začel oddajati 6. aprila nadaljevanko »Potovanje po Italiji v drugem razredu«. Gre za filmane reportaže o srečanjih z Italijani med vožnjo po železnici. Reportaže je posnela skupina režiserjev in igrav-cev pod vodstvom režiserja Nannija Loya. Državne železnice so pripravile v ta namen poseben oddelek v vlaku, ki se ni na zunaj nič razlikoval od drugih, a je imel skrite naprave za snemanje in registriranje pogovorov. Ta vagon je vozil na progi od Brennerja do Sicilije in obratno. Režiser in igravci so bili preoblečeni v navadne potnike in so načenjali s slučajnimi sopotniki pogovore o aktualnih problemih v Italiji. Pri tem se je pokazalo, da so ljudje zelo spontani in se ne boje govoriti. Do iz-
in podelitev
sta ju prejeli Tončka Curk za novelo »Noč v grajskem stolpu« in Majda Košuta za nove-
lo	»Velika noč«. Predsednik Slovenske prosvete Marij Maver je nato prebral poročilo o podelitvi nagrad »Mladi oder 76«, ki so jih prejeli Egon Štoka, član dramske skupine PD Prosek-Kontovel, Damijan Pavlin, Magda Lupinova in Mira štrukelj, člani dramske skupine PD štandrež, Karlo Glavič iz Trsta za nastop v »Kovačevem študentu« ter Stana Oficija, igralka in režiserka dramske skupine, ki nastopa v Marijinem domu v ulici Risorta v Trstu. Stana Oficija je prejela to priznanje tudi kot dolgoletna neumorna prosvetna delavka v Trstu.
Proslava se je sklenila s koncertom mešanega zbora Lojze Bratuž iz Gorice, ki ga vodi Stanko Jericijo.
davčno številko. Tisti, ki so svojo prvo davčno prijavo opravili lani, bodo kodeks dobili naslednje leto.
DELOŽIRANO PREBIVAVSTVO
»SVOBODNE DRŽAVE«?
Neko sodišče v Kobenhavnu je razsodilo, da morajo prebivavci takoimenovane »Svobodne države Kristjane« sredi danske prestolnice takoj zapustiti svojo »svobodno državico«. Zdi se, da pravda z dansko državo — skoraj bi lahko dejali mednarodni spor — še ni odločena in da se ne bo vlekla naprej, kajti pravi zastopniki ljudstva Svobodne države Kristjane bodo vložili priziv.
Gre za ozemlje, ki je last danskega obrambnega ministrstva in ki obsega 50 akrov (25 hektarov). Na tem zemljišču so stale dolgo prazne barake, vsega skupaj 156 poslopij. Leta 1973 jih je zasedla skupina političnih aktivistov, u-metnikov in druge mladine. Zdaj živi tam o-krog 800 ljudi povsem samostojno z lastno socialno in gospodarsko ureditvijo. Policija doslej ni imela dostopa v to »državo Kristjano«. Edini zakoni, ki veljajo tam, so tisti, ki prepovedujejo dostop avtomobilov in mamil. Toda obrambno ministrstvo se ni hotelo odpovedati svoji lastnini in je vložilo tožbo. Vsi dosedanji poskusi, da bi deložirali 800 prebivavcev Kristjane, so se ponesrečili. Jih bo deložiralo sodišče?
raza je prišlo demokratično mišljenje, pa tudi čut vzajemnosti. Kot najbolj spontani in zaupljivi do soljudi so se pokazali ljudje iz Južne Italije. Nadaljevanka bo obsegala deset oddaj in se bo končala 8. junija.
Ekipa je tako intervjuvala okrog tisoč Italijanov, kar bo dalo zelo zanimiv prerez mišljenja in obnašanja današnjega Italijana. Režiser Nanni Loy je povedal v ponedeljek v kratkem intervjuju po televiziji, da je hotel dati s temi intervjuji priložnost tudi takim ljudem, ki so sicer kot anonimneži popolnoma odrezani od možnosti nastopanja na televiziji, da povedo preko tega komunikacijskega sredstva svoje mišljenje in svoje ideje.
