Po«n'na platana v gotovini LetO I. V UuMfaiVl, V »Xme eTogovoru l/prava: Mfltlošlčeva c. S (pavl>/on) Postni ček. račun, £/ut»l/aaa 15.179 Tele/on itev. 3030 Demisija podana - a še ne sprejeta Nj. Vel. kralj odloči v dveh dneh - Koncentracijska vlada prvi namen - Obsežne konzultacije Konzultirana bosta tudi dr. Mačeh in Fribičevič - Proračun mora biti sprejet - Vlada trojne koalicije zato verjetna - Radikali enotni, razkol med demokrati Belgrad, 30. dec. (Tel. >Slov.<) Pri današnjem sestanku finančnega odbora je bilo najproje prečitano pismo, ki ga je poslal demokratski minister Grol predsedniku fin. odbora dr. M. Stojadinoviču in ki ima to vsebino: »Gospod predsednik! Na podlagi komunikeja predsednika vlade o snočni seji ministrskega sveta bodo člani finančnega odbora razumeli, četudi v tem trenutku predsednik ▼l&de ni podal ostavke vlade, da se vlada vendarle nahaja v krizi. Mislim, da ge predsednik in člani finančnega odbora strinjajo s tem, da v takem položaju ni mogoče imeti sej finančnega odbora in to tem manj, ker se seja konča s načelnim obravnavanjem proračuna prosvetnega ministrstva in zahteva tudi angažma ministra in parlamentarnih skupin. Sprejmite tudi ob tej priliki izraz mojega odličnega spoštovanja. Prosvetni minister Grol.« To pismo se je poslalo predsedniku vlade dr. Korošcu, ki se je nahajal z dr. Spahom v predsedništvu vlade. Predsednik vlade je nato kmalu po 11 od-6el v dvor, odkoder se je vrnil ob četrt na 12. Po njegovi vrnitvi se je izdalo iz kabineta predsedništva tole obvestilo: »Predsednik kraljeve vlado jo danes, dne 30. decembra dopoldne izročil Nj. V. kralju ostavko celega kabineta. Ker je Nj. V. kralj prehlajon in še ni popolnoma okreval, bo svojo odločitev o podani ostavki podal v dveh ali treh dneh. Iz kabineta predsedn. vlado.c Vlada je torej pedala ostavka in ni dvoma, da jo bo Nj. V. kralj tudi sprejel. Zakaj je dr. Korošec podal ravno ostavko, o tem so mnenja različna. Večina trdi, da je bila ostavka sklonjena že včeraj. Na podlagi Grolove izjave pa je moralo priti do ostavke. Formalnosti so bile izvršene dejansko že včeraj, radi večerne ure pa se je ostavka odložila na danes. To je razvidno tudi iz poročila predsednika vlade. Dru?i pa zastopajo mnenje, da je dr. Korošcu služilo ravno Grolovo pismo za motivacijo ostavke in da je bil pravzaprav minister Grol tisti, ki je s svojim pismom formalno otvoril krizo in indirektno naznanil, da so demokrati sami izstopili iz vlade. Odgovornost paio torej na demokrate. Bodi kakorkoli, padec vlade ni prišel nepričakovano. Zato se je »Politika« danes veliko bolj bacila z vprašanjem, kaj nam prinesejo bližnji dnevi, kakor o izhodu te krize. V tem ožini je zelo značilno dejstvo, da so demokratski ministri že snoči pred seio mi-nistr«ve^a sneta skušali vplivati na Ljubo Davidoviča. rta bi jih pustil v vladi, demokratski poslanci pa naj bi v parlamentu delali in glasovali po svojem prevdarku. Ta predlog je Ljifba Davidovič odločno odklonil. Dtvstvo je tonj, da je Davidovič razbil čc-tvorno koalicijo. O tem so vsi enega mrenja. Kak bo razvoj krize? Razvoja krize ni mogoče napovedovati. Minister Spaho je Vašemu dopisniku dejal, da se bo kriza po njegovem mnenju vlekla dalje časa. Splošno pa prevladuje mnenje, da se bodo pričele obsežne konzultacije Najprej bo zaslišan od N. V. kralja pred-»D^nik skupščine Mihajlovif, nato pa V9i Šefi parlamentarnih skupin. Te konzultacije bodo jedro vsega nadaljnjega razvoja. Misli se, da bodo konzultacij« trajale precej dolgo in da najmanj teden dni ne pride do nobene rešitve. Poleg «*eh dragih šefov parlamentarnih skuMD bosta koa*«ltu$oa ti^di oba šefa KDK Dr. Maček in Sv. Pribičevič Splošno se sodi, da se bosta tudi oba povabilu odzvala iu prišla v Belgrud. Koncentracijska vlada Razplet krize bo dolgotrajen, ker se bo predvsem skušalo doseči koncentracijsko vlado, ki naj bi sprejela proračun, dosegla sporazum z Zagrebom oziroma vsaj pripravila tla za konkretna pogajanja z Zagrebom. V Belgradu se je razširila vest, da je v ta namen odpotoval v Zagreb posl. SDS Sveti-slav Popovič in sicer na poziv Zagreba. Ta vest se potrjuje. Ce bi prišlo do sporazuma z Zagrehom, potem bi bile po sprejemu proračuna razpisane nove volitve in ev. tudi v ustavotvorno skupščino. To pa bi bilo mogoče seveda le, če bi bil pred tem dosežen pepelen sporazum glede revizije ustave. Tak razvoj dogedkov bi bil idealen, ni pa nobene sigurnosti, da bo tudi dosežen v tem kratkem Času. Ce ne bi uspela koncentracijska vlada, potem bi prišla na krmilo deloma vlada, ki bi izglasovala proračun, ker je ta državna nujnost, nakar bi se šele načelo reševanje perečega vprašanja med Zagrebom in Bel- gradom. Grupacija, ki bi se obvezala za sprejem proračuna, bi tudi dobila vlado in zato so govori, da je Vlada trojne koalicije na vidiku, ker je pač malo verjetno, da bi KDK glasovala za proračun, dokler ni rešeno glavno vprašanje. Vlada trojne koalicije bi imela v parlamentu tudi sigurno večino, če bi KDK še dalje izvajala abstinenco. Kakšno stališče bi v slučaju prihoda KDK v skupščino zavzel Ljuba Davidovič, je zato zelo pereče vprašanje. RadihaN enotni Naravno je, da so poslanci vseh klubov stopili v akcijo. Popoldne se je mudil v pred-9edništvu radikalnega kluba Velja Vukičerič, ki je odložil svoj odhod v Vinkovce. K seji jo pozval vse svojo ministre, obenem pa tudi člane glavnega odbora, da se NRS v tej krizi ohrani enotna in da nastopa kot enotna nasproti drugim strankam. Trdi se, da je bila informacija, da je odšel Aea SUaojevič samo zato iz Belgrada, da bi pustil Velji Vukičevi-ču v slučaju krize proste roke, pravilna. Vu-kičevič je nadalje imel, kakor se trdi, že kandidate, ki bi jih klub RS prodložiL Razkol v demokratski stranki Marinhovičevi pristaši proti politiki Davidoviča Belgrad, 30. dec. Na današnji seji finančnega odbora je bilo najprej prečitano pismo prosvetnega ministra Grola na predsednika odbora dr. Stojadinoviča. V tem pismu pravi minister Grol, da smatra vlado v deinisiji in da se zato ne more udeležiti sojo finančnega odbora. Demokratski poslanci, pristaši politike dr. Marinkoviča, ki so se udeležili seje finančnega odbora in to posl. Jovanovič, Rankovič, dr. Šečerov in Gjoka Popovič pa so bili istega mnenja ko radikali, da se naj seja finančne- ga odbora nadaljuje. V teim smislu 90 tudi glasovali z radikali. Ta nastop pristašev Marinkoviča je dal povod za številne komentarje, ki so vsi soglašali v tem, da