limn. 6. Lete* LAV i, V Ljubljani, 11. februarja 1926. Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. Stanovsko poiifiiko glasilo UJU Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU —Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2"50 od petit vrste, inseratni davek posebej. Pojit. ček. ur. 11.197. Za revizijo pravil UJU. (Okrožnica vsem okrajnim učiteljskim društvom UJU — Poverjeništvo Ljubljana ) Širji glavni odbor UJU je na svoji seji, ki se ie vršila 28. in 29. decembra 1925 v Beogradu pretresal vprašanje reorganizacije Udruženja in spremembe pravil. Izjavil ie načelno, da ie sprememba pravil potrebna. Pooblastil ie izvršilni odbor, da ooizve potom poverjeništev za mnenje učiteljstva. ki nai razpravlja na svojih zborovanjih o reorganizaciji n načrtu za nova pravila UJU. Glasom okrožnice širjega glavnega odbora UJU v Beogradu štev 50 mora poverjeništvo zbrat predloge ¡m nasvete vseh okrajnih učiteljskih društev in jih poslati Izvršilnemu odboru do L maja 1926. Okrajna uč teljsika društva nai odgovore na sledeča vprašanja: 1. Ali naj sedanja sestava organizacije po poverjeništvih ostane ali nai se ukine? Na koga nai se prenese v tem slučaiu niJi imetie in obstoječe ustanove? 2. Ako se uk nejo poverjeništva. ali naj ostanejo samo okrajna učiteljska društva ali nai se ustanove tudii oblastne učiteljske organizacije? Kakšno nalogo nai U: te imele? 3. Koliko članov nai ima širil glavn? odbor in koliko izvršilni odbor? . Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva — Poverjenikov nam.: Anton Gnus. 4 Kdo more biti član Udruženja? (Ali tudi uastavnikj učiteljišč, meščansko-šolski učitelji, upokojenci veroučitelji itd.) Kdo more biti izvoljen za odbornike Udruženja? 5. Alj moreio biti slušatelji višje pedagoške šole člani učiteljskega društva v onem kraju, kjer začasno stud'rajo. ali nai imajo svoje posebno društvo v tem kraju ? 6. Na kakšen način nai se volita širj. Glavni odbor in Izvršilni odbor in koli"«o časa traja nj h mandat? 7. Kdai nai se vrše glavne učiteljske skupščine in kongresi in kje? Ali nai tvorijo glavno skupščino samo delegati, kongrese pa vs prisotni člani? 8. Ako imajo posamezna učiteljslka društva še kaka posebna načela in predloge prosimo, na.i jih predlože svojemu poverjeništvu. Udruženie .In^oslovenskoe Učiteljstva v Beogradu, Tajnik: Predsednik: jov. Milijevič I. r. P. Vuksanovič 1. r. Vsa okrajna učiteljska društva na] razpravljajo o zgornii okrožnici in pos-liejo svoje predloge najkasneje do konca apr la 1926 podpisanemu poverjeništvu. Poverjeništvo Ljubljana dne 8. febr. 1926. Tajn k: .Josip Lapaine. Poslanica šefa Prosvete ljubljanske oblasti dr. Dragotina Lončarja učiteljstvu.* Za duševno svobodo učiteljstva. — Vzgojno delo in smernice. — Izvenšolsko deio učiteljstva. — Politika in učiteljstvo. — Zakonitost in red. — Notranji ustroj šolstva. — Središče vsega pouka. — Notranja smer pouka. — Učiteljska izobraz&a — Znanost in umetnost. — Izpopolnitev prosvetne uprave. — Učiteljske organizacije. — Dvignimo iolstvo in prosveto. Ko Vas ob svojem nastopu pozdravljam. Vas obenem prosim sodelovanja. Za duševno svobodo učitelistva V prvi vrsti potrebujemo miru. a a moremo vršiti svoj posel nemoteno m zdržema; zakaj vel ki slovanski učitelj Masaryk pravi, da se znanost težko pridobiva in težko prebavlja. S podržavlje-njem šolstva ie relativno rešeno gospodarsko vprašanje učiteljstva, kolikor to dopuščajo povojne razmere, ki seveda še niso uravnane. Ni na še rešena naša duševna svoboda, ki ie isto tako potrebna za mirno delo pri vzgoji in pouku kakor gmotna neodvisnost. Učiteljstvo moramo vrniti šoli ter ga osvobodit* od pr tiska na levi in desni, ker pripadamo kot vzgojitelji vsemu narodu in v sen: stanovom brez razlike strankarstva. "v okviru zakonov in naredb mastopajmo kot stan. k "ne more in ne sime služiti posameznikom. Ako damo državi, kar le njenesa, ako puščamo cerkvi, kolikor 1 upravičeno pripada ako slpoštujemo. Kar tvori bistvo našega naroda, potem smemo zahtevati, da ostanemo zvesti sami sebi: svoio duševno svobodo, svojo osebnost moramo braniti proti vsakomur: zakaj Cankarjevi »Hlapci« nai b bli samo še žalosten dokument preteklosti, ki nai bi se v narodni državi ne ponavljal nikdar več. Vzgojno delo in smernice. Čeprav smo Vzgojitelji vsega naroda. vendar moramo upoštevati potrebe njegovih različnJi plasti, zato se bomo po mestih ozirali na življenje meščanstva, po kmetih na kmetstvo in no industrij- * Uradna okrožn ca izdana od velikega župana P. br. 793 od 9. januarja 1926. — Podnaslovi so vstavljeni s strani uredništva. — Uredn. sk h krajih na delavstvo. Naše prvo tn glavno delo je v šoli kar ie maš ži vijem -ski poklic. Vzgojno delo za učečo se mladino v šoli Ln izven nje je treba central -zirati. ker ni smotrno da se trošita denar ih trud za razna društva iin časnike, če imajo isti namen Najti bo treba središče. kjer se nai združuje vse. kar ustvarja nov rod: boj proti alkoholu, nikotinu