—a—
PORNOGRAFIJA IZKORIŠČA OTROKE
Ameriška pravnica Julianne Densen Gerber, bivša profesorica na univerzi v Utahu, je opozorila ameriško javnost na hud problem pornografskega izkoriščanja otrok v Združenih državah. Na tisoče otrok je žrtev brezobzirnih tipov, ki jih izkoriščajo za pornografsko zaslužkarstvo, ki jim prinaša milijone dolarjev. S tem pa tudi kvarijo otroke in jih zavajajo v prostitucijo in perverzno seksualnost, v pijančevanje, k jemanju mamil in jih okužujejo s spolnimi boleznimi. Dogajajo se tudi primeri pre-
Poravnajte
zgodnjega materinstva in očetovstva. Doktorica Densen Gerber je priredila tiskovno konferenco o tem problemu povezano z dokumentarno razstavo v New Yorku. Rekla je, da je samo na newyorškem področju najmanj 120.000 otrok, ki so pritegnjeni v izkoriščevavsko pornografsko zaslužkarstvo.
»Srečanja z neznanimi Italijani«
»Ki
m
S A H
n
Težave, ki si jih naloži igralec, če iz človekoljubnih ali drugih nagibov želi pomagati nasprotniku do zmage, so — če se prav spominjamo — lepo opisane v »Satanu in Iškariotu«. Avtor tega že klasičnega dela svetovnega romanopisja, Karl May, se nam v njem predstavi za tovrstnega človekoljuba, ko igra domino z mehiškim gostilničarjem. Kaj se je pravzaprav dogajalo v Guaymasu, »tem najdolgočasnejšem mestu na svetu«? Tole: človek, ki mu zlepa nič ni spodletelo, je proti svoji volji in vsem nasprotnikovim naporom navkljub hočeš nočeš moral zmagati. Njegov nasprotnik, ki bi tako rad bil zmagal, pa je redno izgubljal. Nauk: v mnogih igrah ne zadošča skupna volja obeh igralcev, da složno prideta do postavljenega cilja; poleg volje je potreben tudi napor. Še zlasti je to res, če naj bo zaželeni izid dosežen v predpisanem številu potez
In prav za to gre pri posebnem problemu he-terodoksnega šaha, pri pomožnem matu. V njem začne vedno črni, nato pa se obe strani, izmenoma, a enako, trudita za to, da v določenem številu potez črnega kralja doleti mat.
Če je pri navadnem problemu, pa tudi pri avtomatu, poudarek na boju, je bistvo pomožnega mata v sodelovanju. Kot tak bi moral biti blizu modernemu človeku, ki mu je do sodelovanja več kot do samega delovanja (posebno ganljiv primer sodelovanja so delegirani dekreti). Pri reševanju pomožnega mata se je zato treba otresti vojaškega gledanja na stvari, si odmisliti vsakršen konflikt in samo iskati končno matno pozicijo ter pot, kako priti do nje. Na tej poti je nasprotnik prej vodič kot ovira, odtod novi, sveži, izvirni motivi, kar vse seveda opravičuje to novo obliko šahovskega problema.
Današnji (Petkov, 1963) je eden najlažjih primerov svoje vrste:
BELI: Ke3 , Lb2 , Lc4 , Sc3
ČRNI: Kb4 , b5 , b6
Pomožni mat v dveh potezah.
Rešitev:
1...Ka5
Želeč belemu olajšati delo, se črni kralj u-makne na rob šahovnice, saj bi bil mat z obema belima lovcema na sredi šahovnice težko izvedljiv.
2.Sa4
Pri navadnem šahu bi črni na tem mestu igral 2 ..Ka4: in se nadejal remija. Pri avtomatu bi se črni z lahkoto ubranil naloge, da m.atira belega: takorekoč s katerokoli potezo. Toda tu smo pri pomožnem matu!
