Pofinina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40’— polletno Din 20’— posamezna štev. Din 2'—	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Cene inseratom: Din p Pri IX objavi1/, str. 600’— „ */. • 300'-„ . . */„ . 150--■ » „ lU » ^5' . , . >/,. . 37-50
X. letnik.	V Ljubljani, dne 1. decembra 1927.	Štev. 23.
Prva plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Po več ko enoletnem presledku so se vendar zopet odprla zbornična vrata zastopnikom naše trgovine, obrti in industrije. Dne 25. novembra se je vršila prva plenarna seja, ki jo je sklical predsednik volilnega odbora višji sodni svetnik g. Levičnik. Na tej seji se je konstituirala novoizvoljena zbornica po volilni uredbi, ki je delo onih, ki so hoteli zbornico na vsak način zavojevati.
Poročali smo že, kako so se ravnokar minule volitve vršile. Volilni odbor je zavrnil kandidatno listo Zveze trgovskih gremijev z nosilcem g. Weix-lom in potrdil kandidatno listo SLS z nosilcem gosp. Ivanom Jelačinom. Potrdil je nadalje kandidatno listo z nosilcem g. Ivanom Ogrinom, ki je nepravilna in vsebuje formalne pogreške, ki nasprotujejo čl. 6. volilne uredbe. Našim organizacijam nasprotna politična stranka je vodila oster boj proti naši kandidatni listi ter je s terorjem in svojim političnim aparatom dosegla «zmago» v obrtnem odseku.
Tako sestavljena zbornica se je torej sešla, da se konstituira. Trdimo, da zbornica v trgovskem in obrtnem odseku ni pravilno izvoljena, pač pa jo je s silo postavila Slovenska ljudska stranka. Gospodarski krogi tako sestavljene zbornice ne pripoznajo!
Vrhovni obrtniški svet in Zveza trgovskih gremijev sta vložila na ministra trgovine in industrije pritožbo proti tem nepravilnostim z zahtevo, da g. minister zbornico razpusti, oziroma ne dopusti prej konstituiranja, dokler ne reši vloženih pritožb.
G. minister pa zahtev slovenskega trgovstva in obrtništva ni uvaževal in zbornica se je konstituirala.
Kmalu po 10. uri je višji sodni svetnik g. Albert Levičnik otvoril sejo. Izmed 48 odbornikov je bilo navzočih 46. svojo odsotnost sta opravičila gg. Ster-tnecki in Kržišnik. V svojem otvoritvenem govoru je predsednik volilnega odbora izjavil, da je volilni odbor končal svoje delo in preostala mu je le še naloga, da je sklical sejo. na kateri naj se zbornica konstituira. Otvoritvi zbornice je prisostvoval šef oddelka za trgovino in industrijo v Ljubljani g. dr. Rudolf Marn kot zastopnik g. velikega župana.
Predsedstvo seje je prevzel nato najstarejši zbornični član g. Lenarčič.
G. Lenarčič je poudarjal, da se zbornični člani pokažejo vredne zaupanja svojih volilcev in posve-
tijo vse svoje moči pospeševanju gospodarskih interesov, ne oziraje se na gospodarsko pripadnost. V dobi pogubonosnega strankarstva jc v vsem javnem življenju potrebno izključno objektivno delo na gospodarskem polju.
Kot izkušen 301etni delavec v gospodarskem življenju se je nato ozrl na našo gospodarsko preteklost, premotril pa tudi sedanjost in bodočnost. Zbornica se je iz nekdanje vladne služkinje razvila v krepko, samostojno gospodarsko korporacijo, ki je nudila v vseh panogah gospodarske delavnosti iniciativo ter dajala gospodarskim krogom o vseh važnih gospodarskih vprašanjih točne informacije in koristne nasvete. To važno nalogo pa je mogla uspešno vršiti le s pomočjo odlično kvalificiranega konceptnega uradništva in mu je izrekel pri tej priliki najiskrenejšo zahvalo. Podal je tudi izčrpno sliko naše gospodarske krize od prevrata dalje in je z žalostjo konstatiral, da ista še vedno bolj narašča.
Poudarjal je nadalje, naj bi imelo bodoče zbornično predsedstvo v vidiku zlasti problem izenačenja davkov, reformo prometnega in poslovnega davka, pravično ureditev socijalnega zavarovanja in carinsko vprašanje.
Po tem svojem poročilu je prešel k glavni točki dnevnega reda, — k volitvi predsednika in podpredsednikov.
Tu se jc oglasil k besedi zbornični član g. J o s i p Rebe k, ki je v imenu zbornične delegacije Vrhovnega obrtniškega sveta podal sledečo izjavo:
Visoka zbornica!
Delegacija, izvoljena povodom zadnjih 'zborničnih volitev na kandidatni listi stanovskih obrtniških organizacij, mora, žal, tudi ob tej slavnostni priliki, ko se po več ko enoletnem presledku otvarjajo zopet vrata zastopnikom naše industrije, trgovine in nbrta, z obžalovanjem konstatirati, da je bil razpust lansko leto izvoljene zbornice neupravičen in povzročen iz politične nestrpnosti.
Še z večjim obžalovanjem pa delegacija konstatira, da se ravnokar minule volitve, nanašajoč se na trgovski in obrtni odsek, niso izvršile nepristransko, temveč, da so igrali važno vlogo tudi drugi negospodarski momenti.
Delegacija navaja kot prvo dejstvo krivično razveljavljenje kandidatne liste Zveze trgovskih gremijev. katere nosilec je bil g. Vilko Weixl iz Maribora. Volilni odbor kandidatne liste ni vrnil v popravilo,
kakor je to storil v obrtnem in industrijskem odseku, temveč je preko čl. 17. in 18. volilne uredbe zavrnil listo in proglasil listo z nosilcem g. Ivanom Jelačinom za izvoljeno.
Gospod minister trgovine in industrije je zahteval, naj mu volilni odbor predloži spise radi razveljavljenja kandidatne liste g. Vilka Weixla, a delegacija ugotavlja, da g. minister spisov še do danes nima.
Delegacija izraža tudi ob tej priliki proti takemu postopanju volilne komisije svoj odločen protest.