in razuzdanosti so najvažnejše točke našega prizadevanja, ker vsi čutimo. da moramo zlasti srednješolsko mladino iz njenega igračkanja in veseljače-nia vrniti zopet k delavnosti, rednosti m treznost'. Ne more nam biti vseeno, kakšne so javne predstave, ki iih ponujata mladini gledališče in kino. kakor je treba tudi smotrno voditi dijaške knjižnice, kjer mora veljati načelo: mani čHainja. a tisto izbrano! Ako bi Lmel kdo morebiti z umetniškega stališča pomisleke proti takšnim smernicam tega oipozariam v tem pogledu na vzgojo mladine pri starih Grk h. kakor nam jo ie pokazal Aristoteles v »Politiki. In stari Grki so bili umetn škj narod prve vrste! Izvenšolsko delo učiteljstva Ce povdarjam temeljni poklic učiteljstva. nečem prezirati voliva, ki ga more meti učitelj-vzgojitelj na ljudstvo izven šole. in s cer v gospodarskem in kulturnem pogledu. Kdor se čuti telesno in duševno sposobnega za ta posel, naj va opravlja, kjerkoli se mu nudi prilika in — kolikor mogoče — ne glede na strankarsko pripadnost. Naj pomaga ljudstvu s svetom in z dejanji, a tako. ti a ne trpi pri tem škode šola: posebno na.i bodo moški delavni pri povzdigi kmečkega gospodarstva a ženske nai bodo svetovalke in učiteljice pri kmečkn-de-lavskem gospodinjstvu Kolikor ie pri nas še treba boia proti analfabetstvu, ga vr- šimo zlasti pri starejših in pri oni mladini bolj oddaljenih krajev, kjer je reden pouk otežkočen. Politika in učiteljstvo. Nekaj drugega ie politično ud&jstvo-vanje učiteljstva. Ne da bi hotel kratiti njegove politične pravice nrsl m da bodi tudi to delovati ie v skladu z značajem vzgojitelja, ki mora b t' pomirjujoč živeli med razburkanimi strastmi, a ne njih podžigalec. Lastna korist uč teljstva zahteva da uveljavlja svoje politično prepričanje v duhu kulturnosti. da se ne onemogočuje med nasprotniki, k i'm na sme vsiljevati svojega mišljenja: zakaj sovražnost, ki io goji.-se ne maščuje naa pol t ki po poklicu ampak nad učiteil-stvom in njegovimi družinami škodo pa trpi tudi šola. Dejstva polpretekle dobe so dokaz za to. Zakonitost in red. Opozarjaim na medsebojno tovari-ško sodelovanje brez škodoželjnih naga-iivosti; posebno naglašam. nai posvetni učitelj priznava cerkvi, kar i gre, a tudi učitelj-duhovnik mora dati državi. Kar ji pripada. Šola potrebuje reda in discipline na eni. a pravične obzirnosti na drugi strani. Prosvetna uprava ne sune ubijati, a se tudi ne sme dat- ubijati, b tega stališča zavračam izrabljanje prosvetne uprave kakor tudi posameznikov Po neutemeljenih dopustih, številnih nadurah ter kopičenju postranskih služb, kar ogroža šolski pouk in ustvarja krivice, da ima eden vse al: mnogo, drugi pa ničesar alj malo. Potrebna ie tudi revizija učnega osebia po pisarnah. Pri podeljevanju učiteljskih služb veljaj splošno načelo. da spadajo mlajše in samske učne osebe v boli oddaljene kraie a starejše in ožeujene ter takšne, ki moraio skrbeti za svojce naj pridejo v bližVio mest ¡n železnice. Uradniški zakon (§ 62.) določa glede podeljevanja služb, da se najprej upošteva usposobljenost, strokovna ir življenska izkušenost, značaj in posebna izobrazba potem pa ob enakosti teh pogojev službena doba Več stanovske solidarnosti in socialne uvidevnosti bi povzdignilo in osamosvojilo učiteii-stvo vsakega pritiska. Ni dovolj ako skuša prosvetna uprava vršiti svojo nalogo v tei smeri: osamosvojitev učiteljstva ie naiorei odvisna od njega samega! Stalnost si izvojujete sami s svojo stanovsko zavednostjo! Pri tei priliki omenjam da vsak ki si želi premestitve s ?voie dosedanše službe, vloži prošnjo in. da oni ki se ie pritožb na Državni svet, caka njegove razsodbe. Notranji ustroi šolstva Ne da bi se hotel dot kati podrobno notranjega ustroja šolstva, bi vendar omenil troje načelnosti. Pred vsem povdarjam. da potrebujemo več življenske praktičnosti in man' kni žne učenosti, več sodelovama učencev in mani mefia-ničnosti. Ako ie sedanj prosvetni minister Stiepan Radič govoril o uvedbi ročnega dela v srednji šoli. ie izrekel s tem važno besedo. Ne gre za to. da napravimo iz srednješolca rokodelca, ampak za to gre, da se mladi šolani človek, zlasti mestni otrok, zave pomena ročnega dela za današnjo družbo kakor gre tudi za to _ da s: pridobi nekoliko disipoz:ci;e za ročno delo, ki io pozneje v življenju lahko ra'zviia praktično bodisi kot razvedrilo in krepilo po duševnem naporu bodisi kot poklic, ako je moral opustiti učenje: mlad šolani človek se mora zavedati vzajemnosti duševnega in ročnega dela ter se otresti neutemeljenega preziiranja produktivnih istanov, zlasti kmečkega in delavskega. Poulk realnih predmetov, ka'kor fi'zike in kemije, bi moral biti v prvi vrsti prilagoditev teoretične znanosti v praktične namene, kjer bj se učenec izkustveno seznanjal s tehničnim delom. Središče vsega pouka Drugo načelo1, ki bi ga rad označil, je to. da mora biti poleg strokovnih predmetov središče vsega pouka domači jezik. domača zgodovina in zemljepis, ker brez njih