2...ba4: , 3.Lc3 mat.
O TRUHLARJU V NEMČIJI
Na kulturnih straneh časopisov, ki izhajajo na nemškem jezikovnem prostoru, je Lev Detela objavil spominske zapise o kulturnem pomenu pesnika in teologa Vladimira Truhlarja, ki je znan tudi v nemških katoliških kulturnih krogih. Detelovi zapisi so izšli 18. januarja v heidelberški Rhein-Neckar-Zeitung, 2il. januarja v dunajski Die Furche in v ziiriški Die Tat in 21. in 22. januarja v katoliškem dnevniku za Nemčijo Deutsche Tagespost in priključeni izdaji Aligemeine Sonntagszeitung iz Wurz-burga.
ČLOVEK	PROTI
POGLED V ZGODOVINO ZRAČNEGA GUSARSTVA
Ne tako na oddelku za tolmačenje, ko so preučili šop fotografij s področja letalskega napada. Slike niso bile posebno jasne, toda to, kar se je iz njih dalo razbrati, ni dopuščalo dvomov: škatlasti hangarji nedotaknjeni, letala Heinkel na svojih običajnih mestih in bencinska slakdišča solidno cela. »Koga, za vraga, so snoči obiskali naši?«
22. marca zvečer je letalsko ministrstvo izdalo lakonično mojstrovino dvoumja: Letala RAF so se podala na izvidniško misijo nad otok Sylt, da bi potrdila rezultat napada. Slike, ki so jih posneli, so brez koristi za ugotavljanje materialne škode, ki je bila povzročena med težkim napadom.
Kako pravzaprav potekajo takele analize, bo lepo razvidno iz predavanja, ki ga je Michael Spender držal navadno novinkam (letalsko poveljstvo je bilo namreč mnenja, da je delo zahtevalo »potrpljenje pletilke in gibčnost prstov, ki prihaja od krpanja nogavic«) in, ki ga je vedno zapisala Constance Babbington — Smith, kateri dolgujemo v tem pogledu veliko citatov: »Spoznati moraš na prvi pogled normalnost, da lahko spoznaš nenormalno, ko se pojavi... Ker smo poznali normalni izgled pristanišč ob obali, smo lahko postali pozorni na neobičajnost situacije, ko so se ob Prelivu za-
čela pojavljati izkrcevalna plovila.« Predavatelj se tu nanaša na posebno kritična trenutke, ki jih je doživljala Velika Britanija pod grožnjo operacije Seeloewe, t.j. nevarnosti izkrcanja. Resnost trenutka čudovito povzema gesta enega od fotografskih tolmačev, ki je odvrgel stereoskopsko iskalo, s katerim je doslej analiziral posnetke, in vkliknil: »Ne potrebujemo več teh. Naj nam raje dajo puške!« A da se povrnemo k predavanju: »Tolmač je kakor šofer, ki vozi skozi mesto in se mu nenadoma prikotali iz stranske ulice žoga. Ne vidi sicer otrok, ki se tam igrajo, toda avtomatično ve, da mora tako biti, in že pritisne na zavore. Poznati morate videz normalnosti, poznati pa morate tudi pomen tega, kar vidite, ko to zagledate.«
Polni pomen tega novega prijema je prišel do pravega izraza šele ob koncu vojne, ko so zahodni zavezniki našli na skednju pri Bad Reinchenhallu del arhiva nemškega izvidniš-tva. Šlo je za velike slike formata 30x30 kv. cm, ostre, da so spravljale Angleže v zavist. Toda Nemci niso poznali ne stereoskopskih posnetkov, ne primerjalnega kritja, ne osnov fotografskega tolmačenja. Zgodilo se je, kot je bil napovedal general von Fritsch, kmalu potem, ko je padel pri nacistih v nemilost in mu je bilo odvzeto vrhovno poveljstvo. Zmagala je stran, ki je imela boljše fotografsko obveščanje.	S.	M.