je s tem nastal razkol v DS. Vsled tega nastopa pristašev Marinkovi-čeve politike proti ministru Grolu bo imel klub poslancev DS sejo, na kateri pride do definitivnega razkola med pristaši Marinkoviča in Davidoviča. Jasno je, da bi imel ta razkol daiekosežne posledice za ves razvoj krize. HSS intrasigentna Križovci, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Danes so v Križevcih prekrstili imena ulic, in sicer na ime Stjepana Radiča, Gjure Basarička in Per-narja. Obenem so se izročile diplome o častnem meščanstvu gej. Mariji Radičevi, dr. Per-narju in Ivanu Grandži. Pri tej priliki je bil v Križevcih dr. Maček, ki je imel tudi govor. Za njim je govoril dr. Pernar, ki je govoril Žerjav proti Pribičeviču Zagreb, 30. decembra. (Tel. Slov.) V Zagrebu se je danes mudil dr. Žerjav. V »Espla-nadu« je imel s Pribičevičem in Popovičem konferenco. Časopisje o tem sestanku ničesar ne poroča. Seja je bila precej burna. Čeprav zagrebški listi uradno o tem ničesar ne poročajo, Betgrajshe vesti Belgrad, 30. dec. (Telefon »Slov. listu «) Glavna kontrola je izvolila za računske preglednike oblastne kontrole pri oblastnem odboru v Ljubljani Srelka Magoliča, šefa mestne kontrole pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, In pri oblastnem odboru v Mariboru Karla Gruberja, šefa mestne kontro'e pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Proti večeru je v nedeljo izbruhnil poinr v belgraski tovarni za zavete. Belgrad, 30. dec. (Tel. SI. listu.) V kratkem bo imela uprava belgrajskega vseučilišča sejo, na kateri se bodo izvolili redni vseuči-, liški profesorji, in sicer na filozofski, medicin zelo radikalno. Izključil je vsak sporazum z Belgradom. Dejal je: »Ako bi se našel med hrvatskimi zastopniki kak izdajalec, ki bi z Belgradom sklenil sporazum, ta ne bi več spadal v naše vrste.« Nato sta govorila Ivan Grandža in Marija Radičeva. Dr. Maček je v svojem govoru ponovil novinarjem dano izjavo, ki jo priobčujemo na drugem mestu. vendar se govori, da je bil sestanek intimnega značaja. Nadalje se je zvedelo, da je prišlo na tem sestanku do sporov med Pribičevičem m Popovičem, kateremu se je pridružil tudi dr. Žerjav. ski in tehnični fakulteti. Ker je dosedanji rektor dr. Čeda Mitrovič obolel in podal ostavko na svoje mesto, se bo izvolil tudi novi rektor. Belgrad, 30. dec. (Tel. »SI. listu.«) DS je imela danes v Belgradu shod. Davidovič je imel zelo kratek govor. Zupan dr. Kumanudi je govoril o občinski politiki DS v Belgradu ter naslikal, kako si DS predstavlja bodoči Belgrad. Proračun Zagreba sprejet Zagreb, 30. decembra. (Tel. Slov.) Davi ob 3 se je končala seja zagrebškega občinskega svet". Na rej seji sc jo sprejel proračun za leto ! 1929. Obenem so se sprejele vse davčne naklade. Dr. Mačeh o rešitvi hrvatskega vpraitmja Novinarjem je dal dr. Maček z ozirom na vladno krizo izjavo, v kateri mod drug mi pravi: Niti n."jmanje me ne tanima kriza bel« grajske vlade in siguren som, da ne zanima tudi hrvatske javnosti. Hrvatsko' vprašanje se mora reiiti tako, da bodo Hrvati in Hrvatska ravnoprami Sr-bijancem in Srbiji, ker samo to more zad<* volj iti Hrvate. Da bo ta enakopravnost za vse večne čase zajamčena, pa je potrebna enakopravnost tudi vseh ostalih driavno-pravnih in kulturno-historičnih individualitet Vse to 90 velike stvari, na katere ne more niti najmanje vplivati belgrajska parlamea tarna situacija. Ker se je mudil v Zagrebu brat ministra Mehineda Spaha g. Fehim Spaho, predsednik sarajevske skupščine, je izjavil dr. Maček, da ž njim ni govoril, temveč g. Predavec in sicer zaradi skupnega dela sarajevske oblačne skupščine z drugimi preffanskimi. (Fehim Spaho je namreč predsednik sarajevske. Op. uredn.) Fehimu bi mogel on reči le to, da vodi politika njegovega brata k razdelitvi Bosne in Hercegovine na tri ali celo štiri delo. Tisto malo število muslimanov, ki bo pri končni ureditvi države pripadlo Hrvat ski, bo še najbolje odrezalo. Kakor se vidi, govori dr. Ma*ek, kakor Iv bila razdelitev države na samostojne pokrajine že sklenjena stvar. Seveda pa govori vodja KDK tudi tako, kakor da se bo preure ditev izvršila na ta način, da bo Zagreb ko mandiral absolutno, drugi pa slepo ubogali. Pa mislimo, da bodo veaj nevaj besedo imeli tudi Belcrrad, Ljubljana in Sarajevo! Ali se ne zdi tako tudi g. Mačku? Bana in sabor dobe Hrvati? »Morgenblatt« objavlja svojo posebno poročilo iz Belgrada, v katerem pravi, da še ni bilo demisije vlade, ker je popolnoma kapitulirala ona skupina, ki je krizo forsirala in ki se je morala sedaj, ne da bi dobila kakšno koncesijo, sprijazniti s položajem. Davidovič da se je izkazal kot neresen politik. Bolj važno pa je, da kriza še ni razčistila razmerja med Belgradom in Zagrebom. Zlasti božična zborovanja SLS pa da so dokazala, da hočejo Slovenci in tudi velik del Srbov doseči sodelovanje Hrvatov. Na ene ko druge je zlasti vplivala popolna enotnost Hrvatov. Ker so poleg tega Hrvati po izjavah svotfih voditeljev, zlasti Pribičeviča dokazali, da so popolnoma za državo SHS, je gotovo, da si bodo priborili svoj sabor in bana, ki je predstavljal skozi stoletja dostojanstvo hrvatskih kraljev. Tako »Morcenblatt«, kateremu prepuščamo tudi vso odgovornost za vest. Atentator Grauerja prijet? Zagreb, 30. dec. (Tel. Slov.) Policija marljivo nadaljuje s preiskavo o atentatu na Grauerja. Novih aretacij te dni ni bilo. Skoro vsi aretiranri so sc pridržali v zaporu. Preiskava gre za tem, da se natančno določi čas izvršitve atentata. Aretirani Ožanič namreč trdi, da fe bil v tem času v kavarni »Jadran«. Izjave prič se ne strinjajo. Vse kaže, da je bilo postopanje policije pravilno, da je Ožaniča aretirala. Ostali aretiranri, ki so v zaporu, so osumljeni, da so vpleteni v to zadevo. Ožanič bo zelo težko dokazal svoj alibi. Morilec Petriča izsleden Zagreb, 30. dec. (Tel. »Slov.