Delegacija nadalje z obžalovanjem konstatira, da kandidatna lista z nosilcem g. Ivanom Ogrinom, ki jo je volilni odbor potrdil na svoji seji z dne 17. oktobra t. 1. ne ustreza določbam čl. 6. volilne uredbe, ker g. Ivan Ogrin kot stavbenik ni vpisan v volilni imenik, nima koncesije za stavbeništvo in v zmislu čl. 6. volilne uredbe ne vrši gospodarske funkcije, na podlagi katere kandidira, vzdržema dve leti.
Poleg tega je kandidiral na kandidatni listi tudi drug kandidat, ki ne vrši vzdržema dve leti obrta.
Volilni odbor je torej potrdil kandidatno listo z nosilcem g. Ivanom Ogrinom, kljub temu, da ne ustreza povsem volilni uredbi, in jo predlagateljem ni vrnil v popravilo, potrdil je torej listo preko določil volilne uredbe.
Delegacija skratka ugotavlja, da se je organiziranemu trgovstvu in obrtništvu godila krivica ter da sta zbornično predsedstvo in volilni odbor delovala jako pristransko v pogledu sestave in razdelitve volilnih imenikov, potrjevanja kandidatnih list in v reklamacijskem postopanju.
Vsled tega smatra delegacija, da trgovski odsek ni izvoljen v zmislu volilne uredbe ter da kandidatna lista z nosilcem g. Ivanom Ogrinom ni bila potrjena v skladu z volilno uredbo. Iz tega sledi, da trgovski odsek ni odraz volje našega trgovstva, v obrtnem odseku pa izvoljena večina s pomočjo neobrtnikov, služkinj, uradnikov, profesorjev itd.
Delegacija ugotavlja, da je zbornično predsedstvo v zadnjem času brez razpisa nastavilo novo urad-ništvo. Taka nastavitev zborničnega uradništva je proti službenim predpisom, ki veljajo za zbornico, vslcd česar delegacija že ob tej priliki odločno zahteva, da se nastavitev novega uradništva razveljavi vse dotlej, dokler nastavitve ne sklene zbornični plenum.
Kljub temu pa izjavlja delegacija, da bo ob tej zbornici sodelovala ter da bo posvečala vso pažnjo važnim gospodarskim vprašanjem, tičočih se našega obrtništva. Zaveda se, da večina njenih predlogov1 ne bo upoštevana, delovala pa bo v sporazumu z v zvezah, zadrugah in obrtnih društvih organiziranim obrtništvom. Delegacija pa bo tudi stroga kontrola nad delovanjem večine in si pridržuje prosto roko za objektivno kritiko, v vsakem delovanju zbornice, ki ne bi bilo povsem v skladu z interesi gospodarskih krogov.
Večina je burno protestirala, a kljub temu je mogel g. Rebek prečitati izjavo do konca. Gospode, ki so prizadeti, je ta izjava delegacije Vrhovnega obrtniškega sveta zadela v živo in so z velikim hruščem hoteli onemogočiti g. Rebeku, da bi podal vso izjavo.
Za tem je prešla zbornica na volitev predsednika in podpredsednikov. Za skrutinatorja je imenoval predsednik gg. dr. Pipuša in Avseneka.
Vodja delegacije Vrhovnega obrtniškega sveta g. Josip Rebek je hotel podati na to zahtevo, da se
zbornica ne konstituira, ker minister trgovine in industrije še ni rešil pritožb proti volitvam. Večina je proti temu burno protestirala in z velikim nemirom onemogočila g. Rebeku, da bi prečital izjavo. Zato jo je vložil pri predsedniku. Izjava sc doslovno glasi:
Visoka zbornica!
Vrhovni obrtniški svet, v katerem so združene Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Celju ter Zveza obrtniških društev za Slovenijo v Celju, je proti minulim volitvam v Zbornico vložila pritožbo na ministra trgovine in industrije g. dr. Mehmeda Spaha.
Ker g. minister pritožbe Vrhovnega obrtniškega sveta in Zveze trgovskih gremijev še ni rešil, bi se konstituiranje zbornice ne moglo izvršiti na današnji seji.
Delegacija stanovskih obrtniških organizacij zahteva radi tega, da se konstituiranje visoke zbornice na današnji seji ne izvrši.
Pri predsedniških volitvah je bilo oddanih 4(> listkov. Od teh se je glasilo 39 za g. Jelačina, 7 pa je bilo praznih. Izvolien je bil torej za zborničnega predsednika g. Ivan Jelačin.
Volitev podpredsednikov se je izvršila po posameznih odsekih. Izvoljeni so bili: za trgovski odsek g. Leopold Bruderman, za obrtni odsek g. Dragotin Hribar.
Delegacija Vrhovnega obrtniškega sveta je vložila svoj predlog za podpredsednika, vendar pa ga večina ni niti upoštevala in je popolnoma prezrla manjšino.
Gospod Jelačin se je v svojem in v imenu podpredsednikov zahvalil za izraženo zaupanje.
Zbornica je odposlala vdanostno brzojavko Njegovemu Veličanstvu kralju ter pozdravno brzojavko ministru trgovine in industrije dr. Mehrnedu Spahu. Končno je izrazila še oster protest proti nameravani ukinitvi ljubljanske tehnične in medicinske fakultete.
Pritožbe proti volitvam — zavrnjene.
Vrhovni obrtniški svet in Zveza trgovskih gre-mijev sta predložila ministru trgovine in industrije g. dr. Mehrnedu Spahu pritožbo proti izvršenim volitvam v TOL Vrhovni obrtniški svet je v svoji pritožbi zahteval, da g. minister na podlagi pritožb in s temi zvezane preiskave razveljavi volitve in zbornico razpusti. Lansko leto izvoljena zbornica je bila pravilno izvoljena in nihče, pa tudi našim organizacijam nasprotna politična stranka, ni mogel najti tehtnih razlogov za razpust zbornice. Pri letošnjih volitvah pa smelo trdimo, da so se godile razne nepravilnosti; dokaz temu je že zavrnitev kandidatne liste Zveze trgovskih gremijev in potrditev liste z nosilcem g. Ivaijom Ogrinom.
Organizacije so se radi tega proti volitvam pritožile na ministra trgovine in industrije.