znanja ni omikanega Slovenca in Jugoslovena. Pri pouku slovenšč ne, kjer se ie treba oz rati na čistost in pravilnost jezika, nai bi se v vseh višje organiziranji šolah vršil primerjajoče m praktično tudi pouk snbo-hrvatskega jezika. a to ne tako kakor danes, kot nekak čisto tu i tez k ampak kot najisoroci-nejši ieziik. To načelo je izrekel naš slavist Murko in bilo bi prav. ako bi se upoštevalo. Pri domači zgOdov'i'ni 'n zemljepisu nai bi se izogibali balasta letnic in imen brez pravega uimevanja. Tu ie dana oril ka. da dobiva mladi človek, pogled v gospodarsko, kulturno, pol tič-no in socialno udejstvovanie svojega naroda in svojih iužnoslovanskih bratov v okvi.ru velikih gibnih idej človeštva. Zgo-dov i n s k o-zeml j episn i pouk bodi :ratenzi-ven; mani prazne besednosti. a več splošnega pregleda in lastnega opazovanja! Tu se naj sroii ljubezen do naroda in države, 'ki se opiraj na poznavanje dejstev; zakai po lepih besedah ruskega slavista Sirotinina moramo žrtvovat? domovini vse razen resnice ker prava domovinska ljubezen ni v oboževanju ampak v očiščevanju samega sebe od nedostatkov. S tega stališča bomo ljub 1' svoje a spoštovali tuje. kar ie posebno važno za medsebojno razmerje Slovencev. Hrvatov in Srbov, a končno tudi za vzajemnost vseh narodov. Notranja smer pouka Angleški mislec Spencer ie zahteval v »Temeljih filozofije« za pravilni razvoj človeške družbe svobodo i za konservativno i za napredno mišljenje in delovanje. Ako naj takšno naziranje veija tudi za vzgojo in pouk, potem bi to tret-ie načelo glede notranjega ustroja šolstva določil tako-le: vsebinsko bodimo konservativni, metodično Pa boli napredni! Ne moremo namreč popolnoma prezirati dosedanjega razvoja v svojem šolstvu in svoii prosveti obče potrebujemo zveze z dediščino pretelklosti, ki ni brta vsa in čisto napačna, ampak io moramo le prilagoditi novim razmeram, ostajajoč na realnem temelju Glede načina pouka Pa puščajmo učitelju kar največ svobode v okviru zakonitih predpisov, čeprav uvaia novosti; vsak nai si najde po svojih zmožnostih in danih prilikah primerno pot za dosego ličnega smotra. Ne sTmo ga k šablonskemu delu, ampak dovoliuinio mu da izbira tehta, ¡poizkuša; vendar se ne sme to goditi na škodo duševnemu in telesnemu zdraviu gojencev in goienk Učiteljska izobrazba. Stara in utemeljena ie zahteva učiteljstva po višji teoretični in praktični Izobrazbi, ker ono vodi v osnovnih šolah vzgojo in pouk velike večine naroda; zato mora posebno skrbeti', prosvetna uprava za učiteljišča in jih primemo preosnovati. Poleg osnovnih šol so važne zlasti za delavsko mladino v ndustrt.I-skih krajih meščanske in strokovne šole. ki naj bi razbremenjevale, srednje šole. zakai srednje šole niso po svojem bistvu pribežališče in poskuševališče za vsakogar. ampak deloma namen splošne izobrazbe, deloma pa so teoretično-prak-tična priprava za visoke šole S stališča zdrave prihodniosti naše učeče se mladine bo treba po srednjih šolah primerne izbere n večie strogosti. Znanost in umetnost. Prosvetna uprava se dalje zaveda važnosti, ki io imata znanost in umetnost za narod in državo, zato hoče pddlpirati vsako resno prizadevanje v tei smeri. Na drugi strani pa se mora ustavljat! vsakj zlorabi, ako bi se hotela uganjati na škodo resnične znanosti in umetnosti, Naročnike za 6. Številko Zvončka nam Javite zanesljivo do 20. t. m. ki ne smeta z državno pomočjo aH celo na njene stroške služiti v zabavo aP šport le nekaterim, ampak nispektor: dr Dragotin Lončar s. r. — »Narodna Prosveta« ie pričela v zadnji številki priobčevati Deklaracijo. V kolikor smo poučen , prinese tudi poseben komentar. — Dne 3. svečana se je poročiia tov. P epc a ,H e r b s t o v a,. učiteljica na Hajdini pri Ptuju z železniškem uradnikom Milošem Nagelschmidom iz Polj-čan — Gospodinjski tečaji Po deželi. V letu 1925. ie priredil veliki župan mariborske oblasti 8 gospodinjskih tečajev. T» tečaji so se vršili z iako dobrim uspehom in ie zanimanje zanie zelo veliko. Te tečaje ki sta i'h vodili gospod nislki učiteljici Jela Prentrou in Olga S ttig. je obiskovalo skupno 171 deklet. Voditeljica Jela Premrou ie vodila tečaje: pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju (19 deklet). v Negovi (24 deklet), pri Sv. Be-nedktu v Slov. goricah (20 deklet), pri Sv. Antonu v Slov. goricah (27 deklet); voditeljica Olga Sittig ie vodila tečaje: v Frankolovem (21 deklet), v Št. |lju ori Velenju (16 deklet) in 2 tečaja v Št. Andražu pri Velenju (44 deklet). — Z ozirom na neresnično trditev »Jutra« od dne 11. t. m., da sem odklonil za objavo članek »Stara pot«, ki ga prinaša »Jutro«, izjavljam da članka nisem odklonil, temveč sem od Disca zahteval le podpis ped članek kakor so bili podpisani vsi članki »nove poti« Ker dobivam poroč la. da enake vesti širijo tudi nekateri tovariši na zborovanjih okrajnih učiteljsk h društev, moram pojasniti. da je bil to edini članek ki sem ga prejel od »stare« struje. Ta članek in resolucije