SEPTEMBER 2007 OBVEZNI IZVOD Mesec prireditev: 32. sejem Urbanova noč Ugar Fižolov dan Mažoretno prvenstvo Dolenjevaška šola odprta! Izredne seje o pokrajinah ne bo Naravoslovni laboratorij 30 let poseka najmogočnejše jelke Kočevci in Ribničani -skupaj GLASILO OBČINE RIBNICA 28. september 2007, letnik XI REŠETO SREČANJE NOVE VRSTE Ribničani in Kočevci, nekdanji in sedanji, začenjajo dialog Iskro, ki sta jo Lela B. Njatin in Stane Kljun zanetila na lanski razstavi Vita Oražma v Kočevju, je razširil Kljun in 65 Ribničanov ter Kočevcev je 22. septembra prišlo v Grad, ker želijo tlakovati pot v prihodnost. Kako, se je v njihovem imenu spraševala Njatinova. "Životvorna aktivnost je že komunikacija," je dejala in za prvič več kot prisotnost in ljubeznivost niti nista bili potrebni. Gostje so se sicer lahko vpisovali v knjigo ter s tem izrazili željo po nadaljevanju stikov, drugače pa se bodo lahko ponovno srečali prihodnje leto v Pokrajinskem muzeju Kočevje. Prvemu srečanju je vsebinski okvir dala Miklova hiša, glasbenega pa kočevska skupina Skaktus ter likovni umetnik Rudi Uran. Nato pa...beseda na besedo, spoznavanje, izmenjava vizitk, spraševanje kdo je kdo in kaj počne, malo ogledovanja, malo pričakovanja, kako bo vse steklo. Naslovljenih je bilo 300 vabil, slaba tretjina pa je že kar dosežek za regijo, ki se na tak način še ni zbrala. Namen je bil v bistvu zelo jasen: tisti, ki ustvarjajo drugod, naj se srečajo s tistimi, ki so ostali doma, ter skupaj porodijo neko novo kvaliteto, ki bi osrečila okolje. Kraj otroštva namreč za vekomaj ostane z nami, tudi ko ga zapustimo, in če bi še kdo začutil željo, da se druži na način, ki mu lahko odpira vrata v spet nek nov svet, naj se vpiše pri Stanetu Kljunu v Miklovi hiši. Med bolj poznanimi obrazi smo videli Antona Levstka, ki je namenoma prišel z Dunaja; umetnika Draga Koširja st., doktorja filozofije Matjaža Vesela, adrenalinskega padalca Aleša Debeljaka, Petra Levstka z upravne enote, Mašo Kljun, Darinko Suljevič, Ivana Šego, ki postavlja etno hišo, direktorja Riko hiš Janeza Puclja, kočevsko ravnateljico glasbene šole, predsednika turističnega društva Kostel, potoškega župana Janeza Novaka... Organizatorji pravijo, da to ni začetek nekega projekta ali programa, pač pa vera v ambicioznost posameznikov, ki izhajajo iz tega okolja. Da ne bi (p)ostali osamelci z odrezanimi koreninami...Gostje so to idejo podrli. Pametno in dobro je, da ste se tega lotili, so komentirali srečanje, ki naj bi se izmenjaje dogajalo v Ribnici in Kočevju. Ob letu osorej... Tekst in foto ALENKA PAHUUE SEPTEMBRA PIŠEMO: Dogodki meseca Dolenjevaška šola spet odprta 4 V središču Počakajmo na potniški vlak? 5 Iz šolskih klopi Dočakali naravoslovni laboratorij 6 Novice iz doline Izredne seje o pokrajinah ne bo 7 Kulturne drobtinice Katalog o Ribnici 8 Kako bi bilo, če bi zaživel ribniški trg 9 Največji etno dogodek 32. sejemska zgodba 10 Na pomoč V Železnike! 11 Brskamo po arhivu 30 let poseka najmogočnejše jelke 12 Ali veste, da je velikan že spet ostal brez zlate ribice? Razpisi Zabavne strani Po dolini 13 in 15 25 Zgodovina se ponavlja... Glasbeni dogodek leta 1000 evrov za brezdomsko Športni utrinki Ugar 2007 Fotografija je bila posneta na premierni uprizoritvi Bajke o Ribnici ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje odgovorna urednica Tel.: 8369 765/8372 023 ,:fA Metka Tramte - članica E-pošta: reseto.ribnica@siol.net -L1/ Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, 29. oktober 2007 B Majda Vrh, Pavel Hočevar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. u Lektorica: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se H Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si JL/ Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si f V KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 19. oktobra 2007 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Zdenka Mihelič): Ugar 2007 5 DOLENJEVAŠKA ŠOLA SPET SPREJELA UČENCE Slovenci smo vselej trdno stali za šolo, je dejal šolski minister Milan Zver, slavnostni govornik l R Z H n > Dvorane DC -16 menda pa res še nismo videli prazne in Dolenjevaščanom moramo priznati, da zelo živijo s svojim krajem. To je opazil tudi šolski minister Milan Zver, ko je SO. septembra prišel na odprtje prenovljene podružnične šole, ki ji je veter marca letos odpihnil streho. Prišla sta tudi oba poslanca, Jože Tanko in Janez Drobnič, krajani pa so z močnim aplavzom pozdravili prav vse goste, med njimi tudi župana Jožeta Levstka, kije prerezal spominski trak. Kolektiv šole je poskrbel za program, ki pri ljudeh zaradi prisrčnosti vedno vzbudi vesela čustva, pa tudi nostalgijo. Slednjo sta s pesmijo Veseli pastir ustvarila Marija in Andrej, ki sta to pesem zapela tudi pred 48 leti, ko je šola prvič odprla vrata. Minister, govoril je prosto, je dejal, daje Slovenija obsojena na obstoj takih majhnih šol (350), ki pa igrajo večjo vlogo kot le izobraževalno, ker krajani živijo s svojo šolo. "Na kraj pameti nam ne pride, da bi jih zapirali, čeprav je storitev nekoliko dražja." Slovenski davkoplačevalci zdaj plačujemo za izobraževanje ravno toliko kot najbolj razvite države v Evropi, po stroških do 6. razreda smo pa celo rekorderji, je dodal Zver. Spraševal seje, ali je tako drago šolstvo nuja. Še posebej po obisku Norveške, kjer je videl, da so tam postavili nižje materialne standarde kot pri nas, država pa otroke uči skromnosti. Minister se dnevno sooča tudi z očitki staršev in učiteljev glede nenehnega uvajanja sprememb v izobraževalni sistem, a jih zavrača. Pravi, da so spremembe "usoda sodobnega časa". Povsod po Evropi naj bi bilo stanje podobno, ker družbe zahtevajo izučene posameznike, ki se bodo znašli v življenju, "znali biti in znali delati."Zaveda se, da imajo učitelji težko nalogo, saj so otroci zelo zahtevni, način njihove zaznave sveta pa bolj kompleksen, kot je bil naš. Minister Milan Zver je prepričan, da ima naša država v primerjavi z ostalo Evropo več prednosti; med drugim veliko vlaga v šolski sistem, ima ugodnejše razmerje med številom učiteljev in učencev ter relativno mlajši pedagoški kader. Minister in poslanec Tanko sta morala zaradi neodložljivih obveznosti v državnem zboru predčasno zapustiti slovesnost, a je ministra ravnatelj France Ivanec uspel obdariti in pospremiti z upanjem, "da se bomo drugo leto srečali že v obnovljeni dvorani." Zanjo je namreč spet zmanjkalo denarja, čeprav jo ima Občina že dolgo na spisku želja, a tokrat je bilo nujno, da se pouk v podružnični šoli čimprej začne, zato je država sodelovala z intervencijskimi sredstvi. 400.000 evrov j e bilo za lokalno in državno oblast kar velik zalogaj, je dejal župan Jože Levstek, in zbiranje denarja še vedno ni končano, čeprav so učenci že sedli v klopi. Po novem jih bo ob vstopu pozdravila lončena sova, kije prišla izpod rok lončarice Ane Češarek. Tekst in foto Alenka Pahuue "W POZABIMO NA AVTOCESTNI PRIKLJUČEK, ČAKAJMO NA POTNIŠKI VLAK? Prvi potniški vlak je po dolgih letih pripeual ravno na sejemski dan. Z njim je pripotoval tudi Lojze Peterle, ki mu je otroška folklorna skupina iz Dolenje vasi pripravila GOSTOLJUBEN SPREJEM Župani občin južno od Ljubljane niso 6. septembra prav nič zadovoljni odšli z delovnega sestanka, ki so ga imeli na Škofljici z ministrstvom za okolje, saj jim je bilo jasno, da so nastale velike težave, ker okoljsko poročilo zahteva, da se v primeru obvoznice mimo Škofljice poiščejo nadomestna habitatna območja za ptice. Težave smo pričakovali, saj jih je napovedal sam minister Janez Podobnik, ker naj bi najbolj ugodna trasa za avtocestni priključek na Rudnik potekala po zaščitenem Ljubljanskem barju. Kljub temu je naravovarstveni lobi presenetil vlado in civilna iniciativa ter ornitologi so toliko močni, da zelo ovirajo varianto A in bo morda treba iskati novo, ki ne bo potekala po območju, kjer bivajo zaščitene ptice. Ornitologi zahtevajo namesto prvotnih 15 ha kar 236 ha nadomestnega prostora, ki pa ga bo težko zagotoviti. Zanimivo je, da ima Ribnica kar 40 odstotkov svoje občine v območju Natura, Kočevska kar 80, pa vendarle sta to morali potrpeti, čeprav ju bodo omejevali strožji pogoji, ki veljajo v takih zaščitenih področjih. Ljubljansko barje oz. 'zagovorniki metuljev', kot so jih nekateri poimenovali, pa lahko spodkopljejo eno najresnejših prometnih tras, ki bi našo regijo vsaj delno rešila gneče na cesti. Ministrstvu tudi ni uspelo obvoznice bolj približati naselju Škofljica, ker so menili, da bi s tem dodatno poslabšali kakovost bivanja ljudi v okolici. 'Tako so se dogovorili, da se okoljsko ministrstvo intenzivno loti priprave lokacij za nadomestne habitate ter se uskladi z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede nekaterih kakovostnih kmetijskih zemljišč. Hkrati pa bo prometni resor dodatno investiral v že obstoječo cesto in jo moderniziral ter tako omogočil znosnejši promet v jutranji in popoldan- ski prometni konici," so zapisali v Umanoteri, organizaciji, ki se bori za ohranjanje okolja. Županu Jožetu Levstku se celo zdi, da bo vzpostavitev potniškega železniškega prometa hitreje uresničljiva kot avtocestni priključek. Levstek upa na denar iz evropskih skladov, predstavnik Slovenskih železnic Gorazd Hartner pa na dobro voljo države, ki vsa desetletja ni ničesar vlagala v razvoj železniške potniške mreže. Hartner je dejal, da se mu zdi smiselna tudi zato, ker ima država v Ortneku eno izmed skladišč naftnih derivatov. Po njegovem bi bilo potrebno relativno malo vlaganj, a veliko politične volje oz. apelira na lokalno skupnost, da poskuša lobirati z vrhunskimi politiki, kot so poslanci, in na ta konec končno pripeljati vlak, ki bi po tirih vozil od 100 do 120 km/h. Bolj naprednega potniškega prometa v začetku ne bi mogli pričakovati, sicer pa tudi 45 minut trajajoča vožnja od Maribora do Ljubljane ostaja le želja. "Bi bila pa uresničljiva, saj imamo v lasti vlake, ki drvijo tudi po 210 km/h". Alenka Pahuue Foto Peter Bojc In memoriam Andreju Klemencu Vse, kar se rodi, je zapisano smrti. To je hladno, a neizpodbitno dejstvo, toda čas, ki nam je na razpolago med tema dvema trenutkoma v vesolju, pa je samo moj, tvoj, njegov. Čas na tem svetu se je za vas, Andrej, iztekel. Polno ste ga živeli. To dokazuje vaše bogato delo za Ribniško dolino in vaše notranje, globoko doživeto duhovno življenje. Znali ste zbrati okoli sebe prave ljudi, ki so vedeli, da boste vsako stvar, ki ste jo začeli, tudi dokončali. In res ste jo. Prva sončna nedelja v letošnjem septembru je bila po vaši zaslugi zopet naša, ribniška, in to že 32 - krat. Ideja in zasluga za ribniški sejem suhe robe in lončarstva je, gospod Andrej Klemenc, vaša. Nas pa obvezuje, da vaše delo nadaljujemo in tako pripomoremo k izjemni promociji Ribnice kot rokodelskega kraja. Tudi Turistično društvo Ribnica je vaša zasluga. Prav tako ste bili med tistimi, ki so si zamislili in uresničili idejo postaviti Park kulturnikov v ribniškem Gradu, širšemu svetu poznanih in uglednih ljudi, duhovno bogastvo našega naroda, ki jih je rodila in hranila Ribniška dolina. Tudi vi ste eden izmed njih. Leta 2001 vam je Občina Ribnica za vaše dolgotrajno in uspešno delo podelila naziv častni občan Občine Ribnica. Nam mlajšim ste vzor, kako moramo ceniti in ljubiti naš kraj in našo domovino ter delovati v njuno korist, v njuno dobro. Gospod Klemenc, hvala vam za vse, kar ste dobrega storili za Ribnico. Naj vam bo lahka slovenska zemlja. Počivajte v miru. Župan Jože Levstek Andrej Klemenc je v Turistično društvo Ribnica vstopil v mladih letih in ga uspešno vodil več kot štirideset let. Bil je eden od pobudnikov postavitve Parka kulturnikov v ribniškem Gradu. Leta 1975 je prvič organiziral sedaj največjo etnološko prireditev pri nas - ribniški semenj. Aktivno je sodeloval na vseh turističnih prireditvah in bil s svojim bogatim znanjem vedno pripravljen pomagati, po kulturni in strokovni ravni. Svoje naloge je vedno opravljal vestno in odgovorno, dokler je to zmogel. Spominjali se ga bomo po tem, da je bil velik človek, veliko srce. Vedno je znal povedati kakšno šalo in tako marsika mu polepšati dan. Pogrešali bomo njegovo delavnost, strpnost, poštenost in razumno besedo. JOŽE Zakrajšek, predsednik TD Ribnica 5 ŠOLA DOČAKA NARAVOSLOVNI Ribniška šola se po novem veseli sodobne učilnice za kemijo in laboratorija. 6. septembra so se pridobitve razveselili ravnatelj, učitelji, donatorji, predstavniki občine in drugih institucij ter nekdanji šolniki, s katerimi je šola orala ledino. Prenova j e stala skoraj 70.000 evrov, od tega je bila večina amortizacijskih sredstev, dobrih 12.000 evrov pa so prispevali donatorji. Ravnatelj France Ivanec se redno aktivira pri iskanju dobrotnikov, ki bi lahko pomagali izvesti projekte, za katere vedno zmanjka denarja, a so šoli nujno potrebni, če hoče vsaj malo slediti izobraževalnim zahtevam. K sreči se odzovejo tisti najbolj 'veliki' in Janez Škrabec, direktor Rika, je dejal, da nanje še lahko računajo, "ker si Riko lahko privošči take zalogaje". Hkrati do okolja in šole, kjer je bil vzgajan v duhu solidarnosti, goji hvaležnost, "ker sem zdaj tam, kjer sem". Bil pa je vesel tudi tega, da seje na dan odprtja znašel med nekdanjimi učitelji in se srečal s sošolci; z nekaterimi seje na šolskih tleh poslovil že pred 30 leti. Pridobitve, ki seje pripravljala leto dni, seje razveselil tudi župan Jože Levstek, in upa, da se bodo otroci poslej raje odločali za naravoslovne poklice, ne samo za pravnike in ekonomiste. Tekst in foto Alenka Pahuue Tako todobo laboratorija, kot je v Ribnici, bosta imeu še šoli v Murski Soboti in Idriji ter na val- D0RFSKI ŠOLI V LJUBLJANI, JE POVEDAL PREDSTAVNIK PODJETJA ATLAS OPREMA, KI JE OPREMIL PROSTOR. PRVIČ so PULTI dvignjeni v višino, TAKO DA je SPODAJ več prostora, je DODAL PREDSTAVNIK podjetja, KI SICER TRENUTNO SKRBI ZA NAJMANJ 50 ŠOL PO SLOVENIJI. UČENCA STA PRIKAZALA ATRAKTIVEN KEMIČNI POSKUS, LAB0RANTSKE PRIPOMOČKE PA SO Sl KASNEJE Z ZANIMANJEM OGLEDOVALI TUDI ODRASLI. Da b'uka žeja ... Šola mora mladim ljudem dati osnovna humanistična in naravoslovna znanja, jih usposobiti za komuniciranje, uporabljanje novih informacijskih tehnologij, organiziranje dela in učenja ter varovanje okolja. Jasno je, da še tako izobražen učitelj ne more doseči želenih rezultatov, če nima ustreznih pogojev za delo: učilnice, laboratorija in učnih pripomočkov. Pouk kemije v osnovnih šolah v večini poteka zgolj v učilnicah z dvojno vlogo, z novim šolskim letom pa imamo na naši šoli nadstandard - klasično učilnico za teoretični del pouka in laboratorij za eksperimentalno delo. Nove delovne pogoje odlikuje: • funkcionalnost, ki omogoča sodoben način poučevanja • varnost - odgovornost do sebe in okolja • prepoznavnost - vsak detajl ima svoj pomen in simbolizira učni predmet Koliko, kaj in kako učiti in - ne nazadnje- kako motivirati za učenje, so večne dileme učiteljev. Učitelj, ki misli, da mora odgovoriti na vsa vprašanja učencev, v bistvu zavira njihovo ustvarjalnost. Sposobnost prenašanja znanja na druge je umetnost učiteljskega poklica. O znanju vemo, da je največ vredno, če utira pota ustvarjalnosti. Pri naravoslovnih predmetih se ponuja oblika izkustvenega, sodelovalnega učenja. Ta ni nujno računalniško vodena in njen ključni poudarek je na individualiziranem skupinskem eksperimentalnem delu. Novi delovni pogoji omogočajo, da je učenec nosilec aktivnosti, učitelj pa usmerjevalec učnega procesa. Že desetletje in več je splošna družbena naravnanost, da se mladi odločajo predvsem za študij na področju družboslovja in je vpis na nar- avoslovje že zaskrbljujoče zastal. Določeni premiki se kažejo na državni ravni, vendar dobijo učenci osnovne vzpodbude, interes in usmeritev že v osnovni šoli. Prenovljena kemijska učilnica in prvi sodobno opremljen naravoslovni laboratorij na naši šoli bosta prispevala k temu, da se bodo učenci morebiti v večjem številu odločali za naravoslovne študije. Načrt za prenovo učilnic od gradbenih in instalacijskih del do opreme je brezplačno naredil dipl. inž. gradbeništva Andrej Rus, načrt električnih instalacij pa prav tako brezplačno Ladislav Koprivec. Gradbena dela je opravilo podjetje Gramiz d. d. Kočevje, opremo pa Atlas Oprema d. o. o. iz Ljubljane. Prenova učilnic je stala 69.430,01 EUR. Sredstva v višini 12.101,49 EUR so prispevali INOTHERM, RIKO Ljubljana, Zavarovalnica TRIGLAV, Deželna banka Slovenije in SKB. Preostala sredstva je šola zagotovila iz amortizacije. Hvala vsem, ki ste tako ali drugače prispevali k prenovi. JAGODA ERČUU, učiteljica kemije na OS Dr. F. Pr. GRADBENA STROKA NA ŠKRABČEVI DOMAČIJI Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je v okviru organizacije International Council for Research and Innovation in Building and Constructions organizirala na Bledu od 28. do 31. avgusta jubilejni 40. delovni sestanek znanstvenoraziskovalne skupine CIB-W18-Timber Structeres, ki deluje na področju razvoja lesenih konstrukcij v svetu in je še posebej aktivna na področju priprave standardov in predpisov za njihovo gradnjo in uporabo. V okviru 4-dnevnega delovnega sestanka je en dan namenjen tudi ekskurziji in predstavitvi dežele s poudarkom na obstoječih lesenih konstrukcijah. Tako je organizator 70 udeležencev z vsega sveta 30. avgusta popeljal na Smrjene na ogled Riko hiš, na Škrabčevo domačijo v Hrovačo in v proizvodno halo Riko hiš v Lepovčah. Kot sta povedala organizatorja jubilejnega delovnega sestanka prof. dr. Roko Žarnic, predstojnik Katedre za preskušanje materialov in konstrukcij Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ter asistent dr. Bruno Dujič, so bili znanstveniki in vodilni strokovnjaki s tega področja v Smrjenah navdušeni nad Riko hišami. In sicer jih je prevzelo sodobno računalniško konstruiranje, visoka kakovost masivne lesene konstrukcije in sodobno oblikovanje. Dujič je razložil, da njihova fakulteta in prav ta katedra že doltja leta sodelujeta z Riko hišami. "Začelo se je z nacionalnim projektom pred 5 leti, kjer je šlo za preiskave potresne odpornosti lesene nosilne konstrukcije. Ker je bil nacionalni projekt, je večino projekta financirala država, Riko hiše pa je sofinanciral kar 25 odstotkov. “Rezultati raziskav in izsledki projekta se uporabljajo pri projektiranju njihovih hiš, kar je pomemben prenos znanja v prakso. S tem projektom smo mnogo prispevali k temu, da lahko predvidimo obnašanje tovrstnih konstrukcij med potresom in da lahko z ustreznimi konstrukcijskimi detajli zagotovimo njihovo potresno varnost glede na arhitekturno zasnovo in potresno ogroženost področja, kjer bodo objekti postavljeni," je razložil dr. Dujič. O simpoziju pa je dejal, daje bila tema Razvoj lesenih konstrukcij v svetu, predvsem standardizacija računskih metod, ki so uporabne v praksi. Sicer pa je tak simpozij vsakoletni delovni sestanek skupine, delujoče na lesenih konstrukcijah v svetu. V Sloveniji je bil zdaj prvič, veliko čast in priznanje pa soji dali že s tem, ko so ji namenili organizacijo jubilejnega 40. sestanka. V Sloveniji se je zbralo veliko uglednih strokovnjakov, in sicer največ iz dežel, kjer take hiše v veliki meri prevladujejo. Udeleženci so prišli iz Kanade, ZDA, skandinavskih držav, Nemčije, Avstrije, Švice, Japonske, Avstralije, Nove Zelandije, Italije, Francije in Anglije ter Slovenije, ena udeleženka tudi iz sosednje Hrvaške. "Lesene konstrukcije so prisotne povsod, v Sloveniji so nekdaj bili to kozolci, skednji. S prisotnostjo Rika pa imamo sedaj tudi masivne hiše. Prihodnost je v lesenih hišah. Tudi moja hiša, ko jo bom imel, bo masivna lesena hiša. Vse se vrača nazaj k naravi, predvsem zaradi energetske varčnosti,"je razložil dr. Dujič. