Uredniška priloga »Kmetovalcu".
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 14.	V Ljubljani, 31. julija 1891. Letnik IV.
Gumijevo drevo (ficus elastica)
se vzgaja zaradi velikih, usnjastih, lepili listov (glej podobo 36.) in uspeva v sobi skoro bolje nego v rastlinjaku. Njegovi listi, ki so taki, kakor bi bili lakirani, so še svetlejši in bolj temnozeleni, če drevo imaš v hiši, a ne v rastlinjaku. Seveda je to drevo še lepše, če je gojiš v rastlinjaku, ki je napravljen nalašč za nje. Gumijevo drevo ljubi gorkoto in
Le ob gorkem deževnem vremenu je lahko ven postaviš, da mu dež dobro pri-moči. Postavi je pa potem zopet v sobo. Kadar se v peči kuri, treba ga je varovati prevelike vročine. V veliki sobi mu gorkota od peči kmalu ne škoduje, posebno če je pri oknu. če so pa sobe majhne, je pa dobro, da je nekaj časa imamo v kaki stranski sobi, ki je zraven zakurjene sobe. Kar se tiče zalivanja, ravnati se je pri tem po letnih časih. Bolje je, da se tej rastlini pogostoma ne zaliva, a vselej je prav dobro zaliti. Dobro je, če se včasih poškropi z vodo, ki
54
pa ne sme biti mrzla, ampak mlačna, postala. Tndi je dobro, če se včasih obriše z mokro gobo. To je že priporočati zaradi prahu, ki se v sobi usede ua liste. V veče lonce presadi te rastline šele, kadar so korenine že ves lonec prerasle in rastejo skozi luknjo na dnu lonca. To se zgodi pomladi, ko rastlina hitreje raste.
Kako vpliva cepič na podlogo?
O tem je nedavno znani strokovnjak F. Sahut v „Revue horticole“ objavil razna opazovanja, katera priobčujemo častitim čitateljem svojim.
Pretakanje sokov po drevesu nam kaže, kako vpliva cepič na podlogo. Navajamo najznamenitejše in najbolje opazovane slučaje.
1.	če je cepič take vrste, ki hitreje raste nego podloga, pospeši precej rast podloge.
Za vzgled naj navedemo gibati rdeči glogovec, jerebiko in azerolno hruško, če se cepijo na navadni glogovec ali beli trn, in pa robinio decaisneano, cepljeno na navadno robinio. Te vse se hitreje razvijajo nego imenovane nepožlahtnjene podloge, če se enako močne sade poleg požlahtnjenih.
To opazujemo tudi skoro p i vseh evropskih trtah, če se cepijo na take ameriške trte, ki počasneje rasto, kakeršni sta jorkmadejra in vitis rupestris.
2.	če se pa vzame cepič od slabeje rastoče vrste, pa zadržuje podlogo v rasti.
Vse nežnejše vrste naših sadnih in lepotnih dreves zadržuje v rasti podloga, katera bi sama na sebi hitreje rasla. Orleanske breskve pritlikavke, cepljene na navadne breskve ali maudle, kitajske češplje, cepljene na julijske ali damaške češplje, je sem prištevati.
Ravno tako zadržujejo rast evropske trte, ki se cepijo na vitis ripario ali Jaqnez, to je na take vrste, ki mnogo močneje rasto.
3.	Pri dvojnem požlahtnjenji vpliva zadnje požlahtnjenje na spodnjo podlogo in ua prvo požlahtnitev, ki je podloga drugi cepitvi.
Nekatere nežne vrste hrušek ne uspevajo, če se naravnost cepijo na kutne. Zaradi tega hitro rastočo hruško cepijo poprej na kutno in šele na to prvo cepitev cepijo žlahtnejšo hruško. To je tako imenovano dvojno požlahtnjenje, pri katerem žlahtnejša vrsta vzlic dvojni cepitvi zadržuje	sok,	da	se	tako hitro	ne
pretaka gori po drevesu. Raste pa vender krepkeje,	nego	bi	bila	cepljena	na-
ravnost na kutno. Enak uspeh dosežemo, če na močno rastočo hruško, cepljeno na kutno, cepimo japonsko kutno, cydonia japonica, katera se navadno ne prime, če jo cepimo na našo navadno kutno. V obeh slučajih pospešuje močno rastoča vrsta rast spodnje podloge, slabo rastoče gorenje požlahtnjenje pa zopet zadržuje in slabi rast obeh podlog. Ta način se je pred nekaterimi leti zelo uporabljal, da so se pomnoževale ameriške trte. Ameriške trte so se cepile na hitro rastoče evropske vrste, da se je dobil potrebni les za sajenice. Ko pozneje sajenic niso več potrebovali, požlahtnili so pa te trte zopet z evropskimi, da so zopet dobivali okusno grozdje. V vseh teh slučajih se je opazil vpliv cepičev na podlogo.