dveh okrajnih društev sem predložil seji organizačne eksekutive. ki je sklepala o njih n sem se točno ravnal po teh sklepih. Vsako širjenje neresnične vesti da odklanjam članke druge struje, ie torei tendenciozno in neresnično. Ivan Dimnik, urednik »Učiteljskega Tovariša«. — Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico poziva poverjenike posameznih šol, 'nai nem u d o m a sestav io izkaze organiziranih članov in prepise takoj pošljejo tov. tajniku Viktorju M i -h e 1 iču v D. M. v Polju. — Predšednk. — Tovariš upraviteli! Ali si prejel naročilno dop snico za nabavo starih letnikov »Zvončka«? Ali si že naroči kak letnik za Tvojo šolo? — Če še nisi tega storil, ne odlašaj! Izpolni takoi naročl-no dopisnico in io pošlji upravi »Zvončka«. Ali ie Tvoja šola naročena na »Popotnika«? Ako ni naročena, naroči ga takoj! Morda dolguie tamošnia šola ali krajni šolski svet kaj na naročnini naših stanovskih listov. Poravnajmo stare račune, da dolg ne bo naraste!. — Društvene blagajnike opozarjamo. da zapade orve dni tega meseca prvi obrok članarine za leto 1926. Bodite točni in skrbne, da bodo pripadajoč! zneski zanesljivo vplačani do 15. t. m. blagajni poverjen,:štva. — Pa tud< stari dolžniki nai se že vendar enkrat zganejo da ne bomo večno lamentirali. — »Zvončkarji« so prejeli pretečene dni 5. številko S to številko imajo polovico letnika 1925./26. v rokah. Ta teden pričnemo razpošiljati obračune za I. oot- letje. Poravnajte zastanke takoj po prejemu obračuna. Dolžnikom bomo 6. številko »Zvončka« brezpogojno ustavili. Poprašaite pa tudi deco na šoli. če kdo dolguje naročnino za I. polletje. Opomnite ga. nai poravna morebiten dolg. sicer mu bomo 1 st ustavili — Z Bleda. V »Jutru« z dne 13. decembra 1925. štev. 289 je bilo med domačimi Vestmi pojasnjeno, kako in kdaj se bo izplačala razlika k učiteljskim pokojninam za čas od 1. decembra 1919 do 31. marca 1925. V dotični notic, ie rečeno, da se je izplač.lo teh razlik zavleklo, ker ie finančno min strstvo šele februarja 1924 priznalo pravico do njih. V tem smislu je b lo treba vse pokojninske odmere poprav.ti kar ie moglo storiti le ministrstvo samo. Tako je prišlo, da so proračunske dobe. ki jih obremenjujejo razlike že davno iztekle, predno ie bila stvar končno rešena. "Po določbah zakona o državnem knjigovodstvu Pa takih obveznosti iz preteklih dob n mogoče prevzeti ina tekoči budižet, marveč p naravnati ie iz posebnega nalašč za to določenega kred ta. ki ga upravlja finančno ministrstvo tako, da se ie tudi za to treba obrniti na ministrstvo Generalna direkcija državnega knjigovodstva se mora vsakokrat še naprositi za otvoritev v to svrho potrebnega kredita breiz katerega je izplačilo absolutno nedopustno čim pa generalna direkcda to stori — iti upati ie. da se sedaj na podlagi novega dvanajstnskega zakona to v kratkem zgodi, se izplačila takoi uradno odrede. Pr zadetim upokojencem torej ni treba več vlagati nikakih zasebnih prošenj, niti izplačila uvg rati. ker se stvar urea" po službeni dolžnosti izplačujočih organov ko so dani vsi predpogoji za to — Tako notica. Vprašam javno delegacijo ministrstva financ, ako ie kai zaneea o tei stvari im kdaj se bo končno stvai ured la. ker čakanja ie že doveli. Upokojenec. — Poročil se je dne 4. t. m. tovariš France Lunaček. učitelj v Št. Rupertu na Dolenjskem s tov. _ Slavico Bened čič. učiteljico na Mirni. Čestitamo! — Maturanti(ke) ljubljanskega učiteljišča iz leta í92L! Minula ie prva etapa, čeprav kratka — našega službovanja! — Ob prvi petletnici bi se zopet zbral. da skupno obhajamo pretekle i spomine! Sestanek bi se vršil o Velik; noči! — Moje mnenje: v Ljubljani! Sporočite po dopisnici željo kraja m večina zmaga! — Do svidenja! —• SI. M r o v I j e ucteli mešč. šole. RlSbnica, Dol. — NB. Tega sestanka se na željo udeleže tudi maturanti(ke) iz ll 1920." — Za uslužbenski list. ki ga moramo izpolniti v najkrajšem času vsi vslea razpisa ministra pravde v zimislu člena 115. zakona o civ litih uradnikih in ostalih državni h uslužbencih, rabimo fotogra-fiie iz Dosl^dnjega časa. Učiteljski k^i-vikt ie izoosloval za vse učiteljstvo izredno znižano ceno pri fotografih g V. Beštru. Aleksandrova cesta 5 in g. Dav. Rovšku. Kolodvorska ulica 34 v Ljubljani. Ako se daste slkati ori naveden ii fotografih, pomagate graditi konvikt. ker sta oba odstopila v ta namen nekai odstotkov Opozarjamo na to tudi učiteljstvo po deželi kjer nVna v bližini fotografa. Darovane knjige „Centralni knjižnici UJU Pov. Ljubljana". —Iknjiž. Uredništvo »Učiteljskega To- - variša« je darovalo »Centralni knjižnici UJU pov. Ljubljana« sledeče knjige: R. Pečjak: »Kraljična z mrtvim srcem«. Dr. Debevc-M. Bajuk: »Zbirka slovenskih narodnih pesmi«. Lj Krajačič; »Sanje Djetinstva«. St. Gorski: »Hajdučki Nero«. »Zbori«, mesečna revija za zborovsko glasbo Tovariše in tovarišice na naprošamo da tudi oni darušeio kniige ki so iim nepotrebne naši »Centralni knjižnici«. Knjižničar. književnost in