«) V zvezi 1 dogodki 1. decembra policija nadaljuje z za sliševanji. Tako je bila zaslišana žena aretiranega Smita. Izročili so jo sodnemu stolu Dopisnik »Novosti« je obiskal Smitovo ženo. D. razgovora »ledi vtis, da jo Smit streljal n« Petriča. »Novosti« podčrtavajo, da obtožujejo priče Smita, da je izstrelil dva strela. Na Šmi-tovem stanovanju so našli revolver, iz katerega se je po mnenju strokovnjakov nedavno streljalo. Revolver je na šest nabojev. Ker so v revolverju še štirje naboji, je to krepak ra»-log za sumu jo proti obtožencu. Ne gre brez SIodchcct Voditelji KDK nastopajo, kakor da bi pri končni ureditvi notranjih odnošajev v državi odločala le Zagreb in Belgrad. Zlasti v zadnjem času je vedno več dokazov, da mislijo v Zagrebu, da mora Ljubljana sprejeti prav vsako odločitev, ki si jo zamišlja Zagreb. Samo tako je tudi mogoče razumeti, da se uda-jajo nekateri zagrebški voditelji tej zmotni misli, da bi mogla biti Slovenija za kak duatizem. Bodi vsem tem zagrebškim politikom povedano enkrat za vselej, da imajo pri končni ureditvi države tudi Slovenci svojo besedo in da si ne dejo le besede vzeti od nikogar. Čeprav maloštevilnejši od drugih, so vendar Slovenci svoja nacionalna individualiteta in kulturno gotovo bolj izdelana od vseh drugih. In že davno priznavajo vsi uvidevni politiki, tako oni iz Zagreba, ko oni iz Belgrada, da Zjedi-njenja Slovenija ni prav noben problem, ker so tu podani vsi pogoji, da je čez noč ustvarjena. Ni namreč Slovenija samo dokazala, da je za sebe enota, ki se tudi zna upravljati, temveč Slovenija je dokazala tudi to, da je ona cjii\iacija državne misli in da hoče varovati svojo posebnost le zato, da utrdi državo. Pa tudi ne gledo na vse to. Slovenci kot najbolj izpostavljena predsiraia Hrvatov ir? Sr-oov, ne bomo nikdar dopustili, da bi se reševalo osnovno državno vprašnje brez nas. Naj bo slovenski narod še tako maloštevilen, naj bo Ljubljana šo tako manjša od Zagreba in Belgrada, je vendar slovenski narod ena iz- , delana kulturna enota in Ljubljana njegova prestolica, ki ima enako silen kulturni pomen, I ko obe ostali prestoli«. A vrhu tega smo mi državni narod, ki j se lahko ponaša, da pojmuje jugoslovansko nacionalno in državno misel najpopolnejše, in ki zato ne more trpeti, da bi bil preziran ali pa potisnjen na stran. Ne samo zaradi sebe, temveč predvsem zaradi tega, ker je nosilec ideje, ki je edino za Jugoslavijo odrešilna. Zato je nemogoča vsaka rešitev našega notranjega problema, ki jej ne pritrdi slovenski narod. Zato pa ima tudi pri pogajanjih med Belgrcdom in Zagrebom svojo besedo tudi slovenski narod. Naj si nihče ne domišlju e, da si slovenski narod ne bi znal verovati te svoje pravice. Vzdržali smo svoje por-idjo v sto etnem boju s kulturnimi in nedmo^nimi narodi, vzdržali jih bomo tudi sedaj. ,\c gre brez Slovencev in to si naj zapomnijo gospodje v Zrgrobu in zato naj tudi pre-nehrjo z napadanjem in klevetanjem naših voditeljev. Ne enkrat so nas ti vodili že k zmagi in zato jim izročamo svoje zaupanje, da nas povedejo še h končni zmagi. Ne gre brez Slovencev in tudi ne bo šlo, krr mi er.a ni dopuščamo in ker tega nikoli ■ne bomo dopustili! Drobne vesli Rim, 30. dee. (Tel. >Slov.«) »Osseiratoro Romanoc je protestiral proti odredbi oblasti, da naj se na današnjo nedeljo vrši delo namesto jutrišnjega Silveelrove ;a dne. Taka odredi a, ki nanravlja nedeljo za delavnik, krši ne samo državne zakone, temveč tudi sindikalne zakone. Dunaj, 30. decembra. (Tel. Slov.) Socialni demokrati so danes v Hainfeldu praznovali štirideset let nico zedinjer.ja stranke. Dr. Kari Ren-ner je v slavnostnem govoru navajal uspehe stranke, ki jih je dosegla cd zedinjenja dalje, posebno pa v zadnjih desetih letih po vojni. Dunaj, 30. decembra. (Tel. Slov.) Na posestvu župnika Riegerja v Hafnerbachu pri Pochlarnu je ruski emigrant, bivši carski stotnik Leopold Levin po daljšem kopanju dognal, da se nahaja v globini 7 metrov in pol pod površino zlato v paličicah, malih zrnih in lističih. Dosedaj se še ni moglo ugotovili, ali izvira to zlato iz starega rimskega denarja, ali pa je morda to ono zlato, katero je Rtidiger v. Bech-larn na potovanju Nibelungov v tem kraju zakopal. DS proži precanshim uradnikom Seja finančnega odbora bo o stvari sklepal še ple j Dotunergue ne sprejme Poincarejeve demisije Belgrad, 30. doc. (Tel. >Slov. listu«) Pred sejo finančnega odbora je bila seja večine finančnega odbora, na kateri se je večina posvetovala o uredbi o uradniškem pokojninskem skladu. Predvsem se je razpravljalo o členu 21. te uredbe. SLS in JMO sta zastopati stališče, da ne gre od prelanskili uradnikov zahtevali prispevke za leto 1919.—1923., ker jih tedaj nihče ni od njih terjal Sečerov (DS) pa je bil na stališču, da se morajo uradniške razlike porabiti v ta namen. On je zato, da se vse uradniške razlike porabijo za plačilo v pokojninski sklad od leta 1018.—1023. in tadi od leta 1923.—1928. Temu so se vse druge skupine dosedanje vladne ve fine uprle. Sečerovo stališče ni obveljalo. Sečerov se nadaljnje seje ni ve?, udeležil. Člen 21. je bil predložen tako-le: -Uradniki in uslužbenci, ki od 1. decembra 1018 do 1. septembra 1023 šo niso plačali v uradniški pokojninski sklad, vložijo vse to nazaj in vse vloge v roku od potih let po isti odsotni stopnji in po isti plači, ki so jo takrat imeli.< Kakor ^peeno, to ni obveljalo. SEJA FINANČNEGA ODBORA.' Belgrad, 30. dec. (Tel. -Slov. listu«) Finančni odbor je v glavnem obravnaval danes uredbo o pokojninskem skladu za vdove in otroJe pokojnih državnih uradnikov. V Avstriji, kakor »udi v bivSi Srbiji, so morali državni uradniki plačevati mesečne prispevke v poseben sklad, ki je služil za plačevanje pokojnin vdovam in otrokom umrlih uradnikov. V noši državi po le uradniki prejšnje Srbije plačevali prispevke v ta fond do 1. septembra 1023. Uradniki iz ostalih krajev niro ničerar plačevali. Ker tvorijo pokojnine občutno breme za državo, je treba po zgledu drugih držav ustanoviti pokojninski tklc.d, iz katerega dobivajo vdove in otroeš umrlih uradnikov pokojnino. V ta sklad se stekajo sledeči dohodki: 1. 50"» prve plače (temeljne in položajne) vseh uslužbencev v državni službi. 2. Prvo mesc-no povišanje temeljne in položaju« plače pri napredovanju v višjo skupino oziroma kategorijo. 3. Od mesečnih prispevkov uslužbencev v izno?u 4—6% temeljne in položaine plače. 4. Izredne vloge nameščencev, ki stopijo v dr/.nvno službo fo 28. letu svoje starosti. 5. Obresti kapitala tega sklada. 