Kakor pa čujemo, je g. minister pritožbe zavrnil, češ, da ni kompetenten razpustiti zbornico in razveljaviti volitve, vsled česar naj se organizacije pritožijo na Državni svet.
Zbornica spada pod resort g. ministra trgovine in industrije in ta sc ne smatra kompetentnega, da bi "preprečil nepravilnosti, ki so se izvršile.
Lansko leto je minister trgovine in industrije na pritisk slovenskih politikov brez nadaljnjega razpustil zbornico, letos pa ministrstvo ni upravičeno.
Nič za to! Organizacije se bodo pritožile na Državni svet v Beogradu, ponovno pa so se morale prepričati, da naše gospodarstvo ne vodijo gospodarski strokovnjaki, temveč da ga vodi in poganja v vedno večjo krizo strankarska politika.
Ukinitev tehnične fakultete v Ljubljani.
Finančni minister je predložil Narodni skupščini predlog finančnega zakona za leto 1928./1929. Predlog vsebuje tudi nekaj drugih odredb, med katerimi se 'Hasi čl. 44.:
«Po zaključku šolskega leta 1927./192S. odredi ministrski svet, v katerem času in na kak način se ukinejo nekatere fakultete na beograjskem, zagrebškem in ljubljanskem vseučilišču.«
Glede tega vprašanja je zavzela svoje odklonilno stališče glede tehnične fakultete v Ljubljani zlasti Zveza industrijcev, ki zahteva, da se ohrani ta fakulteta, ki je eden glavnih pogojev za uspešni razvoj našega gospodarstva.
Tehnična fakulteta je za slovensko gospodarstvo neprecenljive vrednosti. Naša industrija in vsa velika podjetja so bila pred vojno in tudi mnogo let po vojni navezana skoraj izključno na inozemske inženjerje in višje tehnično osebje. Razumljivo je seveda, da ti inozemski uslužbenci niso bili zainteresirani na razvoju našega gospodarstva, temveč, da so gledali predvsem na to, da so vlekli mastne zaslužke in plače, mnogokrat na škodo domačega naraščaja.
Iz narodno-gospodarskega ozira je za nas tehnična fakulteta ljubljanske univerze ona, ki bo dala slovensko industrijo in veliko obrt v roke slovenskega osebja.
Tehnična fakulteta si je upostavila laboratorije, in danes, ko se je pričela razvijati, se jo hoče kratko s pooblastilom v finančnem zakonu ukiniti. Kje je tehnična fakulteta bolj potrebna kot ravno v Sloveniji, kjer je sedež industrije?
Dejstvo, da se namerava ukiniti ravno najpotrebnejšo fakulteto, kaže dovolj jasno, kakšno nerazumevanje gospodarstva in njegovih teženj vlada na merodajnih mestih.
Protestom proti ukinitvi tehnične fakultete se je pridružil tudi Vrhovni obrtniški svet v Ljubljani.
Raba električne sile v obrtu.
(Nadaljevanje.)
Ako narišemo gonilno kolo 120 mm premera in gonjeno kolo 547 mm premera, potegnemo od' oboda do oboda med obema spodaj in zgoraj črto, ki predstavlja objemajoči pas, vidimo, dta znaša lok na gonilnem kolesu 144 mm, njegov obod1 (n D) pa 377 mm; njihovo razmerje 144 : 377 = 0,4 najdemo na križalki pod upornostni koefi-cijent 2,02.
Razdalja med osjo prestave in med ono elektromotorja bodi 4 m. Del pasu, ki vleče, mora prenašati 52,56 + -f- 51,53 = 104.09= 105 kg. Prerez pasu, ako ga obtežimo z ^kg na mm2, je 105 : 0,25 = 420 mm2. Širina pasu, ako vzamemo 5 mm debeline usnja, 420 : 5 = 84, bodi 85 mm.
* Grška črka n = pi.
Pritisk na os in ležaje se vzame 3 P, kar znaša 3 X X 52,56 = 157,68 kg.
Ako se voli lesena jermenica, bi znašal upornostni koe-ficijent po križalki pod II. 3,26. Nastalo bi tole: S=23;2 kg. P + S = 75,76 kg. Prerez 303 mm, širina pasu ca. 60 mm. Lesena kolesa so1 tedaj jako ugodno gonilno sredstvo in se jemljejo celo ožja.
Pri navpičnih pogonih in pri velikih prestavah vpliva na ves pogon dlotoro, če se uporablja kolo za obtežbo pasu. To1 kolo naj ne bo premajhno; premer njegov ne pod dvakratnim premerom manjšega kolesa. Križni pasovi vlečejo dobro, njihova napetost je lahko mala, vendar ti pasovi nimajo dolgega življenja. Polkrižni pasovi teko le tedaj dobro, ako se oni kos pasu, ki se odvija, iz kolesa naravnost in navpično na spodnje kolo navija. Radi centrifugalne sile in okornosti usnja se mora v praksi dober tek takih pasov stoprav s poskušanjem na ta način dognati, da se kolesa toliko premaknejo, da teče pas poi sredini.
Tudi pogon dveh prestav od! enega gonilnega kolesa potom pasov, ki eden po drugem tečeta, se dobro obnese, vendar morajo biti taki pasovi zlepljeni. (Dalje prih.)
Blaž Zupanc:
Moj predlog.
Ko sem se še bolj pečal z obrtniško organizacijo, sem sprožil od časa do časa kak predlog ali napisal v našem stanovskem glasilu svoje mnenje. Tu so prav pridno pomagali gg. Čupak, Rebek, Rebolj, Ogrič, Volk, Zadravec in drugi, ko smo složno ramo ob rami kakor čebele skušali, kdo bi še mogel kaj prinesti v našo obrtniško organizacijo. Odkar se je pa tudi ined obrtniki pojavila strankarska strast, in se ravno med obrtništvom širi politična mržnja, sem se spomnil na lepo koroško narodno pesem «zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom —». Ni jih več, teh krasno uspelih obrtniških zborovanj, sestankov itd., ko nas je ves slovenski narod zavidal ob razvijanju smernic gospodarskih organizacij in programa.