J. š.
IMASA LEDINA
Za dve pedi dolgo, štiri prste široko, na koncu malo zakrivljeno sekalo z lesenim ročem je rončelje (rončejle). Sekira s širokim rezilom je melerin. Sovra (sora) je drog pri vozilu, ki povezuje sprednji in zadnji del, med kolesoma. Pištoli pravijo (Lom) tudi trinas. Klin, ki pri dvojnem jarmu pritrjuje jarem z vlečnim drogom je pregelj.
Vrata v plotu so lesa. Pokrit odtok za vodo je gorna. Odtok vode, odprt, tudi potočna struga, po kateri se odteka voda, je potočna. Lesenemu škafu pravijo v Trenti štar. V Lomu je vezalka šnirenca, okoli Tolmina vrčica. Rahlo se majati, se pravi klecati se, npr. zob se kleče. Zagnati za kom kako stvar, je zaburiti za njim (slikoviti govor). Kos strehe ob hiši je linda, suh prostor pod njo pa »pod lindo«. Štulast, o-topel; štula otopel predmet, brez ročaja. Krava, ki se zroži (izgubi rog), ima le štulo. Špula je navoj.
Kot na klopi ob peči je zdič. Z vrati se luska, z luskom zapreti pa se reče zalushniti. Znaradati, v nered spraviti. Krava se znarada, pomeni, da se zmede, divja in ne najde več svoje družbe. Utarnati se, človek ali žival pade v grdem svetu, se mu zdrsne; pade pod pot in se udari, ipd. Ketno, s katero so krave pripete,, se zapinka; krave se zapinkajo (pripnejo) in odpinkajo (odpnejo). Ščindra, večja treska. Les ali kak predmet je udan, če se da upogniti, ko je bil prej trd. Lahko tudi s tem, da je postal vlažen. Ulekniti se pomeni nekoliko upogniti se pod določeno težo.
Otroški govor:
papat (jesti), papa (jed); pucat (piti). Nesti kalonce pomeni nositi koga na hrbtu, s tem, da se ga oklene okoli vratu. Opa pomeni gor.
Očmati se,- doraščajoči otroci, ki se jim pokaže prvi pum, znak brk, se očmajo. Dudi pravijo cuzelj. Cuzcati je sesati. Škufca je otroška kapica, ki se pod vratom zaveže. Gabrjol, gabr-jolč je podvratnik. Omotca rečejo narkozi. V t bolnici da so komu dali omotco. Stikati v kaj se pravi pečkati. Drezati v kaj, žokati. Ščenc pomeni nezrelega otroka, veliko premladega, da bi se mu kaj dopovedalo. Zato ga naženejo: bejš, ščenc! Beseda je dobrohotna. V pomenu malček, ki se nenehno vrti in giblje, rabijo izraz operk. (Najbrž v zvezi s peresom, da se giblje in je lahek kot pero). Mlaskati, tekočino v ustih. Ko nekdo popije in mu je dobro, zadrži v ustih in z jezikom mlaska, tako da se sliši. Bljuvati je rigati. Otrok, ki hoče kar naprej jesti, pa tudi odrasel človek, je sneden. Grantati, ograntati, z zobmi po vrhu ogristi.
(Dalje)
PREMALO PRAŠIČEV V ITALIJI Predsednik italijanskih prašičerejcev je kritiziral nezanimanje pristojnih oblasti za problem te rejske dejavnosti. Primanjkuje ugodnih posojil, ni nobene politike za ureditev problema močnih krmil oziroma za nakup potrebnih surovin, ni tudi davčnih oljšav, niti posebnih prodajnih struktur. S primerno politiko na tem področju bi lahko močno zmanjšali odtok deviz v tujino, ki so potrebne za uvoz mesa.
zdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi ;ču v Trstu dne 204.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni rednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart Trst • ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51