6. Disciplinske, upravne in druge denarne kasni, ki jilj morajo plačali državni uslužbenci. Kakor je razvidno iz teh določb, pri odmeri ne pridejo v poštev draginjpke doklade. Pravico na pokojnino iz tega sklada ima vsak uslužbenec potem, ko je pet let prispeval v sklad. Za podlago pokojnin vdov oziroma otrok služi pokojnina uslužbenca v smislu člena 140. uradniškega zakona. To je vsebina uredbe. Ko je prišel finančni odbor na dnevni red, je predsednik dr. Stojadinovii najprej preči-tal Grolovo pismo, o katerem poročamo na drugem mes'.u. Finančni odbor pa je bil Gro-lu nasprotnega mnenja, da se mora delo intenzivno nadaljevati. Za danes se je izpustilo nadaljevanje razprave o prosvetnem proračunu. Takoj se je prršlo na razpravo o drugi točki, o tolmačenju § 305. finančnega zakona, ki se nanaša na ureditev invalidnine. Uredba je bila z majhnimi spremembami sprejeta. Spori V Ljubljani, Zagrebu in Belgradu ni bilo ni-rftkih '.ckctti. Peč pa to bile v inozemstvu, zlasti v Hsliji, dunajski klubi marljivo na delu. V Capabland je francoski B-team igral proti irpreTonianri .Varckka in zmagal z 5:2. V Lrndcmi so f.e odigrale naslednje važnejše Scheffied Wednesday:Arsenalm i~re: ■J.2. V prvi ligi: Končnoveljavno num skupščine. O uredbi o uradniškem pokojninskem ukledu se je razvila dolga debata. V imenu Jugoslov. kluba je posl. Kremiar v glavnem izvajal: Ce danes pokojninskega sklada nimamo, ni kriva sedanja vlada. Uradniki so sedaj v zelo slabem položaju. Zaradi tega bi bilo nepravilno, če bi se jih prisililo, da bi morali sedaj plačevati nazaj za čas od leta —1023. Zato bom glasoval proti iemu.« Jovanovii Milo je (DS) pravi, da se mora vse rešiti v mejah možnosti. Predvsem mora vladati absolutna enakost in pravičnost. Gjura Jankovii (NR): Na uradnikih počiva redno funkcioniranje države. Zato je nepravično, če so jim hoče za nazaj odvzemali ta pokojninski sklad. Predlaga in zahteva, da se ia člen, ki ga je dodal odsek, črta. .4?« (musl.) se strinja s Kremžarjem in ostalimi govorniki ter prav tako zahteva črtanje. Tudi ffranlni minister je izjavil, da jrred-log o črtanju sprejme. Miloje Jovauovič (DS) je naio zahteval, da se vrnejo uradnikom, ki so plačali v predvojni sklad za Srbijo, vsi ti zneski (kar so Srbi do leta 1923. preveč plačali). V odboru se je nato razvila ostra in živahna debata. Več demokratskih poslancev se je zavzemalo za Milojevičev predlog. Finančni minister pa ga je odklonil in izjavil, dn ga ne more sprejeti, ker mora vladati enakost. Z uredbo ne more spreminjati zakone. Ce pa dc-mokiali zahtevajo, da naj uredba spreminja zakon, potem morajo spremeniti vse temeljno pravo. (Demokrati krič!j-> in rnnovno zahtevajo. da se vrnejo plačani zneski uradnikom iz Srbije.) Kanelavovit (JMO): Kam bi prišli, če bi Resna nazaj zahtevala, kar je več plačala kot Srbija. Alič (JMO) ironično zahteva, da se rrre uradn>kom iz Bosne in Hercegovine v se, ker ro dosedaj manj dobili kol uradniki i: Srbije. Finančni minister Subotič ponovno izvaja: Zakon zahteva enakoprtrvncsl. Po zakonu so re more zahtevati za nazaj, kar se jc po zakonu izplačalo. Večina je sprejela to razlago. Demokratski člani finančnega odbora so sejo zapustili. Iz radikalnih vrst so so čuli klici: »Evo, nova opozicija!« - >Nova demokratska zajednica!« Demokrati vpijejo: >To je ordinnrno izigravanje!« Demokrat G joka Popovič je ostal no seji in klical za odhajajočimi: »Zakaj me zapuščate?« Naslednja točka dnevnega reda je bila razprava o invalidskih podporah. Zemljorad-nik Vujič je zahteval, da se ta postavka poviša za 30 milijonov. Obradovič (RS) pohvali to uredbo. Finančni minister Suboiil: >V predlogu proračuna je ta vsota znišana. Zaradi toga. ker se ta etvar ureja z današnjo uredbo. V ta namen 1k> letos šlo 140.000.000 Din * Nato se je ta uredba soglasno sprejela. Za jutri se je formalno napovedala druga seja. Na dnevnem redu je proračun prosvetnega ministra, pravilnik o 22 milijonskem dolarskem posojilu in proračun ministrstva ta vere. Četudi se sesiane večina e>dbora, je že danes po ostavki j osno, da do kakšnih sklepov in nadaljnjih posvetovanj no bo priš'o. Pariz, 30. dec. (Tel. Slov.) Po informaciji »Populaira« je predsednik republike Doumerque odločno nastopil proti eventualni demisiji Poin-carejevega kabineta. Doumerque je odločen, da eventualne demisije ne bo sprejel. Kot vzrok navaja, da ima Poincare nalogo, da na vsak način izvede končno likvidacijo reparacijskega vprašanja in medzavezniških vojnih dolgov. Romunija obnovi sfike z Rusijo? Bukarešt, 30. decembra. (Tel. Slov.) Diskusija, ki je nastala o romunskoruskih odnošajih po izjavah Litvinova o ustanovitvi protisovjet- ske fronte in po sklepu romunsko-poljske vojaške zveze, dobiva sedaj v romunskih listih konkretnejše oblike. Z oficijozne strani se poreča, da bi bila Romunija res pripravljena, začeti z Rusijo pogajanja o obnovitvi diplomatskih odnošajev na podlagi, da sr prizna vrnitev Besarabije k Romuniji. Na drugi strani pa se čujc iz poučenega vira, dn bi utegnila biti tudi Rusija pripravljena ne sr.mo razpravljati v načelu, temveč popuščati tudi v besarr.bskem vprašanju v svr-ho, da razbije protioovjctsko fronto, posebno pa peljskc-romunsko vojaško zvezo. Nameravani j prihod varšavskega romunskega poslanika Davila se spravlja v zvezo s tem in s stremljenjem, da se prepreči še nadaljnje poljsko-inadžarsko zbližan je. Fred krizo hotg. vlade Sofija, 30. dec. (Tel. >Slov.«) Kakor znano, se je kriza bolgarske vlade, ki je izbruhnila meseca septembra, cdgodila, da so ne bi s lem delalo težl.oče bolgarskemu posojilu. Ker jc posojilo sedaj podpisano in denar večinoma že spravljen, so se v bolgarskih političnih krogih zopet začeli baviti s krizo. Tako pišejo bolgarski listi, da je vojni minister Vlkov pripravljen odstopiti iti prevzeti mesto poslanika v Rimu. ker mu je njegova zmaga mesena senlombra nad zunanjim ministrom Burovom dala popolno zadoščenje. NovkUafcko-mskv konflikt Moskva, 30. decembra (Tel. Slov.) 2e pred par dnevi so kitajske oblasti protizakonito ustavile in preiskale neki ruski parnik. Sedaj pa se je pripetil nov težji dogodek v Iiarbinu. Tam so Kitajci s pomočjo policijc zasedli centralo kitajske vzhodne žcieznicc, ki je po pogodbi pod skupno kitajsko-rusko upravo. Kitajci so odstavili ruskega načelnika postaje in imenovali za novega načelnika ruskega belega gardista iz ta-mošnje eini'.(racije. Zunanji urad v Moskvi je izročil kitajskemu odpravniku poslov protestno noto, cborem pa je protestiral pri vrhovnem poveljniku vzhodnih provinc v Mukdcnu. KomumsH skušali poio-fa® podmornico B'8ck!