Žal smo pa naleteli v naši prosti in svobodni domovini na eni strani pri naših bratih v uradih na razne ovire, na drugi strani so pa začele naše organizacije plavati v SLS, SDS, NRS, SKS in SDJ vodi. Politični kapitani ladij so advokati, mi obrtniki smo bili galerni veslači. No, pa kaj, sem mislil, saj smo vajeni delati in ubogati, veslajmo ladje složno naprej tako. da pridemo vsi na cilj, ki se imenuje blagostanje.
Ker pa nismo imeli foruma, kakor ga imajo na primer kmetijci, rudarji, inženjerji, zdravniki* in drugi, klical je tok časa po instituciji, pred katero imajo spoštovanje oblasti, in ki bo od obrtnih zastopnikov vseh političnih strank zastopana ter bi mogla nuditi obrtništvu faktične gospodarske koristi.
Moram priznati, da so rastla razna Obrtna društva, Jugoslovanske obrtne zveze, Zveza obrtnih društev itd. kakor gobe po dežju, pa kaj nam pomagajo razni lepo zveneči naslovi; mi potrebujemo avtoritetni forum, ki bi ga morali vsi brez razlike na zgoraj in spodaj spoštovati, in ta bi moral imeti — če ne eksekutivne — svojo moralno moč.
Pred petimi leti že, smo se sestali možje v uredništvu Obrtnega vestnika in predložil sem «Pravilnik obrtnega sveta za Slovenijo*. Žal se je pa že pojavila razcepljenost obrtnikov v razne stranke in morali smo započeto akcijo opustiti.
Ko sem dobil zadnje dni meseca julija od prijateljev iz Ljubljane sporočilo, da se je Obrtni svet vendar ustanovil, sem bil prav prijetno vzradoščen. Seveda, če si hoče Obrtni svet pridobiti avtoriteto, je predpogoj — oprostite, ampak mi živimo v politični eri, kar moramo dnevno in ob vsaki priliki občutiti —, da morajo v tem Obrtnem svetu biti zastopani pristaši vseli političnih strank. Ti vsi skupaj si morajo pri vseh zakonitih oblastih in pri vseh strankah zasigurati priznanje, pravice in vplive za obrtništvo.
Ko se bo to izpolnilo, mora prevzeti Obrtni svet list v svojo upravo, ustanoviti mora svojo tiskarsko zadrugo, poprijeti se mora na širši podlagi gospodarskih, kreditnih in materijalnih zadrug.
Obrtni svet mora med obrtništvom vseh političnih strank svoj vpliv dokazati in v vladi si zna na podlagi ujedinjenja iztakniti marsikaj. Dokažimo, da smo masa z nad 20.000 mojstrov, in prepričan sem o uspehu.
Efektna loterija Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani praznuje prihodnje leto 251etnico svojega obstoja. Leta 1903. se je zbrala peščica zavednih obrtnikov, da si ustvarijo enoten forum, v katerem se bo koncentriralo vse obrtno zadružno življenje.
Po 25. letih se je razvila Zveza obrtnih zadrug v močno zastopnico obrtništva v ljubljanski oblasti in s ponosom bo lahko zrla na težke boje, ki jih ima za seboj.
V proslavo 25letnega jubileja, je sklenilo zvezino načelstvo prirediti tudi veliko efektno loterijo.
Izdalo je zaradi tega 100.000 srečk z bogatimi efektnimi dobitki. Glavni dobitek je avto, nadaljnji dobitki pa konj z opremo in vozom, dinamo-stroj,
1	vagon premoga, moško ali žensko kolo, šivalni stroj, radio-aparat itd. itd.
Cena srečki je 3 Din. Žrebanje se ho vršilo dne 1. februarja 1928.
Obrtniki! V združenju je moč in napredek! Pomagajte zvezi do popolnejšega razvoja in posegajte po srečkah!
Naročajo se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo.
Iz organizacij.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pa-sarjev za ljubljansko oblast v Ljubljani. Pri zadrugi se je vršila dne 23. novembra 1927. pomočniška preizkušnja, katere se je udeležilo pet kandidatov in ena kandidatinja, od1 teh pripadajo! štirje urarskemu, ed'en zlatarskemu in eden pasarskemu obrtu. Zadruga beleži pri tej preizkušnji v svoji kroniki posebno pomembnost s tem, da se je udeležila preizkušnje prvič oseba — ženskega spola, in sicer za urarske* stroko. Še bolj značilno je pa to1, da je napravila ženska-kandidatinja izmed' vseh kandidatov za urarsko stroko, tako v praktičnem delu, kakor teoretično, preizkušnjo z najboljšim uspehom. Preizkušnjo je napravita pet kandidatov, dočim mora en kandidat urarske stroke preizkušnjo) čez pol leta ponavljati, ker ni imel toliko' usposobljenosti, kolikor se mora zahtevati od novo izučenega pomočnika. Pri tem opozarja zadruga vse moj-
stre, oziroma člane, da posvetijo vajencem večjo pažnjo1 tekom učne dobe glede strokovne izobrazbe. Nikakor ne more biti za mojstra vseeno, če je vajenec pri preizkušnji ocenjen z nezadostnim redom, ker je tudi on več ali manj odgovoren za vajenčevo strokovno znanost, če pa vajenec sploh ni sposoben za ta ali oni obrt, se vendar lahko ugotovi že v času poskušnje pri nastopu učne dobe in je takega vajenca že takrat odsloviti. Glavni pogoj izučenega pomočnika nikakor ni ta, da se je vajenec le učil štiri leta, marveč ta, da tudi kaj razume in zna.