4.	V mnogih slučajih pa vpliva cepljenje tako	na podlogo,	da	začne precej
prej ali pa pozneje pomladi rasti nego bi sicer.
Kutna, beli trn in vse druge vrste, katerim odpade listje, po zimi popolnoma mirujejo, če se pa cepijo na nje vrste, ki imajo vedno zeleno listje, poslednjim listje vender tudi na teh podlogah ne odpade po zimi. Zatorej smemo trditi, da po tako cepljenih rastlinah tudi po zimi kroži toliko soka, da nadomešča
55
izpuhtevanjo listja, če cepiš na grm, kateremu listje odpade, rastlino, kateri listje ne odpade, začno korenine delovati po zimi, dočim bi sicer mirovale.
To opazujemo, če cepimo „pekoči grin“ (crataegus pyracantha), crataegus glabra, japansko omelo (eriobotrya japonica) in raphiolepis na kutnovo podlogo, črešnjev sudžuk in cerasus caroliuiana na navadno volčjo črešnjo, phillyrea in osmantlius na navadno kalino, cotoueaster buxifolio na beli trn, japansko kapče-vino (euonymus) na našo navadno. V mnogih slučajih je zimska delavnost tujih korenin še mnogo veča, to je tedaj, kadar so se rastline cepile s takimi, ki cveto po zimi, kakor japonska omela, ali pa s takimi, ki vsaj jako zgodaj cveto, kakor crataegus glabra.
Nasproti pa zopet opazujemo, da n. pr. pozni oreh noyer tardif d. St. Jean zadržuje podlogo, navadni oreh, da začne rasti šele v maji, ne pa v aprilu, kadar začno rasti necepljeni navadni orehi.
če pa cepimo n. pr. našo navadno črešnjo, kateri odpada listje, na vedno zeleno Laurier-Amande, mirujejo korenine popolnoma po zimi, ker nimajo tačas listja. To opazujemo povsod, kjer se cepijo rastline, katerim po zimi listje odpada, na take vrste, katerim listje ne odpada.
Evropske trte, ki pozno pomladi poganjajo, n. pr. Carignan, prisilijo ameriško podlogo, kakor ripario, da začne pozneje rasti. Nasprotno pa silijo evropske vrste, katere zgodaj poganjajo, če so cepljene na take ameriške vrste, ki pozno poganjajo, podlogo, da začne prej delovati. To se vidi, če se cepi Aramon na Vork Madeiro.
Iz tega vidimo, da se ravnajo korenine podloge po tem, kakor zahteva rastlina, ki se je na podlogo vcepila. Pošiljajo jej soku, če ga potrebuje za rast.
Tu naj omenimo nekih prikazni pri trtah. Posadi trto zunaj rastlinjaka in jo skozi zid napelji v rastlinjak. Korenine in del debla so na mrazu, drugi deli trte pa na gorkem, če je gorko v rastlinjaku, bode trta več mesecev poprej naredila listje, poganjalo mladike, evela in sad obrodila, nego bi bila na prostem. Na ta način po nekaterih krajih dobivajo zgodnje grozdje.
Tukaj vidimo iste pojave, katere pri vplivu cepa na podlogo. Korenine in deblo zunaj rastlinjaka, če so tudi na mrazu, ravnajo se po zahtevah vej in /.gorenjih delov rastline, dovajajo jim sokov za živež, daljši razvoj in obroditov sadu. Lahko bi bilo navesti še podobnih slučajev.
5.	V marsikaterih slučajih cepljenje nekoliko premeni podlogo, tako da poslednja zahteva drugačnih pogojev za živež in ohranitev.
če se hruška cepi na kutno, postanejo kutnove korenine veliko bolj občutljive in zahtevajo rodovitnajše, čvrstejše zemlje, dočim nepožlahtnjena, ali na japonsko kutno cepljena kutna veliko dalje raste in je veliko vztrajnejša, naj bode zemlja tudi manj rodovitna in čvrsta.