>nini Rcvrrs:Dcrby Countjr 3:1. S to zaugo ro definitivno osvojili drugo mesto v tabeli wrve )'f>v. V fcktrfskl ligi: Cel lic : Dundee 2:1. Covvbenbeath : Aberdean C. F*lkirk:Clyde 2:1. Partik:Raith Rovers 6:1. REZULTATI MEDNARODNEGA turnirja V davosu. V a-jrupi je Drsalni športni klub Milano zmagal rad moštvom Oxford uni\erze s 3:1. V B-giiipi je pa zmagalo moštvo Univerze Oml ridg« nad športnim klubom Rissersee z 2:1. Zrar rono'-ni gol jc bil autogol Bavarcev. ' V St. Moritzu je zmagal Dunajski drsalni klub nr.d F"ortnim klubom St. Moritz s 3:2. DUNAJSKA MOŠTVA V INOZEMSTVU. ,../mira:F. C. Torino 6:2. BapidiLile 01impique 1:3. ViMna:PbSnix (karlsruhe) 5:0 (1:0). V/. A. C.:Aqua 4:3 (3:0). Criekei t-4 /i-01. Lfuh$i&n&ha kmntka Pasta in dolgočasna nedelja. — Zanimivosti iz policijske kronike. Včerajšnja nedelja v Ljubljani res ni bila bogvekaj in je bila več kot dolgočasna. Z neba je lilo skoro neprestano, v žepih pa suša. Izletniki so včeraj ostali lepo doma in se grelU-pri peči, veselic ni bilo, — zato pa jih bo danes več, — v gostilnah skoro nikogar, le v kavarnah je bilo nekoliko živahnejše, kakor vedno ob r.labcm vremenu. Gledališče je bilo seveda dobro obiskano, na kinematografe pa ni bilo navala — merda radi »dobrih« filmov, ki se nam zadnje čase ponujajo. Noč cd sebote na nedeljo je bila nasprotno zelo vesela. Ne za one, ki so spali, temveč za krokarje. Vsako soboto peneči jih počiva na pričnah precejšnje štcvilce. to noč pa so aretirali stražniki še celo večjo družbieo mladih deklet, ki so krekale same, brez vsakega moškega spremstva. Na ulici so počele velik kraval in še na policiji se nis<> znale znajti, tako kot je treba. Bile so pijane. Do jutra so sc streznile in vse objokane so jih izpustili iz zapora. Trgovsln potnik Avgust P. je prijavil ljubljanski policiji, da ga je med vožnjo iz Zagreba v Ljubljano okradel neznan žepar. Prav dober plen je bila za žeparja listnica g. P., kajti v njej ni bilo nič manj manj kot 12 tisoč dinarjev. O P. se je obrnii na ljubljansko policijo, ta pa na zagrebško, da bi ta rešila, če se še kaj da. Pa bo težko kaj. Jože Skok iz občine Buče na Štajerskem je privandral v Ljubljano. Prav pred Prešernom ga je ustavil stražnik in ga brez pardona povabil s eeboj do rumene hiše na Bleivveisovi cesti. Kajti Jože ima hud greh na svoji vesti. V Kra-iah Je okradel premožnega gruntarja in si oel tiieea »izposodil« vso zalogo obleke, vir dno takole okrog 4GOO Din. Detektivi so na policiji potipali Jožctovo suknjo in hlače, še srajco so si ogledali in so spoznali, da ni Jožetova, temveč gruntarjsva iz Kraš. Samo koža je bila Jožetova. Jože Skok je poskočil in prisegal, da je vse njegovo, srajca, koža in obleka. Danes ga bodo še enkrat izprašali ,nemara bo povedal, kam je ukradeno obleko prodal. Če bo hotel... V znamenju krvavih pretepov in zimskega športa. Noč od sobote na nedeljo je potekla v znamenju krvavih pretepov. V policijskih zaporih je prišlo do konflikta med Francem Križa jem in Ivanom Sketelom: spopadla sta se zaradi odeje, ki si jo je bil v neusmiljeni objesti prisvojil Ivan Sketel. Pričela sta so najprej pravdati in prerekati. Dolgotrajni pulbi in borbi za odejo je napravil konec Sketel s tem, da jo zgrabil za klop in jo zagnal z vso silo proti Križa ju; za nameček sta priletela nato v Križajevo glavo še dva vrča za vodo tako, da jo Križaja oblila kri in je morala nazadnje intervenirati rešilna postaja. Pred kavarno »Bristol« pa sta se spoprijela trgovski potnik Mavricij C. in drugi neznanec iz nerazjasnjenega razloga. Neznane-c je z vso silo navalil na ubogega Mavricija in mu zadal s topim orodjem silovit udarec proti levemu očesu. Mavricij se je v nezavesti zgrudil na tla in so mu kavarniški gostje takoj prihiteli na pomoč, pretepaški neznanec pa jo je po opravljenem poslu neznano kam odkuril. Navdušeni ljubitelji zimskega športa in planin pa so pohiteli danes k Mariborski in Ruški koči ter na druge pohorske postojanke. Zdi se pa, da je precej južnnško vreme prekrižalo našim zimskim športnikom njihove nedeljske račune in načrte., Atene, 30. dec. (Tel. »Slov.«) >Himeris-sioa Typos« doznava, da so nekateri komunistični mornarji podmornice »Papanikolis< poskušali v arzenalu potopiti podmornico. — Njihova nakana se jo ponesrečila, vendar je bila podmornica težko poškodovana. Poškodovana je bila tudi podmornica »Lambros Kazonis«. Aretiranih je bilo več komunističnih mornarjev. Vlada je sklenila razpustiti vse komunistične organizacije in je odredila najstrožje ukrepe proti komunistični propagandi. Byni®v pelef na južni Ccčzzj se Je pmei Milan, 30. decembra. (Tel. Slov.) Ekspedi-cija ameriškega letalca Byrda je danes dosegli Kitov zaliv ob visokem ledu Konjskega morja, kjer hoče postaviti glavno bazo za svojo ekspe-elicijo na južni pol. Parnik *C;ty of Newycrk* je moral radi ogromnih množin ledu pristati takoj pri pričetku zaliva več milj stran od svoje-časnega Amundsenovega zimskega bivališča.. Byrd je v spremstvu enega letalca, smučarja, radiotelegrafi&ta in več polarnih psov skušal najti najpripravnejšo bazo za prezimovanje par-nika. Za prezimovališče odpravlja Byrd znanstvene instrumente in velike zaloge živil ob velik ledeni steni, odkoder bo mdaljeval poizvedovalne polete z letali. Im*iim zahteven neodvisnost Landon, 30. dec. (Tel. »Slov «) Včeraj je bil v Kalkuti otvorjen indijski narodni kongres. Že ko so razvili indijsko narodno zastavo, je prišlo do navdušenih manifestacij ljudskih množic, ki so se zbirale pred poslopjem kongresa. Predsednik Nehru je v otvoritvenem govoru naglašal, da mora zahtevati za Indijo popolno neodvisnost. Dalje je naglasih Ce se govori o ločitvi Indije cd Anglije, no pomeni to popolnega prekinjanja vseh odnošajev, temveč samo vrsto sprememb, ki s»o potrebne. Ce pa Anglija tega ne bo vpošde-vala, bo Indija jutri zavihtela bič in si neodvisnost izvojevala. Novosadska vremenska napoved. Oblačno. Ponekod dež. Od časa do časa veter. Padec temperaturo. Vendar mraza ne bo* Slov. 2. »SLOVENSKI LIST«, dne 9L daoembra JjKA. Stran 3 AH sSmnha aH i zveza? Logična posledica razvoja modeme demokracije je grupacija in organizacija političnega naroda po stranicah. Državljani, ki imajo »te ah vsaj podobne poglede na ureditev države in človeške družbe sploh, se družijo, agitirajo za svoje ideje, se bore za večino in 8 tem za vlado, ki jim daje moč, da svoje ideje tudi uresničijo. Bistvo vsake politične organizacije je torej, da mora imeti neko politično (kulturno, socialno) idejo za podlago svoje delavnosti. Stranka, ki se zavzema samo za ohranitev tega, kar je že tu, prav za prav že n več stranka v pravem, borbenem pomenu besede. Svoje vodilne ideje pa izražajo stranke navadno v svojih programih, ki diužijo ljudi sorodnega mišljenja, kajti ljudje hočejo pač vedeti, za kaj naj delajo, za kaj naj žrtvujejo čas in denar, predno se odločijo