Sedlarski mojstri v obrambi svojih pravic. V Celju se snuje za območje mariborske oblasti sodarska zadruga, ki naj bi ščitila interese sodarskih mojstrov. Sestavljen je tudi že pripravljalni odbor pod: predsedstvom agilnega g. Jerneja Golčerja iz Celja. Dne 6. novembra t. 1. so se zbrali sodarski mojstri na sestanku v Celju, kjer so sklenili sledečo resolucijo': 1.) SoAirski obrt trpi v največji meri radi neizmerno razširjenega šušmarstva, ki se je tako* razpaslo', d'a že vsak kmet in tudi vsak: obrtnik, ki se peča z lesno stroko^ izdeluje predmete, ki spadajo v soda rski obrt. Vsled tega zahtevamo, da se počne najstrožje postopanje proti temu šušmarstvu. 2.) V jctnišnicah se izdelujejo sodarski predmeti na debelo in prodajajo- v velikem, vsled česar je konkurenca radi majhnih produkcijskih stroškovi v jctnišnicah postala že neznosna. Zahtevamo, d& se v jctnišnicah ukine izdelovanje teh predmetov. 3.) Zahtevamo ustanovitev' lastne sodarske zadruge, ki bo> znala ščititi interese sodarjev bolje kakor kovinarska in kolektivna zadruga, v> katerih so sedaj sodarski mojstri včlanjeni. Ta sodarska zadruga naj obsega območje mariborske oblasti. 4.) V trgovinsko pogodbo1 z republiko Avstrijo naj se vnese točka, da se sme izvažati naše vino le v posodah, ki so' izdelane v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slolvencev. 5.) Ker bo gotovo izšel enoten obrtni zakon za vsoi državo, zahtevamo, da sodelujejo obrtniki pri' načrtu tega zakona. Ta zakon naj obsega najstrožje določbe glede šušmarstva. — Pripravljalni odbor za ustanovitev soidarske zadruge je predložil resolucijo g. ministru trgovine in industrije, g. velikemu županu mariborske oblasti. Zbornici za trgovino1, obrt in industrijo in zvezam.
Mizarska zadruga v Mariboru je otvorila s sodelovanjem Urada za pospeševanje obrta in Slovenskega obrtnega društva dne 23. novembra 1927. v risalnici v državni realki risarski tečaj za mizarske mojstre in mizarske pomočnike. Število priglašenih je zelo razveseljivo. Priglasilo se je veliko število mizarskih mojstrov in pomočnikov. Pri otvoritvi pa jih je bilo navzočih nad 30. Vse navzoče je pozdravil kot zastopnik Urada za pospeševanje obrta golspod obrtniški nadzornik Ig. Založnik in očrhjl pomen takih tečajev in posebno* pa današnjega. Otvoritvi so prisostvovali tudi zastopniki Slovenskega obrtnega društva in načelnik Mizarske zadruge. Nato se je začel pouk. Pouk vodi priznani strokolvnjak mizarski mojster gospod Franjo Šercer. Predavanja se vršijo trikrat na teden, in sicer vi ponedeljek, sredo in petek old! 19. do 21. ure v risalnici na drž. realki. Slovensko obrtno društvo misli še na razne druge strokovne tečaje. Pri Mizarski zadrugi se opaža veliko gibanje v prid vajencem in pomočnikom glede strokovnega znanja. Odbor mizarske zadruge je jakoi skrben v tem pogledu in jako delaven.
Obrtniki,
naročajte vsi „0brtni Vestnik"!
Razno.
Taksa na reklamo. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je dne 24. junija 1926. pod št. 2718. odločila, da je za taksno dolžnost reklamnih napisov merodajno, da se te table nahajajo na trgovskih in obrtnih lokalih. Taksna prostost je omejena le na table, izvešene na pročelju v ožjem zmislu besede ali v notranjosti trgovskih ali obrtnih lokalov, lzvešenje na stranskih zidovih hiše pa je zavezano taksi za stalno reklamo, ker ti zidovi ne spadajo več k trgovskemu ali obrtnemu lokalu, ampak tvorijo v svojem razmerju k temu lokalu že tuj objekt. Proti tej interpretaciji delegacije ministrstva financ je vložila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo predstavko na generalno direkcijo davka in jo' utemeljila s tem, da je iz pravilnika k zakonu o taksah razvidno, da je bila tendenca zakonodajalca oprostiti takse na reklamo vse napise, ki se nahajajo na zgradbi, v kateri je podjetje, ne pa samo na pročelju zgradbe, ker bi sicer pravilnik ne priznaval brez pridržka taksne prostosti za napise na isti zgradbi, v kateri je obratovališče. Zbornica s svojim stališčem prvotno ni prodrla, ker je generalna direkcija davkov z razpisom z dne 10. januarja 1927., št. 146.985, v polnem obsegu pritrdila delegaciji ministrstva financ. Definitivno pa je generalna direkcija naknadno, in sicer dne 15. julija 1927.. pod št. 65.776, izdala avtentično pojasnilo glede taksne dolžnosti reklamnih napisov, ki se skoro docela krije s stališčem zbornice. To pojasnilo pravi, da so oproščene takse reklamne table ali napisi. če se nahaja tabla ali napis nad vhodom na dvorišču ali da se nahaja tabla ali napis na eni strani hiše, obratovališče pa na drugi s t r a n i iste hiše.
Plačevanje davka na službene prejemke privatnih nameščencev z 20% priznanicami. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je izdala vsem davčnim uradom v Sloveniji dne 24. septembra t. 1., št. a IV 1019/49 ex 1927., glede plačevanja davkov na službene prejemke privatnih nameščencev z 20%. priznanicami sledeči Odlok: «Zbor-nica za trgovino1, obrt in industrijo v Ljubljani je z dopisom z dne 4. septembra 1927., št. 11.072, sporočila, da je neki davčni urad odklonil sprejem 20%. priznanic za plačilo davka na službene prejemke po čl. 79, odst. VI. fin. zakona za leto 1927./1928. in davka na zaslužek telesnih delavcev, češ, da je davek predpisan službodajalcu in da se vsled tega ne more plačevati s priznanicami. Pripominjam. da ta argumentacija ne velja. Davčni destinator je pri davku na službene prejemke in pri davku na zaslužek telesnih delavcev vedno' le nameščenec ali delavec. Za službodajalce je uveljavljeno samo subsidirano jamstvo. Vsled tega daje zakon službodajalču pravico, da sme na izplačane prejemke pobirati odpadajoči davek z odbitkom ob izplačilu. Odrejam, da sprejemate 20% pri-znanice tudi za plačevanje davka na službene prejemke po členu 79, odst. VI. fin. zakona za leto 1927./1928. in davka na zaslužek telesnih delavcev. Pri tem se ravnajte po tukajšnji naredbi z dne 20. maja 1927/,-št. a IV-10t9/6, in z dne 18. julija 1927., št. a IV 1019/26./27. Za d'elegata: Podpis 4 r.»