umetnost. Vse tu navedene knjige In publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v LJubljani. FrantiSkanska ulica St. 6. Ocene. —k Učni knjigi za obrtna učiMšča. o katerih smo že poročali, se dobe po vseh knijigotržnicah. pri »Zbornici za trgovino. obrt in industrijo« (v Beethovnovi ulici) za člane. »Računstvo za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo« 30 Din, »Računstvo za oblačilne obrte« 22 Din. —k Lj. Krajačič: Sanje djetinstva. Priče i pripovijetke za mladež sa slikama. Zagreb 1925. Cena knjigi v knjigarni je 15 Din, pri avtorju (Zagreb, llica 83) samo 12 Din. V lični opremi je izšla v Zagrebu mladinska knjižica tov. Lj. Krajačiča, ki jo bo hrvatska deca z veseljem sprejela in ki bo tudi naši deci prav primerno čtivo za srbohrvatskega jezika. Kratke, a ljubke povestice bo kaj rada brala deca, posebno še, ker so mnoge okrašene prav s primernimi ilustracijami. Knjižico prav toplo priporočamo! Pisana je v latinici. —k St. Gorski: Hajdučki Nero, dramsko-epski spev. Cačak. Električna Štamparija SI. G. Popoviča i Sina. 1925. Knjiga zajemlje snov iz hajduškega življenja. Dejanja se razvijajo živahno in so zanimiva, posebno ker tvorijo del zgodovine iz življenja srbskega naroda. Knjiga je pisana v cirilici. —k Kraljična z mrtvim srcem. Pravljična komedija v 4 dejanjih. Spisal R. Pečjak, glasbene in pevske točke zložil Anton Dolinar. Založil Podmladek Rdečega križa in šolski oder »Vesna« na meščanski' šoli v Tržiču. Cena 15 Din. partitura 10 Din. Nekje živi kraljična, katere se radi njene zlobe, napuha in častihlepja ter sitnosti vse boji. Svoje podložnike kaznuje kraljična celo za napake, ki jih niso zagrešili. Njen grad je pravcati grad mrtvega srca ter ne pozna ne milosti ne ljubezni, temveč samo stroge, mogočne udarce. Dobra vila se kraljičnega krutega ravnanja končno naveliča in začara grad ter njegove prebivalce. Mesto kraljične posadi na prestol osramočenega kočijaža, kateremu določi za tovariSico ubogo kuharico. Ostali služabniki se izpremene v kraljeviče m kraljične, kraljično pa zadene kazen, da mora postati v gradu edina služabnica. Novi gospodarji gradu so brez srca, zasmehujejo služabnico, ter z njo ravnajo tako, kakor je ona prej delala z njimi. Vila ji razodene, kaj namerava doseči s to svojo izpremembo. Ko se mera kraljičinega trpljenja napolni, da ne more več sama obvladati dela, poišče vila kraljični služabnici druga v osebi devetega zavrnjenega snubca. Ta ji poslej vedno pomaga. Resnična ljubezen ga premaga, da stoji svoji družici ob strani kakor dober tovariš. Končno pa ;o prosi za roko. na kar kraljična pristane, kajti sedaj je njene zlobe konec. Zunaj zagrmi, vila razčara grad in njegove prebivalce. Služabništvu, ki je bilo nekaj časa na mestu gospodarjev, otemni spomin na prošlost, tako da pozabi, kaj je bilo v začarani dobi-. Dvorec na novo oživi, srca se vnamejo. Dvorjani gromko pozdravljajo svojega novega kralja in kraljico, ki sta sedaj glasnika živih src. Skozi vso igro vidimo goreti srce blage dvorjanice Jelisave. ki vpliva na poslušalce kot angel miru in sprave ter dviga grešnike s svojo skromnostjo in pobožnostjo. Igra je aktualna posebno v sedanjih gnilih povojnih časih, ko se je zajedel človek v človeka, in ko je tako malo živih src med nami. »Jaz iščem živih src, a jih nikjer ne najdem več« — toži dvorjanica Jelisava. Med prisrčnim smehom čutimo, kako nas pisatelj z ljubeznijo pridobiva za nekaj boljšega in lepšega, kako nas odvrača od grobega brezsrčnega materijalizma ter nas navaja k člove-čanstvu. Kraljična z mrtvim srcem je bila z velikim uspehom uprizorjena lansko leto v Tržiču in Kranju. Kakor slišimo jo bodo uprizorili tudi naši bratje v Gorici. Pisana je za otroke in odrasle, zato je prav primerna za naše podeželske odre. Inscenacija je lahka. Naroča se pri Podmladku Rdečega Križa v Tržiču. —k Zdravje. Zdravstveno poučni list. Leto II., štev. 1, 1926. Uprava .in uredništvo: Ljubljana, Zaloška cesta 2. (Higijenski zavod.) V lični opremi je izšel zdravstveni list »Zdravje« letos v II. letniku. Zanimivo vsebino in smer lista, označujejo članki prve številke: Zdravo novo leto! — Pet velevlasti. Po Ervaldu priredil dr. V. Katičič. — Skrb za narodno zdravje — dolžnost vsakega državljana. — Učitelji in ljudsko zdravje. — Zakaj zdra-vje tudi na kmetih peša? —' Vzrok širjenja nalezljivih bolezni. — Križem po Sloveniji. — Naša zdravstvena zakonodaja. — Drobiž. — Dobro čtivo. — List prav toplo priporočamo za šole, knjižnice in starše. —k Narodna Enciklopedija SHS. Prof. St. Stanojevfč. 7. zvezek. Izdan 12. jan. 1926.. Cena 45 Din posameznemu zvezku. Izdaje: Bibliografski zavod. d. d. Zagreb. Gunduličeva 29. To krasno delo, ki bo ponos v naši jugo-slovenski literaturi in dokument našega kulturnega, zgodovinskega, gospodarskega, socialnega in narodnega imetja je izšlo sedaj že v sedmem zvezku od črke »Firdus — Grienski virovi«. Z osmim zvezkom bo zaključena prva knjiga za katero se dobe pri upravi originalne platnice v polplatnu, ki jih dobe prednaročniki za 15 Din, drugi za 25 Din. — Toplo priporočamo to delo vsem šolam in posameznikom. -rk Zbirka slovenskih narodnih pesmi. IV. zvezek. Nabral in za moški, deloma mešani in ženski zbor harmoniziral Marko Baiuk. Cena Din 16. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala v drugem natisu te priljubljene pesmi, ki so nabrane večinoma iz cirkniške okolice. Zvezek obsega 24 pesmi in sicer: 9 za moški in 12 za mešani in 3 za ženski zbor. Profesor Bajuk je eden najboljših naših harmonizatorjev narodnih pesmi. Izdal jih je že več zvezkov, ki so pa skoraj vsi razprodani. Bajukova harmonizacija je sicer priprosta, a blagoglasna. Skrbno se ozira na slog in obliko, kakor poje slovenski narod. Vse pesmi so torej lahke Iti ne bodo delale še tako šibkemu zboru nikakoršnih težav. Izdajo te zbirke prav toplo pozdravljamo, zbirko pa priporočamo vsem našim pevskim zborom najtopleje. ARGUS la na8 najboljši Informacijski zavod ARGUS llna " v8eh nriestih svoje poverjenike ARGUS d*!8 Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko- Industrijskih podjetij In privatnikov_ ARGUS-ove Informacije so vsikdar tožne Izčrpne In hitre__ ARGUS " nahaia v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd ARGUS-°v telefon Je 6-26, a brzojavni naslov Argug iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO bode imelo svoje zborovanje v soboto 6. marca 1926 ob poi 10. uri na Vrhniki s sledečim vzporedom: 1. Poroč lo o seji širiega sosveta poroča predsednik. 2. Poročilo odbora. 3 Volitev štirh delegatov in štirin namestnikov za pokrajinsko skupščino. 4. Volitev enega delegata in enega na-mestn:ka za državno skupščino v Skcp-lju. 5. Slučajnosti. Na tem zborovanju s-bo začrtala nova pot no kateri nai v.bodoče hodi naša organizac ia. zaradi tega naj nihče ^ie manjka. Zamudnike na članarini iz leta 1924. in 1925. se opozarja, da plačajo zaostalo članarino potom po-ložn c še pred zborovanjem. — Odbor. Porodila: + OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA OKRAJ SLOVEN.JGRA- DEC se je vršil 7. januarja v Slovenj-gradcu. Navzočih 23 članov. Ob določenem času otvori predsednik J Purkhart zborovanje ter pozdravi navzoče člane, želeč ,i:m srečepolno in plodonosno Novo leto 1926. — Trije uči-telji(ice) niso bili včlanjeni. Povodom enega konkretnega slučaja se konštatira, da pade deloma krivda tudi na poverje-ništvo. Zapisniki zadnjega občnega zbora, zborovanja in odborove seie se prečitajo iri odobrijo. Prečita se deklaracja učiteljskega društva Mežiške doline, ki je bila sprejeta v polnem obsegu ter se je uovdarjalo sledeče: »Naj bi se poverjeništvo politično ne ekspon.ralo in vse opustilo, kar diši količkaj po dnevni politiki. —"Naj bodi izključno stanovsko in ne šolsko ¡politično!« Poročilo tajnika. Društvo šteje 35 članov. Odborovih sei je bilo dvoje; vseli zborovanj ie bilo šestero, ki so bila v splošnem dobro obiskana. Predavanj je bilo četvero. Odbor se je potegoval z vso vnemo in z vsemi svojimi močmi za zaščito članov in učiteljstva sploh. Obravnavale so se tudi druge stanovske zadeve. ki so vzlbuiale živahne debate Poročilo se sprejme. Poročilo blagajnika se vzame na znanje. Prejemki 4814.12 Din. izdatki 3940 Din. gotovina 874.12 Din. Volitve. Izvoljeni so bili: Za predsednika obče priljubljeni in spoštovani dosedanji predsednik Josip Purkhart, šolski upraviteli v Št. Il.iu pod Turjakom. Podpredsednik Leopold Kopač. Tajnik Joslip Verčkovnik. Blagajnik Josip Šer-beo Odbornika Ignacij Kaffou in Fran Kavčič. Dan prihodnjega zborovanja se bo pravočasno obvestil. Gîbmmm učiteljstva in prosi v drugih državah. iz Republike Ostrile* —avstr Obrtno tehnično šolstvo na Dunaju, kakor poroča E. Sch efer. se nahaja v stalni progresiji z zelo jasno tendencijo k specijalizacij. Tako sta l. 1923./24. menjali občni pouk samo dve profesionalni šoli. od katerih ie ena giiu-honemnica. Nasprotno se de število spe-cijalno - profesijonalni'h šol dvignilo do 148, cd katerih ie 111 moških in 37 ženskih. Vse te šole sprem ajo v 57 profes'-jah. Skupno število vpisanih znaša 48.766. od teh 34.880 moških in 13.88o ženskih. Razen tega izdržavaio take šole tud privatne korporacije s približnim številom 10.800 obiskujočih. R—ež. Iz Estonske. —est Osnovno šolstvo. Leta 1923. SO na Estonskem našteli 3833 učiteljev, ki poducuie'o na 1387 osnovnih šolah s 16 paralelkami. V obzir je treba vizeti tu tudi nastavlience na obeh šolah za manj-nadarjene ter obeh giuhonemnic Osnovna šola ie imela 1923. leta 114.407 obi-iskujočih. Estonski jezik ie v vseh šolah obligaten. Šole so prenatrpane z otroci, šolske opreme manjka, enako nedostaje učnih pripomočkov in učil. Upajo, da tekom petih let premagajo tudi te ovire. Iz Francije. B. JURANČIČ: BO I ZA ENOTNOST PLAČ V FRANCIJI. Zadružna zveza federativnih francoskih učiteljskih organizac i se bori na svo.iih skupščinah in kongresih že od t. 1921. za enotnost plač. Na podlag, številnih