143 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Vojska na Laškem se je začela. Cesar iz Duuaja od 28. aprila naznanuje svojim narodom ta začetek takole: „Mojim narodom! Sosedno kraljestvo Sardinije napada svete pravice Moje krone, in neoskrunjeno celotnost cesarstva, Meni po Bogu izročenega več let sem, zlasti pa v zadnjem času z neznano prederznostjo. Dal sem zato Svoji zvesti in junaški armadi povelje, da tacemu sovražnemu počenjanju konec naredi. Spolnil sem s tem težko, pa neogibno vladarsko dolžnost. Z mirno vestjo morem oči povzdigniti k Bogu Vsegamogčnemu in podvreči se Njegovi sveti sodbi. Brez strahu izročam Svoj sklep pošteni razsodbi sedanjih ljudi in prihodnjih rodov; za gotovo vem, da ga bodo Moji zvesti narodi poterdili. Ko je pred več kakor desetimi leti ravno ta sovražnik, s prelomljenjern vsake mednarodne pravice in vojaške šege brez vse prilike, samo s tem namenom priderl v lombardo- beneško kraljestvo z armado svojo, da bi to deželo pod se spravil, ko ga je moja armada po slavnem bojevanju dvakrat pobila in zma-gavcu v roke dala, bil sem velikoserčen ž njim ter mu podal roko v opravo. Le za palec ne si nisem prilastil od njegove zemlje, nisem se dotaknil ne ene pravice, ki gre sardinski kroni med drugimi evropejskimi narodi 5 nisem si izgovoril nikakega poroštva za to, da bi se enak napad več ne zgodil; v roki, ki sem jo odkritoserčno podal v spravo in ki je bila prejeta, sem edino iskal takošnega poroštva. Miru sem prinesel v dar kri, ktero je Moja armada prelila za čast m pravico Avstrije. Za tako prizanesbo, kakor pač zgodovina ne izročuje enacega izgleda, je Sardinija odgovorila s tem, da je brez odlašanja začela sovražne dela in da to od leta do leta huje z vsemi pomočki nezvestosti in s šuntanjem mir in srečo Mojega lombardo-beneškega kraljestva spodkopava. Dobro vedoč, koliko sem dolžan miru, temu predragemu blagu za Moje narode in za Evropo, prenesel sem poterpežljivo tudi to novo sovražno počenjanje. Se nisem zgubil poterpežljivosti, ko je nasprotnik velike naredbe, ktere sem v zadnjem času, prisiljen po nezmernem šuntanju in draženju ob mejah Mojih laških dežel in v sredi njih, ukazal, za varnost teh dežel, na novo porabil za priliko, svoje sovražno počenjanje še huje nategniti. Ker so prijatelske velike deržave za ohrambo miru svojo dobrohotno posredstvo začele, sem radovoljno poprijel in privolil, pristopiti h kongresu (shodu) petih velikih deržav. Štiri člene, ki jih je kraljevsko-velikobritanska vlada za podlago pri posvetovanji kongresa nasvetovala in Moji vladi izročila, sem vzel pod tacimi pogoji, kakor so le utegnili delo pravega, odkritoserčnega in terdnega miru pospešiti. V svesti, da se od strani Moje vlade ni zgodilo nič, kar hi bilo moglo tudi najmanjšo priliko dati k razdoru miru, sem pa ob enem tudi tirjal, da naj pred vsem orožje od sebe dene tista dežela, ki je kriva sedanjih homatij in nevarnosti vojske. Ko so pa prijatelske deržave silile, sem zadnjič privolil tudi v občno razorožbo. Posredstvo se je razderlo za to, ker je Sardinija v to razorožbo le s takimi pogoji dovoliti hotla, v ktere se nikakor nisem mogel udati. Potem takem ni ostalo nič druzega za ohranitev mira kot le-to: Tirjal sem neposrednje od kraljevo-sardinske vlade, da naj zmanjša svojo armado do tistega števila vojakov, kolikor jih ima ob času mira in da naj razpusti dobrovoljce. Sardinska vlada ni hotla tega storiti: Zato je došel tisti dan, kjer ima samo orožje še razsojat veljavo pravice. Zaukazal sem Moji armadi, da naj stopi