Vojni album 1914.—1918. Podpolkovnik Andr a Popovič je ravnokar izdal «Ratni Album« 1914.—1918. Album vsebuje 2650 slik in zgodovino cele svetovne vojne v srbohrvaškem, francoskem in angleškem jeziku. Samo začasno, dto predaje dela na knjižni trg, se proda nekaj izvodov državnim ustanovam, državnim uradnikom, častnikom. članom udruženja rezervnih oficirjev, invalidom, četnikom Narodne odbrane, in članom vseh kulturnih ustanov, mesto po tržni ceni, ki bo določena na 1000 Din,
samo po: 700 Din. Album je naročiti neposredno pri Savski banki v Beogradu. Banka računa k gornji ceni še 10 Din za bančne stroške in do 30 Din za poštnino-.
Novo podjetje. Naši gospodarski krogi, zlasti tudi obrtništvo, so občutili veliko 'vrzel pri dobavah, otfertacijah in licitacijah. Gospodarske prilike, zlasti pa občutno pomanjkanje dobavnih virov, na drugi strani pa huda konkurenca, silijo vsakega podjetnika, da si ustvari čim širši pregled o delovnih možnostih, dobavah, razpisih raznih ofertacij, licitacij itd. Vsak podjetnik stremi za tem, da polno zaposluje svoj obrat ter da razpeča- čim več svojih proizvodov. Naši gospodarski krogi pa so doslej pogrešali ustanovo, ki bi koncentrirala razpise dobav, bodisi državnih, javnih ali privatnih. Tako podjetje se je sedaj ustanovilo in bo 1.) dobavljalo' redno svojim naročnikom vse podatke o po komurkoli razpisanih dobavah in licitacijah. Izvrševalo bo to na ta način, da bo redno in točno vsakemu naročniku pošiljalo vse podatke o dobavi, in sicer dol kdaj je treba vložiti oferte, natančen popis dobave, dobavni rok in ostale dobave ter eventualne plačilne pogoje. 2.) Obveščalo bo svoje naročnike o razpisanih delih pri raznih stavbah, državnih podjetjih, javnih napravah, oi razpisih raznih oblastnih, sreskih in občinskih del v Sloveniji in kasneje tudi iz Ostale države. Namen podjetja je torej nuditi gospodarskim krogom možnost, da so na lahek in cenen način poučeni o vseh dobavnih prilikah, kjer podjetnik lahko odda svoje sirovine ali izdelke. Podjetje računa za vsako poročilo! v kritje svojih stroškov malenkostni znesek 4 Dih, obračunava pa s svojimi naročniki mesečno za vsa poročila o dobavah v preteklem mesecu. Naročila sprejema in vsa pojasnila daje Gospodarska pisarna «Reka» v Ljubljani, Cankarjevo brežje št. 9.
Učenka, v starosti od 16 let, se sprejme tako za štoparico. Hrana in stanovanje v hiši. — F. Virjent. čevljar, Vransko. — Stroja vajene imajo prednost.
— 19*8.
je Ja/en* °b,'ka i<0, Popoln Prir°čna 6daria
O"*	*	»Sc6««
‘ safcega	'So-
tniki - DO JeOin13-B0
nj6m! "arocaef7fe Po'
“ >;	.	s®	Pri
Beetrhtnih 2a<,r«f
Oddaja koncesij za avtomate in tehtnice na postajah.
Osrednji odbor «Narodne odbrane« v Beogradu je dobil koncesijo za postavljanje avtomatov in tehtnic na vseh železniških postajah v državi s pravico' prenosa na tretjo osebo. Pogoji za prenos so v glavnem sledeči: desetletni zakup, določena mesečna zakupnina. Natančnejše pogoje dobijo interesenti pri osrednjem odboru «Narodne od-
brane*, Beograd, Miloša Velikog 14, kamor je poslati tudi ponudbe.
Dobava pasjih znamk. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja interesente, da namerava sresko poglavarstvo1 v Prevaljah nabaviti za vse občine svojega okoliša 2000 pasjih znamk z označba letnice, številke in občine. Interesenti naj stavijo ponudbe z navedbo cene in materijala sreskemu poglavarstvu v Prevaljah.
Trgovski potniki, ki potujejo v Prizren poi trgovskih poslih, bodi za svoj račun ali za račun kake druge tvrdke, se morajo, še preden začnejo svoje posle, javiti poglavarstvu v Prizrenu, ki bo predložene dokumente pre-gledalov jih potrdilo in potnikom dovolilo bivanje in poslovanje v Prizrenu.
Znižane izvozne takse v Rumuniji. Konzularno trgovske) odelenje ministrstva inostranskih del je sporočilo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da je Rumunija izza 20. p. m. določila, odnosno znižala, carinske izvozne takse na sledeče predmete: za žito (pšenica, koruza, ječmen, rž in oves) po 3 lire in 10 šilingov od vagona; za m o k o po 3 lire od vagona; za o t r o b e po 15 šilingov od vagona; za vole, krave, b i v o 1 c, teleta po 1 liro od! komada; za nepredelan o meso
2	šilinga in 6 penijev od' 1 kg; za predelana m e s a (v škatlah) 2 šilinga od 100 kg; za ovce 50 romunskih lejev od komada in za ovne 25 rumunskih lejev od komada.
Dobava semen tvrdki v Montrealu (Kanada). Neka tvrdka v Montrealu se zanima za nakup bučnega semena, nadalje solnčnic, prbsa, konoplje, fižola, grašice in repnega semena. Interesentom je naslov dotične tvrdke na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Izvozni trgi za živino v Rumuniji. Ministrstvo inostra-nili del je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da je rumunsko ministrstvo za poljedelstvo' osnovalo izvozne trge za živino v sledečih mestih: v Skatumare, Aradu, Klužu, Oradiju in Blažu za Transilvanijo in v Crnovicah za Bukovino. Ti trgi bodo imeli svoje carinarnice in živinozdravniške postaje, da se bo lahko od tukaj odpošiljalo blago direktno v inozemstvo.