referatov in diskusij so prišli do zaključka. da mora enakemu delu slediti enako plació, naj si ga opravlja mlad al-star. mož ali žena. S tem so zavrgli današnji sistem plačilnih razredov, pa tudi ono troie načel k; so utemeljevala ta sistem: Starejši ima več izkušeni kakor mlajši zato nai oreiema višjo plačo. Starejši ima več potreb, odlgovarjajo na.r jim večji: prejernlki. Postopno povišanje vzpodbuja k intenzivnejšemu delu. Starejšim ne odrekajo izkušeni vendar ne uvidevalio zveze istih z napred- kom v nagrad za delo. Napredovanje se vrši redno vsakih 3—5 let, kakor bi se človek v svojih izkušnjah z matematično preračunjenimi skok,i bližal popolnosti. Po plačilni lestvi se dvigaiio enakomerno vsi delave, dobri srednji in slabi. Včasih še slabši hitreje, ker ima upo-gljivejši hrbet pred predstojniki. Če bi sled li konsekvetno načelu, plača1 se ravna po izkušnjah in zmožnostih, bi se ista morala Po dosegi gotove starosti znižati in padati postopoma, kakor zapuščajo človeka sle. Potrebe rasteio s starostjo in tem sorazmerno nai se viša plača Če ne upoštevamo družinskih skrbi težko do-.kažemo, da __starejši človek potrebuje več. kakor mlad. Mlad učitelji si mora ustanoviti dom nabaviti knjge. potovati po svetu v študijske svrhe itd. Če bi upošteval- potrebe mladih in starih, b" skora rekli da mora biti plačilni razred obraten, od višjega na nižjega Družinskih razmer pa tudi ne upošteva, ker napredujejo vsi samci in tisti brez otrok, tako kakor družinski oče z velikim številom otrok Zadnii argument, da težnja po vzpenjanju po plačilni lestvi navzgor priganja k deu se uničuje samo 7. dejstvom, da enako napreduje dober, srednji n slab uradnik Sicer pa ima državna uprava za »dobre« uradnike itak pohvalne dekrete, medalje. diplome, častne naslove. lepa mesta :td. kar io seveda ne stane n tj beliča uteši oa samoljulbje značaja. V glavnem prevladuje naziranje. da ima državna oblast plačilne razrede, kategorije in oodkategorije. nekaj iz tradicije drugače na za opredelitev uradni-štva po kastah, kar ie glavna ovira enotne-organizacije in sporazumnega nastopa z- svoje pravice. Iz Češkoslovaške. —čh Knjiga Marije Chvnove: Karla G. Masaryka. V Statnem nakladatel-stvi v Pragi ie izšlo to delo. namenjeno mladini a predvsem mladenkam. Z veliko ljubeznijo opisuje avtorka izredno ženo. ki je bila opora možu v vsem njegovem delovanju in ki ie posegla tako globoko v usodo češkega naroda. čh Priprava za razdelitev narodnega šolstva. Ministrstvo šolstva pripravlja šolski, in učni red za narodne šole v CSR. in sicer posebej za obče in posebej za meščanske šole. V tej razdvojenosti vidi večina češkega učiteljstva korak k razldelitvi narodnega šolstva, ki bi moralo tvoriti nerazdeljeno celoto in biti čvrst temelj za izobrazbo in vzgojo češkoslovaškega ljudstva. Ne delite, temveč združujte! Iz Danske. dan Mala Danska ima šest ljudskih univerz, katero posečajo večnoma mladi ljudje v starosti od 18—21 let v polletn h kurzih. talko da tekom zime posečajo zavod le ženske poleti pa moški. V teh šolah širijo ideje zoper go-spodstvo in duhu močne roke ter propagirajo ideje bratstva 'n medsebojne lju-bavi. Vadijo mladino v ljubezni do dela in ustvarjanja, kar bogati človeštvo, kakor tud, v i de i i miru. spoznanja in skupnosti, kar donaša človeštvu le dobre rezultate. dočim vojna uniči vse te dobrotne. po katerih se razpase sovraštvo, iz zemliepisia in zgôdovW ne predavajo onega kar ie lokalno niim .v prid. temveč tu dopuščajo mladini č:m večje obzorje za njih svobodno volio. Ob teh de-iah ne smemo zabiti da se îe Danska na lastno iniciativo popolnoma razorožila ter ie n; več smatrati za vojno silo R—ež. Iz Nemčile. —nem. Sieversova šola o izrazu čuvstev v poeziji ie dvignila obilo krtkov na noge. Eugen Reinhard ie dodal uvodu svojega dela »Izraz radosti in ne-radost v kritiki« s pripombo, kjer razlaga rezultate svojih poizkusov o glasovni kvaliteti pri čitanju raizličnh pesmi. Izšel je iz opazovani k so mu 'pokazala točno in razločno spremembo glasovne višine, če neposredno Schiller-jevi pesmi bereš Ooethejevo: glas Je mehak melod ozen. topel, doč m ie v drugem slučaju trdnejši in hladnejši. To glasovno lastnost, na katero nas je opozoril Sievers (Eduard S;evers Rvthmisch-melod sche Studi en. He'delberg 1912). naziva Reinhard glasovno kvaliteto, ki skuša ie eksperimentalno analizirat. S tem se ie povzpel do teh trditev: 1. Vsak pisatelj ima svoio samo-lastno glasovno kvaliteto, ki io vrva besedam in uiislrn svojih ustvarjanj. 