za pristop k eni ali cbugi politični organizaciji ali stranki. ' V vseh demokratičnih deželah opazujemo, da se grupirajo ljudje ali po čisto idejnih principih, ali po gospodarskih in socijalnih ali pa po kakšni kombinaciji obeh. Povsod pa je temelj resnih političnih organizacij pozitivnost, in sicer pozitivnost zf bodočnost ali idejna pozitivnost. To je najmanj, kar se more in mora zahtevati cd politične stranke, če noče stranka postati na las podobna organizirani poslovni zvezi ali pa tudi orgtnizirani roparski tolpi, ki stremi samo za trenomim dobičkom v sedanjosti, čim pa tega dobička ni več, se enostavno razide, ker nima k!ejžavala monarhije, militarizem in kapital in se z vso odločnostjo pro-tivila vsaki moderni reformi obstoječega družabnega in državnega reda. O političnem temelju te stranke se da mnogo govc>riti, lahko ga kdo hvali po svojem okusu ali pa tudi graja, ampak eno ce mora junkerski gospodi pustiti; imela je svoj idejni program in pred seboj jasno začrtano pol tudi ia svojo politično borbo v bodočnosti. Junkerji so vedeli, kaj hočejo, a vedeli so tudi vsi d ugi, s kom imajo opraviti. Ravno iako je v predvojni Nemčiji veclcl vsak, kdo in kaj je katoliiki centrum, ra tudi, kdo in kaj jc socialni demokrat. Tal e politične organizacijo so vredne iinina političnih strank. Stranke imamo tudi pri nas v Sloveniji. Imamo SLS ali »klerikalce«, imamo socijalisle in komuniste, imamo kmclijcc (radičevce), imamo pa tudi naprednjake (SDS). Dočim pa imajo vse stranke od SLS pa do komunistov svoje jasne idejne in gospodarske programe, tako da člo-Tek ve, s kom ima opraviti, takezvana napredna stranka še nikdar ni povedala, kaj hoče, t. j. ona je organizacija brez politične ideje in brez gospodarskega programa. Razvoj modernega političnega življenja gre ra vedno večjo socialno diferenciacijo tudi v politiki. »Poliiik ist angewandte Sozinlvvissen-schaft«, pravi znameniti nemški učenjak Ostwald. Iz ust slovenskega naprednjaka pa še ni prišla beseda, iz katere bi mogel človek povzeli, kaj heče slovensko naprednjaštvo v socialnem oziru. Ali so za politiko velekapitala? Ali so za kmečko politiko? Ali so za delavce? Pruski junkerji so bili toliko korajžni, da so povedali na glas, da so monarhisti, militaristi, velekapitalisti. Oni so vedeli, da ta gesla že v predvojni Nemčiji niso bila povsod popularna, ampak oni so jih povedali javno, ker so bili možje! Sedaj pa primerjajte naše naprednjaštvo 7. junkerji! Kdo zasluži večje spoštovanje? SDS je res organizacija, ampak ni politična organizacija. Od politične organizacije je SDS pač prevzela zunanjo obliko, manjka pa ji jedro in to jedro je politična ideja. Organijacija brez politične ideje pa je navadna poslovna druži" ~ nikdar pa ne politična stranka v pravem in polnem pomenu besede. Bistvo slovenskega naprednjaštva obstoja v goli idejni negativnosti. Pozitivnega pa je na njem toliko, kolikor je pozitivnega na vsaki poslovni družbi (da ne govorimo o tolovajski tolpi), namreč Irenotna korist. Delaj in obračaj se po konjunkturi, ne pa po ideji! Zakaj bi morebiti celo trpel za kakšno idejo, če bi pa konjunktura siplje zlato v narečje? Zato je umevno, da je cilj in namen slovenskega naprednjaštva le ta, da dobi poslovna zveza SDS svojega zastopnika v vladi, ki deli dobro in slabo. Tako je — ena poslovna zveza gleda, da dobi kakšne upravne svetnike v delniških družbah, druga pa v vladi. Zastopnik take poslovne zveze nima druge naloge, kakor da pribori posameznim članom poslovne zveze kakšne ugodnosti. Eden postane svetnik, drugi šolski upravitelj, tretjemu se izbriše kakšna carinska kazen itd. Če se spremeni v državni organizaciji politična ideja, to poslovnih zvezar-jev vkljub njihovi naprednosti nič ne ženira: samo da ide posao! Ideja ni nič, denar je vse in posel jc vse! Kdaj bo to žalostno poslovno organizacijo razumela slovenska inteligenca, ki menda nehote tvori hrbtenico te zveze? Propoinala ga jo. Soproga svojemu možu, nedeljskemu lovcu, lcl je zajca kupil, kadar ni nič ustrelil: »Ljubd moj, zajci so letos tako poceni, da vedno kar dva ustrelil« Policaj človeku, katerega je pravkar potegnil iz vode: »No — in kaj so storili vaši prijatelji, ko ste Mali v vodi?« — > Kanal je eo zagnale kos mila za menolU Kongres novinarjev Novinarska organizacija na federativni podlagi Časnikarji vse naše države so se zbrali včeraj v Ljubljani, da tu na svoji glavni skupščini razpravljajo o važnih problemih svojega stanu in da urede ter preorgani/irajo svojo organizacijo. Razmere v Jugoslovanskem novinarskem udruženju zadnje čase niso bile ravno povoljne, tako, da je morala celo redno izvoljena glavna uprava odstopiti in jo je nadomestila provizorična pod predsedstvom g. Franca S m o d e j a. Glavna skupščina se je pričela ob 11 dopoldne v magistratni dvorani ob prisotnosti nad 70 delegatov in članov udruženja. Zborovanje je otvoril predsednik g. Fr. S m o d e j, ki je pozdravil v3e tovariše v imenu g'avne uprave in ljubljanskih tovarišev. Nato je na kratko podal hištorijat krize v udruženju. Bivša centralna uprava je zašla v težak položaj ln je zaradi tega odstopil tudi podpredsednik Kovačič. Za dne '29. januarja 1928 je bila sklicana glavna skupščina na Bledu, katere pa so razen belgrajske sekcije ni holela udeležiti nobena sekcija in fce ekupSiiia zaradi tega tudi ni vršila. V Zagrebu pa so so mesto lega sestali delegati posameznih sekcij in glavne uprave. Tu je podal podpredsednik g. V i -r a n t v imenu vse glavne uprave domisijo. Vsi prisotni delegati so bili enochi.