Pospeševanje trgovinskih stikov z Ameriko. Udruženje trgovcev v Newyorku, ki spada med najvažnejše trgovske organizacije v Zedinjenih državah, se prav intenzivno trudi za poglobitev stikov inozemskih trgovskih podjetij z amerikanskimi uvozniki ali izvozniki. V te svrhe sestavlja izkaze trgovcev-inozemcev, koji naslovi soi vsakemu interesentu na razpolago. Udruženje vrši informa-tativno in posredovalno službo brezplačno', zato bi bilo želeti, da se mu dajo na razpolago imena vseli onih naših interesentov, ki želijo stopiti v stike z Zedinjenimi državami Amerike. Potrebna je navedba naslova, vrste poslov z opisom blaga, dobavni in plačilni pogoji z navedbo referenc zlasti ameriških tvrdk. Interesenti, ki želijo, da se njih poldjetja vpišejo' v predmetni seznam, naj pošljejo svoje naslove z gornjimi navedbami neposredno na naslov: The Merclanfs Association of New-York, New-York, K. U. A. — Woolwor(h Buildmg, 223 Broadway.
Glavna skupščina Delavske zbornice v Mariboru. Delavska zbornica za Slovenijo je imela v nedeljo 20. novembra t. 1. svojo plenarno' sejo v Mariboru v dvorani ondotne kaznilnice. Glavna točko dnevnega reda je tvoril obračun, ki ga je položil upravni odbor o svojem delu v preteklem poslovnem letu. Po debati se -je upravnemu odboru izrekel absolutorij. Izmed' drugih sklepov je najvažnejši. da se je votiralo iz zborničnega gradbenega fonda, ki je dosegel 1,826.536 Din za azil v zbornični pa-
lači v Ljubljani in za javno kuhinjo', ki se bo nahajala v tej palači, 300.000 dinarjev. Nadalje se je votiralo za poslopje zbornice v Celju 450.000 Din, dočim se že določeni fond v Mariboru zviša od 500.000 Din na l milijon dinarjev. V glavnem fondu ostane še 76.000 Din. Sklenila se je tudii sprememba volilnega reda za zbornico!. Uvedejo se Osebne volitve; pismene ostanejo samo', kjer delavstvo ni kompaktno naseljeno. Delegat g. Juvan je protestiral proti importiranju tujih delavcev. Po skupščini se je vršil obed, ki ga je priredila v čast delegatom mestna občina mariborska.
Tečaj za krojaško damsko in moško prikrojevanje v
Ljubljani. Urad za pospeševanje obrta v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani priredi po Božiču tečaj za krojaško prikrojevanje v1 Ljubljani pod1 vodstvom g. Alojzija Knafeljna. Vsi interesenti in interesentinje naj prijavijo svojo udeležbo ustmeno ali pismena v pisarni urada, Krekov trg št. 10/1, kjer dobe še nadaljnje informacije.
Sejem za kožuhovino v Ljubljani se vrši dne 23. januarja 1928. v prostorih Ljubljanskega velesejma sporazumno z upravo istega in Lovsko zadrugo'. Opozarjamo vse lovce, da divje kože najbolje prodajo na tem sejmu in naj jih ne oddajajo poprej raznim prckupcem. Lovska zadruga ima direktne zveze z domačimi in tujimi odjemalci, ki plačujejo' za blago svetovne cene. Cela prireditev je zasnovana širokopotezna in bo sejem na podlagi pridobljenih izkušenj letos še bolje uspel. Seveda pa mora biti zbranega mnogo blaga, ker samol tako je mogoče povabiti na nakup inozemce, ker se jim sicer potovanje ne izplača. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, da pošlje vse pridobljeno kože na naslov «Divja koža, velesejem, Ljubljana*, ker samo' v slogi in medsebojni podpori je moč in izgled' na uspeli. Pri tej1 priliki opozarjamo vse lovce, da dobro in pravilno posuše kože. Škoda bi bilo, če bi se vsled nepazljivega ravnanja skvarile, ker bo blago vsled zgodaj nastopivše zime sicer prav dobro. Ne sušite kož na peči, ampak na zraku! Koža se mora dobro očistiti in napeti. Dobro posušena koža je vredna še enkrat toliko kot slabo posušena iste kakovosti. Vsakdo, ki poveri kože v prodajo «Divji' koži«, zamore takoj dobiti do 60 odstotkov njih vrednosti kat predujem, kar bo dobro došlo zlasti poklicnim lovcem, ki so navezani na svojo' lovsko srečo. Vsa podrobna pojasnila daje brezplačno in drage volje urad velesejma v Ljubljani.
Pojasnilo o ocarinjenjii steklenih opek ob uvozu. Na vprašanje, kako naj se ocarinjajol stekleni izdelki razne oblike, ki se vtikajo! v. stene, da se prepušča svetloba v prostore, in ki jih zaradi tega tudi nazivljejo steklene opeke, dajem na podstavi člena 23. vi predlogu zakona o obči carinski tarifi in po' zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo: Taki izdelki se morajo oicenjati' po tar. št. 512. uvozne carinske tarife kot kocke, za katere ni smatrati samo onih izdelkov, ki imajo pravilno geometrično obliko kocke, ampak tudi one vseli drugih oblik (navadne opeke, paralelopipeda, ovalne, potovalne itd.), ki so jim po debelini najpodobnejši in ki se zato, da se prepušča svetloba, uporabljajo za pokrivanje streli, teras, alej na steklenih vrtovih ali za vzidovanje v stene. Ti izdelki,, ki jih je smatrati za kocke in oicarinjati v tarifnem zmislu kot take, najsi se imenujejo kakorkoli, smejol biti opremljeni na poedinih ali na vseh straneh s krajšimi in daljšimi profili, pa tudi! po vsej dolžini poedinih ali vseh strani, ki jim služijo edino ali za lažje odtekanje vode ali za to, da se svetloba lomi in čim bolje razširja, ali za lažje ali pravilnejše vtikanje ali: vzidavanje, ki pa se v tarifnem zmislu ne smatrajo za okrasne reliefe. Za okrasne reliefe iz te tarifne številke se smatrajo okraski, ki predstavljajo kra-
jine, ljudi, ptice, živali, drevesa in druge predmete kakor tudi njih poedine d'ele, ki pa vendarle sestavljajo celoto, kakor: glave, cvetice, listi itd1.