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Geografske in turistične označbe na območju Nature 2000 REPUBLtKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko "Naložba v vašo prihodnost" Projekt delno financira Evropska unija. Evropski sklad za regionalni razvoj Projekt je uspel na javnem razpisu "Regionalni razvojni programi", v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013 in pokriva območje občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kostel in Osilnica (formalna prijaviteljica projekta je Občina Kočevje). Glavni namen predvidenih aktivnosti je izboljšanje stanja v podjetništvu in turizmu na podeželju ter hitrejša prepoznavnost območja z vzpostavljenimi geografskimi zaščitami blaga (GO) in v povezanosti z naravo - področjem Nature 2000, kamor spada večji del področja naštetih občin. Kočevsko - ribniška subregija (spadamo v regijo JV Slovenija) ima pridobljene tri geografske označbe blaga: Ribniška suha roba, Kočevski med in Kostelska rakija. Izdelali bomo kataloge za vse tri GO v slovenski in angleški različici, kjer bodo vključeni izdelki GO, predstavitve občin in ostale turistične znamenitosti območja. Rešeto Na te tri GO bomo vezali tudi izdelavo tematski poti, ki bodo omogočale prepoznavnost izdelovalcev. Za vse vključene proizvajalce načrtujemo informacijske oznake in usmerjevalne table do lokacij. Poti bomo predstavili tudi na zgibankah. Za vse aktivnosti bomo izvedli tudi spletno predstavitev (v slovenščini in angleščini). Prav tako bomo nabavili informacijske table z opisi za ključne naravne znamenitosti na območju in izvedli nekaj tematskih poti v zvezi z znamenitostmi na področju Nature 2000. S projektom želimo poleg povečanih aktivnosti promocije geografskih označb pospešiti aktivnosti v oblikovanju celovitejše turistične destinacije, ki bo zajemala območje vseh občin v naši subregiji. Z izvajanjem projekta smo že začeli, glavnina aktivnosti se bo odvijala preko zime, do konca poletja 2008. JANEZ Mate, RC Kočevje Ribnica d.o.o. IZREDNE SEJE O POKRAJINAH ŠE NE BO Svetniška skupina SLS je predlagala izredno sejo, na kateri bi se odločali o sklicu referenduma po vzoru Ilirske Bistrice Župan Občine Ribnica ne bo sklical izredne seje glede ustanavljanja pokrajin in umestitve Ribnice, ki jo je 21. septembra zahtevala ribniška Slovenska ljudska stranka. Že sedaj obstajajo dejanski razlogi za sklic seje in referendum, ki je tako in tako posvetovalnega značaja in najvišja oblika odločanja v lokalni skupnosti .Vlada ni spremenila stališča do umestitve Ribnice v Dolenjsko pokrajino s sedežem v NM . Tu je še praktičen razlog racionalne porabe davkoplačevalskega denarja, ker smo pred predsedniškimi volitvami in imamo praktično že pokrite stroške za referendum v višini ca. 20.000 EUR. Najpomembneje pa je, da bi s tem omogočili občanom, da jasno izrazijo svojo voljo in se ob tem seznanijo z vsebino ustanavljanja in delovanja bodočih pokrajin. Občina bi morala biti ob tem prva zainteresirana za sebi ustrezno umestitev in število pokrajin, saj se ji s tem bistveno krni vpliv in možnost odločanja ter neposreden kontakt z državnimi institucijami. Sedaj imamo neposreden kontakt z Vlado in ministrstvi v Ljubljani, po uvedbi pokrajin pa naj bi se usklajevali v Novem mestu! Nekatere občine so referendum že izpeljale - npr. Ilirska Bistrica. Župan Jože Levstek trdi, da se je k sklicu izredne seje zavezal že na zadnji seji občinskega sveta, če Vlada RS mnenja Občinskega sveta ne bo upoštevala. Toda Vlada še ni sprejela akta, s katerim bi določila območja pokrajin, zato pogoji za razpis referenduma glede na 1. in 2. točko mnenja še niso izpolnjeni, navaja župan. Poleg tega ni izpolnjen še en člen Poslovnika občinskega sveta, po katerem izredno sejo skliče župan na predlog delovnega telesa sveta, na zahtevo četrtine članov sveta ali na lastno pobudo, svetniška skupina SLS pa ne ustreza ne prvemu ne drugemu pogoju. (Op.ured.) Predsednik vlade RS se je že izjasnil, da pokrajinskih meja ne bodo postavljali proti interesom prebivalstva, torej je referendum še kako upravičen in časovno potreben čim prej, sedaj je prava priložnost in po oceni v SLS Ribnica tudi pravi čas. Vsako odlašanje samo slabi naše možnosti vpliva pri odločanju. Vsekakor bi bilo dobrodošlo jasno stališče do ustanovitve pokrajine od naših poslancev, izvoljenih v volilnem okraju Ribnica in širše. Posebej pomembno se nam zdi stališče poslanca Jožeta Tanka, ki vodi največjo vladno poslansko skupino in ima tako daleč največji vpliv na odločitve v DZ. Reakcija občinske uprave in župana je legitimna, ni pa v korist in interes odločitvam sveta ter ne prispeva k aktivni vlogi lokalne skupnosti pri projektu pokrajine v RS. Vse to kaže, da ali v naslednjih dveh letih pokrajinske zakonodaje ne bo ali pa občinsko vodstvo nima resnega interesa sodelovati in odločati o tem vprašanju. V imenu svetniške skupine SLS Ribnica Benjamin Henigman 7 ;>* rsj ■ ■<><■ ^r* aiozyvoixi UfZJTUfKLlNJE « >KOll l l rvi *C I * IZDAN JE KATALOG "RIBNICA, VELIČINA MAJHNOSTI" Razstava 'Ribnica, veličina majhnosti'je bila prvič predstavljena leta 2004 v Kulturno-informacijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana, kjer je ostala dva meseca, nato pa sojo postavili v ribniški muzej, kjer se dopolnjuje z ostalimi muzejskimi postavitvami. Letos je kot nadgradnja razstave nastal še katalog, ki gaje pripravila avtorica razstave Marina Gradišnik. celotno območje od Žlebiča do Dolenje vasi. V tem času je bil zgrajen ribniški grad, kar pa je pomenilo, da se je Ribnica gradila okoli trga. Tretje obdobje je nemirno obdobje konca srednjega veka. To je bil čas kmečkih uporov, naravnih nesreč, turških vpadov in nove vere. Prvič so šli Turki preko Ribnice v Ljubljano davnega leta 1415, zadnjič pa so Ribnico ropali leta 1584. Za odslikavo velikosti turške konjenice naj navedemo Peto obdobje obsega čas Napoleonovega osvajanja Evrope, Ilirskih provinc in prihod Francozov v Ribnico leta 1809. Francozi so uvedli tudi civilne poroke, poročal pa je kar graščak Rudež, ki je leta 1810 kupil graščino in vse pripadajoče posesti. Dobimo novo šolo in novo cerkev, številna društva in čitalnice. France Prešeren je dve leti hodil v ribniško šolo in se vpisal v Zlato knjigo. Iz časa Francozov je v Ribnici lep most čez Bistrico s petimi oboki, danes so vidni le štirje, kajti ob regulaciji Bistrice so enega zasuli. Leta 1893 pripelja v Ribnico vlak in s tem omogoči možnost boljšega življenja. Vrata se odpro na Dunaj in marsikdo zasliši klic Amerike. Številni se mu odzovejo. Šesti sklop predstavitve ribniške zgodovine je namenjen ribniškemu trgu, upravnemu, kulturnemu in cerkvenemu središču doline. Avtorica, zgodovinarka in kustosinja Marina Gradišnik, je katalog, ki gaje izdal Muzej Miklova hiša, predstavila v Miklovi hiši 21. septembra. Katalog bo mogoče kupiti v muzejski trgovini; naklada je bila 1700 izvodov. "Ko sem dobila nalogo že za razstavo predstaviti ribniško zgodovino od prazgodovine do sedaj, torej od prazgodovinske naselbine pri Žlebiču do 90-ih let 20. stoletja, je bilo težko, kako s čim manj besedami povedati čim več. To dolgo obdobje sem razdelila v sedem sklopov, nobenemu pa nisem želela dati prevelikega poudarka, želela sem biti objektivna. Tudi pri katalogu je bilo tako. Skušala sem slediti cilju, in sicer da tujcu, ki bo prebral katalog, postane Ribnica znana, domača. Ko pa bi katalog bral domačin, pa bi si želela, da se v njem prebudi ponos in zavest o pomenu domačega kraja. S tem bi dosegla cilj," je razložila Marina Gradišnik. Prvi sklop zajema prazgodovino in antiko. Na arheološko najdišče pri Žlebiču (kjer danes stoji stavba cestnega podjetja) je arheologe opozoril domačin. Po zaščitnih izkopavanjih v juliju leta 1981 so gotovi, da so tam ljudje živeli okoli 1500 pred Kristusom, niso pa se naselili naključno. K nastanku naselbine je zagotovo prispevala lega na vzpetini, kar je omogočalo neposredno nadziranje poti. Drugi sklop obsega srednji vek, ko je bila Ribnica prafara in je bila poimenovana za Grad Willingrain na Bregu pri Ribnici (Janko Trošt, ilustracija brskega gradu po Valvasorju. Original hrani Muzej Miklova hiša.) Na tem mestu je že v 14. stoletju stal dvorec. Podobo, kakršno vidimo na sliki, je dobil v 16. stoletju, ko je vitez Andrej Lamberg na novo pozidal dvorec. Danes je od gradu ohranjena le ena stena, »škrbina«, in obrambni Izsek iz razdelka 'Ribnica in njeni gospodarji' samo podatek iz leta 1471, ko je na Ribniško vdrla turška vojska, ki je štela 15.000 do 16.000 konjenikov, drugačnih, črnih, z meči. Tako je v tistem času cesar sam naročil "skrbniku ribniškega gradu Gašperju Ravbarju, naj kmetom posodi seme za setev, ker še tega niso imeli. "Tako je bilo hudo. Eden od mnogih ukrepov za izboljšanje življenja na tem območju je bil tudi leta 1492 izdani Krošnjarski patent, s katerim je Friderik III. prebivalcem Kočevske, kamor je spadalo tudi Ribniška, dovolil neobdavčeno prodajo stvari, ki so jih ljudje sami izdelali ali pridelali. Ali veste, daje imela Ribnica dva prelepa parka in urejeno kopališče na prostem z 32 kabinami, ležišči za sončenje in igrišči? Vse to in še več ter tudi o modi tedanjih časov in zakaj seje Ribnice prijelo ime ribniške "Benetke", preberemo v bogati knjigi Ribnica, veličina majhnosti'. Avtorica kataloga Marina Gradišnik S tem je postavil temelje krošnjarstva oz. zdo-marstva. Pojavil pa se je tudi protestantizem in štiftarstvo. Višek reformacije v Ribnici je bil, ko je bil celo ribniški župnik protestant, kar se je zgodilo leta 1580 za dve leti. Četrti sklop ribniške zgodovine obsega obdobje, ko so v Ribnico prišli Trileki, baron sovpada tudi s čarovniškimi procesi v Ribnici. Prvi proces tu je bil leta 1652, zadnji pa leta 1700. V dveh letih je terjal vsaj sedem žrtev. Zadnja obsojena čarovništva je bila Marina Češarek, sežgana 11. 5.1701. V dolino je konec 19. stoletja pripeljal prvi avtomobil, katerega ponosna lastnica je bila graščakova žena Olga Kosler Rudež, z elektrifikacijo Ribnice leta 1909 pa smo dobili tudi "gibajoče se slike" - kino, ki je bil poleg avtomobila gotovo najprivlačnejša pridobitev. Zadnje obdobje je druga polovica 20. stoletja, do devetdesetih let, spregovori o novih cerkvenih Plečnikovih zvonikih, zadružnem domu, prenovljenem gradu, številnih podjetjih, uspešnih športnikih, leta 1976 pa je bil tudi prvi Ribniški semenj. Številne likovne kolonije, festivali in srečanja so Ribnico v šestdesetih in sedemdesetih letih čisto prerodili. Želimo si, da bi Ribnica še kdaj doživela tako renesanso kulture. Spremljala in fotografirala ZDENKA MIHELIČ Naslednja ŠTEVILKA REŠETA IZIDE 29. OKTOBRA. Gradivo ODDAJTE DO 19. OKTOBRA. s Reš e m KAKO BI BILO, CE BI SPET ZAŽIVEL RIBNIŠKI TRG? V sklopu spremljevalnih dni in aktivnosti letošnjega Ribniškega semnja so 1. septembra TIC, Muzej in Muzejska trgovina predstavili ribniški trg s parkom na mestu sedanjega parkirišča med Miklovo hišo in muzejsko trgovino. Kot je to bilo nekdaj... Ribnica je imela nekoč zelo bogato društveno življenje. Majhen izsek iz tega smo si ogledali na predsejemsko soboto. Poleg društev so se predstavili tudi ribniški izdelovalci viter. Organizatorji so nam predstavili troje pomembnih sklopov naše ribniške domovine, kot so zapisali: "zunanjo ureditev trga nekoč, današnjo ustvarjalnost ribniških društev, ki v Ribnici ni nikoli zamrla, in delček najznamenitejše dejavnosti Ribniške doline - suhorobarstva, za katerega se je potrebno potruditi, da ne bo zamrlo". Kot beremo v novi knjigi, katalogu ribniške zgodovine, avtorice Marine Gradišnik 'Ribnica, veličina majhnosti', sta še v prvi polovici prejšnjega stoletja na ribniškem trgu stala dva litoželezna vodnjaka s svetilko, eden v parku pred Miklovo hišo, drugi pred cerkvijo. Oba so obkrožali kostanji. Žal ju je proti koncu prve svetovne vojne čakala ista usoda kot cerkvene zvonove: odpeljali so ju za potrebe vojske, ker je zmanjkovalo orožja. Ne samo Miklova hiša, TIC in muzejska trgovina, temveč številni Ribničanje, ki jim ni vseeno za kraj, njega podobo in tudi povezanost ljudi, druženje, si želijo nazaj park pred Miklovo hišo. Številni domačini in ljudje od drugod, tudi tujci, so se na obujenem trgu v parku radi ustavili in prisluhnili dogajanju. Predstavila so se nam štiri društva in prikazala razvoj društev in dejavnosti v drugi polovici 19. ter na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Društvo VETER je ponovilo odlično igro - prikaz 'švercanja' tobaka pri Tobakovi hruški v Mali gori, Turistično društvo Grmada je obudilo 'Poljansko čitalnico' in veselje z novo šolo, ustanovljeno leta 1884, ter žalost ob zaprtju le-te leta 1973, ko so si obljubili, da pa to ne pomeni konec kulturnega in družabnega dogajanja na vasi, in obljubo držijo še danes. Športno društvo Velike Poljane je prikazalo ustanovitev orlov, ki so se, v nasprotju z mestnimi sokoli, ustanavljali po vaseh, Društvo podeželskih žena Ribnica pa nam je ponazorilo utrip priprave žena na pevski nastop in zbiranje na vasi. Ob dogajanju na trgu so prikazali še izdelovanje suhe robe, natančneje viter, ki predstavljajo tudi ribniško zvitost in hudomušnost, ter so grad-nice rešet, ret. Prav gotovo je bil tam glavni Jože Belaj iz Sajevca, eden izmed redkih, ki še zna izdelati vitro od začetka do konca. Pri celotnem postopku je zelo natančen. Ni stroja, ki bi se z njim kosal po lepoti izdelka. "Eden je že poskusil narediti vitro s strojem, a ne gre, ne uvija se pravilno. Pri pletenju se je lomila." Lesko nabira jeseni po novembru in pred snegom, predvsem gre v Kočevsko Reko in Štalcarje. Tam najde dobre. Za dobro lesko, pravi, je potrebno veliko prehoditi. Dobra je prožna, brez grč. "Vitre izdelujem že kakih 20 let, prej je to delala mama. Meni se ni takrat še dalo, pa tudi v službo sem še hodil. Potem pa sem šel v pokoj. Pozimi nisem imel kaj početi, in tako me je počasi zagrabila ta 'žilica',"\e pripovedoval vitrar Belaj. Kot je povedala vodja TIC Ribnica Vesna Savič, je bila ideja tega sobotnega dogajanja, "s simulacijo trga, kot je nekoč bil, zaprt za promet, z vodnjakom in nasadi, želimo obuditi in vzpodbuditi občinske veljake, da trg zopet prevzame funkcijo, ki jo ima v vsakem mestu - da se v njem zaustavi korak, da ljudje posedijo in se družijo. Obenem pa smo naša društva prosili, da so prikazali prelom 19. v 20. stoletje, kako se je takrat živelo, družilo in delalo." Vodja TlC-a je še razložila: "Pokazati smo želeli tudi že skoraj izumrlo suhorobarsko dejavnost - vitrarje. Vitre so doma v Ribnici in če tega ne bomo obudili, bo šlo vse po gobe. Zato smo pozvali ljudi, kijih še znajo delati. Včasih je bila ta dejavnost zelo razširjena v Danah, Sajevcu, Globeli, pa tudi v rešetarskih družinah v Zapotoku, Kotu, Jurjeviči. Namen prikaza je tudi v tem, da bi enkrat v prihodnosti imeli tečaj izdelovanje viter, morda v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Potrebne so še analize, strokovne priprave in seveda finance." Gotovo pa bi bilo smiselno vzgajati tudi nov, mladi rod vitrarjev. Morda bi se tega lotila ribniška osnovna šola v okviru kakšnega krožka ali kako drugače? Zdenka Mihelič Foto Marko Burger Rešeto NOVA ŠTIFTA GOSTILA MALE PEVSKE SKUPINE IN OKTETE Jesen počasi stopa v naše kraje, z drevja se že zibajo rjavo-rdeči listi in jesen nam v naročja bogato trosi svoje dobrote. Male pevske skupine in okteti pa so v cerkvi Marije Vnebovzete pri Novi Štifti 21. septembra na regijski reviji malih pevskih skupin in oktetov osrednje Slovenije vsem zbranim trosili veselje. Revijo je strokovno spremljala Urša Lah, zborovodja APZ Tone Tomšič, predavateljica zborovodjem na seminarjih ter članica strokovnih žirij na državnih tekmovanjih. Ocenjevalka Urška Lah Revija, ki jo je organiziral območni sklad JSKD Ribnica, je potekala pri Novi Štifti, kjer pevci vedno radi zapojejo v akustični cerkvi Marije Vnebovzete. Sodelovalo je 9 malih pevskih skupin in oktetov iz šestih območnih izpostav JSKD, in sicer iz Trbovelj, Ivančne Gorice, Litije, Kočevja, Logatca in Ribnice. Vsak se je predstavil s po tremi skladbami: iz Ivančne Gorice Vokalna skupina "Plavica", pod vodstvom Simone Weber Goljuf, Sekstet Komplet, Pevska skupina Zelen, iz Dobrepolja Vokalna skupina Mavrica, iz Litije se je predstavil Oktet Valvasor, iz Logatca Kulturno društvo Logaški oktet, iz Kočevja Cantate Domino ter iz Ribnice vodilni dve skupini- Nonet Vitra in Oktet Gallus. Zapeli so med drugim slovenske ljudske ter umetne pesmi največjih domačih in tujih skladateljev. Urša Lah, ki je revijo strokovno spremljala, je s svojim pretanjenim posluhom skrbno poslušala petje in si delala zapiske. Vsaki skupini bo o nastopu posredovala tudi pisno mnenje. Kot je povedala zelo uspešna dirigentka in zborovodkinja, ki je nekdaj vodila Komorni zbor RTV Slovenija in tudi zelo uspešni slovenski mladinski pevski zbor Veter, s katerim je doma in v tujini dosegala zlate plakete in prva mesta, so slovenske male skupine na zelo visoki ravni. "Lotevajo se zahtevnih skladb. Zvočno so izenačeni, natančni, zanesljivi in uglašeni. Prav presenetljiv je žar podajanja pesmi. "Zato ]e žalostno, da na tako lepih pevskih dogodkih, srečanjih in revijah ni več poslušalcev. Pevci bi si želeli podariti svoje pesmi in