šni v tem, da je treba nekaj napraviti in so iz zastopstev vseh sekcij izvolili novo c&ntralno upravo, ki je prevzela začasno posle in ka'ere naloga je bila, da pripravi sporazumu a rešitev spora v udruženju. Glavna uprava Jc v zvezi s sekcijami sklenila predložiti glavni skupščini temeljito spremembo statutov. Po teh statutih naj bi udruženje izgubilo svoj značaj enotne organizacije in naj bi dobilo federativen ustroj. Po tem poročilu je g. S m o d e j predlagal, naj bi skupščina izvolila predsednika zborovanju m sicer kot najstarejšega g. Su-pila iz Beli?ra naročil iz Nemčije. Zagreb bo torej imel v Jugoslaviji prvi privatno pilotsko šolo in aerotaksije. Nemara bo kdaj za njim pricapljala še Ljubljana. Po zvokih jazza v smrt Samo v Ameriki jc mogoč dogodek, ki se je dogodil v njujorški kaznilnici Sing-Sing. Pred kratkim je čakal tu na svojo usmrtitev 22-letni bandit Moran, ki je bil obsojen na električni stol radi dvojnega roparskega umora. Dva meseca je že čakal Moran na krvnikovo povabilo, da se vsedc na smrtni stol, toda to ga niti najmanje ni razburjalo. Ko je bil končno določen dan usmrtitve, je bil Moran neizrečeno vesel, da se je baš dan pred njegovo usmrtitvijo vršila še običajna letna veselica kaznjencev. Da bi bila veselica tem bolj popolna, je izrekel na smrt obsojeni ropar svojo poslednjo željo, da se njegova usmrtitev izkoristi kot akt dobrodelnosti za druge kaznjence. Na to njegovo željo je upravitelj kaznilnice pristal in nato je bil po vsestranskih posvetovanjih izdelan program te »dobrodelne« usmrtitve. Ropar je dobil zjutraj bogato kosilo, deset cigaret in posebno fino cigaro za — na konec. V dvorišču kaznilnice pa je bila jazz-godba, ki je igrala poskočne komade. Vstopnina za ta koncert jc znašala 50 ccntov (skoraj 40 Din) in skozi neko okno so mogli gledalci in gledalke videti, kako pleše smrtni kandidat po zvokih jazza k mrtvaškemu stolu. V hipu, ko je električna struja zvila roparjevo telo, je umolknila godba in Moranovega plesa skozi življenje jc bilo konec. Iz nižin Newyorka Dostikrat se kdo čudi, kako to, da je v bogati Ameriki prohibicija še vedno zmagovita in da brezpogojno propade vsak predsedniški kandidat, ki bi le na rahlo hotel olajšati sedanje protialkoholne zakone, kakor je ravno pred kratkim okusil simpatični guverner Smith. Kdor pa upošteva vse težke izkušnje, ki jih je preživelo ameriško ljudstvo z alkoholizmom in zločinci, ki je še pred nekaj desetletji v Ameriki tako cvetelo, ko nikjer na svetu, ta bo nepopustljivo abstinenčno stališče ameriškega ljudstva lahko razumel. Da podamo le par važnih slik iz tega najbolj žalostnega življenja v Ameriki. Ko se je pričelo vseljevanje v Ameriko, je bila ta ideal ne samo vseh delavoijnih in poštenih izseljencev, temveč še mnogo bolj vseh onih, ki so v Evropi popolnoma bankrotirali. V kratkem se je v ameriških mestih in zlasti v Newyorku zbral cvet vse evropske sodrge in vsega izmečka velikih prestolic in pristaniških mest. In ker le prevelik del tudi poštenih izseljencev ni našel kruha, se je pridružil tem rojenim zločincem in kmalu je bilo roparskih, tatinskih in pretepaških band v Ncw-yorku toliko, da so čisto obvladali gotove dele mesta in da je bila policija tudi s podporo vojaštva čisto brez moči. Za časa ameriške državljanske vojne so bile zlasti močne te tolpe. Ko jc hotela vlada izvesti mobilizacijo, se je temu njujorška sodrga uprla. Prišlo je do krvavih bojev med policijo in tolpami in opetovano so se nehale te bitke s popolno zmago tolp. Niti asistenca vojaštva ni dosti zalegla in tolpe so plenile in požigale, morile in posiljevale, da je vse trumoma bežalo iz mesta. Šele ko so prišli celi polki od armade v mesto in ko je pričela bombardirati pozicije vstašev tudi ar-tiljerija, jc postala policija zopet gospodar mesta. Toda niti velika zmaga ni še čisto zatrla ro—rskih tolp in še v letu 1910. jc imela polici,a težke boje in zlasti mnogo posla, da je zatrla krvave boje, ki so izbruhnili med kitajskimi zločinskimi tolpami. Da so pa bile te tolpe tako močne, je v veliki meri krivda raznih politikov, ki so se pri svoji agitaciji posluževali teh band in jih morali zato tudi ščititi. Med temi roparskimi tolpami pa so igrale veliko vlogo tudi ženske. Deloma le kot pomočnice, da so privabile žrtve, deloma pa tudi kot prave voditeljice in soborke. Mnoge teh amazonk so se borile v prvih vrstah in so si pridobile sloves nevarnih nasprotnic. Ena najslavnejših ropark jc bila suha baba, ki so ji pravili ^Hudičeva mačka« Greta. Na vrhu slave jc bila okoli 1. 1840. in se jc borila v vrstah tolpe, ki se je nazivala »Mrtvi zajčki«. Ti so bili smrtni sovražniki druge tolpe, ^Boweny-bande«, ki se je imenovala po neki predmestni žmiri, kjer se je tudi zbirala. Da bi tem uspeš- nejše posegala v boj, si jc ta »Hudičeva mačka«, divna Greta, dala ošpičiti s pilo zobe in ko se je pričel boj, se je zagnala med ljudi in jih pričela grizti. Zagnala se jc kot divja furija in tako neusmiljeno klala z nohti in z zobmi, da so se jc ustrašili tudi najpogumnejši nasprotniki. Še bolj razupita kot pretepaška pa je bila Kate Flaunerty, ki so ji rekli Greta z naramnicami (ali točneje v dialektu hozentregerska Grete). Dila je lastnica beznice »Luknja v steni« in jc bila orjaške postave. Svoje ime je dobila, ker si je svoja spodrccana krila pritrdila z naramnicami. V svoji beznici je bila vunbaciteljica in faktotum. Ob pasu ji je visela velika pištola, na členku pa je imela debel pendrek. Pištolo ko pendrek je uporabljala mojstrsko in je bila v tem oziru tako znana ko njena slavna koleginja »Hudičeva mačka«. Kakor hitro je pobila svojega nasprotnika na tla, ga je prijela z zobmi za uho in ga potem med divjim tuljenjem in odobravanjem gostov vlekla iz beznice. Če se jc ugriznjeni branil ali kričal, mu jc kar uho odgriznila in ga potem spravila kot trofejo v špiritu Ni čuda, da se je je vse v okolici balo in da jo je policija opisala kot najbolj divjo žensko, kar jih jc videla. Dobro znana je bila tudi neka druga ro-parka. ki je načelovala celi roparski tolpi na Hudsonu. Bila je to neka Sadic, ki je začela svojo kariero s tem, da se jc zakadila tujcu, ki je imel s seboj svoj denar ali dragocenosti, z glavo v trebuh, nakar so ga njsni pajdaši oropali in ubili. Zato so ji rekli »Koza« in jc bila ljubljenka roparjev četrtega okraja Ko sc je nekoč sprla s »hozentrogersko Greto«, je zelo slabo naletela, kajti Greta ji jc odgrizla uho. Pozneje je postala voditeljica rečnih roparjev ob Hudsonu in ko so ti nekoč ugrabili izredno hitro jadrnico, ni bila daleč naokoli varno nobena hiša. Kdor je prišel »Kozi« v roke, je prav temeljito občutil njeno divjost in pravijo, da je več ujetnikov sama umorila. Na konec pa so se kmetje zbrali ter pričeli te roparje tako neusmiljeno preganjati, da so jih v svojem okraju čisto zatrli. »Koza« se je tedaj zatekla k svoji nekdanji sovražnici Greti, ki je bila tako velikodušna, da ji je vse odpustila in ji podarila še odgrizen uhelj. Pravijo, da je potem »Koza« nosila svoj uhelj v medaljonu. Lepotne tekme Na vse zadnje so prišle ameriške lepotne tekme tudi v Jugoslavijo in ravnokar dela bel-grajsko »Vreme«; veliko propagando za eno takih tekem, na kateri naj bo izvoljena najlepša Jugoslovanka. In da bi se tekem udeležilo čim več deklet, se obeta zmagovalki pot v Pariz in na tihem tudi, da dobi mesto pri velikem filmskem podjetju, kar pomeni seveda za naša lahkoverna dekleta že jamstvo, da postane slav-Ijena filmska zvezda. Brez dvoma je, da bo ta močna doba oznanila vse polno deklet in fotografi bodo imeli vse polno dela, da naslikajo vse te tekmovalke za n?slov najlepše Jugcslovanke. Potem pa bo prišlo neizogibno razočaranje za vse in le malo-verjetno je, da bo to prihranjeno tudi zmagovalki. Zakaj v svojem jedrn niso vse te od filmskih podjetij angažirane lepotne tekme nič drugega ko trg s človeškim blagom, pa čeprav se vrši ta trg v najfinejši obliki. Velika filmska podjetja potrebujejo vedno novo blago, da ustrežejo svoji scnzacije željni in zvedavi publiki. Zato morajo biti odkrite vedno nove zvezde, zato morajo vedno nove lepotne tekme delati reklamo za film in zato morejo filmski agenti privesti svojim podjetjem vedno več deklet, ORGANIZMOR-fttlligOVOdSlVO za vse vrste obratov! 