304
Mašina, ki robka turšico, velika dobrotnica na
več strani.
V izgled tudi drugim krajem.
Iz Dobrepolj 10. sept.
V 36. listu „Novic" je bilo iz seje odbora družbe kmetijske naznanjeno, da je si. odbor srenjčanom naše fare z.a 10 gold. v last prepustil m a sin o, s ktero se turšzca robka. Naj bode toraj s temi vrsticami slavnemu odboru za dar znižane cene spodobna očitna zahvala izgovorjena. Ne bode pa morebiti od več, ako pri ti priliki ob kratkem spregovorimo o namenu, zarad kterega smo omenjeno mašino na posodo prosili in ktero posebno korist še ž njo doseči upamo. — Med pridelki tukajšnjega kraja se sme, razun krompirja, na prvo mesto staviti turšica; največ se je seje in toraj tudi v primeri z drugimi žitnimi vrstami največ pridela; večletne skušnje pričajo, da je zemlja in obnebje tukaj za-njo posebno ugodno. Vsak kmetovalec pa ve, koliko truda velja in koliko časa se potrati, predno je zrnje od štofcov obrobkano. Namesti da bi ženstvo predlo, možaki na pr. razno orodje pripravljali, koše pletli itd., se družina v večerih po več tednov s tem robkanjem ukvarja. Očitno je toraj, kako koristna je za kmetovalca mašina, ki v malih urah delo opravi, ktero mnogo rok še le v mnogih dneh, da ne rečem tednih, dovršiti more.   Lahko je toraj  misliti,  kako ustreženo
je bilo kmetom, ki so na vrsto prišli, da so mašino rabili in kako radi so se je posluževali. Vsakteri je bil pa tudi rad pripravljen po meri dela, ki ga je mašina imela, jej par bokalov zrnja podariti. Mašina je tedaj tudi služila ter imela dohodke. In kaj s tem zaslužkom? Da kratko povem, ti dohodki mašine imajo najprej namen, revnim otrokom, ki jih je v fari obilo, biti, ako smemo tako reči — sv. Nikolavž. Iz prodanega zrnja namreč se ima otrokom, ki zavoljo revščine ter pomanjkanja dostojne obleke in obutve ne morejo, zlasti pozimi, ne v cerkev ne v šolo hoditi, oskrbeti kako oblačilce, obutev itd. In ker ena sama mašina, kakor se je pokazalo, nikakor ne zadostuje, bode ta mašina imela nalogo, še drugo mašino zaslužiti in omisliti ter sčasoma po primeri večih dohodkov kupiti tudi in med ukaželjne kmetovalce razdeliti koristnih bukev, pospeševati in podpirati sadjo- in sviloreje itd. Razun tega toraj, da se ima delo polajšati, mnogo dra-zega časa drugod koristno porabiti, da imajo kmetje ob enem tudi priložnost, korist kmetovalskih mašin spoznati in ceniti, še marsikaj druzega od te mašine zahtevamo — in skušnja lanskega leta spričuje, da bomo po ti lahki in praktični poti tudi, ako Bog da, kolikor toliko dosegli in vresničili. Ali bi se ne dalo z enačim vspehom tudi drugod, kjer pridelajo dosti turšice kaj enacega poskusiti in vpeljati?*) Ob enem pa naj bode očitna zahvala izrečena tudi vrlemu g. Šolmajer-ju, ki nam je pripomogel, da smo mašino, ki nam je zdaj blagovoljno v last prepuščena, iz kmetijskega vrta v Ljubljani dobili na posodo.
M. Smolej.
*) Mašina, ki nam jo je slavna kranjska kmetijska dražba v last prepustila, je iznajdba Pavla Kropivšeka v Šemniku pri Zagorji in velja z dvema cevema 45 gld., obropka se ž njo blizo do 20 mernikov turŠice v eni uri. Dobijo se pa enake mašine z eno cevjo tudi na vrtu kmetijske družbe v Ljubljani pri g. Skaletu in v fužinah v Dvoru (Hof) pri Žužemberku, ako se ne motimo* jim je cena po 20 gold.                                                            Pis.