naprej v kraljestvo sardinsko. Znana Mi je dobro velika pomemba tega zaukaza, in če so Mi kedaj vladarske skerbi bile težke, je to gotovo sedaj. — Vojska je božja šiba za ljudi; serce se mi trese, ko vidim, da žuga zadeti življenje in premoženje tavžent in tavžent Mojih zvestih podložnikov; kaj dobro čutim, kolika nadloga je vojska ravno sedaj za Moje cesarstvo, ktero se znotraj redno razvija in bi za to potrebovalo mini. Vendar molčati mora serce vladarjevo ondi, kjer še samo čast in dolžnost imate govoriti. Na meji stoji sovražnik z orožjem v roki v zvezi z občnim puntom in odkrito žuga, da hoče Avstrii vzeti nje laško deželo. Francozki vladar, ki se s praznimi zmisliki in pretvezami vtika v mednarodne uravnave razmere laškega polotoka, ga podpira in mu za to pošilja svoje vojake, kterih je že nekaj prišlo čez mejo v sardinsko kraljestvo. Bridke ure je že imela krona, ktero so Mi brez madeža zapustili Moji prededi; slave polna zgodovina Naše domovine* spri-čuje, da je Božja previdnost že večkrat, ko so hotle megle prekucije za najvišji blagor človečanstva nevarne svet pokriti, vzela v roko meč avstrijanski iu jih je razkropila z njegovim bliskom. Zopet bo kmalo ura bila, kjer bodo, kakor se kaže, ne samo posamni puntarji, marveč tudi pre-fetoli svetu trobili prekucijo vsega, kar je doslej veljalo. Ako toraj prisiljen meč v roke vzamem, blagoslovlja ga to, da je bramba za čast in pravico Avstrije, za pravico vseh narodov in deržav, za najsvetejše blago človeštva. Vas, Moji narodi! ki ste po svoji zvestobi proti dedni vladarski hiši izgled vsem narodom celega sveta, pa kličem, da ste Mi na pomoč v ti vojski tako zvesto, udano in radodarno kakor vsigdar in od nekdaj; Vaše sine, ktere sem poklical med vojake Moje armade, po vojaško pozdravljam Jaz, armadni gospodar. Ponosno gledajte na-nje, v njih rokah se bo slavno vzdigoval kviško avstrijanski orel. Naša vojska je pravična. Pričenjamo jo srečno in zaupno. Upamo, da v tej vojski ne bomo sami. Deželo, v kteri se bojujemo, je močila tudi kri nemških bratov, ta, zemlja je njih varna bramba bila in ostala do današnjega dne; v nji so prekanjeni sovražniki nemške dežele večidel začenjali svoje zvijače, ko so mislili nemško notranjo,raztreti. To nevarnost čutijo tudi vsi nemški kraji, od hišice do prestola, od meje do meje. Kakor vladar deležnik nemške zveze go-gorim, ko opominjam na splošno nevarnost, in omenjam tiste slavne dneve, v kterih je Evropa po povsotnem nadu-šenju zadobila svojo svobodo. Z Bogom za domovino! — C. kr. minister unanjih uprav je vsem cesarskem poslancom pri unanjih vladah poslal ta cesarjev razglas, zraven tega jim je še v posebnem pismu razložil bolj natanko uzroke in začetek sedanje vojske. V koncu tega pisma pravi, da je Avstrija konservativna vlada, v kteri so vera, zgodovinsko pravo in šege svete; kar je v narodnem duhu ljudstva žlahtnega in pravičnega, spoštuje, varuje in vaga z vago edine pravice. V avstri-janskem cesarstvu bivajo narodi različnega rodu in jezika; cesar jih objema vse z enako ljubeznijo in njih zedi-njenje pod presvitlim cesarskem prestolom je koristno vsem evropejskim narodom. Tirjati, da bi se po narodih nove deržave napravile, je najnevarniša vseh domišlij; kaj tacega tirjati, se pravi zgodovino vničiti itd. itd. — Presvitli cesar so 27. aprila armadi, ktera pod vodstvom f. z. m. grofa Gyulai-a na Laškem stoji, poslali posebno pismo, v kterem ji pravijo, da Avstrije pravico izroče najboljim in najzvestejim rokam svoje verle armade. „Pojdite z Bogom in z