10'U prlhrrnho no (ntul 70% prihranka no Cosa! Pregled, točnost! Dnevno bilanco! Prvovrstne reference n i razpolago! Zahtevajte prospekte! Predoiba neobvezna! organizator d. z o. z. UtlbliOnO, Aleksandrova 8 Patentne digane, spalne fotele, otomnnp-modnice v različnih viof i e h. kup:'e najceneje pri j 'apetniku FRA * JAGER. ' Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 29. Krušno moko aajboljše vrste dobite vedno s^pžo pri A. & M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32. Blago dostavimo tudi na dom. — Prevzamemo v mlev tudi vsako množino domače aH bannške pSe niče — pri manjših množinah jo takoj zamenjamo za moko In otrobe. »bodočih zvezd«, da je zanimanje za film vedno sveže. če bi pa pogledali, kaj vse iz teh izbranih lepotic in zmagovalk na lepotnih tekmah nastane, potem bi jasno videli, da so vse te tekme le razstave blaga, ki neusmiljeno propade, ko odigra svojo vlogo. Večina tekmovalk odigra svojo vlogo že na tekmi sami, ker iz velikega števila je mesta le za eno do tri zmagovalke. 2e na prvi večer so pokopane vse nade in uboge tekmovalke spoznajo takrat s strahom, da so bile zaman vse žrtve za drage obleke in da jim tudi vse jasno razkazovanje svojih telesnih čarov ni prineslo nič, prav nič. Kvečjemu zamero dema ali pa zanimanje kakega brezvestnega kavalirja, ki je dobro ocenil lepolno tekmo samo kot trg, ki mu prinese prijetno spremembo. Ni pa treba govoriti, kak je običajno konec dekleta, ki na:ePrimojduši, to vidimo sami!« je odvrnil gre-nadir. Marketenderica je nadaljevala: »Kar tako greš v gozd, da te za koljejo! Ali je mogoče, da je kdo tako neumen?« Vsa preplašena, kakor v snu je gledala žena v puške, sablje, bajonete in divje obraze okoli sebe. Oba otroka sta se zbudila in začela jokati. >Lačen sem,« je rekel eden. »Strah me je«, je zajokal drugi. Dojenček je mirno sesal dalje. »Ti si najbolj pameten,« je rekla marketenderica. Mati je od same groze ostala nema. Narednik ji je zaklicali »Ne, ne bojte se, mi smo bataljon Rdeča kapa.« Žena se je stresla od glave do peta. Strmel i je v divji obraz narednika, od katerega jc bilo videti samo obrvi, brke in dva žareča oglja — oči. »Poprej bataljon Rdeči križ,« je dodala marketenderica Ntrednik pa je nadaljeval• »Krlo si ti?« Bleda od strahu ga je pogledala. Suha, mlada in razcapana je nosila široko kapuco bretonskih kmetic ter volneno ogrinjalko, ki je bila na vralu pritrjena s trakom. Brez sramu, kakor žival, jc kazala gole grudi Njene bose noge so krvavele. fUboga ženska«, je rekel narednik, Marketenderica pa je spraševala dalje s svojim vojaškim, pa vendar nežnim glasom, ki je na dnu zvenel nežno. »Kako vam jc ime?« Jecljajoč in skoro neslišno je ženska zamrmra.Ia: »Michelle Lechard.« Medlem je marketenderica s svojo grobo roko pobožala glavo dojenčka. »Koliko je star ta paglavček?« je vprašala. Mati ni razumela. Marketenderica pa ni odnehala: »Vprašam vas, koliko je star?« »Oh!« je rekla mati, »poldrugo leto.« »To je že velik«, je rekla marketenderica. »To ne sme več sesati. Treba ga je odvaditi. Mu bomo dali malo juhe.« Mati se je polagoma pomirila. Oba zbujena otroka sla bila bolj radovedna kot boječa. Občudujoč sta zijala v peresa na vojaških klobukih. »Oh,« je rekla mati, »oba rta strašno lačna,« in dostavila je: »Nimam več mleka.« »Jih bomo že nakrmili!« je dejal narednik, »in tebe tudi. Toda s tem ni vse opravljeno. Kakšme politične nazore imaš?« Žena je zijala v narednika in ni odgovorila. »Ali me nisi razumela?« Zaječijala je: »Vtaknili so me v samostan, ko sem bila še čisto mlada. Toda jaz sem se porodila. Nisem nobena nuna. Sestre so mc naučile govoriti francosko. Vas je požgana. Naglo smo bežali, tako da nisem imela časa, da bi obula čevlje.« »Jaz te vprašam, s kom držiš?« »Na to se jaz nič ne spoznam,« »So namreč vohunke«, je nadaljeval narednik. »Vohunke streljamo. No, bomo videli. Odgovori! Ti nisi ciganka? Kaj je tvoja domovina?« Še vedno je strmela vanj, kakor da ga ne razume. Narednik jo je prašal še enkrat: »Kaj je tvoja domovina?« »Ne vem,« je odgovorila. »Kaj? Ti ne veš svoje domovine?« »Ah, moj dom. Seveda.« »No, torej?« Žena je odgovorila: »Pristava Siscoignard v fari Aze.« Zdaj je bila vrsta na naredniku, da se je čudil. Nekaj časa je premišljeval, potem pa je povzel: »Kako si rekla?« »Siscoignard.« »To vendar ni nobena domovina.« »Tam sem doma.« In ko je nekaj časa premišljevala, je nadaljevala: »Zdaj razumem, gospod. Vi ste iz Francije, jaz sem pa iz Bretanije.« »No, in kaj?« »To ni ista dežela.« »Toda ista domovina!« je vzkliknil narednik. Žena ni odgovorila ničesar drugega kot: »Jaz sem iz Siscoignarda.« »Naj pa bo Siscoignard,« je odgovoril narednik; »od tam je torej vaša familija?« »Da.« »Kaj pa delajo tam?« »Vsi so pomrli. Nimam nikogar več.« Narednik, ki jo je rad poslušal, je nadaljeval zasliševanje: »Vsak človek ima vendar starše; hudiča! Ali pa jih je vsaj imela. Kdo si ti? Odgovori.« Okamenela od strahu, je žena poslušala. Marketenderica je menila, da je prišel čas, ko mora ona poseči vmes. Spet je božala dojenčka. »Kako se pa piše to majčkeno?« je vprašala; »najbrže je deklica?« »Georgetta,« je odgovorila mati. »In veliki? Kajti ta je moSki, falotek.« »Ren6-Jean.« »In mali? Ta je tudi fant in pravi debeluhar.« »Alain,« je rekla mati. 111=111= g -< Czpg:«. »S^S-I - — u SZ3. z>; ■ t 3 N§. ---- tr. 3 ~ > t-" -J O C '' m,;, nsc >7Z ' > C/f • N ' < 5' = g š^sfcča. N < < n yf a » n B Sfkj _- rr o- C(fo S IS s-1 * Zi P- tT 7-J N g 2. w 5 rt" * ■ON r *-" 5 (/.-^ N — f* »S-CtS N D^SS-S B-3 ŽQ> MEHIH