Premo« v Jugoslaviji. Naš državni statistični urad je sestavil natančne podatke o produkciji v! jugoslovanskih premogovnikih. V zadnjem predvojnem letu 1913. je znašala produkcija premoga v vseh premogovnikih na jugoslovanskem ozemlju 3,095.065 ton, leta 1926. pa 4,140.753; prirastek od leta 1913. do leta 1926. znaša 1,045.688 ton ali 33 odstotkov. Dobro hi bilo ugotoviti1, v koliko se je zvišala tudi poraba premoga v industriji, prometu itd1.
Nova metoda za proizvajanje bencina. V Berlinu so ustanovili z glavnico 1,000.000 mark delniško družbo za proizvajanje bencina. V prvi vrsti hoče izrabiti družba patente dr. Ervina Blummerja, ki datirajo po večini iz leta 1922. Družba si je že zgradila potrebne naprave. Novi način proizvajanja je precej kompliciran in je zaključek sledeči: nad polovico sirovega petroleja se spremeni v bencin, od ostanka pride 7 do 15 odstotkov na gorljiv plin in 19 do 40 odstotkov na kurivna olja ali asfalte.
ZAHVALA.
Podpisani Janez Ancelj, sedlar in tapetnik v Mojstrani št. 11, izrekam načelstvu Obrtniške Samopomoči Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani najtoplejšo zahvalo, ker mi je IX)1 predložitvi mrtvaškega lista preminulega očeta Matevža Ancelja takoj izplačala v redu 4505 Din. Nadalje
izrekam toplo zahvalo vsem članom Samopomoči, ki so) prispevali in pokazali s tem čut do svojega stanovskega tovariša in so mi s tem pomagali v sili.
S tem, ko! se ponovno zahvaljujem, pa kličem tovarišem, ki še niso člani, naj brez dvoma čimprej pristopijo.
Janko Ancelj.
Za konzorcij «Obrtnega Vestnika* Milko Krapež.
Odgovorni urednik Ignacij Kaiser.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Velika izbira. Kožuhovine Velika izbira. AVGUSTAGNOLA
SEMKO PETER, Ljubljana
Nizke cene!	Turjaški	tfg	I•	Nizke	cene!
Krznar in izdelovatelj čcpic.
Barvanje in strojenje krzna.
Nakup kož vsakovistne divjačine po najvišjih cenah.
j Cenjenim gg. obrtnikom se priporočam pri nakupu vseh j * barv, firneža, lakov, steklarskega kleja, čopičev :
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare.
Luksuzni predmeti. - Stavbno in umetno steklarstvo.
LJUBLJANA
Dunajska cesta 10
Telofon 2478
Telefon 2478
I
I
in vseh drugih potrebščin za te stroke
| IVAN JANČAR j
| LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4 j
S8B8BBBBBB gMMBBBBBBBBBBBBB
BI Krojaški atelje za gospode in dame
T*	¥	I®v
h r rane iglic
g LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 28
HaMBBBBBBHBBf&ciaBseaflasBBsaaaflaiBBnBsael
Pozor!
POZOP ! Priznano solidne cene!
Priznano solidne cene!
Gostilna „Btol> Vis" n Ljubljani,
Židovska steza št. 4
toči najboljša dalmatinska, štajerska in dolenjska vina, potem likerje, sadne soke, pivo itd. Prvovrstna domača in primorska kuhinja. Vsi prostori, ki so nanovo preurejeni, so zelo prikladni tudi za društvene in družabne sestanke. Za obilen obisk se priporoča FRAN BENČIČ.
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri „Zlatem jelenu“
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 115.
Vedno zadnje novosti
damskih klobukov
priporoča modni salon
IDA ŠKOF-WANEK naslednici
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
Žalni klobuki vedno v zalogi. — Preoblikovanje in popravila se točno in ceno izvršujejo.
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg št. 25.
Ustanovljeno leta 1839.
Naj večji izbor • •
Popravila • •
Najnižje cene!
FRAN RAVNIKAR
Stavbno in umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, lesna industrija, parna žaga
Ljubljana, Linhartova ulica 25.
Račun poštne hranilnice št. 11.428	Telefon	št.	2.415.
Prevzema po danih kakor tudi po lastnih načrtih v različnih stavbnih slogih zgradbe mostov, jezov, hiš, vil, gospodarskih in industrijskih stavb, stolpnih streh, kupol, cerkvenih ostrešij, batkonov, vrtnih utic, verand in raznih vrtnih arhitektoničnih del. Izvrševanje stopnic, dekorativnih stropov, dekorativnih stenskih opažev, vrat, oken itd. Izdelovanje in polaganje ladijskega poda. Za razne industrijske stavbe, dvorane, razstavne zgradbe itd. Opozarjam na moj najnovejši sistem „Rafl“, jugoslov. patent št. 4.755 za proste razpetine od 8 do 40 m. Parna in električna gonilna sila.
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 2040,2457,2548,2805in 2806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionlca)
v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, kei jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
<35 <38
e* <35 «35 <31f .38
<35
<3? <3? ,35 <3? .3? <3? .35 <35 «35 <3?
<35 <35 <35 <3? <35 <35 <35 <35 <35 <35 <35 <35 <35 <35 <35 <35 <35
Obrtna banka
d Ljubljani
Centrala :
Kongresni trg št. 4 Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508
Telefon St. 2508
Račun pri poštni hranilnici n Cjubljani št. 12.051
Daje kredite d obrtne sorhe, pospešuje ustanauljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, uezane uloge po dogouoru primerno niše.
<35
<35
<35
<35
<35
<35
d5
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
05
<36
<36
<35
<35 «38 »38 «35 <35<36<35<36<36 <38<38<3S<3S<35<3S «35 <35<3S<3S<38
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000-
Podružnice in agencije:
Brežice	Kranj	Novo mesto Slovenj-
Celje	Logatec	Prevalje	gradeč
Črnomelj Maribor	Ptuj	Split
Gorica	Metkovič Rakek	Trst
Novi Sad Sarajevo
, Dunajska cesta
Telefon št.: 2261,2413,2502,2503 in 2504
Priporoča se za vse bančne posle