2. Vsebina nas pris li da pri dekla-movanju idoor našamo pr'merno glasovno kvaliteto 3. Glasovna kvaliteta ie merilo: čuvstveni liriki stoji umotvor tem bližje, čim mehkejši in toplejši je glas. ki si ga moramo nadovzeti ob čitanju taistega, oziroma umStveni liriki stoii umotvor tem bližje črn hladnejši in trši ie glas ob čitaniu. Te definicije so s poizkusi utemeljene, ki i h ie Reinhard ipodvzel iz poetičnih in prozaičnih tekstov. Izpit nad Reinhardovimi trdi tvam ■ potom znanstvene metode moderne psihologije. ni pa pr nesekdokaz'la za Re'n-hardove zakone. Izpit ie vodil do slutnje, da je to faromstvo. da ie to zmota v tolmačenju onega, kar ie že Sievers pred njim načel in kar se ie ovrglo Reinhard ima obilo nasprotnikov in težko, da bo uspeh v tej častni borbi. R—ež. Iz Egipta. —eg Dežela, kier pripeka solnce z neusmiljenostjo. Zato se ne sinemo čud -ti da je delo v šolj zelo otežkoCeno. Vendar tu lahko govorimo že o šolstvu. Egipčanii imajo eno univerzo za kateiro se imajo zahvaliti Amerikancem. ki ]o materijaluo in duhovno vzdržujejo. Razen treh rnsijonarskih višjih šol imajo Eg:pčani samo eno višje vzgojevališče. PRIZNANO SOLIDNA DOMAČA TVRDKA DRAGO SCHWAB LJUBLJANA * DVORNI TRG STEV. 3 ( Radi izborne kvalitete Vam priporo» lamo nabaviti si za Jesen in zimo „KARO" čevlje Lastne delavnice. Cene soiidn (L MARIBOR Koroška cesta 19 J Le najbolje je najceneje ) ) -s V osnovnem šolstvu je bobe, kjer so uvedli pravo moderno reformo. Vsak razred ie dobil svoj kino kjer predvajajo filme, podučljVe vsebine iz geografije, zgodovine ter ostalih realij. Predpisan ie tudi vsak teden Obisk muzeia. inanu-elno ročno delo ie že zdavna uvedeno v elementarnem šolstvu Iz h igi j ©ničnega ozira ne sme šteti nobeden razred čez 30 otrok R—ež. Iz Zedanienih držav. —zjedrž. Platonova šola. — Platon Shool - šola dela. učenja, otroških iger, je nova šola. k j je s svojo organizacijo objela glavne Obl:ke in zahteve novih pravcev vzgoje. Za to šolo ie v Unfji mnogo oduševljenih in izgleda, da je nastopila svojo zmagovalno not celo preko meje Unije. Pridobila ie zase vse osnovnošolske n sredniešolslke nastav-nike Po njej ie urejenih mnogo šol v Severni Ameriki zlasti se odlikuje v tem mesto Deb oi, ki ie že preuredilo 54 šol. Glavna vrlina šole je: 1. učni Uspeh Je večji potom posebnega učnega načrta, 2. strošk. za šolo s-o manjši. R—ež. Listnica uredništva, —Iu Vse dopisnike opozarjamo na sklep organizačne eksekutive k,i je objavljen v današnji številki. Posebno se ie og bat; osebne osti in osebnega značaja v dopisih in se okleniti idejnega temelja. Idejno lahko rečemo, da i« že zmagal pravec Deklaracije, ker priznavalo n'eea pravilnost in upravičenost tudi oni. kt imaio Pomisleke radi taktičnih hib katere smo priznali takoj v orv številki po seji širjega sosveta in navedli pozneje tudi vzroke ki so j:m b li povod. Ker skuša že javnost dati vsemu pokretu osebno obeležje.- ie naša dolžnost da v dopisih in društvih povdariamo idejm pravec. za katerega edrno nam ie in Iz-gladimo osebne osti. k' bi tu pa tam morda tudi nastale Neobhodna potreba razčiščenia osebnih in zasebnih zadev na.i se izvrši doma v ožjem krogu: »Učiteljski Tovariš« nai pa bo svobodna tribuna za idejno izkristalizirale in vprašanja. ki nas zadevajo vse. Pozivamo posebno vse pristaše deklaračne smer-, da se cgiblieio taktičnih hib. ki so v ško>-do ideinj smeri oredVsem da se varujemo sabotaže organizačne avtoritete, k', ie neobhodno potrebna za stabiliziranje novega položaja n pravca. Stav te predloge potom svojih društev in obračajte se do pisarnice ooverjeništva ki posluje v vseh zadevah nemoteno naprei —lu Na razna vprašanja in p?sma prosi uredništvo malo potrpljenja, ker jih rešuje lahko le v času ki mu preostaja izven časa. ki ga potrebuje za šolske, uredniške in organizačne posle. —lu Višja pedagoška šola in drugi, pros:mo malo potrpljenja —lu Z ozirom na neresnične vesti, ki jih nekateri širijo da vračam članike druge smeri moram izjaviti, da nisem vrnil n ti enega članka in tudi ne odrekel objave, zahteval sam le. da nai sc dopisnik podpiše kakor se podpisujejo vsi oni. ki so za Deklaracijo. To b pričakovali tudi od onih ki se skrivalo za »Jutro«. V celoti sem prejel le en sam in še ta nepodpisan članek proti novi smeri. Tudi z ozirom na »Jutrovo« notico v 31. številki, kakor da bi iskal uradne zaščite in zveze s prosvetno upravo moram izjaviti, da za mišljenje g. šefa dr. Lončarja in njegovo okrožnico, ki io prinašamo v današnji številki nisem vedel do 6 t. ni., ko sem prejel to okrožnico za objavo v »Učit. Tov.« Ivan Dimnik, urednik »Učiteljskega Tovariša«. opozarja p. n. ueiteljstvo, da si zamore nabaviti vsakovrstno blago za obleke, perilo, kakor razna oblačila (obleke, površnike, raglane, dam-ske plašče, kostume, dežne plašče etc.) po izredno nizkih cenah in to tudi na ugodna mesečna odplačila. - Lastni krojaški atelje-Točna postrežba-Vzorci se razpošiljajo franko proti vrnitvi. PRIZNANO NAJSOLIDNEJŠA DOMAČA TVRDKA JOS. ROJINA LJUBLJANA Ji ALEKSANDROVA C 3 Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. J Bogata izbira vseh vrst izgotovlje-nih oblek, površnikov, ra-glanov, dežnih plaščev etc. po izredno znižanih cenah. LASTNI KROJAŠKI ATELJE! Točna postrežba! Solidne cene! P. n. g. učiteljem nudi na ugodna meseč. odplačila! Glavni in odgovorni urednik Iran Dimnik v Ljubljani. B«a Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.