znanje, energijo in trud čim več ljudem, ti pa si v vrvežu vsakdana gotovo želijo narediti tudi kaj zase. Podarite si lepo petje! Spremljala in fotografirala ZDENKA MIHELIČ 9 rvi i 3iixi>erfcJLnEn>i Z 32 SEJEMSKA ZGODBA Slavnostni govornik Lojze Peterle se je pripeljal z vlakom, ki naj bi sčasoma spet postal prevozno sredstvo na tem koncu n ■i Z 0 s H Ö m H R < Trije vagoni so na sejemski dan pripeljali goste po železniških tirih in s tem simbolično nakazali pot v novo transportno prihodnost ribniško-kočevskega področja. Pripeljala sta se tako Lojze Peterle kot Janez Drobnič ter še gruča obiskovalcev, ki sojih na postaji pričakali župan in otroci dolenje-vaške folklorne skupine. Potem pa na zapravljivček in na 'prižnico', kjer so že čakali povabljeni gostje, med katerimi je bila, kot že vsa leta, delegacija iz pobratene Arcevie, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klim in župani sosednjih občin. Ogledali so si parado, ki sojo sestavljali krošnjarji, narodne noše, domače in iz Kamnika, mažorete, ki so bile v pričakovanju evropskega prvenstva, pihalni orkester, Lončki, ki plešejo šele eno leto, narodnozabavni ansambli Zakrajšek, Žlindra in Zdomarji, Društvo podeželskih žena, Klub harmonikarjev Urška, kinologi s psi, TD Grmada in VE TD Hrovača - vse omenjene smo zadnje leto dni tudi največkrat videvali na ribniških odrih. Domačinom seje zdelo, daje bilo kljub idealnemu vremenu letos manj obiskovalcev, vendar naj bi po podatkih turističnega društva glavnina prišla dopoldne, preko celega dne pa naj bi se po ulicah zvrstilo 40.000 ljudi. Vsako leto je tudi več razstavljavcev, je na ‘prižnici’ dejal župan, kije izpostavil 4 mejnike zadnjih let: borbo za rokodelski center, pridobitev geografskega porekla 'suha roba', registracija poklica suhorobar in potniški vlak, kije semkaj pripeljal za 25. sejem in tokrat, "a potrebovali bi ga vsak dan". Župan si še želi, da bi Ribnica postala turistični biser tega območja in po mnenju Lojzeta Peterleta je blizu tega, saj je zanj sejem ena najlepših in najmogočnejših prireditev v Sloveniji, ribniška tradicija pa se mu zdi bistvena za slovensko identiteto. "Tu se počutim zelo varno, ker se na Ribničane lahko zanesem, saj se razumejo na vse, tudi na globalizacijo. Italijan govori slovensko, Kitajec pa na vogalu prodaja suho robo, "seje pošalil. Kot evropski poslanec vidi, da v EU ni moč nič prodati, če nimaš dobrega izdelka in ga ne znaš ponuditi. "Toda če bi se PR - strategije učili od Ribničanov, bi šlo tudi naši vladi bolje."Peterle sije že dlje časa želel spregovoriti na ribniškem sejmu, a uspelo mu je v letu, ko kandidira za predsednika države. Dopoldne smo se zabavali ob Bajki o Ribnici (str. 31), popoldne pa smo preživeli v Gradu z Vladom Kreslinom, ki je pripeljal celotno spremljevalno zasedbo, vključno s staršema in Beltinško bando ter pripravil vrhunski koncert. Čez dan pa ste verjetno tudi kak sold potrošili. Je tako? Čeprav vemo, da se veliko Ribničanov tisti dan raje potuhne, ker jih motita gneča in hrup, toda s sejmom se vendarle znamo pohvaliti, ko je čas za to! Alenka Pahuue Foto AP in ZM Dve zadevi je bilo letos pogrešiti: ni bilo predstavnikov iz švedske Landskrone, kije prekinila stike z Ribnico, in ni bilo Medarda Puclja, zaščitne znamke sejma. Podal je uradno izjavo, zakaj:" Na političnem vrhu, med drugim Jože Tanko, naj bi rekli, da naj komentiram sprevod, govornike pa naj najavi kdo drug, da ne bi bilo izrečenega kaj preveč političnega. Ker sem načelen človek, sem si rekel: Ali vse ali nič! Če me nobena oblast prej ni ovirala, se pa tudi zdaj ne bom pustil. Pravzaprav mi je največje priznanje ravno to, da se me vladajoča stranka boji!" Župan je Lojzetu Peterletu podaril košaro s suho robo in ga NAPOTIL, DA JO DELI PO EVROPI. "A NE ZASTONJ! KAR BOSTE ZASLUŽILI, PRINESITE K NAM!" MED ROKODELCI SE JE TOKRAT PRVIČ PREDSTAVILA TUDI PRŠUTARNA IZ ŠEMPASA Največje razstavišče je imelo podjetje Inotherm Vlado Kresun je prišel s svojima staršema in tako na poseben NAČIN ZAOKROŽIL KONCERT, KI GA JE VREDNO POMNITI V ŽELEZNIKE NA POMOČ! Po hudem enournem neurju v Železnikih na Gorenjskem je slika katastrofalna. Narasla reka je pometla z več kot 200 avtomobili, med njimi celo uničila avtobus do nerazpoznavnosti, zahtevala človeška življenja, pa tudi materialna in gospodarska škoda je ogromna. Gasilci smo se iz sočutja do ljudi na tem področju odzvali klicu na pomoč. Tako je skupina 13 gasilcev iz PGD Sveti Gregor in 10 gasilcev iz PGD Dolenja vas (organizirani preko \ ■ * dolenjevaške župnije) v nedeljo, 23. septembra, pomagala čistiti posledice tega neurja. Prihod na teren je bil dogovorjen za PGD Sveti Gregor ob 7., za PGD Dolenja vas pa ob 8. uri. Obe ekipi sta trdo delali cel dan in odstranili preko 100 m3 blata, mulja in ostale navlake, ki jo je naplavila reka. Sam sistem pomoči je bil zelo dobro organiziran, razpored enot je bil ustrezen, saj je vsaka ekipa dobila točno začrtano lokacijo delovanja. Delale so tudi inženirske enote vojske, pa tudi ogromno tehnike slovenskih firm je bilo videti. Sama sanacija poplavljenega območja se bo vlekla, po moji nestrokovni oceni vsaj še en mesec, ne upoštevajoč urejanja infrastrukture. Ti kraji, trenutno pozabljeni od Boga, pa vendar v centru pozornosti celotne slovenske javnosti, potrebujejo vsega. Pogovarjal sem se s predsednikom krajevne skupnosti. Uničeno ima pritličje hiše, odneslo mu je tri avtomobile, po 48 urah neprestanega dela mu je žena v štab prinesla čevlje, dobljene od Karitasa, da se preobuje, saj je bilo v pritličju vse uničeno. Pa vendar je možakar nasmejan, saj se zaveda, Ribniški gasilci so prav tako odhiteli čistit posledice ujme Ta dan je bilo na terenu 1200 gasilcev iz vse Slovenije, pa tudi drugih prostovoljcev je bilo ogromno. Moram pa poudariti, da ekipa 20 ljudi v enem dnevu ne more očistiti stanovanjske hiše z okolico, toliko materiala se je nabralo. Sam sem sodeloval z gasilci od Svetega Gregorja. Ker smo prišli med prvimi ekipami, smo po vrstnem redu dobili sanacijo vrta in dvorišča enodružinske hiše, pri kateri so poprej že tri dni delali gasilci. Imeli smo sorazmerno lahko delo - finalna dela na vrtu in dvorišču. Treba je bilo odstraniti od 30 do 35 cm mehkega blata in mulja na površini 150 m2. Poskrbljeno je bilo za prehrano in pijačo, nameščeni so bili WC - ji, pa tudi domačini so nam stregli kot povabljenim gostom. da pri hiši ni smrtnih žrtev. Ko pa vidi vse več prostovoljcev in organizacij, ki želijo pomagati, mi zaupa: Veš, mislim, da smo v Železnikih trenutno evropski Bruselj. Še enkrat bi se rad zahvalil gasilcem od Svetega Gregorja in gasilcem prostovoljcem iz Dolenje vasi, ki so si vzeli prosto nedeljo za humano delo in pomoč pomoči potrebnim. V akcijo smo šli prostovoljno, ne računajoč na zaslužek, saj se zavedamo, da bi tudi mi dobili pomoč iz teh krajev, če nas bi doletela nesreča. Tekst in foto JANEZ PUŽELJ, poveljnik GZ Ribnica ŠKRABČEVA DOMAČIJA HROVAČA Vabljeni na oktobrske večere v Skednju Škrabčeve domačije! Petek, 5. oktober, ob 19. uri KAJ NI SVET RAZMERJE MED MOŠKIM IN ZENSKO? Na vprašanje bodo odgovarjali dr. Manca Košir, Matjaž Gantar in dr. Urban Kordeš. Sobota, 27. oktober, ob 18. uri Predstavitev kniiae TO SO BILE SVETE KRAVE Z avtorjem dr. Mičom Mrkaičem se bo pogovarjal Peter Franki, odgovorni urednik Financ. POMOČ OD VSEPOVSOD V Sloveniji je bil Sl. septembra dan žalovanja v spomin na žrtve torkove ujme v Sloveniji. Tudi na Posestvu Ugar so se odzvali na nesrečo in pokazali solidarnost s prizadetimi. "Ob tej naravni katastrofi smo se odločili, da bomo 10 odstotkov od vseh prodanih vstopnic namenili najbolj prizadeti družini s prizadetega območja v ujmi. In sicer bomo to naredili direktno, neposredno, brez posredovanja kakšne organizacije, da se denar ne razprši," je povedal Zlatko Polajžar s Posestva Ugar. "Zahvaljujem se vsem sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli pomagali, predvsem ekipi, kije delala na Posestvu Ugar, pa izvajalcem, bili so predvsem Ribničanje, ter tudi vsem Ribničanom, ki so sprejeli to tekmovanje in tudi drugačen prometni režim. Res hvala za sodelovanje in strpnost." ZM i < > E/Vj < >« 1 MM/lkJiHHMV <>*■ OJFXIXrML S 30 let POSEKA NAJDEBELEJŠE i JELKE V RIBNIŠKI VELIKI GORI Posekano drevo je bilo tedaj na kočevsko - ribniškem področju najdebelejša jelka. Po telesnini in višini prva, po debelini pa druga na Slovenskem. Hladno je bilo. Tisti dan je zapadlo do 25 cm snega. Vejevje in vsa drobna drevesca ob cesti so se upognila pod težo snega. Bilo je tudi nekaj manjših karambolčkov. Delo je bilo opravljeno brezhibno, obilen zaključek za vse udeležence pa je bil v Glažuti. Podatke zbral in zapisal upokojeni gozdar Mirko Oražem Na južnem predelu Velike gore je bil nekoč pragozd. Gozdnih cest ni bilo. Prva cesta na tej gori je bila na skrajni jugovzhodni strani od Jelenovega Žleba do Rakitnice, imenovana Rudeževa cesta. Zgrajena je bila šele pred 2. svetovno vojno in dokončana v letu 1937. V tem predelu Velike gore sta imela svoje gozdove veleposestnika Auersperg in Rudež. V povojnih planskih letih se je sečnja gozdov za potrebe gospodarstva, za hitrejšo obnovo domovine preusmerila tudi na to področje. V pragozdni del Črnega vrha, na področju Turna (1254 m n .v.), je leta 1948 posegla tudi človeška roka z gozdarskim orodjem in začela s sečnjo debelih pragozdnih dreves. Bilo je 46 dreves. Od teh sta ostali samo še dve drevesi. S tem posegom v pragozd je bila storjena velika napaka. Pragozdno površino bi bilo treba zaščititi. S temi gozdovi je upravljala Gozdna uprava Grčarice. Po letu 1970 je bila zgrajena cesta do podnožja Turna, v dolžini 3 km. Ob tej cesti je ostala še edina pragozdna jelka v tem oddelku. Zaščitili smo jo kot spominsko drevo. V letu 1975 je v vrh drevesa udarila strela in jelka se je pričela naglo sušiti. Odločili smo se, da jo kot drevo izredne debeline in višine posekamo bolj svečano, predno shira in se dokončno posuši. Tedaj je bil gozdni upravitelj - direktor TOZD Jelenov Žleb univ. dipl. gozdarski inženir Vekoslav Zavolovšek (sedaj biva v Ribnici, Šeškova 14), ki je vodil celotni ceremonial ob poseku. Določili smo dan: 17. september 1977. Izbrali smo najstarejše, že upokojene sekače iz Loškega Potoka, med katerimi je bil tudi izkušen predvojni sekač - tedaj častni občan- general podpolkovnik Jože Ožbolt. Posek drevesa je bil izvršen pod strokovnim vodstvom gozd. inženirja prof. Zdravka Turka z gozdarske fakultete, ki je z gozdnim žigom (kladivom) drevo odkazal in izmeril v prsni višini 36. debelinsko stopnjo (odkazilni manual hranim še danes). Nekaj podatkov o posekani jelki: Starost ................................370 let Višina...................................45.60 m Obseg v prsni višini......................5.16 m Premer v prsni višini .................164 cm Bruto masa ..........................36.316 m3 Neto masa ............................33.39 m3 Višina panja..............................2.90 m Jelka je rasla na JV strani, na nadmorski višini 1110 m. Celotno študijo o posekani jelki je izdelal gozdarski inženir prof. dr. Marjan Kotar z gozdarske fakultete. Naslednje leto smo organizirali zaščito panja s streho v obliki stožca. Po odstranitvi posekane jelke smo hoteli v sosednjem oddelku zaznamovati v nadomestilo drugo jelko, s približno enakimi lastnostmi, vendar se je ta že v naslednjem letu osušila in shirala. Na dan poseka se je na tem predelu gozda Navadni ročni žagi je bilo treba na vsako stran privabiti še po 40-centimetrski podaušek in pripraviti ZA ROČAJE. Ob JELKI SMO PRIPRAVIU OGRODJE IN 'PODEST', OD KODER NAJ BI POTEKAL POSEK. ZASEK SO NAPRAVILI NAŠI DELAVCI - SEKAČI. PODŽAGOVALI PA SO NAJSTAREJŠI - IZKUŠENI SEKAČI, KI SO B1U TAKEGA DELA NAVAJENI ŽE IZ SLAVONSKIH GOZDOV. NA VSAKO STRAN SO ZA ŽAGO PRIJELI PO TRIJE SEKAČI. PO DVA NASPROTNA ZA ROČAJ, TRETJI SI JE SNEL PAS S HLAČ IN SPEL K ROČAJU ŽAGE, DA SE JE POVEČALA MOČ ZA PODŽAGOVAN- je. Občasno so zabijali zagozde in usmerjali padec drevesa. Ostanek nekdaj najvišje jelke zbralo zelo veliko ljudi iz daljne in bližnje okolice. Pričel je naletavati sneg z rahlim dežjem. OBVESTILO ZA JAVNOST Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o. organizira brezplačno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev. Oddali jo boste lahko na sedežu Javnega komunalnega podjetja Komunala vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro. Pod električno in elektronsko opremo spadajo aparati in naprave, kot so: • Mali gospodinjski aparati - sesalniki, sesalne metle, likalniki, opekači, naprave za cvrtje, mikrovalovne pečice, palični mešalniki, multipraktiki, mlinčki za kavo, brivniki, budilke, tehtnice... • Oprema za IT in telekomunikacijo - osebni računalniki s pripadajočo opremo, tiskalniki, tipkovnice, miške, skenerji, žepni in namizni kalkulatorji, faksi, telefaksi, telefoni, mobilni telefoni odzivniki... • Oprema za zabavno elektroniko - radijski in televizijski sprejemniki, videokamere, videorekorderji, glasbeni stolpi... Komunala Ribnica d.o.o. 5? tsšero OBVESTILO o objavi javnega razpisa štipendij Občina Ribnica je ena izmed 18 občin JV Slovenije, ki je pred leti pristopila k programu "Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko". Regijska štipendijska shema je instrument regije, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci regijske štipendijske sheme (poleg navedenih občin še OOZ Novo mesto in Razvojni center Novo mesto, ki je izvajalec programa) in državo, skladno z zakonom na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in predstavlja izjemen pomen za razvoj regij v Sloveniji. Namenjena je štipendijam in šolninam dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih povprašujejo oz. izrazijo interes delodajalci s sedežem v občinah JV Slovenije. Osnovni cilj štipendijske sheme je šolanje za potrebe gospodarstva in omejevanje "bega možganov" iz regije. Štipendije se tako podeljujejo za konkretna delovna mesta, in sicer za celotno ali preostalo dobo šolanja štipendista po izobraževalnem programu. Prioritetno se štipendije podeljujejo za razvojne potrebe in perspektivne poklice v posamezni regiji. Glede na to, da se šola štipendist za konkretno delovno mesto pri konkretnem delodajalcu, ta tudi odloči o podelitvi razpisane štipendije. Do štipendij iz Regijske štipendijske sheme so upravičeni dijaki, dodiplomski in podiplomski študenti, ki se šolajo v RS ali v tujini in niso zaposleni. Razvojni center Novo mesto d.o.o. je v četrtek, 30.08.8007, objavil v Dolenjskem listu Javni razpis štipendij enotnih Regijskih štipendijskih shem za. šolsko/študijsko leto 2007/08. Razpis je namenjen dijakom in študentom JV Slovenije. Razvojni center Novo mesto d.o.o. kot štipenditor v sodelovanju z delodajalci in občinami JV Slovenije razpisuje štipendije za šolsko/študijsko leto 2007/2008 za pridobitev naslednjih poklicev: Rok za oddajo vlog za dijake ponedeljek, 1. oktober 2007, do 14. ure, za študente sreda, 10. oktober 2007, do 14. ure. Celotno besedilo javnega razpisa štipendij Regijske štipendijske sheme Dolenjska ter prijavni obrazec sta objavljena na spletni strani www.rc-nm.si/stipendijskashema/. Dodatne informacije dobite na Razvojnem centru Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, tel. 07 33 72 988, kontaktna oseba: Maja Smerdu ali pišite na e-naslov: maja.smerdu@rc-nm.si. Vire financiranja opredeljuje Zakon o štipendiranju. Sredstva v višini 50% štipendije zagotovijo delodajalci, preostalo polovico pa bo po novi finančni perspektivi zagotovil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij. V primeru, da s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije ne bodo pravočasno zagotovljena sredstva za financiranje štipendij, si komisija za štipendiranje pridržuje pravico, da ne podeli oz. ne podeli vseh razpisanih štipendij. Maja Smerdu Razvojni center Novo mesto d.o.o. Stopnja Poklic/smer Delodajalec Začetni Prosta izobraževanja letnik štip. šolanja mesta IV. avtokaroserist TPV d.d., Novo mesto 2. 1 inštalater strojnih instalacij Kovinotehna MKI d.o.o.,Novo mesto 1. 5 Termotehnika d.o.o., Novo mesto 1. 8 elektrikar energetik Kovinotehna MKI d.o.o., Novo mesto 1. 3 mehatronik LIVAR d.d., Črnomelj 1. 3 mizar NOVOLES d.d. Straža 1,2. ali 3. 4 INLES d.d., Ribnica 1,2. ali 3. 5 LIK d.d., KOČEVJE 2. ali 3. 1 kovinar RIKO EKOS d.o.o. 1,2. ali 3. 1 oblikovalec kovin ISKRA PIO d.o.o., Šentjernej 1,2. ali 3. 3 LIVAR d.d., Črnomelj 1. 5 orodjar TPV d.d., Novo mesto 2. 2 strugar TPV d.d., Novo mesto 2. 1 keramik / polagalec keramičnih oblog Keragrad Novo mesto d.o.o. 1. 3 V. elektrotehnik elektronik Kovinotehna MKI d.o.o., Novo mesto 1. 1 ISKRA PIO d.o.o., Šentjernej 1,2,3, ali 4. 3 kemijski tehnik Melamin d.d. Kočevje 1,2,3, ali 4. 3 lesarski tehnik NOVOLES d.d. Straža 1,2,3, ali 4. 4 LIK d.d., KOČEVJE 2. ali 3. 1 elektrotehnik Termotehnika d.o.o., Novo mesto 1. 1 strojni tehnik Termotehnika d.o.o., Novo mesto 1. 1 ISKRA PIO d.o.o., Šentjernej 1,2,3, ali 4. 3 ŠILC TRADE d.o.o., Ribnica 1. 1 LIVAR d.d., Črnomelj 1. 3 strojni tehnik 3+2 (predhodno orodjar) LIVAR d.d., Črnomelj 1. 2 ekonomski tehnik ŠILC TRADE d.o.o., Ribnica 2. 1 mehatronik-tehnik 3+2 LIVAR d.d., Črnomelj 1 1 VI. inženir strojništva Frankovič d.o.o., Vinica 1. 1 VII. dipl. inž. strojništva/ proizvodno strojništvo SEP d.o.o., Mokronog 1. 1 dipl. inž. strojništva RIKO RIBNICA d.o.o. 1. 1 RIKO EKOS d.o.o. 1,2,3, ali 4. 1 Termotehnika d.o.o., Novo mesto 1. 1 Anton Hudoklin s.p., Šentjernej 2. 1 LIVAR d.d., Črnomelj 1. 1 "INPROS" Bojan Trifkovič s.p., Črnomelj 1. 1 dipl. inž. metalurgije LIVAR d.d., Črnomelj 1. 1 univ. dipl. inž. kemijskega inženirstva Melamin d.d. Kočevje 1,2,3, ali 4. 2 dipl. inž. kemijske tehnologijeMelamin d.d. Kočevje 2. 1 univ. dipl. ekonomist Lestra Straža d.o.o. 1. 1 Infotehna d.o.o., Novo mesto 2. 1 univ. dipl. inž. strojništva za konstruktorstvo ISKRA EMS d.o.o., Šentjernej 3. in 4. 2 univ. dipl. inž. elektrotehnike in računalništva Infotehna d.o.o., Novo mesto 2. 1 univ. dipl. inž. elektrotehnike KOLPA d.d., Metlika 3. 1 univ. dipl. inž. strojništva KOLPA d.d., Metlika 3. 1 TPV d.d., Novo mesto 4. 2 RESETQRIRN1CA S1QL.NET 13 aLTI V/V HL vz: Zakaj odšel sl v prazno noč, tja, kamor sonce ne posije, brez solz sl in slovesa, proč, kjer ura vsem neslišno bije? (Sergo) ZAHVALA Pride čas, ko bolečina v blaženost se spremeni, a telo je le lupina, ko ga duša zapusti! UUBIL JEŽIVUENJE IN UUDI OKOLI SEBE. BORIL SEJE DOLGO, VENDAR JE USODA ZANJ HOTELA DRUGAČE. Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, tasta in svaka ANDREJA KLEMENCA z Grajske poti 2, Ribnica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se ga v tako velikem številu spomnili ob njegovi smrti, izrekli ustno in pisno sožalje, poklonili cvetje, sveče, darovali za maše ter se od pokojnika osebno poslovili. Še posebej se zahvaljujemo Lovski družini Ribnica, županu občine Ribnica Jožetu Levstku, predsedniku turističnega društva Jožetu Zakrajšku, predsedniku lovske družine Blažu Kržetu za poslovilne govore, sodelavcem Zavarovalnice Triglav, kaplanu Juretu Ferležu in gospodu Cirilu Oražmu za lepo opravljen obred, Nonetu Vitra, kvartetu pod vodstvom Alojza Osvalda, organistu Sandiju Oražmu, Tadeju Osvaldu za ubrano petje in Komunali Ribnica. Posebna zahvala celotnemu osebju ZD Ribnica, še posebej dr. Marjeti Kregar Jeranko, dr. Petru Rusu, patronažnima sestrama Darinki in Jani ter fizioterapevtu Klemnu. Hvala vsem, ki ste čutili z nami, imeli Andreja radi in ga spoštovali. Pogrešali ga bomo. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi ljubljenega moža in očita FRENKA ČEŠARKA 0957-2007) bi se rada zahvalila vsem, ki so nama bili v oporo ves čas njegove bolezni in našega trpljenja: družini Gornik, ki je dnevno nudila pomoč, Ireni in Toniju Prusu, župniku Branku Potočniku, Jožetu Tanku, bratu Marjanu, svakinji Andreji z družino. Zahvala pa velja tudi vsem ostalim, ki so ga kdaj obiskali na domu, in vsem, ki so ga spremljali na njegovi poslednji poti - še posebej Zvezi vojnih veteranov Ribnica, ŠD Lončar Dolenja vas, Radiu Urban, vsem, ki so mu darovali cvetje in sveče, nam izrekli ustno in pisno sožalje, ter vsem, ki so nam še v oporo. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala! Žena Mija in sin Blaž Usoda tvoja žalostna nas je pretresla v dno srca. Le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil! Življenju si le to dajal, kar zmogel si in kar si znal. Naj bosta mir in Bog s teboj! Uživaj blaženi pokoj! ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, zlatega atija, sina, brata, strica in svaka ALOJZA RUPARČIČA iz Šolske ulice 28, Dolenja vas se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrekli besede tolažbe, darovali za sv. maše, sveče in cvetje, ter vsem, ki stese od pokojnika poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju ZD Ribnica, še posebej osebni zdravnici dr. Šmalčevi, dr. Žagarjevi in dr.Čampi. Iskrena hvala g. župniku Branku Potočniku za besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred, ter somaševalcu g. Ivanu Turčiču. Zahvaljujemo se tudi kaplanu Jerantu za bolniško maziljenje ter pevcem za prelepo petje. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat od srca hvala. Z LJUBEZNIJO IN ŽALOSTJO V SRCU VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi naše mame, tašče, sestre, tete in stare mame ANE Stupica (1932-2007) iz Jurjeviče 59 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, bivšim sodelavcem in znancem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno in poslano sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za opravljen bogoslužni obred, pevcem, gasilcem in pogrebcem. Še enkrat vsem iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI RESETQ.R1BN1CA Svetel zgled si, mama, bila, ko za vse si nas molila, da bi dobri bili kristjani, na tem svetu Bogu vdani. Bog naj da ti sveti raj, kar za nas storila si nekdaj. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila in odšla v večnost draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta JOŽEFA PUCEU iz Goriče vasi 31 Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem za izrečeno sožalje, darove za svete maše, dobrodelne namene in sveče. Svojci se posebej zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Ribnica (dr. Alenki Nadler Žagar in patronažni sestri) za zdravstveno oskrbo, župniku Antonu Berčanu, pevcem cerkvenega mešanega zbora, Komunali Ribnica in vsem, ki ste nam stali ob strani. ŽALUJOČI VSI NJENI SORODNIKI Zaman je bil njen boj, vsi dnevi upanja - trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Bolezen in trpljenje, MAMA, si prestala, v grobu zdaj boš mimo spala, odšla si tja, kjer ni gorja, luč večna ti upanje da. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in tete MARICE JAVORNIK z Opekarske ceste 13, Ribnica se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli besede tolažbe, darovali sveče in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala osebni zdravnici ge. Lidiji Šmalc in patronažni sestri ge. Alenki Novosel za nesebično pomoč in nego ob njeni težki bolezni. Posebna zahvala naj velja Francki Zalar za ljubečo in skrbno pomoč pri negi mame ter Jožici, Darinki in sosedi Marti, ki so bile pri mami ob njeni zadnji uri. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu Juretu Frležu za opravljene obrede in besede tolažbe, pevcem za zapete pesmi ter sosedom za ure molitve. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat od srca hvala. Z LJUBEZNIJO IN ŽALOSTJO V SRCU SIN SLAVKO, SNAHA METKA TER VNUKINJI Maruša in Tadeja SIOLNET Podjetniške informacije Javni razpis za sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme v letu 2007/2008. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: je sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme. Namen je spodbujanje podjetij v investicijska vlaganja za proizvodnjo visokotehnoloških in inovativnih proizvodov oziroma izvajanje visokotehnoloških storitev. Tehnološke investicije se morajo navezovati na nove proizvode/storitve z večjo dodano vrednostjo ali na temeljito izboljšane proizvode/storitve z večjo dodano vrednostjo. Za nakup novih strojev se upoštevajo vsi stroji, izdelani vsaj v letu 2006. Rok: prvi 8.10. 2007. Podrobnosti: http://www.podjetniskisklad.si. Javni razpis štipendij enotnih regijskih štipendijskih shem (RŠŠ) za šolsko/študijsko leto 2007/2008. Razpisnik: Razvojni center Novo mesto, Svetovanje in razvoj, d.o.o. Predmet razpisa: Štipendije iz RŠS so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju/študiju zaposlili na območju posamezne razvojne regije ali drugače pomembno vplivali na razvoj v območju, iz katerega prihajajo. Rok: za dijake ponedeljek, 1. oktober 2007, do 14. ure, za študente sreda, 10. oktober 2007, do 14. ure. Podrobnosti: http://www.vvww.rc-nm.si. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja. Razpisnik: Javni sklad RS a regionalni razvoj. Predmet razpisa: dodeljevanje ugodnih posojil za vzpostavitev novega ali širitev obstoječega obrata, diverzifikacijo z novimi izdelki in spremembo proizvodnega procesa. Rok: drugi 10. 10. 2007. Podrobnosti: http://www.rdf-sklad.si/gospodarstvo.html. Javni razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet sofinanciranja so izključno nastanitveni obrati, hoteli, moteli, penzioni, apartmajska naselja, ki bodo dosegali najmanj 3* ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj je 10. Naslednji rok za oddajo prijav je 25. 11. 2007. Podrobnosti: http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=5297. • Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov z garancijami v letu 2007, za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z bankami. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10. 10. 07. Vmesni rok: 10. 9. 07. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/download-file.aspx?docid=4375 . • Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov v letu 2007. Rok: 5. 10. 07. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/down-loadfile.aspx?docid=4374. • Javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno razvojne aktivnosti malim in srednje velikim podjetjem v letu 2007. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10. 10. 07. Podrobnosti: www.podjet-niski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4622. • Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva -Turistična infrastruktura. Rok: 14. 11. 07, 6. 2. 08, 4. 6. 08 in 19. 11. 08 oz. do porabe sredstev. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4738. • Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2007 in 2008. Rok za oddajo vlog je 9. 9. 2008 do 12. ure oz. do porabe proračunskih sredstev. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/download-file.aspx?docid=3948. • Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2007. Rok za prijavo: je odprt najkasneje do vključno 25. 10. 2007. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=3711. • Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2007. Rok za prijavo: je odprt najkasneje do vključno 25. 10. 2007. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=3712. Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. Podjetniške informacije BMMBK NEPREMIČNINE Franc TANKO s.,. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: BOHINJSKA BISTRICA - Ulica Pod gozdom, opremljen turistično stanovanjski objekt, zgrajen leta 1983, vel. 145 m, nahaja se na južnem delu Boh. Bistrice, ob potoku, neposredno ob smučišču Kobla Velikost parcele je 807 m, zgradba ima skupno neto površino ca 600 m, kjer se nahajajo apartmaji s kopalnicami in balkoni. Objekt ima 27 ležišč in lastniško stanovanjsko enoto v pritličju. Vsa infrastuktura Cena je 730.000,00 EUR. Vseljivo takoj. ŽIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost 594 m, z njivo, v izmeri 292 m', gozd v izmeri 9417 m in njivo v izmeri 1244 m'. Cena za celotno posestvo je 31.300 EUR ali 7.5 mio SIT. RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 16,99 x 11,99 dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 106.000 EUR. RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 m , gospodarsko poslopjev izmeri 57 m in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m, ter ca 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR ali 18 mio SIT. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10x9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m', el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m', zazidljivega prostora za gradnjo eno družinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR ali 71.772.218.00 SIT. SODRAŽICA - blizu centra, polovica novozgrajenega dvojčka v izmeri 9 x 8 m, velikost parcele 465 m, zgrajen leta 2007-druga podaljšana gradbena faza (fasada izdelana, elektrika in voda v hiši, okolica delno urejena), dokumentacija urejena, zelo lepa sončna lokacija, cena 104.323,15 EUR ali 25 mio SIT. VIKENDI: SODRAŽICA - Travna gora, prodamo počitniško hišico, zgrajena leta 1977, v izmeri 6,75 x 8,10 m, s teraso in pomožnim prostorom. Velikost parcele ca 924 m , dokumentacija urejena, CK etažna, SAT TV, EL, voda iz vodnjaka, delno opremljena, dve etaži, potrebna manjše dodelave, cena 59.500 EUR. POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE -industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m, 14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mimo dejavnost, 14 park. mest, vsa infrastruktura cena 273.876 EUR ali 63,95 mio SIT, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. RIBNICA - blizu centra, poslovni prostor, trgovina v izmeri ca 220 m in pisarne v izmeri ca 120 m , pomožni prostor v izmeri ca 100 m , vse v obratovanju, popolnoma obnovljeno, zgradba zgrajena leta 1968. Dokumentacija in vsa infrastruktura ter parkirišča urejena. Cena za m 975 EUR oz. 233.649,00 SIT. GRADBENE PARCELE: RIBNICA - HRASTJE, 2 gradbeni parceli, velikosti 1192 m' in 1005 m, cena za m 18 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, Pašnik 1667 m', travnik 3416 m' in travnik 1355 m, cena za m' je 1,24 EUR ali 298,00 SIT. RIBNICA - DOLENJA VAS, več kmetijskih parcel in gozdov na različnih lokacijah, v skupni izmeri ca 2 ha, prodamo v paketu za 8.200 EUR ali 1.950.000 SIT. RIBNICA - k.o, JURJEVIČA in k.o. ZAMOSTEC, 2 gozda v izmeri 9027 m, nižje kvalitete in 11689 m , srednje kvalitete, prodamo. Cena za m 0,36 EUR. STANOVANJA: Ribnica - strogi center - trosobno, dupleks, nadstandardno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 101,77 m delno v mansardi, klima, CK na plin, takoj vseljivo. 2 parkirni mesti, cena 150.707,58 EUR ali 36,11 mio SIT. KOČEVJE - blizu Zdravstvenega doma, dvosobno stanovanje kompletno obnovljeno, velikost 57,14 m, zgrajeno 1975, etažno urejeno, s solastniškim delom na zemljišču v I. nadstropju, drvarnica. Vsa infrastruktura, klasično ogrevanje (kamin), KT, TEL, cena 63.500 EUR, vseljivo v enem mesecu. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE- pisarno, opremljeno, varovano, v pritličju, vel. cca 64 m, CK, vsa dokumentacija - uporabno dov. Cena najema 6,0 EUR za m' ali 1.440,00 SIT. RIBNICA - JURJEVIČA, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m, z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m 3 EUR ali 719 SIT. STANOVANJA: RIBNICA - BREG, oddamo v najem kletno enosobno stanovanje v izmeri 45,27 m , v stanovanjski hiši, zgrajeni leta 2005, CK na plin, neopremljeno, takoj vseljivo, cena najema za mesec je 188 EUR ali 46.000 SIT + stroški, predplačilo garancija. KUPIMO STANOVANJA: LJUBLJANA - Kodeljevo, Rudnik, Vič, Moste, kupimo garsonjero od 24 do 30 m, prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, 58.333 EUR ali od 14 do 15 mio SIT, vselitev v dveh mesecih. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodqji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. Zastopnik:Montaža stavbnega pohištva Boštjan Volaj s.p. GSM: 040 313 712,051 370 876 e-naslov: montaza.volaj@gmail.com modra Številka c« 080 io 27) www.simer.si PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA triglav Avtohiša Zalar PETROL Irmitiptlmfofi: RIKO RIBNICA,INLES RIBNICA, KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA RIBNICA,MOTOMAN ROBOTEC, IP RIBNICA. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA RIBNICA. TINA BAR DOLENJA VAS, LES D.O.O. RIBNICA, FRAGMAT SODRAŽICA, R.M. INTERNATIONAL, AVTO ŠOLA VITO - L, RAČUNOVODSKI SERVIS DAFIN, KOVINAR KOČEVJE. MONTAŽA AN DOLJŠEK HROVAČA, FINANČNE STORITVE IN SVETOVANJE »NOVA SMER«. VULKANIZERSTVO OSVALD JOŽE SP., ŠOLARČEK -GRAFIKA. TISK IN PROMOCIJSKI ARTIKLI, ŠTUPICA TRANSPORT, TSP PIRKER JANEZ S.P.. ZOBEC TRANSPORT, BAMBA TANKO FRANC S R. CHIPO LEVSTEK JOŽE S.P. SODRAŽICA. DNEVNI BAR TANJA, SDS 00 RIBNICA, AVTOŠOLA HERBBY, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BORDEVSKA, BLESK D.O.O..OBČINA KOČEVJE, GRČA KOČEVJE. AVTOSTORITVE VRH FRANC s p„ BLESK 2 D.O.O . HYDROVOD KOČEVJE. TRGOVSKI CENTER NAMA KOČEVJE. RIKO KOR, IDEAL KOMERCIALNI CENTER, NOVOLIT NOVA VAS, RAČUNOVODSKI SERVIS ALF - F, SKB BANKA, URBAN SERVIS IN PRODAJA GORNJE LEPOVČE, TRGOVINA IN MESARUAAMBROŽIČ, TRGOVINA PIKAPOLONICA KOČEVJE, ABO GRAFIKA LJUBLJANA, OPTIK JANEZ POZNIČ S R, CVETLIČARNA POŽAR NEVENKA S.P Mmrm INOTHERM, FIBRAN NORD, PIVOVARNA UNION, OBČINA SODRAŽICA Odslej so lahko vse poti nepozabno doživetje! S panoramsko streho, naprednimi motorji nove generacije in stikalom Sport Switch, ki avto spremeni v športnika, vam bodo zavoji in pospeševanje v še večji užitek. Poleg priljubljenega petvratnega modela in športnega kupeja GTC vas bo razveselila tudi karavanska različica z izjemnim prtljažnim prostorom, dinamičnim videzom in navdušujočimi voznimi lastnostmi. Testirajte svojo Astro pri trgovcu z vozili Opel, toje lahko vaša naslednja velika poteza. Nova Opel Astra. Naredite svoj svet bolj vznemirljiv. Avtohiša Zalar,M=ie^105,,3,5veüke 1=«= 01 78 81 999 Ceno velja zo novo Opel Astro 1.4 Essentia. 1 EUR = 239,64 SIT. Povprečna poraba gorivazo vse i . modele: od 4,8do 9,31/100 km. Emisije COz za vse modele: od 130 do 223 g/km. WWW.opei.SI STEKSJÄTW HREN! Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan MOBITEL zastopstvo SERVIS GSM / UMTS i S hi microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A 1310 Ribnica Tel.: 01/ 8373 116 FAX: 01/ 300 77 06 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera.si DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB 8.30h - 11.30h t®Bw. microera .s i POPUSTI za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH B r BDcOtezeich» / z y m. // les - standardno okno priznana doma in po celem svetu vrhunska kakovost OKNA, VHODNA VRATA IN SENČILA e lesena okna in vrata • les/ aluminij okna in vrata • pvc okna in vrata e aluminij okna in vrata • pvc/ aluminij okna e lesena in aluminij polkna • rolete e komarniki • svetovanje - izmera - montaža - servis INLES d.d.. Kolodvorska 22, I 3 I0 Ribnica www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: Ol 8377 I62, fax: Ol 8377 33 I les - soft okno FRAGMAT izolirkq__ ölesli čistilni servis • slikopleskarstvo • parketarstvo Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Spiet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov (parket, laminat, PVC,...) vse vrste čiščenja (generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog) brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov Toplotne izolacije Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika ¥ Dimniki Schiedel —► Armaturno železo > Tlakovci ZOBEC in OBLAK COMMERCE Fasade Vrata iz zaloge Gradbeni sistemi r^m weber terranova Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 836 67 77, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12. Trgovina Cerknica Cesta 4. maja 1., 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 15.00 do 19.00 sobota: 8.00 do 12.00 wvw.fragmat.si Novi modeli Si Iščete novega partnerja zase, vašo družino ali vaše otroke? Pri Volkswagnu smo za vas pripravili novo ponudbo zvestih spremljevalcev. Novi modeli Polo Si, Golf Si in Golf Plus Si vas bodo očarali z bogato dodatno opremo. Vsi modeli so opremljeni s klimo, ABS, radiem s CD in MP3 predvajalnikom, deljivo zadnjo klopjo, potovalnim računalnikom, daljinskim centralnim zaklepanjem, električnim pomikom stekel... in atraktivnimi prihranki do 2.500 EUR. Obiščite naš prodajni salon Volkswagen in se pustite zapeljati. Novi modeli Si VOZILA NA ZALOGI VW Golf Si Trendline 1,9 IDI 66kw-90km, pet vrat, klima "climatronic", radio RCD 300 s štirimi zvočniki, usnjen volan, stikalo za dnevne luči, sredinski naslon za roke, barvni paket. VW Golf Plus Trendline Si 1,9 IDI 77kw-105km VW NOVI Fox 1,4 55 kw,-75km, meglenke, klima "climatic", barvni paket, dnevne luči, deljiva klop, daljinsko centralno zak. VW Jetta comfort. 1,9 TDI 105km/77kw, klima climatronic VW NOVI Passat lim. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, večfunkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 plus, alu platišča Milwaukee, usnjen volan. VW NOVI Passat var. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, alu platišča Milwaukee. VW Polo Si Comfortline 1,4 59kw-80km, 1,2 47kw-64km, 1,4 TDI 59kw-80km. VW Touran Trendline 77kw-105km, meglenke, klima "climatronic", radio MP3, usnjen volan VW Sharan Sportline 2,0 TDI 103kw/140km, dva sedeža v tretji vrsti, tehnični paket PREDSTAVITVENA VOZILA VW Golf comfortline Euro-paket 1,4 TSI 103kw-140km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, radio RCD 300 z 8 zvočniki. VW Polo FreeZ 1,4 59kw-80km VW Fox 1,4 55kw-75km, dnevne luči, meglenke, cent.daljinsko zaklepanje, barvni paket, deljiva klop, klima climatic VW Golf Var.Trendli. 1,9 TDI 105km-77kw, sredinski naslon za roke, klima climatronic, radio 300 PLUS VW Passat Lim. Comfortline 2,0 TDI 103kw/140km, rezervno jekleno kolo, parkirni senzorji, dnevne luči, več.funkcij.prikazovalnik Plus, alu platišča Milwauke, več funkcij.volan usnjen, dek.el.OREH, alarem z nad.notranjosti, avto hold, radio MP3. RABUENA VOZILA VW Crafter furgon EMR 2,5 TDI 136km/100kw, letnik 2007 Renault CLIO 1,4 16V/98km, letnik 2001 RANDEU A V T O H I S A Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure Za prestop so mi dobro plačali. Tudi vi pripeljite svoj stari avtomobil katerekoli znamke in ga zamenjajte za novo Fiesto, Fusiona ali Focusa. Ob tem boste prejeli do 2.100 EUR bonusa, če pa se boste odločili za izbrano obliko financiranja, bo za vas obvezno in kasko zavarovanje še ugodnejše. Ford Fiesta Feel the difference Ford Fusion Ford Focus _______ ASPC Drobnič Ind. cona Podskrajnik 28 Tel.: 01/709 66 40 E-pošta: aspc-drobnic@siol.net Cerknica Faks: 01 /709 66 41 4K cnaJHBB \ L \ > Očala na recept tudi brez doplačila. Velika izbira Tel.: 01/836 11 28 sončnih očal in okvirjev ponedeljek: 9-12, 16-20 priznanih znamk. tor, sre, čet, pet: 9-14, 16- 18 Vremenske postaje sobota: (merijo notranjo in zunanjo 9-12 temperaturo, vlago, tlak, kažejo lunine mene...) MOTOMAN Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN ROBOTEC $ proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) .rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave • strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) •tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja SIJQ „Vi l>v ^ i>i l Naslov: Lepovče 23, 1310 Ribnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 (0)1 83 72 410 + 386 (0)1 83 72 350 Telefax: + 386 (0)1 83 61 243 / www.motomanrobotec.si E mail: infoämotomanrobotec.si Nasa strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. ustvarjamo novo bivanje SIMPLY CLEVER lflk/®SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SL0-1 in SL0-2. pop A ■ AOlOTillVIZUA 'V «LOVINIJA Škoda HaroyBonus Izkoristite HappyBonus do 1.500 evrov za modele Škoda Fabia Combi, Roomster ter Octavia Combi in limuzina! Joras Center POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT, ŠKODA in PEUGEOT Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure * HAAS DOM trgovsko in gradbeno podjetje d.o.o. Haas Bohova 78, 2311 HOČE Naša celotna ponudba zajema: - predalčne in lepljene lesene konstrukcije za industrijske, kmetijske, skladiščne in športne objekte - Široka paleta HAAS montažnih hiš PRI NAS DOBITE VSE NA ENEM MESTU! TEL.: 02 / 613 0 613, FAX: 02/613 0 615, www.haas-dom.si E-mail: info@haas-dom.si, GSM: 051 645 203 Razvili smo visoko kakovostno leseno bio hišo, toda njene kvalitete Še izboljšujemo! osvojili smo zahtevne in zanimive trge Evropske unije in širše, pa ta zemljevid 56 razširjamo! ustvarjamo skupaj z zanimivimi poslovnimi partnerji za prestižne naročnike, vendar ta seznam vztrajno dopolnjujemo! vplivamo na višje standarde zdravega bivanja, samo želimo si biti v tem še bolj učinkoviti! oblikovali smo odličen kolektiv Zaposlenih, s katerim uresničujemo vedno višje cilje, a neprestano iščemo nove sodelavce! © RIKOf Riko Hiše RIKO HIŠE d.o.o. LepovCe 23, 1310 Ribnica T (01)8372611,(01)8361095 F (01)8369936 E info@riko-hise.si W www.riko-hise.si REFLEKSOTERAPIJfl_____________________________________________ Refleksoterapija je naravna metoda zdravljenja, ki so jo že v davnih časih uporabljali Indijci, Kitajci in Rusi. Slike masaže stopal so vklesane celo v hieroglife v Egiptu. Refleksoterapija je masaža oz. stimulacija refleksnih eon oz. točk na stopalih, ki so povezane z vsemi organi in funkcijami našega organizma. Znanstveno je dokazano, da se okoli refleksnih živcev, ki so povezani z obolelimi organi, naberejo kalcijevi kristali, ki zavirajo pretok živčnih impulzov in telesnih tekočin. Z globoko sproščujočo masažo - refleksoterapijo, odkrijemo občutljiva mesta, ki so povezana s patološkimi organi in sistemi ter tako stimuliramo imunski sistem in omogočimo procese samozdravljenja. Refleksoterapija je primerna za večino ljudi vseh starosti, od tistih, ki se želijo le sprostiti in si privoščiti telesno in duševno dobra počutje, kot tudi za ljudi z duševnimi in telesnimi težavami. Sem izkušena terapevtka z več kot desetletnimi izkušnjami v tujini in mednarodno diplomo. KLASIČNA MASAŽA ______________________________________________ Klasična masaža je bolj znana naravna terapija. Masaža pripomore k odplakovanju strupov iz telesa, koncentrira pa se na mišice in mišične vozle. Ko je mišica v delovanju, proizvaja mlečno kislino in če je prekrvavitev mišic slaba, se mlečna kislina zadrži v mišicah in povzroča nastanek majhnih brazgotinih v mišicah. Tako z leti mišica izgublja elastičnost. Masaža omogoča, da se mišice prekrvavijo in ohranjajo zdravje. Pri tem tretmanu uporabljam eterična olja. PSIHOTERAPIJA __________________________ Imate težave psihičnega izvora? V tempu današnjega življenja je čedalje več ljudi podvrženih težavam psihičnega izvora. Zakaj ne bi težav z odnosi, duševnih stisk, žalosti in depresij premagali s pomočjo pogovora? Sem priznana psihoterapevtka v Sloveniji ter članica društva psihoterapevtov Slovenije. Doštudirala in delala sem v Angliji. ZA TRETMAN SE LAHKO NAROČITE NA TEL. 01/78 89 721 ALI NA MOBITEL 041/ 824 047 POLONA MCPARTLIN, MALA SLEVICA 2, 1315 VELIKE LASCE iHTEPnun okni) in vimrn PE Ribnica: Humec 18a Dolenja vas Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Inleralta d.o.o., Ljubljana Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si čojo višjo kulturo bivanja! VrvarsKa 3 1310 Ptica TEL: 01/83 60 367 JANEZ POZNIČ sp. tradicij^ in kvaliteta m Opažate, da ne vidite več dobro? Oglasite se pri nas na kontrolo vida! Sprejemamo recepte rednega in samoplačniškega okulista. ° toj@Gü£ ° mi® hlhto ODii podHügt“ ptsilidlu wdlffSsMgirH Deloviji čas: vsaK daij od 9Ij do 191) sobota zaprto Alqjz Pugelj s.p. Lepovče US, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697 SpmWUUM REZmACUE 2A VWŽiNM S&ČNM “cmo ° QimüaoQCWo CD OBLETNICE POGREBSCINE 0 DOMIX zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11, 1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947 • druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...) • barvanje (vrat, balkonov ...) • druge osebne storitve • čiščenje stanovanj (čiščenje na domu) Elektro inženiring in svefovonje Šeškova ulica 24, 1330 Kočevje GSM: 041/558-301 info@elsvet.si www.elsvet.si SATELITSKE ANTENE. INTERNET Ar:?/ MZ :/ t i Pop TV. A kanat, TV3, ter veliko progamov s slovenskini podnapisi Dostop do hitrega INTERNETA kjerkoli IZDELAVA SPLETNIH STRANI Alarmiranje preko GSM omrežja Vklop ogrevanja, klime preko mobilnega telefona, alarmiranje Slikopleskarstvo ‘BOJC Peter Bojc, S4>. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 i rxjA/34jr*-i >■ rsj/W5i KAM GREMO ? (7. DEL) KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:__________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:________________ Ime in priimek: Ulica: __________ Pošta:___________ Tel.:____________ Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 19. oktobra 2007. Pravilna rešitev iz 8. številke Rešeta je: 32. RIBNIŠKI SEMENJ Nagrade, majice, ki jih tokrat poklanja Društvo mažoret in plesalcev Ribnica, prejmejo: KATJA KRNC, Sv. Gregor 6, 1316 ORTNEK BARBARA PAJNIČ, Breže 37, 1310 RIBNICA ANDREJ OPEKA, Sajevec 12, 1310 RIBNICA TANJA GORŠE, Cesta na Ugar 18,1310 RIBNICA IRINA PUŽEU, Podgorska 4, 1310 RIBNICA 4 Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste PREJELI PO POŠTI. H Spoštovane, spoštovani, pred nami je sedmo nadaljevanje razmišljanja, kam gremo. Lahko bi rekli, daje to vprašanje vedno bolj aktualno. Začnimo pri semnju in Urbanovi noči, prireditvah, ki sta spet zasijali v najlepši luči, vsaj glede obiska in organizacije. Če se ustavimo pri slednji: v TD Ribnica sodelujem deset let in opažam, da se želje, vsaj moje, in realnost počasi razhajajo. V zadnjih letih smo dogajanje raztegnili na več dni, pri tem pa se pojavlja naslovno vprašanje: Kam gremo? Celotna organizacijska logistika počasi presega društvene okvirje. Za vrhunsko izvedbo tako sejma kot vseh prireditev bi potrebovali precej več ljudi, kot jih trenutno vso stvar pripravlja, če bi me v tednu po sejemskih prireditvah vprašali, kako bo vsa stvar tekla prihodnje leto, bi rekel: "Ne vem, v tej zgodbi se ne vidim več." Da me nikakor ne zanima več, težko rečem, res pa se s tolikimi aktivnostmi v tej vlogi ne vidim. Veže pa me vez na žal prezgodaj preminula, dolgoletnega predsednika TD Ribnica Andreja Klemenca in prof. Janeza Debeljaka, ki sta me v to društvo privabila in me vpeljala v skrivnosti te magične prireditve in jima izrekam posebno čast. Mogoče pa ni več izziva zaradi odhoda markantnih osebnosti? Sploh je letos šlo nekaj let dragocenega življenja že na Urbanovi noči, ko me je poleg vseh skrbi in živčnih invazij pod skrito številko neprestano klical občan, ki se je predstavljal z različnimi imeni in tarnal, da ne more spati, kdo je dal organizatorju dovoljenje za ta cirkus, ki se odvija v Ribnici, kaj se sploh gremo itd. Z enega telefona je bilo 26 klicev, od tega 13 zvokovnih sporočil, ki sem jih shranil kot dokaz, kaj vse sem tisto noč preživljal. Človeka, ki me je klical, sem takoj tudi prepoznal po glasu, in mu seveda opravičim vse, hkrati se v imenu organizatorjev opravičujem vsem, ki smo jih kakorkoli prikrajšali za sladek, spokojni spanec v zadnji avgustovski noči. Že po naravi nisem zamerljiv in škodoželjen, tako da sem vse to vzel za dobro, pozitivno izkušnjo. Glede na to, daje ves ta 'cirkus' enkrat na leto in da se na našem koncu kaj podobnega ne odvija pogosto, se postavlja vprašanje, ali res takšna stvar ne spada v Ribnico. Se tudi enkrat na leto Ribničani ne smejo razvedriti in naužiti brezplačnega koncerta, na kakršne je sicer treba hoditi drugam, v večja mesta? Odgovorite si sami. Moram pa ob sejemskih prireditvah javno pohvaliti Policijsko postajo Ribnica, Družbo za varovanje, koncernu Sintal in PGD Ribnica, ki so se tako v petek in nedeljo izredno izkazali, priskočili na pomoč ter dokazali, da so še pravi ljudje na pravih mestih. Da ni v Sloveniji zgolj eno samo negodovanje in podtikanje, smo dokazali tudi ob katastrofalnih poplavah, ki so prejšnji torek prizadejale Gorenjsko in Štajersko. Najbolj so jo skupili občanke in občani Železnikov. Katastrofa, lahko rečemo. Kako se v nekaj minutah mati Narava poigra z nami, malimi nebogljenimi živimi bitji na tem planetu! Nas to kaj izuči? Nič. Res da vedno več znanstvenikov in laikov opozarja na neverjetno hitre vremenske spremembe, da nam grozi samouničenje. Ko slišimo kakšno strašljivo novico, že naslednjo minuto nanjo pozabimo. Vso dogajanje se nam zdi tako daleč, za nas nedosegljivo, dotakne se nas le, ko se plaz usuje neposredno na nas. Podatek, da se na severu Rusije topi 20.000 let star ledenik, ki spreminja ogromno hektarov narave, da se pri taljenju iz mamutovih iztrebkov v zrak dviga nevaren metan, da se topijo ledeniki na Antarktiki in Arktiki, nas ne zbode prav nič. Ne zavedamo se, da precej neurij divja ravno zaradi teh globalnih sprememb. Toda ne. Kaj nam mar! Že naslednjo minuto udrihamo po materi Naravi z vso močjo zavoljo bogatenja in blagostanja na tem izumirajočem planetu. Kam gremo? Ja, resno vprašanje. Tudi glede bogatenja in divjega kapitalizma se oglaša vedno več razumnikov in ne nazadnje tudi politikov. Krutemu kapitalizmu smo priča tudi v Sloveniji. Ni pa dežela na sončni stran Alp edina, neobvladani kapitalizem je zajel ves svet. Z gotovostjo lahko rečemo, da se vračamo v 19. stoletje, ko je Karl Marx (1818 - 1883), ki velja za enega najvplivnejših filozofov, danes zaradi zlorabe in napačnih interpretacij njegove misli nepriljubljen, bolj spoštovan sicer ostaja znotraj akademskih krogov in med nekaterimi ekonomisti, začel pisati Kapital. O aktualnem kapitalizmu je pred dnevi spregovoril tudi papež Benedikt XVI., ki je dejal da nebrzdan kapitalizem povečuje razlike med bogatimi in revnimi ter ogroža prihodnost našega planeta "Kapitalizem ne sme biti edini sprejemljivi gospodarski sistem," je papež ponovil besede svojega predhodnika Janeza Pavla II. Kapitalizem in pravična razdelitev dobrin si nista v nasprotju, le z logiko solidarnosti lahko spremenimo tok v smeri enakopravnega in trajnostnega razvoja, dodaja papež. Zelo zanimivo je sicer opazovati tudi, kako so pri nas nekdaj neverjetni zagovorniki socializma in planskega gospodarstva danes 'zagrizeni' zagovorniki novega kapitalizma. Pa naj še kdo reče, kako lahko tisti, ki je včasih ponosno razkazoval 'rdečo knjižico', danes sedi pri maši v prvi vrsti. Pa smo spet pri uvodu. Marko Modrej RESETQ.RIBN1CA »A SIQL.NET Pripravil Marko Modrej SEMANJI KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekaj, povezanega s pokroviteljem nagrad... 1. Čas je zlato, zlata ni, zato začnimo hitro. Kanadski voznik formule 1, Jacques Villeneuve, je blestel v letih 1996, 1997, ko je nanizal lepo število zmag. Koliko pokalov ima v svoji vitrini? 2. Nadaljujmo s tenisom. V nedeljo je bil v Portorožu finale teniškega turnirja, ki ga je dobila... B Katarina Srebotnik L Patty Schnyder E Tatiana Golovin 3. Koliko slovenskih hokejskih klubov letos igra v avstrijski hokejski ligi EBEL? 10. Da ne bo celoten kviz čisto športno obarvan, se dotaknimo še kulture in zelo znanega književnika ter kritika Frana Levstika, med drugim tudi avtorja Martina Krpana, ki se je rodil na današnji dan, 28. septembra, leta... I 1821 A 1831 P 1841 11. Dovolj je bilo mučenja. Številka zadnjega vprašanja vam prinese odgovor na prvo vprašanje, da pa ne bo zaključek tako zelo lahek, morate pod št. 11 v razpredelnici vpisati še letnico kviza, ki ste ga ravnokar rešili. K 1 P 2 O 3 4. Kateri motociklist si je tri dirke pred koncem letošnje sezone ž v razredu MotoGP e zagotovil naslov svetovnega prvaka? D Loris Capirossi R Toni Elias M Casey Stoner 5. Glavni nosilec oz. domačin, gostitelj letošnjega evropskega prvenstva mažoret, ki se prične danes v Ribnici, je... R Društvo mažoret in plesalcev Ribnica H RD Ribnica Riko hiše Š ŠD Lončar Dolenja vas 6. Na prvenstvu bo sodelovalo... 0 6 držav 1 11 držav J 19 držav 7. Še se poigrajmo s številkami. Koliko udeleženk bo na evropskem prvenstvu sodelovalo, s predpostavko, da bo 50 skupin, 70 solistk in 58 duetov. Če to seštejemo in pomnožimo s štiri in pol, smo že tam, pri številki... B 801 V 931 K Uf, pojma nimam! 8. Katera dva kraja oz. kateri mesti sta pri organizaciji letošnjega plesnega spektakla v Ribnici zelo aktivna-i? N Kočevje, Ljubljana C Sodražica, Cerknica M Ljubljana, Bled 9. Zdaj pa ena zapletena. Kako se pravilno uradno imenuje slovenska mažoretna zveza? Ž Zveza plesalcev in gimnastičnih spretnosti Slovenije C Zveza društev mažoretne in tvvirling tehnike Slovenije S Mažoretno plesna in igralska zveza Slovenije ■M S1QL.NET Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 19. oktobra 2007. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad (majice), kijih poklanja Društvo mažoret Ribnica. k- * k V V; H 9 10 11 MALI OGLASI PRODAM Prodam osebni avto VW Polo, letnik 1996, prevoženih 149.000 km, registriran do avgusta 2008. Avto je bele barve in lepo ohranjen. Tel.: 031 / 829 636. Prodam električni skiro - TIMARO. Cena je 300 EUR. Tel.: 041 / 565 108. V Otavicah prodam več njiv in travnikov. Cena je 0,7 EUR za m5. Tel.: 041 / 479 898. Prodam otroški voziček QUINNI Fresteyl confort XL(trokolesnik), rdeče barve z prevleko za dež. Tel.: 01/ 8374 161 ODDAM, NAJAMEM, MENJAM V Ribnici oz. okolici najamem garažo za daljše obdobje. Tel.: 040 / 371 603. V hiši v Ribnici oddamo delno opremljeno stanovanje (ca. 55m2), s centralnim ogrevanjem, kabelsko televizijo in z internetom. Tel.: 051/ 371 178 RAZNO Odkupujemo smrekovo in hrastovo hlodovino. Gotovinsko plačilo ob prevzemu. Cena od 55 evrov naprej. Ergo les d.o.o. Tel.: 051 / 857 878. Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil. Nudim tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920. KUPIM Kupim staro pohištvo, vojaške obleke, sablje, bajonete, vojaško opremo, medalje, fotografije, razglednice, knjige, časopise, revije, slike, kipe, porcelan, steklo, glasbene instrumente, ostale starine... Tel.: 041 / 649 267. č'3 ■ rsjx/^i-e,<> oi tvi/wsi r>;i >■«■*•» V^TBC RIBNICA VRTČEVE USTVARJALNICE Vabimo vse otroke, ki ne obiskujejo dnevnega programa vrtca in so stari od 4 do 6 let, da se nam pridružijo na VRTČEVIH USTVARJALNICAH vsak torek od 16. do 18. ure. Prvo srečanje bo v torek, 8. oktobra ob 16. uri v igralnici Psykci Vrtca Ribnica (Rdeči vhod). Prijavite se lahko pri svetovalni delavki vrtca vsak ponedeljek in četrtek med 8. in 15. uro ali pa kar na prvem skupnem srečanju. Veselimo se ustvarjanja z vami! S PETIMI EKIPAMI ZMAGOVALI KOT ZA STAVO Občinska gasilska zveza Ribnica je 25. avgusta izvedla tekmovanje za kvalifikacije na regijsko gasilsko tekmovanje. Potekalo je na stadionu v obrtni coni Ugar. Na poligonu so se nam pridružili tudi gasilci Občinske gasilske zveze Loški Potok. Tekmovali smo skupaj, kvalifikacije pa so se upoštevale za vsako občinsko zvezo posebej. Letošnje tekmovanje je bilo še posebej uspešno za PGD Sušje. Udeležili smo se ga s petimi ekipami v različnih kategorijah in s prav vsemi dosegli prvo mesto. Pionirke, pionirji, mladinci, člani A in članice B se trudimo, da bomo tudi na regijskem tekmovanju uspešni. Tekmovanje regije Ljubljana II bo, oziroma je bilo, 22. septembra, v Kočevju. za PGD Sušje napisala JANA PETEK VOLČANŠEK, Foto Alojz Lovšin VE TD HROVAČA SE ZAHVALJUJE Vaško etnološko društvo Hrovača se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri uspešni organizaciji in izvedbi Fižolovega dne. Še posebej hvala vsem vaščanom in vaščankam za okusne jedi in pecivo. Hvala tudi gospodinjam iz okolice Ribnice za nesebično pomoč pri popestritvi kulinarične ponudbe. Še posebej se zahvaljujemo tudi Slovenski vojski, Herbbyju, d. o. o., Tina baru, Dolenja vas, Komunali Ribnica, Tiskarni Linear, Turističnemu društvu Ribnica, Gasilskemu društvu Goriča vas, Riku, d. o. o., Radiu Urban, Radiu Univox , R - kanalu, Riku Ribnica, Mateji Goršič, Tediju Dellaschiavi. Iskrena hvala tudi Marku Modreju, ki je s svojimi besedami oplemenitil našo prireditev. V IMENU APN TOURA 2007 DOLENJI LAZI - MOSTAR SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM SPONZORJEM, KI SO NAM POMAGALI IZPELJATI NAŠ PODVIG . ZATO: MI PRIPRAVIMO MOTORJE... - VI PA PRIDNO ŠPARAJTE IN SE VIDIMO NA "APN TOUR 2008"! Preveč vas je bilo, da bi lahko vse navedli, ne bi pa želeli izpustiti prav nikogar, zato še enkrat: HVALA!!! APNTOUR 2007 tPS' Biodar - Zveza združenj ekoloških kmetov pripravlja mednarodni dan odprtih vrat na slovenskih ekoloških in bio-dinamičnih kmetijah. V NEDELJO, 30. SEPTEMBRA, BO MED 10. IN 15. URO NA EKOLOŠKI KMETIJI IVANA OGRINCA, BREŽE 1, Ribnica, DAN ODPRTIH VRAT. Ob sodelovanju z ostalimi ekološkimi kmetijami iz Ribniške doline bo potekala predstavitev ekološke kmetije, ekološkega pridelovanja in čebelarjenja. Na kmetiji bo ekološke pridelke možno tudi kupiti. Vljudno vabljeni. Večer na vasi na Velikih Poljanah 2007 Hvala lastniku skednja Alojzu Novaku za brezplačen najem in pomoč, ter sponzorjema firmi MOTOMAN ROBOTEC d.o.o. in Občinskemu odboru SDS. Zahvala velja tudi medijskemu sponzorju Radiu Urban, Radiu Univox in Radiu Zeleni val za brezplačno oglaševanje prireditve. Jože Andolšek ml. Naslednja številka Rešeta izide 29. OKTOBRA. Gradivo ODDAJTE DO 19. OKTOBRA. RESETQ.R1BNICA SlOL.NET URBANOVA NOČ-glasbeni dogodek leta 15.000 obiskovalcev, velika večina mladih, je 31. avgusta doživljala Urbanovo noč. Tako pravi Marko Modrej, urednik radia Urban, ki je že drugič zapored pripravil rojstnodnevno zabavo z več kot 20 glasbenimi gosti. Poskakovala je Natalija Verboten, pel Pero Lovšin, starejši so spomine obujali s Pop designom, Ribničani smo na odru gledali rojakinjo Tejo, politično noto pa je dal tudi Lojze Peterle, ki je bil naslednji dan še slavnostni govornik na sejmu. Takega glasbenega dogodka Ribnica poprej ni imela, niti ne tako velikega odrskega prizorišča na športnem stadionu, zato radio v prostor vnaša novo kvaliteto zabaviščnega dogajanja. Nekaterim prebivalcem je ta moteča, saj je hrup po njihovem mnenju neznosen, čeprav Modrej zatrjuje, da so se letos še posebej trudili, da ozvočenje ne bi vznemirjalo bližnjih stanovalcev, toda ‘na tem bo očitno še potrebno delati’, ker zvoki prebijajo zelo daleč. Menda so jih slišali celo do Sv. Gregorja, prebivalci v tjližini stadiona Tudi letos je bila dodana humanitarna nota in vsakdo, ki je daroval vsaj 2 evra ob vstopu na stadion, je padel v kup potencialnih dobitnikov TV -sprejemnika. Tega je dobila Maja Šilc, ki je srečni listič našla založen v predalu šele, ko je po radiu slišala, da še vedno iščejo dobitnika. Pač ni mogla verjeti, da bi sreča lahko enkrat našla tudi njo... Je pa nesreča letošnjega marca našla družino Lavrič iz Loškega Potoka, ki ji je ogenj vzel hišo in se zdaj 4 člani stiskajo v sobici, ki jim jo je v uporabo podaril možev šef. Nova hiša je s pomočjo donatorjev že zrasla do podstrehe, zdaj pa bo denar pošel in tako jim bo ček v vrednosti 1.012 evrov prišel še kako prav. 18. septembra sta ga gospe Lavrič podelila radio Urban in ribniški Rdeči križ, ki sta vodila to nabiralno akcijo, denar pa bo družina, skupaj s 3.235 evri, ki jih je Rdeči križ že zbral, začasno položila v banko. i pa pravijo, da se je glasba celo bolj slišala v njihovih hišah kot na prizorišču. Posebnih izpadov ni bilo, sicer pa je bila močno prisotna policija, ki je s seboj pripeljala tudi pse, sprehajali so se tako uniformirani kot policisti v civilu, precej je bilo tudi varnostnikov. To je danes nuja, saj na takih prireditvah vidimo veliko Romov, ki prežijo na ugodno tatinsko priložnost (neki gospe je bila ukradena torbica), pa tudi preveč alkohola vnaša nemir. Žalostna je bila podoba mladoletnikov, ki niso mogli niti lulati stoje, ampak so se zvračali v grmovje; takih, ki so padli na kolena in bruhali alkohol; takih, ki so zadeti od alkohola ali kakih drugih substanc pohajali kot mesečniki in rjoveli kot ranjena žival -, a k sreči je vse minilo mirno za ostale udeležence. Gledano v celoti: prireditev je uspela, ker je privabila maso ljudi, okolju ponudila veliko glasbeno zabavo, ki je odmevala tudi v medijih, in radijci so bili deležni pohval za organizacijo, kot si je po Sloveniji marsikdo ne upa polotiti. Breda Oražem je dejala, da se nekaj denarja pričakuje še od centralne organizacije v Ljubljani, ter dodala, da so bili ljudje zadovoljni, ko so slišali, za kakšne namen bo šel zbrani denar. Slovenske železnice, ki so na sejemski dan v Ribnico po desetletjih spet pripeljale potniški vlak, so se odločile, da bodo tudi sodelovale pri akciji, in so s poslovnim partnerjem Terme Olimia za družino pripravili vikend paket. V Podčetrtek jih bodo seveda odpeljali z vlakom, predstavnik železnic Gorazd Hartner pa je ponudil še kako drugo pomoč, če jo bodo potrebovali. Predaja čeka se je, ironično, dogajala ravno tisti dan in okrog tiste ure, ko je pol Slovenije prestajalo strahovite poplave in se borilo za življenja in premoženje, ko se človeka nesreča drugega še toliko bolj dotakne. Alenka Pahuue foto predaje čeka AP, foto Urbanova noč ZM DOGAJA SE. «5 Končno smo dočakali dan, ko skoraj ni bilo Ribničana, ki ne bi dejal: Koliko tega seje dogodilo septembra! Vse nam je dobro služilo, celo vreme, ki se je zjasnilo ob vseh vikendih, ko se nam je kaj pestrega dogajalo: sejmu, fižolovemu dnevu, konjeniški tekmi in mažoretnemu prvenstvu. Le kdor hodi naokoli in primerja prireditve podobnega tipa, lahko jasno ugotovi, da kot majhni vendarle zmoremo napraviti velike zadeve. Prebivalci in podjetja, društva in institucije so se pravilno odzivale: najsibo z obiskom naj šibo s podporo ali z lastno predstavitvijo, tako da se zdi, kot da bi se vse zdaj končno ugnezdilo. Sejem je tu itak že 32 let in ravno v tem mesecu smo izgubili njegovega velikega motivatorja, dolgoletnega predsednika ribniškega turističnega društva Andreja Klemenca. Študenti uresničujejo svoj sloves naprednih ljudi in nam prirejajo dogodke, kijih ni videti na vsakem koraku, in nam odpirajo nove poglede. Miklova hiša in Škrabčeva domačija trdno držita renome kulturnih hramov. Ugarju je v roku dveh let uspelo k sebi pripeljati svetovni konjeniški vrh in urediti tako prizorišče, da bi lahko tamkaj vsak dan imeli dan odprtih vrat, da bi se ljudje lahko naslajali nad dovršenostjo. Ustanavljajo se nova društva, kot so Veter na Bregu, ki kaše na novo kvaliteto med-sosedskega bivanja, medtem ko so se Rakitničani in Dolenjevaščani poistovetili z Okamenelimi svati, ki so se tako pridružili Radiu Mlajku, in imamo zdaj dve močni humoristični zasedbi. Okolje se obnavlja, tradicionalna društva si lahko vsaj za hip odpočijejo in niso venomer na udaru, čeprav Velikim Poljanam, Hrovači in podeželskim ženam kar ne pojenja zagona. Mladi in starejši so, kaže, iznašli tak način dela, ki vodi z daljšimi koraki naprej. Miklova hiša ustvarja bazo z ljudmii, ki so nekdaj živeli na kočevsko - ribniškem koncu in sedaj kjerkoli v svetu kaj zanimivega počnejo ter jim je mar domačega okolja, in je že pripravila prvo srečanje s tistimi, ki so ostali doma in želijo bivati in delati v spodbudnem okolju. Dogaja se. Dogaja se vzporedno s stvarmi, ki nam vsakodnevno trpinčijo kak živčni končič. Gostinci gledajo prazne lokale in jih zapirajo, kadilci zmrzujejo na letnih vrtovih, po malem pa se kajenja nekateri menda celo odvajajo. Tako, kot je država kadilce pritisnila ob zid, bi se lahko bombistično lotila še problema št.l: alkoholizma. Ali pa smo že toliko pijani od samih sebe, da tega tudi ne vidimo več? Urednica 1.012 evrov za 'brezdomsko' družino iz Loškega Potoka /%’ M: ^ IRR A N <* V t r 1 . c A I PM ■ ■<><■ m ?><>>■ >■ in rsj>i.■.■■<>«■ Spremembe v šolstvu Upanje za prihodnost Letošnjega septembra se ni samo začelo novo šolsko leto, ampak se bo, tako vse kaže, nadaljevala tudi živahna razprava o tem, katere in kakšne spremembe je potrebno postopno uvajati v šolski sis- rezultatom, ki jih dosegajo njihovi vrstniki v drugih državah z drugačnim šolskim sistemom. Mednarodne primerjave (npr. TIMMS, PISA) namreč že vrsto let dokazujejo, da naši učenci dosegajo slabše rezultate - če pa upoštevamo, da je naš vložek v šolstvo po deležu BDP prav med najvišjimi v Evropi, potem so rezultati katastrofalno slabi. Vzroka za to prav gotovo ne moremo iskati v slabši genski zasnovi Slovencev. Vzroki so v šolskem sistemu, v pristopih, v organizaciji, didaktiki in vsebinah, skratka v vsem tistem, kar učencem od zunaj dodajamo v vzgojno - izobraževalnem sistemu. Spremembe so neobhodne, saj ne moremo dopustiti, da bi se tako stanje nadaljevalo. Vse zasnove, tudi znanja, se v kariernem procesu nadgrajujejo, zato je izredno pomembno, da v vsaki fazi izobraževanja pridobimo vsa tista znanja in vrline, s katerimi bomo kasneje v realnem (poslovnem) svetu konkurenčni, če ne obvladujemo tudi najzahtevnejših znanj, potem je več kot logično, da ne "obvladujemo" najzahtevnejših tehnologij, da nismo sposobni ustvarjati najzahtevnejših produktov... S tem smo obsojeni, da proizvajamo artikle, v katerih je bistveno preveč ročnega in bistveno premalo intelektualnega dela - torej cenejše izdelke z manj dodane vrednosti. Dodana vrednost pa se slej ko prej prelije v standard - višja v višjega, nižja v nižjega. Izbira, kako priti do boljših rezultatov, pa je predvsem naša. Ministrstvo za šolstvo je po obširnih razpravah in predstavitvah pripravilo nekaj popravkov Zakona o osnovni šoli (ZOsn) in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja(ZOFVI). Gre za popravke, ki so bili predhodno večkrat predstavljeni na srečanjih ravnateljev, sindikatom, interesnim skupinam... Različne strokovne in interesne skupine se na njih odzivajo različno, kar je povsem v skladu s pričakovanji. Ključni cilj teh sprememb pa je predvsem prilagoditev našega šolskega sistema evropskim trendom in izboljšanje učinkovitosti izrabe vloženih sredstev v šolstvo, posledično pa izboljšati znanja in konkurenčnost vseh, ki pridejo iz izobraževalnega procesa - od delavca, mojstra, inženirja... Šele to je realno izhodišče, da bomo lahko najboljši. Ena od možnih izboljšav šolskega sistema so zasebne šole. V vseh državah evropske unije so zasebne šole pomemben del splošnega izobraževanja, E'G ponekod je njihov delež tudi do 1/3. Prav nikjer se ne obremenjujejo, kdo je njihov ustanovitelj, nikjer niso zaleže ni z ideološkimi predsodki. Povsod jim je cilj, da iz izobraževanja potegnejo kar največ. V posttranzicijskih državah pa se ukvarjajo predvsem z ideološkimi poudarki izobraževanja, kar kaže na to, da so kljub globalnim spremembam in odpiranju (padanju "berlinskih" zidov) korenine namišljene blaginje in prave smeri še vedno globoko zasidrane v preteklosti. Zato se ne čudimo več akcijam, s katerimi se poskuša za vsako ceno ohraniti t.i. Gabrov koncept šolstva, ki zavira vse spremembe, s katerimi bi kakorkoli lahko skrenili z njegove (njihove) edino prave poti. Hvala bogu pa so sedaj razmere take, da se lahko kritična misel tudi javno izreče in da se lahko z njo tudi javno sooči. Prav rezultat takih soočenj so tudi nekateri popravki, ki jih je pripravila parlamentarna koalicija in ki smo jih v oba zakona vnesli na odboru za šolstvo in s tem dopolnili osnovno vladno besedilo. Čudimo pa se, da kljub temu, da so bili Sindikat vzgoje in izobraževanja V Sloveniji se rodi vse manj otrok, vrtci se praznijo, zato jih namenjajo za druge potrebe, oddelki osnovnih šol se ukinjajo in so vse manjši. Vse več delodajalcev zaposluje tujce, ker domačih delavcev ne dobijo. Sprašujemo se, kakšna usoda nas čaka, kaj lahko postorimo, da bi odvrnili črnoglede napovedi o narodu, pomanjkanju delavcev, praznih skladih, učiteljih in vzgojiteljicah brez službe... Rodnost je v Sloveniji zelo upadla, kar kaže na pomanjkanje veselja do življenja. Ne samo, da je se število rojstev močno zmanjšalo - v zadnjih tridesetih letih se je prepolovilo od 33 tisoč na 17 tisoč otrok - skrbeti nas mora še zelo visoka samomorilnost, ki je letno preko 500 oseb med najvišjimi v Evropi, skoraj 400 smrtnih žrtev v prometu in veliko število splavov. To je žalostna podoba naroda, ki se mora vsakogar dotakniti. Da ni število prebivalstva začelo padati že prej, so nekaj pripomogli priseljenci, vendar priseljevanje za Slovenijo ni rešitev. To se bo prej ali slej ustavilo, ker je podobna slika v večini evropskih držav. Mislite, da je rešitev v tem, da na široko odpremo vrata drugim ljudstvom izven Evrope? Sam trdim, da nam priseljenci iz Azije ali Afrike ne bodo rešili naših problemov, to kvečjemu povzroči medetične in medkulturne konflikte, ki bi razmere še bolj zapletli. Torej, rešitev moramo najti sami tu v Sloveniji. Običajno pomislimo na to, da država ali občina ni (SVIZ) in druga združenja pravočasno seznanjeni z vsebino amandmajev koalicije - ti so bili tudi sprejeti na odboru za šolstvo, tudi po tej seji SVIZ vztraja z zbiranjem podpisov po šolah na osnovi trditev, ki ne držijo. Verjetno se ustvarja podlaga za t.i. nestrinjanje učiteljev, s čimer bi se utemeljevalo razloge za referendum. Ob tem pa, pomenljivo, v spremnem besedilu ni navedenih imen tistih poslancev (menda 13), ki podpirajo oziroma sodelujejo v sindikalni akciji. Dobro bi jih bilo poimensko navesti, saj velika večina poslancev (kar 77) te pobude ni podpisala. Tudi mene ni med podpisniki. Kljub vsemu pa upam, da bo postopno uvajanje sprememb prineslo zaželene pozitivne učinke, ki bodo v korist državi in državljanov, in upam, da bodo potem končno zadovoljni tudi ideologi. Jože Tanko poslanec SDS v DZ zadosti poskrbela, da za stanovanja, službe, zaposlitvene gotovosti, varstvo otrok pa še za kaj. In, če bi imeli vsega tega v zvrhani meri, bi bili tudi otroci? Podatki, dejstva in življenje kažejo, da spodbude za obnavljanje prebivalstva oziroma za porast rodnosti niso dale pričakovanih rezultatov. Že primer Slovenije to potrjuje. Imamo najdaljši porodniški dopust, v deležu plače najvišje nadomestilo za čas starševskega in porodniškega dopusta in vrsto drugih ugodnosti, pa eno najnižjih rodnosti v Evropi. Očito te denarne stimulacije nimajo kdo ve kakega učinka. Tudi denarne pomoči ob rojstvu otroka, ki jih kandidati za župana obljubljajo v volilnih kampanjah, nimajo učinka na več rojstev, menda pa imajo učinek na izvolitev kandidatov. Poreko vam, saj se ne splača imeti otrok! To pa je tisto, kar nas lahko skrbi. Naj imamo potemtakem otroke, ker se to splača, ker je to donosno? Naj tudi odločitev za življenje postavimo na piedestal denarja? Evropska raziskava o željah evropskih žensk po otroku je pokazala, da si poprečna evropska ženska želi 2,3 otroka, sen po otroku pa se ji uresniči samo v 1,5 otroka. Slovenke pa so v uresničevanju želja po otroku še na slabšem, saj statistike kažejo uresničitev samo 1,2 otroka, čeprav so Slovenke priznale v raziskavi Lokarjeve, da si v povprečju želijo 2,2 otroka. Rešeto Slika pred 100 leti pa je bila ravno obratna: želja žensk po otrocih je bila bistveno nižja, kot pa se je uresničilo v njihovem življenju. Na podlagi demografske znanosti se jasno kaže, da se mora rodnost ohraniti na ravni 1,7 do 2,0, če družba ne želi ogroziti dolgoročnega obstoja. Za obnavljanje prebivalstva je potrebna pravzaprav ravno takšna stopnja rodnosti, kot so jo v raziskavi izkazale ženske. Razlika je velika in o njej velja razmisliti -bolje povedano, analizirati razloge za neuresničene želje in z najširšim naborom ukrepov države pomagati k uresničitvi te naravne intimne želje in naravnanosti po veselju do življenja. Če bi se uresničile želje žensk, bi glede prebivalcev ne nazadovali in bi tako zadostili vsem potrebam družbe. Kako enostavno na papirju, pa tako težko uresničljivo v praksi. Očito bo najti drugačen odgovor na to, torej izbrati nabor ukrepov, ki posegajo na področje usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, pomoč ženskam pri opravljanju vlog, v glavnem pa utegne imeti največji učinek tisti, ki bo ljudi prepričal, da je družinski stil življenja, življenje z otrokom pravzaprav tisto, kar daje življenju smisel, ki nam da veliko veselja in samouresničevanja. Jasno je, da želja obstaja, na poti pa so ovire. Do sedaj se nismo posebej spraševali o teh ovirah, ki so očito zakoreninjene in se kažejo v odzivu žensk. Kažejo se v manj otrocih, čeprav bi si jih želeli več, v večjem številu razvez in manjšem številu porok. Se vam ne zdi, da utegnd biti ovira pri vsem tem tudi sedanja vloga moških, ki ne daje zanesljivosti ženskam in ženam pa tudi materam, da bi imele otroke, da bi se počutile bolj varne in gotove? In vse te želene otroke - ko bi vsaj bili -bomo zlahka preživeli, če se bomo odločili zanje. Z ukrepi - različnimi oblikami pomoči vas ne napeljujem, da se boste odločali za večje število otrok, da bi zadostili potrebam podjetnikov ali domoljubom po rasti naroda. Vsi ti ukrepi na družinskem področju so smiselni, da z njimi izkažemo tisto socialno pravičnost, ki jo lahko razumemo tudi tako, da so družinske pomoči materialno nadomestilo za ves trud, stroške in še kaj, ki ga imajo starši z otroki, da jih pripeljejo do samostojnosti, ko ti potem postanejo davkoplačevalci in vzdrževalci nove generacije. In nekaterih dobrobiti, ki jih prinašajo družbi otroci oziroma starši, ki so se odločili za več življenja, ni možno izmeriti v denarnih nadomestilih, so pa še kako pomembni za celotno državo, če pa razmišljate, da potrebujemo višjo rodnost zaradi gospodarskih in nacionalnih ciljev in bodo ukrepi socialne pravičnosti "prijeli" kot motivacijski dejavnik, vam tega ne bom oporekal. Imate pravico do takšnega razmišljanja. Janez Drobnič poslanec v DZ SMISUilliÄ IwraUMBir PRAVICA VEDETI Še kar naprej prosto manipulirajo z nami in nas nemoteno izkoriščajo razni oblastniško naravnani mogotci, mi pa sjno jim vdani "v duhu dobrega Švejka" Podtem naslovom je izšel članek v SUHOROBARJU in REŠETU konec leta 2002, v katerem je bilo obravnavano zaračunavanje takse za obremenjevanje vode, ki je bilo predpisano z Uredbo iz leta 1995 in smo bili zavezanci za plačevanje vsi državljani - v enakem deležu. Problem pa je bil ta, da taksa ni bila zaračunavana v enakem deležu, da v številnih območjih države takse sploh ni bilo potrebno plačevati, zlasti pa je bilo problematično, da izstavitelj računa ni omogočil preveriti pravilnost zaračunanega zneska. V odprtem pismu vsem, ki jih zadeva problem, sem zastavil vprašanje: "Mar bomo lahko res šele preko sodišča dosegli pravico vedeti, na kakšnih podlagah poteka zaračunavanje takse?" Večina naslovnikov je na pismo odgovorila z molkom ali da nima v tej zadevi nobene pristojnosti. Te pristojnosti ni uvidel niti varuh človekovih pravic, čeprav že nekaj let praznujemo svetovni dan pravice vedeti. Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja pa je v svoji obširni obrazložitvi začuda ugotovila, da to sploh ni informacija javnega značaja, čeprav zadeva vse naše državljane! Ministrstvo za okolje, ki je za celotno zadevo prvenstveno odgovorno, je na vsa zastavljena vprašanja vrsto let odgovarjalo z molkom, prijazno aroganco, sprenevedanjem, zavajanjem, lažnimi izjavami, zavlačevanjem, nikoli pa ni dalo jasnega odgovora na jasno zastavljena vprašanja. Uradniki - kakršni so, so še povečali svoje izživljanje. Na našem področju se je pričela prisilna izterjava oporekanih terjatev z vsemi negativnimi posledicami. Tistim, ki nismo priključeni na javni vodovod, so prej zaračunavali dvainpolkrat, nato pa štirikrat večjo dajatev kot tistim, ki imajo s pomočjo družbe zgrajene vodovode. Tudi sam sem bil deležen prisile, dva "dolžnika" pa sta se celo pustila tožiti. Okrajnega sodnika, ki se v svoji podzavesti drži starega načela, da ima država vselej prav, sploh niso zanimale pravne podlage za obračunano višino takse, pač pa je odobril izterjavo: "saj je taksa zaračunana po navodilih ministrstva". Toženca brez ustrezne finančne podlage in izobrazbe se nista spustila v pravdo z državo, saj nas je malo pred tem celo takratna generalna državna tožilka gospa Zdenka Cerarjeva v takratnih burnih TV - nastopih poučevala: zelo me čudi, ko nekateri mislijo, da bodo na sodišču dosegli pravico... v mnogih primerih so ljudje ogoljufani po lastni odgovornosti... vsaka svinjarija pa tudi ni kazniva ... Da ne bom tudi jaz ogoljufan po lastni odgovornosti, sem mimo sodišča postopek vodil naprej. Končno je bila izvoljena nova oblast, nastopili so novi ljudje in drugače prisluhnili zadevi. Kmalu so uvideli nekatere težke napake in tistim z lastno vodooskrbo zmanjšali dajatve od 60 na 25 obračunskih enot, občinam pa so dali možnost, da določenim naseljem in posameznikom to dajatev povsem ukinejo. Niso pa še^nogli spoznati ali priznati številnih nezakonitosti pri zaračunavanju takse. Ko pa se je lani 'zgodil AMBRUS' in z njim veliki “ ciganski spektakel, sem na vrhove odgovornih poslal novo odprto pismo s primerno obrazložitvijo proble- ' J ma in utemeljil, da v Ambrusu ni umrla pravna država, pač pa gre za njeno težko rojevanje. Odzivnost na odprto pismo in nadaljnja pisma je bila hitra in pozitivna. Za rešitev problema so se zavzeli v Kabinetu predsednika vlade, posredoval je minister za javno upravo, pa tudi v Uradu predsednika vlade so ponudili pomoč, če bo potrebno. Kmalu smo na razširjenem skupnem sestanku na Ministrstvu za okolje obravnavali zadevo, čemur so sledile tudi rešitve, nekatere pa so še v teku. Sodraški župan in direktor Komunale Ribnica sta se zavezala, da bosta poslej vse potrebne informacije objavljala v občinskih glasilih, v bodoče nam bodo takse odmerjane z odločbo ali na drug pregleden način, nam trem "oporečnikom" pa se povrnejo vse nezakonito izterjane dajatve in stroški, pri katerih ni prišlo do zastaranja. Upajmo, da bo kmalu spremenjena tudi uzakonjena določba, po kateri tisti iz obrobnih naselij, kjer je tudi dohodek na prebivalca najnižji, ves čas smo plačevali najvišjo takso in marsikdo ne bo imel od nje nikoli koristi, plačujemo sedaj sedemkrat višjo ceno za enoto od tistih, katerim smo čistilne naprave že zgradili. Koliko plačnikov v državi ve za to stanje? Temeljni predpis tudi določa, da se obravnavana taksa plačuje samo za tisto vodo, ki se onesnaži v gospodinjstvu, in to po stopnji onesnaženosti. Ta pa je odvisna zgolj od števila članov v gospodinjstvu in od porabljenih škodljivih kemikalij. Torej je najprimernejša odmera po osebi. Tega so se zavedali tudi zakonodajalci pred enajstimi leti, vendar tega niso mogli izpeljati, "ker ne vemo, koliko oseb živi v katerem gospodinjstvu". Morda bodo pa le spoznali, da so uporabni tudi tisti podatki, ki jih uporabljajo za odmero smetarine po osebi? Pri celotni zgodbi je zanimivo to, da se je nezakonito zaračunavanje takse izvajalo za večino prebivalstva, da so se vsa merila sprejemala po tajnem tihem dogovoru in da je absolutna večina zavezancev s prvim plačilom položnice potrdila, da se s takšnim načinom poslovanja strinja. Takšne položnice so plačevali tudi pravniki, politiki, profesorji, podjetniki, vendar ni nihče sprožil postopka za vzpostavitev zakonitosti - vsak iz svojega razloga. Od blizu 100.000 najbolj oderuško obremenjenih državljanov so mnogi vrsto let na različne načine nasprotovali takšnemu postopku, a so vsi klonili pod prisilo in nepopustljivostjo oblastnih organov - vsak iz svojega razloga. Torej je le en sam primer oporekanja državi speljan do kraja. Podano informacijo naj jemlje bralec zgolj kot vzorčni primer, saj je smiselno podobno stanje kar na širokem področju javne uprave in drugih oblastniških združb. Mnogi primeri pa pomenijo za posameznika tudi eksistenčno ogroženost. Marsikaj imamo pravico vedeti in marsikaj nam mnogi preprečijo izvedeti. Tudi zato je pri nas 100.000 bogatih in 300.000 revnih (podatek iz 2001). Nezakonito ravnanje državnih organov mora biti razkrito javnosti - tako veleva pravna doktrina in tako je tudi prav. Enako pa velja tudi za druge oblastniške združbe. Dalje prihodnjič. Danilo Šilc, Jelovec Rešeto <■ isre/v ZtSVyV <><■ SlSiX^V Z REDNO VADBO NAD OSTEOPOROZO Odslej tudi v Ribnici! Količina kostne mase je največja med 25. in 35. letom, potem sledi starostno pogojena izguba kostne mase, ki znaša letno 0.5 do 1.5% primanjkljaja od izhodiščne vrednosti. Kosti propadajo vsem ljudem, tudi najbolj zdravi se temu ne morejo izogniti. Zato je poleg pravilne prehrane z dovolj kalcija in vitamina D, ki podpira sprejem kalcija, ter urejenega hormonskega stanja, pomembna redna vadba, gibanje. V različnih zdravstvenih nasvetih lahko dobimo podatke o telesnih potrebah po kalciju: dojenčki v prvem letu 500 miligramov dnevno, potem se potreba postopno dviga in je od 10. do 14. leta 1000 mg, podobno je pri odraslih, še več pa pri nosečnicah, v menopavzi in po njej. Zdrave kosti lahko primerjamo z armiranim betonom, saj imajo natezno in kompresijsko trdnost. So gradbena opora mišicam in notranjim organom. So tudi rezervoar mineralnih snovi in elementov, kot so kalcij, magnezij, fosfor, fluorid in natrij. Nad 97 % telesnega kalcija je v kosteh. Kosti vseskozi spreminjajo zgradbo zaradi procesov nalaganja in vsrkavanja. Sestavljene so iz dveh vrst celic: osteoblasti gradijo kosti, osteok-lasti jih razgrajujejo. Razgrajevanje pa ni propadanje kosti, ampak nujen proces, potreben pri celjenju kostnih zlomov, med rastjo... V mladih letih je osteoblastov več in kostno maso lahko povečujejo hitreje, kot jo osteoklasti zmanjšujejo. Kasneje, po 30. letu, se razmerje spremeni in osteoklasti, ki razgrajujejo kosti, postopoma prevladujejo. Oblike osteoporoze so različne. Primarna se razvije lahko pri ženskah pred menopavzo ali pri mlajših moških, redko pa pred puberteto. Pogosta je pomenopavzna oblika, po 70. letu pogosteje prizadene tudi moške. Sekundarna oblika je posledica jemanja nevarnih zdravil. Osteoporoza prihaja počasi in neopazno. Ko se pojavijo bolečine in zlomi, je že prisotna: po 50. letu pri vsaki tretji ženski, pri moških dvakrat redkeje. Ohranite zdrave kosti in vzravnano telo brez bolečin. Naučite se pravilnega gibanja, kije nujna preventiva proti osteoporozi ali zdravljenje le-te. Preventiva se prične v mladih letih, ko telo gradi kostno maso. Pridružite se redni vadbi v oktobru, pokličite na 041/397 789, 041/316 989 ali 8369 900. 30 Gornikova fižolova župa, Dragov kisu fižou, fižolova torta... 150 škatel, polnih domačega peciva, 8 fižolovih tort (ki so takoj pošle), 200 porcij pasulja, ki so ga skuhali v velikem vojaškem kotlu, pečena koruza in 40 ostalih fižolovih jedi - ni čudno, da so ljudje točno ob 13. uri že stali v vrsti z žlicami v rokah. Vaško etnološko društvo, ki že petič zapored prireja tradicionalni fižolov dan, je bilo 8. septembra presenečeno nad rekordnim obiskom in hvaležno za sončno vreme. Hrovačani imajo svojo sorto fižola rihnčan, po semenu katerega je bilo precej povpraševanja, saj naj bi bil to še v stari kranjski deželi najbolj prodajan fižol! Okrog tega je vaško etnološko društvo napletlo zgodbo, ki želi na septembrsko soboto zvabiti ljudi v eno najbolje ohranjenih vasi na Slovenskem. Poleg fižolovih jedi je nepogrešljiv Big brother Hrovače, ki v svoja ušesa lovi vse govorice in jih podaja kot radio Mlajku. Glasbeni gostje so prišli letos iz Istre. Skupina Vruja izvaja ljudske pesmi v istrskem narečju in taka etno zasedba je bila dobro glasbeno ozadje za dan, ko se obiskovalci družijo ob fižolovih jedeh. Dogajanje traja celo popoldne, zato je poskrbljeno tudi za otroke, s katerimi starši ustvarjajo v likovnih delavnicah. Druženje je nadvse uspelo, tudi zaradi velike gostoljubnosti, s katero Hrovačani znajo poskrbeti za dobro počutje gostov. Ali se zavedamo, koliko dela mora biti postorjenega, da taki dogodki lahko sploh zaživijo? Tekst in foto Alenka Pahuue Ker vsi niso navdušeni nad fižolom, jih je PRIČAKALA TUDI PEČENA KORUZA BIVŠI ŽUPAN ZADOLŽEN ZA VELIKE ZVERI Bivšega župana Alojza Marna videvamo skoraj na vseh ribniških prireditvah, na sejmu je bil tudi med povabljenimi gosti. Najbolj sveža informacija je, daje Marn od začetka septembra redno zaposlen na Direktoratu za okolje, zadolžen za upravljanje z velikimi zvermi. "Zdaj bom kriv za vse, kar bo zakrivil medved," je dejal v šali. AP itsšsro Z REDNO VADBO NAD OSTEOPOROZO Bajka o po Premierno je bila na sejmu uprizorjena tudi prenovljena Bajka o Ribnici, ki jo je režirala Maruša Prelesnik, zasedbo pa je sestavljalo kar nekaj članov Radia Mlajku oz. člani VETD Hrovača. Ravno zato so se malce bali, da bi preveč spominjali nanje, a občinstvo so uspeli prepričati na drug način. Bajka je bila prenesena v današnji čas, kar pomeni: moderne obleke, velikan sije našel adi-daske enormne velikosti, zlata ribica pa sije preko prenosnika vneto dopisovala z oboževalci po medmrežju, zakaj sodobno ljubezen se lovi preko neta. Morske deklice so na koncu prikazale celo erotični ples in nasmešek jim tudi zdaj ni ušel z obrazov. Na vajah se je pa začelo. Toliko smeha in užitka, kot smo ga imeli pa pri pripravi te točke, se pa sploh ne spomnimo, so 'djali' v en glas. ŠKRABČEVA NAGLASNA TEORIJA IN SLOVENSKA NAREČJA Šesti simpozij o delu p. Stanislava Škrabca je potekal 28. septembra v Novi Gorici na temo naglasne teorije v slovenskem knjižnem jeziku in slovenskih narečjih. Simpozij seje opiral na Škrabčev sestavek ‘Nekoliko slovenske slovnice’, in sicer na 3. poglavje ‘O povdarjanju ali naglaševanju’. Strokovni vodja simpozija je bil akad. prof. dr. Jože Toporišič, kije tudi pri-ravil tematiko in predlagal strokovnjake s področja dialektologije. Od 29 povabljenih seje odzvalo 10 strokovnjakov iz SAZU Ljubljana, z Univerze v Mariboru, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s Filozofske fakultete iz Ljubljane in Maribora, Pedagoške fakultete Maribor in iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Prvi simpozij je bil že leta 1994, čeprav je delo na projektu Frančiškanski samostan na Kostanjevici začel že jeseni 1993. Že od vsega začetka j e strokovni nosilec vseh izdanih Škrabčevih publikacij in simpozijev največji poznavalec Škrabčevega znanstvenega dela dr. Toporišič. AP Z REDNO VADBO NAD OSTEOPOROZO Odslej tudi v Ribnici! 1 0 METULJČEK Z UTEŽMI Namen: Okrepiti želimo mišice in kosti rok ter izboljšati gibljivost in stabilnost ramenskih sklepov. Opis vaje: Leže na hrbtu s skrčenimi koleni in rahlo upognjenimi komolci v višini ramen z ročkami v rokah od roči m o in nato priročimo. Ko roki odmikamo, vdihnemo, ko se vračamo, izdihnemo. Trebušne mišice so napete, noge stabilno na podlagi, stegna stisnjena skupaj in brada potisnjena proti vratu. Opozorilo: Pazimo, da obdržimo stabilno medenico in komolce malo upognjene. Ramen ne dvigamo. Če nimamo nadzora nad gibanjem, začnemo s polkilogramskimi utežmi in breme počasi povečujemo do največ 2 kg. Namesto da povečamo breme, raje naredimo več sklopov vaj. Darinka Suuevič Obnovite svojo energijo za obvladovanje stresa, razgibajte telo od glave do pet. Odpravite posledice prisilne drže, bolečine hrbtenice in glave, odvečne kilograme, povečajte odpornost. Izboljšajte prebavo, uravnajte krvni pritisk, delovanje dihal in koncentracijo. Umirite svoje misli in še marsikaj drugega. Preizkušen sistem Joga v vsakdanjem življenju vam ponuja vaje za dušo in telo ter druženje ne glede na vaša leta. Začetna vadba joge se prične v oktobru, ob 20. uri, in sicer v Ribnici ob četrtkih v Poslovni stavbi na Riku, v Kočevju ob torkih v Srednji šoli Kočevje. Začetna vadba bo tudi v Fari, Sodražici, Loškem Potoku in Velikih Laščah. Ne razmišljajte, naredite nekaj zase. Vpis in informacije po telefonu: 041 316 989, 041 397 789, 836 9900. i rsj ie<><* OKirxi 1 cjTricmixiice TRETJI VETERANSKI TURNIR PRIVABIL V RIBNICO BIVŠE EVROPSKE PRVAKINJE Powerman Zofingen 2007 Po lanski težki duatlonski preizkušnji na Powermanu Zofingen se je letos nekaj slovenskih tekmovalcev spet postavilo na štartno črto, med njimi dva predstavnika TK Inles Riko Ribnica in z razdaljo 10 km -150 km - 30 km tudi drugič opravila zelo dobro. Franciju Šilcu in Mateju Benčini sta se tokrat pridružila še duatlonca iz sosednjega kluba TŠD Grič, Aleš Rijavec ter Igor Stošič, za katera je bila to sploh prva tovrstna preizkušnja. V za spremembo lepem in vročem vremenu se je na startu ob odlični organizaciji Švicarjev zbralo čez 200 tekmovalcev, med njimi tudi vsi najboljši duatlon-ci z vseh koncev sveta. Po odstopu favoriziranega Belgijca Bennyja Vansteelanta v zadnjem delu tekme je s časom 6:21:00 zmagal njegov rojak Maris Koen (2. mesto Nielsen Aksel - DEN, 3. mesto Helin Loic - FRA), med našimi pa sta pokazala največ moči Aleš Rijavec (TŠD Grič), ki je zasedel absolutno 19.mesto (1. mesto v kategoriji M 30, čas 7:05:39) ter Franci Šilc(TK Inles Riko Ribnica), ki je zasedel 22. mesto (tudi 1. mesto v kategoriji M 25, čas 7:11:00). Letos ga čaka še ena najtežjih nalog - 13. oktobra na Flavajih nastop na svetovnem prvenstvu v ironmanu. Ostali slovenski predstavniki so se uvrstili na naslednja mesta: Andrej Medved (Trisport Kamnik) na 32. mesto (20. mesto Elite M), Matej Benčina - 45.mesto (4. mesto M 25) ter Igor Stošič - 101.mesto (20. mesto M 40). BK 10. jubilejni turnir na Velikih Poljanah Športno društvo Velike Poljane je 18. avgusta organiziralo 10. tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopale so: ekipa Petra Lovšina, ekipa Orali smo ledino (ustanovitelji turnirja), ekipa mednarodnih rokometnih sodnikov, ekipa veteranov iz Žimaric, ekipa 50 - letnikov iz Ribnice in ekipa Zlata generacija z Velikih Poljan. 10-letnica turnirja sovpada z 10. obletnico izgradnje igrišča na Velikih Poljanah, vendar pa je bilo igrišče leta 1997 zaradi okoliščin zgrajeno v manjšem obsegu, kot je po standardu. Upamo, da se bo to v bližnji prihodnosti uredilo in da bomo tudi mi imeli pravo športno igrišče. Po napetih tekmah je na koncu slavila ekipa veteranov iz Žimaric, ki je svojo zmago močno proslavila. V času turnirja se je poleg gasilskega doma pekel vol, svojevrstna zanimivost, saj se kaj takega redko vidi v našem koncu. Verjamem, da je poleg nogometa marsikaterega gledalca privabil tudi omamen vonj pečenega vola. Poleg tega so za dobro vzdušje poskrbeli ansambel Ribniški pušeljc in Andrej Drobnič s sinovoma. Prireditev je s svojim nastopom popestril tudi Pero Lovšin. Ker je bil v soboto turnir bolj za povabljene ekipe in za zabavo, smo v nedeljo organizirali redni turnir povsem tekmovalnega značaja. Tudi drugi dan so zmagale Žimarice, drugi je bil Zamostec in tretja je bila ekipa XXL z Velikih Poljan. Nedeljskega turnirja se je udeležilo 8 ekip, manjkalo pa ni tudi gledalcev. JožeAndolšek Društvo ljubiteljev rokometa Ribnica je v Športnem centru Ribnica v soboto, 1. septembra, organiziralo že tretji veteranski Rokometni turnir in dokazalo, da se iz ideje lahko rodi velika stvar. Veteranski rokometni Rokometni turnir je potekal v zelo prijateljskem in sproščenem vzdušju. Udeležilo se gaje 7 moških ekip in 4 ženske. Veterani so se udeležili z naslednjimi ekipami: Društvo ljubiteljev rokometa -mlajši veterani Ribnica, Divji jezdeci Ribnica, RK Zasavje, Old Hand.si Sevnica, Kraljevina Krmelj, RK Mokre IG, RK Radeški gamsi, veteranke pa so bile iz klubov ŽRK Kočevje, ŽRK Sevnica, Akcija Ljubljana (bivša Olimpija), Dupljanske žabice (Duplje -Kranj). Turnirja, ki je bil prvič organiziran leta 2005 in požel veliko odobravanje od vseh sodelujočih in tistih, ki so si nekaj takega potihem že dolgo želeli, se radi udeležijo tudi številni sodniki. Letos jih je bilo kar 12. Seveda so imeli tudi pripravljeno zdravniško oskrbo, nad katero sta bedela Boris Kramžar in Urša Rakoše. Kot je povedal Dare Begič, je bil častni gost ribniški župan Jože Levstek, ki je podelili tudi priznanja najboljšim. "Drugi častni gost je bil ribniški slikar Dušan Matoh, ki je dal tudi svojo sliko za najboljšo ekipo. Prvič pa se je zgodilo tudi to, da so bile v Ribnici bivše slovenske reprezentantke in bivše evropske prvakinje z Olgo čečkovo na čelu. Zato smo bili zelo veseli in ponosni. Sedaj so to veteranke in igrajo za Akcijo LJ." ČAS ZA ODMOR IN OGLED NASPROTNIKOV Zaključne tekme sta sodila Frenk Vesel in Janez Šilc, oba iz Sodniškega društva Ribnica. Med moškimi je bila najboljša ekipa iz Ribnice, med ženskami pa je prepričljivo zmagala Akcija LJ, v kateri so bile tudi nekatere evropske prvakinje. Za najlepšega igralca turnirja je bil razglašen Stane Mihelič, Divji jezdeci Ribnica, za najlepšo igralko Dupljanska žabica Romana Jeruc. Najboljši vratar je bil Stojan Geize, DLR Ribnica, najboljša vratarka Julija Benčina, ŽRK Kočevje. Najboljši strelec je bil Kink iz RK Zasavje, najboljša strelka Brestovac, ŽRK Sevnica. Prestižni naslov najboljšega igralca oz. igralke je šel v roke Saša Zupančiča, Radeški gamsi, in Olge Čečkove, Akcija LJ. Organizatorjem so deževale pohvale, turnir je postal tradicionalen, organizatorji pa že pripravljajo bilten, ki bo lepo zaokrožil letošnji dogodek. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ BIVŠE EVROPSKE PRVAKINJE Z OLGO ČEČKOVO NA ČELU 3E Rešeto K SV. ANI PO SPOMINSKE ZNAČKE ZA PREKOLESARJENIH 143 KM ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Tri mesece potem, ko je 13 kolesarjev v enem dnevu prekolesarilo 143 kilometrov dolgo ribniško planinsko pot, so 22. septembra 17-krat žigosali kontrolno knjižico, pri Sv. Ani pa so jim bile podeljene tudi spominske značke. Ce se še spominjajo borbe s pedali in 3000 metri višinske razlike? Preberite: "Po prvi žig oz. do prve kontrolne točke so se odpravili na Črni vrh, nato pa do Sten Sv. Ane, Koče pri Sv. Ani, Grmade..., in tako krožno naprej, vse do zadnjega žiga (17-ega) v Makošah. Tura je večinoma potekala po makadamskih in asfaltiranih poteh, nekaj tudi po gozdnih vlakah. Pot je res zanimiva in razgibana, saj so kontrolne točke RPP po večini postavljene po vrhovih. Tako se nenehno izmenjujeta vzpon in spust, kar da turi tudi precejšnjo težavnost. Po drugi strani pa da ravno zaradi tega polno lepih razgledov. Na taki turi pa je potrebno tudi jesti in piti, saj "prazen Žakelj ne stoji pokonci". Tekočino in kakšen sendvič ter čokolado je imel vsak kolesar pri sebi. Prvi večji postanek pa je bil na Travni gori, kjer smo imeli tudi kosilo in, kot se po kosilu spodobi, tudi enourni počitek. Tu je ravno nekako polovica poti, pa večji delež višinskih metrov. Naprej pot poteka po Veliki gori. Tura je kar zahtevna, vendar pa se jo z dobro voljo in motivacijo, ki ti jo dajo ostali udeleženci, da prevoziti, čeprav pride med potjo do kakšne krize. Med vožnjo je bilo tudi nekaj težav, in sicer štirje padci (brez hujših posledic), zlomljen sedež in dve predrti zračnici." M. ŠILC OKTOBER 2007 Datum: SOBOTA-NEDEUA, 6. - 7. Kam: na MAHAVŠČEK (2008 m), TOLMINSKI KUK (2065 m), ZELENI VRH 2052 m), planino RAZOR Izhodišče: Koča pri Savici Trajanje: 10 ur in 10 ur Zahtevnost: Kondicijsko in tehnično ZAHTEVNA tura Akontacija in prijave: Torek pred pohodom, to je 2. oktobra ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Oprema:Potrebna je primerna planinska oprema za zahtevne poti, planinska izkaznica s plačano članarino za tekoče leto in varen korak. Vodja pohoda: Stane Babič Datum:SOBOTA, 20. Kam: Na IZLET V NEZNANO Trajanje: Ca. 4 ure hoje Zahtevnost: LAHKA POT Akontacija in prijave: Torek pred pohodom, to je 16. oktobra ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema in varen korak. Vodja pohoda: Martin Žuk PLANINSKA NOVIČKA PD Ribnica in njen Vodniški odsek je svoje pohodnike popeljal na same lepe pohode, razgledne in prijetne za druženje. Skupaj s planinci PD Kočevje smo se podali na tretji skupni pohod. Za tokratno orgaizacijo smo bili zadolženi Ribničanje, popeljali smo jih na Poldašnjo špico (2087 m). Pohod je zelo lepo uspel, udeležencev je bilo kar 53, Roman Petelin pa je tako številen pohod odlično vodil. Na PD Ribnica je PD Kočevje poslalo zahvalo za odlično organizacijo in izvedbo pohoda. In nekdo se nam je na radiu celo zahvalil s pesmijo. Tudi naslednja pohoda sta lepo uspela, saj smo se v zares prijetni družbi res dobrih hodcev podali najprej na Triglav, nato pa še na Mišelj vrh (2350 m), dominanto goro nad Velim poljem in prvo sosedo Triglava. Vodila je Zdenka Mihelič. Na teh pohodih so sodelovali še vodniki: Stane Babič, Roman Petelin, Marjan Intihar in Martin Žuk ter iz PD Kočevja Vida Ofak in Štefka Ule. Zdenka Mihelič tešem Pes je svojemu gospodarju nesebičen prijatelj in tovariš. Mnogo osamljenih ljudi najde veselje in tolažbo pri svojem psu. S svojo vdanostjo, živo navzočnostjo, živahnostjo in mahljajočim repom je marsikomu polepšal življenje, razbremenil stres in dal marsikateremu življenju nov cilj. Sama izhajam iz družine, kjer sem od očeta podedovala veliko ljubezen do živali, predvsem do psov. Že od najstniških let je v meni tlela želja po DOGI. Vendar - resnici na ljubo-je to prestižen pes. Pes, ki rabi veliko pozornosti, ljubezni in ne nazadnje tudi velik finančni zalogaj. Želja se mi je izpolnila za abrahama. "Hišni svet" je bil soglasen, da mi podarijo dogo. Februarja jo grem iskat. Nepopisno veselje! Marca začneva hoditi v malo šolo. V Grosuplje! Neizkušena!! Prestrašena!! Prebrodiva vse težave. Vpiševa se v nadaljevalni tečaj. Močna želja po znanju. Kako naj socializirajo psa, ki je ljubljenček, s popolnoma neizkušenim vodnikom? O, groza! Neprimeren vodnik, ki si je izbral neprimernega psa. Toda vodnik je vztrajen. Tako vztrajen, da mu v grosupeljskem kinološkem društvu celo uspe aprila 2007 opraviti izpit A. Razmišljam, kaj sedaj. O nadaljevanju šolanja v Grosupljem niti ne razmišljam. O strokovnosti ne morem soditi, ker sem sama na tem področju popoln laik. Resnici na ljubo, vsakič, ko sem šla na trening, sem imela cmok v grlu. Zame to ni bila več ljubiteljska dejavnost, temveč shod, katerega sem se udeleževala zgolj iz potrebe. Kakorkoli že. Izpit A sva v aprilu nekako opravili. Meni ta izpit pravzaprav ni pomenil prav nič. Sama sem točno vedela, da z Esto potrebujeva še nadaljnje treninge. Kaj sedaj? Nadaljevanje v grosupeljskem kinološkem društvu me ni mikalo. Tam se resnično nisem dobro počutila. Želja po nadaljevanju pa je bila. Naš družinski prijatelj mi je priporočil Kinološko društvo Ribnica, saj je tudi sam tam šolal svojega psa. Ko sem jih poklicala, se je oglasil gospod Andrej in pogovor je stekel. Odkrit. Brez obljub. Prvi trening. Petdesetletnica med mladimi. Ko sem zagledala vodnike, me je stisnilo pri srcu. Najstarejša! Kako me bodo sprejeli? Strah je bil popolnoma odveč. Razlike v letih sploh nisem občutila. Treningi so mi bili v veselje in sprostitev. Kljub temu, da moja Esta ni delala in tudi ni bila sposobna delati tako kot ostali psi, saj je doga lena in počasna, njena reakcija in odziv pa bistveno drugačna od psov, s katerimi sva bili v skupini. V skupini sem se dobro počutila tudi zato, ker smo imeli krasnega inštruktorja Andreja in pomočnika Boža. Tudi zaradi tega sva z Esto ob dobrem počutju uspešno opravili izpit B-BH. Glede na pasmo sva z Esto dosegli največ, kar je mogoče. Sama pa sem spoznala čudovite ljudi, krasno društvo, ljudi, ki so se veselili opravljenega izpita za vsakega posebej. Vojkov objem ob opravljenem izpitu mi je pa bil v resničen dokaz, da je društvo, v katerega sem včlanjena in bom ostala njihov član, tisto pravo, da s sodelovanjem nekaj dosežemo, predvsem pa, da si izmenjujemo izkušnje, si pomagamo, se družimo in se imamo radi. Hvala vsem, predvsem pa Andreju in Božu! Jelka Samec 55 ■ >■ !XJ iiML I f 1 I FVL1>1 < >« ■>> *>■ !Xi 1 1 PSJ.1 (C' MEDIJSKA NOGOMETNA TEKMA Na športnem igrišču v Dolenji vasi so 1. septembra medijske zvezde z domačo pomočjo igrale proti Občini Ribnica nogomet. Rezultat sploh ni pomemben, pomembno je bilo druženje in dober namen za popestritev sobotnega popod-neva pred vrhuncem sejemskega dogajanja v nedeljo. Ekipo Občine Ribnica je seveda vodil župan Jože Levstek, ki je, kot je pravil, imel kar nekaj ur privatnega treninga nogometa, sin pa mu je tudi na sami tekmi dal veliko dobrih nasvetov. Za ekipo, katere trenerje bil upravitelj ŠCR Sašo Hribar, so zaigrali še podžupan Vinko Levstek, poslanec Jože Tanko, dolenjevaški župnik Branko Potočnik, Klemen Pahulje, prvoligaš in državni reprezentat v futsalu Mitja Mihelič, Miha Klun, Danilo Hočevar, Peter Kočevar in v golu Lado Indihar. Medijsko ekipo zvezd in športnikov so tudi napolnili, najprej sicer s težavo, a domačini so z veseljem priskočili na pomoč ter igrali nogomet v ekipi skupaj s kapetanom Markom Modrejem z Radia Urban, rokometašem Tomažem Tomšičem, pevcem Vilijem Resnikom, nekdanjim slovenskim nogometnim reprezentatnom Gregorjem Židanom, ki je še 'urco pred tem' z otroki naredil skok do Sv. Ane, kjer sva se srečala, potem so bili v ekipi še Bojan Česen, Pavel Hočevar, Bojan Pogorelec in v golu Otmar Jordan. Trenersko oko Tončke Češarek z Radia Urban je budno spremljalo svojo medijsko ekipo. Glavni zabavljač dogodka je bil seveda Vili Resnik, ki je težko kdaj resen, sodil pa je Dušan Andoljšek, ki je pričakoval za sojenje dokaj lahko tekmo. Gledalcev je bilo nekaj več kot za pol tribune, govoto pa jih bo naslednje leto še več, saj organizator tekme Radio Urban predvideva športno popoldne v soboto pred sejmom tudi naslednje leto. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Občinarji in zvezde Na ogled so prišli tudi nekdanji športniki Pogled v babičino skrinjo Plše: Alenka Paklž K oblačilnemu videzu ribniškega prebivalstva sodijo tudi klobuki. Moški so imeli zmerom glavo pokrito, tako ob delavnikih kot ob praznikih. Uporabljali so temne klobuke z visokim oglavjem, pa tudi rjave, sive, zelene, poredko bele. Uveljavljene so bile še suknene kape s senčniki, za hladne dni narejene z ušesniki. Za toplejše dni so bili v rabi ženski in moški slamniki, svetli in črni iz tanjše prožnejše slame, pa tudi ženski klobuki iz žime. Ženske klobuke so si pokrivale premožne trške gospe, za katere je takrat veljalo, da se spodobi, če so pokrite s klobukom. Zelo fini ženski klobuki so bili iz svile in tila, okrašeni z umetnim voščenim cvetjem, iz muslina in žameta ali pa s trakovi in peresi. Namenjeni so bili gosposki. Izdelovale so jih modistke, ki so znale predelovati in dopolnjevati ženska pokrivala, kakor je velevala takratna moda. Na Krajnskem so bili v tistem času priznani klobučarji v Škofji Loki, Radovljici, Celju in v Ljubljani. Že leta 1633 je bil ustanovljen kranjski klobučarski ceh. V Škofji Loki so iz ovčje volne, dlake divjega ali domačega zajca in goveje dlake izdelovali file. S postopkom polstenja ali filcanja so volno ali dlako segrevali, tlačili, valjali, barvali in oblikovali v tulec. Z Dunaja in Gradca so trgovci dobavljali boljše žametne klobuke, 'halpkane' iz tibeta in svilnate meščanske cilindre. Klobuke se je dalo kupit pri trgovcih z drugo oblačilno kon- France Trampuš je na koncu s krtačenjem dal KLOBUKU ŠE LESK. fekcijo. Na sejmih so prodajali kramarji. Glede na rabo in premoženjske zmožnosti, se je kupovalo ali navadne klobuke za vsakdanjo rabo ali boljše praznične. Že obrabljene klobuke se je ponosilo do konca za razna opravila. Dober klobuk je bil lahko v rabi za tri rodove. V času med obema vojnama se je nošenje ženskih in moških klobukov zelo razširilo, po drugi vojni pa se je miselnost spremenila, saj gospoda s klobuki ni bila več zaželena. Klobuki so se opuščali. V Ribnici je klobučarsko obrt dolga leta opravljal France Trampuš. O njegovem delu je spregovorila hčerka Marta: "Rojen je bil leta 1898 v Preski pri Medvodah. V Radovljici je bil vajenec. Kot pomočnik je delal pri mojstru Josipu Bogataju in v klobučarskih tovarnah v Vršcu in Škofji Loki. Pomagalske preizkušnje, tako so imenovali takrat pomočniški izpit, je opravil leta 1928 pri obrtni zadrugi klobučarjev v Celju. Za svoj posel je iskal kraj, kjer bi se dalo z izdelovanjem klobukov dovolj zaslužit. Ostal je v Ribnici, kjer je spoznal Nežo Tomšič, izučeno šiviljo. Poročila sta se 1934. leta. Skupaj sta delala, potem ko mu je Sresko okrajno načelstvo v Kočevju 1932. leta izdalo pooblastilo za opravljanje obrti. Delavnico sta imela v hiši nasproti Češarka in Špička, zraven žandarmerije. Žena Neža je šivala za svoje stranke in v klobučarski delavnici pomagala pri ženskih klobukih. Šivala je dodatke h klobukom, notranje robove, podlogo in zunanje okrasne trakove s pentljami raznih oblik in velikosti. 34 .Rešeto UGAR, edini, ki gosti konjeniško tekmo svetovnega pokala Posestvo Ugar je lani gostilo prvo tekmovanje za svetovni pokal, katerega organizacijo je Mednarodna konjeniška federacija FEI zaupala Sloveniji. Zaradi kakovostne infrastrukture in uspešne organizacije se je FEI ponovno odločila, da tekmo centralno-evropske lige podeli Ugarju. Ugleden konjeniški dogodek je v letošnjem letu za organizacijo tekmovanja pridobil dodatno zvezdico, kar pomeni korak naprej v zagotavljanju najboljših pogojev za tekmovanje in tudi obiskovalce, hkrati pa se je dvignil nagradni sklad, ki se je od lanskih 44.000 dvignil na skoraj 80.000 EUR. Ife \ . y v.*i»; x" X Zmagovalec FEI tekme Po lanskem deževnem vikendu je tokrat sijalo čudovito sonce in spremljalo tekmovanje v preskakovanju ovir vse tri dni. Zeleni log pod Veliko goro je skupaj z Ribnico postal za tri dni svet v malem, saj je bilo prijavljenih kar okoli 90 tekmovalcev z 200 konji iz kar 18 držav, med njimi iz Švice, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Italije, Nizozemske, Irske, Velike Britanije, Slovaške, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Poljske in celo iz daljne Argentine in Združenih držav Amerike. Stephen Renouard iz HPower group, direktor dogodka Ugar 2007, je na novinarski konferenci pred začetkom tekmovanja povedal, kakšne so razlike od lanskega leta: večje število sedišč, več promocije, več opazovalcev in spremljevalcev, izboljšane so nastanitvene zmožnosti in infrastruktura, tekmovalni prostor, možnosti za jahače, boksi, in še bolj je poskrbljeno za obiskovalca z gostinsko oskrbo, predvsem pa za tekmovalce in njihove konje ter ekipo. Da je bilo to vrhunsko in ugledno konjeniško tekmovanje, potrjuje ne samo izredno močna konkurenca tukajšnjih prestižnih tekem, temveč tudi dejstvo, da je Ugar vsak dan gostil okoli 300 VIP gostov in da si je na Ugarju ogledalo 14 tekem v treh dneh preko 10.000 obiskovalcev, gledalcev iz krajev širne Slovenije in veliko tudi iz tujine. Na petkovih otvoritvenih tekmah je Ugar obiskalo veliko število ribniških osnovnošolcev in kočevskih dijakov. Vrhunca Ugarja 2007 sta bili sobota in nedelja, ko sta pred nabito polnimi tribunami potekali tekmi FEI za svetovni pokal in Grand Prix. Na njih so bile prvim 12 oz. 13 podeljene tudi denarne nagrade, prvi sta znašali 6800 EUR, drugi 4750 EUR, tretji 3000 EUR itd. Obe tekmi je prenašala tudi slovenska televizija, ki je imela na Ugarju postavljenih kar 7 kamer. Prav tako pa je bilo moč spremljati tekme na velikem zaslonu v ribniškem Gradu. V soboto je za točke svetovnega pokala nastopilo 37 konj z jahači v izredno lepo oblikovanem parkurju z ovirami usklajenih ribniških in drugih motivov. Tekmo je spremljal tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Na koncu je po tesni odločitvi zmagal Gerfrid Puck iz Avstrije s konjem 'and Bleekeri, ki sicer pogosto prihaja v Slovenijo, tu pa je nastopal prvič in se mu je vzdušje zdelo krasno. Drugi je bil z Lordom Jürgen Kurz iz Nemčije, ki je bil prav tako prvič na takem 'shovvu1. tretji pa z Lucnaorjem Madžar Gabor Grundtner. Od Slovencev so nastopili vsi najboljši, tudi najbolje uvrščena slovenska tekmovalca na lestivi centralnoevropske lige Hana Travner in aktualni državni prvak v preskakovanju ovir Luka Založnik. Najboljše uvrščena v sobotni tekmi svetovnega pokala pa je bila Irena Drobnič z 22. mestom. Na nedeljski tekmi Inotherm Grand Prix 2007 se je pomerilo kar 52 tekmovalcev. Tekma je bila težka, parkur zahteven, konkurenca močna. Zmagal je Švicar Alain Jufer z osem let starim konjem Sanne R, drugi je bil znova z 10-letnim Lordom Jürgen Kurz iz Avstrije, tretja Američanka Janet Hischer s Classic Europa. Najboljši slovenski tekmovalec je tudi tokrat osvojil 22. mesto, a tokrat Primož Rifelj s petletnim konjem Rolling Stone. Zmagovalec kar ni mogel prehvaliti odlične organizacije turnirje in vzdušja tu: 'Turnir je bil super in odlično organiziran. Vse je šlo dobro. To pa je moja prva zmaga na Grand Prix na mednar- odnih turnirjih." Tretjeuvrščena Američanka Janet Hischer je bila s svojim konjem Classic Europa prava atrakcija, bilo je namreč slišati: 'Glej, Američanka, a jaha Evropo, prava faca.'Tudi Janet je bila zadovoljna, Juriju Rudežu se je najlepše zahvalila za tako odlično prireditev in dejala, da je bil to najboljši turnir, kjer je kdaj bila. Oblikovalec parkurja Kanadčan Michel Vaillancourt še nikoli prej ni bil v Sloveniji. "Presenečen sem nad lepotami narave in prijaznostjo ljudi. In hrana - neverjetna je!" O turnirju pa je Vaillancourt dejal: "Imeli smo neverjetne tri dni, krasno sonce, kar za organizacijo tako velike tekme neskončno veliko pomeni. Konkurenca pa je bila zelo močna, zmagali so najboljši.”Tudi on ni skoparil z zahvalami Juriju Rudežu, predsedniku tekmovanja Ugar 2007 FEI World Cup, ki je prepričan, da je tekmovanje v vseh pogledih uspelo. 'To nam potrjujejo tekmovalci, od katerih dobivamo same zahvale in pohvale za organizacijo, potrjujejo nam to sodniki, vodstvo FEI, domači in tuji gostje, vsi sponzorji, in pa tudi obiskovalci s svojo prisotnostjo. KBHi Tudi jaz bi se rad zahvalil. Hvala zares vsem, ki so kakorkoli pomagali, in Michelu Vaillancourtu za odlično sodelovanje.”Drugo leto naj bi bila tekma še s 3 zvezdicami, nato pa se bodo že trudili organizirati tekmo s 4 zvezdicami, pravijo na Ugarju -torej tudi večji nagradni sklad, blizu 300.000 EUR.11 Bogomir Vnučec, predsednik Konjeniške zveze Slovenije in častni predsednik prireditve je med drugim dejal, da je KZS zelo zadovoljna z dogodkom in razvojem konjeniškega športa v Sloveniji. 'To je prelomni dogodek v tem športu za nas. Ugar je zdaj edini organizator takih tekem (v roku dveh do treh let naj bi bili v Sloveniji celo 2 tekmi za svetovni pokal) in je vzor za marsikatero tekmovanje v svetovnem pokalu v Evropi, udeležujejo pa se ga najboljši jahači iz vsega sveta." Spremljali in fotografirali: ZDENKA MIHELIČ IN Alenka Pahuue PiS Najbolje uvrščeni na Grand prix Rajski vrt je poleg dodatnih tribun nova pridobitevUgarja Ustanova patra Stanislava Škrabca vas v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri vabi v cerkev sv. Štefana v Ribnici na podelitev štipendij zasluženim študentom slovenistike, slavistike in klasične filologije. Častni govornik na podelitvi: gospod dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve RS. Podelitvi bo sledil koncert Orkestra Slovenske filharmonije. JjL S Ustanova patra Stanislava Škrabca (yRiKo