Nekateri borovci zahtevajo kremenaste zemlje. Veliko množino kremenove kisline v zemlji jim je neogibno potrebno. Njih korenine srčejo kremenčevo kislino, ki se nahajajo v različni obliki v vseh njih delih. — Kremenčeva kislina nahaja se pa tudi v drugih rastlinah n. pr. v pravem kostanji, ovsu in skoro v vseh travah. — če se ti borovci cepijo na pinus aleppica, pinus picea ali pinus avstriaca, pa lastejo in uspevajo na apnenih tleh, na katerih bi necepljeni ne rasli. Očividno je, da njih korenine ne morejo iz tal odvajati kremenčeve kisline, fie je ni v veliki množini, dočim korenine podloge morejo dovajati rastlini potrebno množino kremenčeve kisline in puščati apno, katerega cepljena rastlina ne potrebuje. To je sicer le hipoteza, ki se opira le na prva opazovanja, ali najbrž jo bodo daljša proučavanja potrdila.
6.	Dalo bi se navesti še veliko vzgledov, da cep vpliva na podlogo.
Tako se )e trdilo, da se zelnata rastlina bclj utrdi in se jej življenje podaljša, Se se na njo cepi lesna rastlina. Kavno tako so trdili, da rastline, ki so občutljive proti mrazu, manj zmrznejo, če se na nje cepi rastlina, ki je manj občutljiva za mraz.
Še cela vrsta slučajev je, v katerih vpliva cep na podlogo. Tu gre Te za slučaje, ki so že dognani, ('e se bode ta stvar natančneje znanostim preiskovala, zvedelo se bode še marsikaj važnega in zanimivega.
Vinogradnike posebno sedaj zanima to vprašanje. Hoje se, da bi ameriške trte ne postale bolj občutljive za trtno uš, če se bodo na nje cepile evropske. Na prvi pogled se je tega res bati. če pa stvar bolje premislimo in pretresemo, pa se prepričamo, da ni treba imeti strahu. Tudi lahko opozorimo na neko podobno stvar, če tudi je v drugih ozirih vsa drugačna. Nekaterih jabolčnih vrst se ne lotijo drevesne uši, in se kaže, da to lastnost dado tudi podlogi. Tako se vrste Prosident du Faye-Dumonceau ne lotijo uši, kakor smo opažali po svojih in tujih vrtih.
če so samo te vrste drevesa, so vsa popolnoma čista, če so pa nasajena mej drugimi drevesi, pa opazimo, če jih natančno preiščemo, da so veje in debla nad cepitvijo res čista, podloge pa ušive.
če cepimo ameriško trto, katere se ne loti trtna uš, na evropsko, lotila se bode trtna uš trte navzlic cepitvi. Cep torej ni oddal svoje lastnosti tudi podlogi Kavno tako se pa tudi v nasprotnem slučaji ni bati, da bi evropske trte, cepljene na ameriške, prenesle svojo občutljivost proti trtni uši tudi na podloge, da bi se trtna uš lotila korenin ameriške trte, če je na njo cepljena evropska.
Te pridobitve po dosedanjih izkušnjah ne bomo izgubili.
Vrtnarske raznoterosti.
Kosci kosti namesto črepinj v cvetličnih loncih. Pokazalo se je. da je jako dobro kosce kosti devati namesto črepinj na dno cvetličnih loncev, da rastlinam dovajajo vode Korenine posrčejo redilne snovi iz kosti, o čemer se lahko prepričaš pri presajanji Take rastline hitreje in močneje rasto nego druge. Posebe jim ni treba gnojiti. Ker pri vsakem gospodinjstvu odpadajo kosti, ki se malo zdrobljene lahko porabijo, to sredstvo ničesar ne stane
Rdečih jagod po gredah mnogo več pridelaš, če zakoplješ ogljenoga prahu mej rastlinice. Jagode potem hitro zore in so nenavadno debele.
Kako obvaruješ rdeče jagode Črvov? Posej ali posadi solate med rdeče jagode. Kadar kaka solata zvene, izruj jo in poišči črva pod njo. Če tudi se .črvi radi lotijo jagod, vender jim je še ljubša solata. Pri jagodah samih pa črva ne dobiš, ker rastlinica začne šele veniti, ko je črv že davno drugam potegnil.
Potrgaj krompirjevo cvetje. Če se posamični organi pri rastlinah močno razvijajo, zaostajajo drugi. Zaradi tega bo krompir tem debelejši, čim manj cvete, tem drobnejši, čim bolj cvete. Za kmeta so najboljše tiste vrste, ki malo ali nič ne cveto, ker narede najdebelejše gomole. Pri onih vrstah, ki pa rade in obilno cveto, najbolje storiš, če cvetje potrgaš, ko se začenja kazati. To delo je lahko. Kar pojdi po razoru in trgaj ali pa odrezuj cvetje po obeh straneh.
Odgovorni urednik: Gustav Pirc.	Tisk J. Glasnikovih naslednikov.
Založba c. kr. kmetijske družbo kranjske.