zaupanjem svojega cesarja v boj!" se glasijo poslednje besede tega pisma. — Po telegrafnem naznanilu vojskovodja, grofa Gyulai-a, je naša armada v petek 29. aprila popoldne pri Pavii čez reko Tičin na sardinsko zemljo stopila. Tako se je začela še le ta dan vojska. Vse tedaj, kar se je že poprej go- 144 vorilo od bojev, ni res. Dalje se doslej se ni nič slišalo. Drugo telegrafično naznanilo grofa Gyulai-a od 2. t. m. da vediti, da je njegova glavna armada pri Bereguardo in Pavii na sardinsko zemljo prišla za sprednjo četo, ktera je že 29. aprila čez Tičin šla. Druzega še ni nič novega. Dunajski časnik „Presse" naznanja sicer po tele-grafnem naznanilu iz Berna to, da so cesarski pet sar-dinskih bark na velikem jezeru zajeli, al so bile pa te barke vojne ali kake druge, ne pove. — Grof Gvulai je, ko je cesarska armada na sardinsko zemljo stopila, razglasil oklic prebivavcom tistih krajev, da je porok s svojo besedo in z možkim obnašanjem cesarske armade, da bo ona last in premoženje vsacega varovala in spoštovala; da cesarska armada ne pride kot sovražnik, in da ne bo dolgo, da bodo Sardinci sami cesarske svoje rešenike imenovali. — Francozki poslanec na Dunaju je pervi dan tega mesca to mesto zapustil in se v Pariz vernil; naš poslanec se pa vsaki dan iz Pariza pričakuje, ker odsihmal ni nobene prijatelske zveze več med našo in francozko vlado. — Kot nasledek sedanje vojske je ministerstvo dnarstva oklicalo sledeče nove postave: 1. Dunajska banka je začasno odvezana svoje dolžnosti, zmenjevati nove bankovce za srebernidnar; 2. Colnina, teh t« nina, pečatu in a in bole t ni na se morajo prihodnje spet le v sre bem i ni plačevati ali pa z zapadenimi kuponi narodnega posojila; 3. za 200 milijonov gold. nov. dn. pri dunajski banki na posodo vzeti, ktera bo bankovce po pet gold. izdajala; porok za to posojilo je deržava dunajski banki z zastavljenimi deržavnimi dolžnimi pismi; 4. od kuponov obligacij se bo dohodni davk jemal kar pri tistih kasah, pri kterih se bojo kuponi izplačevali. Ta davek je po 5 od sto določen, to je, 5 novih krajcarjev od goldinarja. Kar pa se tiče kuponov narodnega posojila, kteri se izplačujejo v srebru, se morajo trideset dni pred cesarski kaši napovedati in izročiti. — Pervi dan tega mesca je tista družba, ktera je cesarske železnice kupila, te železnice v svoje gospodarstvo vzela. — Dunajski mestni zbor razglaša željo, naj bi se napravilo kerdelo prbstovoljcov, kteri bi se pridružili cesarski armadi, če bi sila bila. Sila veliko se steka na Dunaj i tudi darov deržavi v pomoč. — Nadavk ali ažijo srebra je sopet poskočil na 30 gold. od sto in še več. > — Razglas vodstva južne deržavne železnice od 27. aprila naznanja, da se od 29. aprila do 9. maja po tej železnici nikakoršno blago ne bode prevaževalo in da se tudi voz za ljudi ta čas ne bo toliko vozilo kakor sicer. — Dunajski mestni odbor je z ozerom na sedanje politične razmere 26. aprila enoglasno sklenil, pre-svitlemu cesarju pismo izročiti, v kterem izrekuje v imenu mestnih prebivavcov svojo udanost, nepremenljivo zvestobo in radodarnost za pravice prestola in za čast domovine. — Superior usmiljenih sester v avstrijanskem cesarstvu je prosil, da bi se imenovanim sestram privolilo, k armadi iti, da bodo ranjenim vojakom stregle. Iz Tersta. Zavoljo sedanjih okoljšin je dalo c. k. poglavarstvo vediti, da so od 2. t. m. mesto Ter s t z okolijo, goriško in pazensko okrožje v vojske nem stanu in da so vse gosposke vojaškim poveljnikom v vseh rečeh podveržene, ktere se tičejo očitnega pokoja. Iz Lombardo-Beneškega. Iz Monze. V noči med 22. in 23. aprila so prenesli železno krono od tod v Mantovo. Ljudstvo je bilo pri tej priložnosti mirno in pokojno. — Za čas vojske je vsa civilna in vojna oblast Odgovorni vrednik: Dr. Jacei grofu Gyulaju izročena. Bencdke in Verona so v obsednj stan djane. Iz Češkega. Iz Prage. 27. aprila so šli odborniki mestnega odbora in kupčijske in obertnijske zbornice na Dunaj, presvitlemu cesarju pismo udanosti prebivavcov pražkega mesta izročiti. Iz Italije. Iz Sardinskega. Kralj je razpisal 28» aprila oklic svoji armadi, s kterem pravi, da zaničuje Avstrija s tem, da tirja, naj položi sardinska armada orožje iz rok, kralja in narod. V sklepu pravi: ^Naprej k zmagi! Svoboda Italije bodi naše banderoin naš klic v boj u!" — Kralj je izvolil svojega sina, princa karinjan-skega za svojega namestnika, dokler vojska terpi. Francozka armada prihaja po morju in čez 13 regimentov je bilo do 1. t. m. že na Sardinskem. — Iz Toskane. V Florenci so se vojaki spuntali. Puntarji so dali vladarju na voljo, se s Sardinijo zediniti ali pa se vladarstvu odpovedati. Vladar je zapustil 28. aprila svojo deželo in šel v Bolonjo. Tudi v Masi in K ar ari je punt. — Iz Napolitanskega. Kralju je nekoliko odleglo. V Palermi na siciljskem otoku je bil punt; bere se, da so tristo nepokojnežev zaperli. — Iz Rima. Govorilo se je, da se je že tudi v Rimu hud punt unel in da je papež v Gaeto bežal. Časnik ^Pals* pravi, da to ni popolnoma res. Iz Svajce. Iz Berna. Francozi imajo težavno pot čez goro Ceniš; debel sneg še leži in 4000 delavcov jim mora gaz delati. Iz Nemškega. Iz Berolina. „D. A. Z." piše: Uni-dan je bilo v angležkem parlamentu govorjenje, da je več angležkih ladij v jadransko morje namenjenih. Prepričani smo, da bodo angležke barke v to morje jadrale, in sicer toliko, kolikor jih bo treba. Ne govorimo pa tu o tem, kaj ima angležka vlada na jadranskem morju opraviti, ampak govorimo samo zavoljo Tersta samega; v tej zadevi pa rečemo: Ako prileti le ena krogla na Terst, je že vojska napovedana nemški zvezi, ktera se ne bo pomišljevala, svojo dolžnost na Rajnu storiti. — Da se tudi še v sedanjem težkem času ljudi ne manjka, kteri imajo posebne muhe v glavi, pričuje to-le: Dva berolinska špekulanta sta poprašala neko angležko do-smertno zavarovavnico, ali bi življenje cesarja Napoleona za 100 tavžent goldinarjev hotla zavarovati in koliko bi imela za to plačati. Zavarovavnica jima je odgovorila, da se v to ne more udati, dokler ne privoli v to tisti sam, čigar življenje se ima zavarovati. Iz Cerne gore. ^Nord" piše, da se knez Danilo za vojsko pripravlja; dan na dan prihajajo pisma in poslanci iz Hercegovine. Iz Francozkega. Cesar Napoleon se bo, kakor je brati, 10. t. m. k armadi in v Turin podal; z njim pojde sedem adjutantov in šest ordinančnih oficirjev. Med njimi je tudi princ Joahim Murat imenovan. — „Constitutionel" piše, da ni res, da bi se bil v Carigradu punt začel. Iz Angležkega. Vlada pošilja sila veliko streliva v Gibraltar in v sred zemeljsko morje. — Časnik „Morn. Herald" pravi, da za gotovo ve, da ni res, kar se o zvezi Francozov z Rusom in Dancom govori. V to versto zmišljenih reči morebiti tudi ta novica spada, da na jadransko morje in proti Terstu jadrajo že amerikanske vojne ladje, Francozom na pomoč. Iz Portugalskega. Iz Lizabona je slišati, da ima ondašna vlada namen, de man te, kteri so njena last, prodati in s temi dnarji portugalske deržavne dolgove poplačati. . — Natiskar in založnik: Juief Blaznik. * \