Isist 2. X peilk tf. Mall$ei*imiia M f«. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Prcdplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/s, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje :ie '/a gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo jc celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold. Slaveni in Nemci. Od nekoliko časa nas Slavene Nemci in njihovi pomagavci opominjajo, da bi se mi s Nemci sjedinili. To je lepa beseda, pa za nas nepotrebna. Mi smo brez opomenovanja že ž njimi v vsih pravičnih rečih složni in jedne misli. Mi Slaveni, imenito mi Slovenci, ravno to želimo kar Nemci, postavim: Da bi se občine svobodno ustrojile — da bi se za vse stane spodobno skerbelo — da bi se tlaka, rabota, desetine in vsi gospodskini davki pravično odkupili, da bi se pred oblastmi ustmeno in javno fmundlich und offentlich) sodilo, da bi vsi, tudi naj višji uradniki morali za svoje uradovanje odgovarjati, da bi se svobodno smelo podučevati, govoriti, pisati in tiskat dati, kar je prav, da bi se smel ves narod oborožati, da bi se smelo svobodno v družtvo stopiti in prositbene pisma podpisovati, da bi nikdo ne smel človeka svojevoljno zapreti, tepsti in kaznovati, ako ni popred pred sodbo krivice prepričan in tako dalje. V tem in v obče v vsim smo s Nemci popolnoma jedne misli, kar bi srečo in svobodo vsih stanov in vsih narodov našega cesarstva porazmerno podpiralo, podpomagalo in povišalo. Samo v jednej, to se ve, naj imenitnejši stvari se naše misli od nemških tako močno ločijo, kakor se loči pravica od krivice, kakor svetlo sonce od tverde teme. Oni nam krivico delajo^—mi jih zato ne sovražimo, mi smo kristjani, pa mi se njihovej krivici branimo, soper-stavljamo in upiramo in se hočemo junačko braniti, možko soperstavljati in serčno upirati dotle, dokler njih krivica ne henja; kakor hitro pa oni s nami pravično ravnati začno, smo pripravljeni njim, kakor svojim dragim sosedam, s veseljem prijateljsko roko podati. Mi ne sovražimo Nemcov, temoč le krivico, ktero še Bog sam sovraži. Vsaki sam lepo premisli in pametno pre-vdari, kdo izmed nas ima prav, kdo krivo. Nemci hočejo v slavenskih deželah gospodovati, ukazovati in zapovedovati, oni hočejo biti nam gospodi, mi bi pa bili njih hlapci. To je krivica. Presvetli cesar so dovoljili ustav ne samo Nemcem, temoč tudi Slavenam (poglej ustav §. 2.). V našem cesarstvu gospodujejo presvetli cesar in naša ustavna vlada, gospodujočega naroda pri nas ne poznamo; narodi so vsi svobodni, so si vsi ravni; vsaki narod naj je gospodar v svojem domu, pa ne v sosedovim. Nemci naj gospodujejo nad Nemci, Madjari nad Madjari, v slavenskih krajih bo-demo pa mi Slaveni sami gospodi in gospodarji in bodemo lepo po domače in po bratersko svoj s svojem ravnali. To je pravično, ako ravno bi v ustavu ne stalo. Mi plačujemo davke, naši sinovi branijo cesarstvo, mi dopolnujemo porazmerno vse deržavne dolžnosti tako dobro, kakor vsaki narod — zakaj bi ne uživali tudi jednakih pravic? Ta nesrečna misel, da so v naših slavenskih krajih oni gospodi, jih zapelja iz jedne krivice v drugo, namreč: 1. Našo narodnost (svobodo našega naroda) in naš jezik zametjujejo in za-t i r a j o. V naših učiliščih, nižjih in višjih, je tako malo slovenščine, da ni vredno govoriti, še učiteljske stolice za naš materinski jezik se ne najdejo na vsakim gimnasiumu v Slovenii; v pisarnicali pa od slovenščine ne najdeš ne duha ne sluha, samo od verlega slovenskega rodoljuba g. Ambroža sodnika (Bezirkskommissar) slišimo, da tudi kedaj kako službeno pismo po slovenski napiše. Bog daj srečo! dragi slovenski brat. To delo je žlahten cvet in bode obrodilo sladek sad. •— V obče pa v Slovenii vlada nemščina neograničeno v pisarnicali, kjer Nemci in ponemčeni ljudi sedijo, tudi se v nemških časopisih brezobzirno tverdi, da se mora nemščina in nemški element po slavenskih deželah tje do jadranskega in do černega morja razširiti. To se Slavenam velika krivica godi. Razširovati bi se imel vsaki le v svojej hiši, pa ne v ptujej. Pri našim narodu naj dobijo službe samo ljudi, kteri naš narod, našo narodnost in naš jezik resnično ljube. Mi jih dobro poznamo. Slovenski jezik naj ima v slovenskih pokrajinah liste pravice, ktere ima nemški v nemških, italianski v italianskih in tako dalje. Vsaki narod ljubi svoj jezik in se more samo po njem izobraziti, kakor velja, ravno taka je tudi pri našem narodu. Na vsih gimnasiah naše zemlje imajo se utemeljiti učiteljske sto lice za slavenski jezik in slovstvo; vsaki uradnik ima popolnoma znati naš jezik. To tirjati imamo pravico, tudi v ustavu §. 4. se jasno pravi: Vsakimu narodu je čisto ohranjenje njegove narodnosti in njegovega jezika zagotovljeno. Naši proiivniki pravijo: Molčite, saj je vam to vse dovoljeno, kaj pa še hočete? — Mi imamo vse to, pa le samo na papirji, učilišča naša, pisarnice in uradniki so še kakor so bili, mi želimo vse to ne samo na papirju, temoč v živlenju, v resnici imeti. Ookler se to ne zgodi, moramo naše želje vedno ponavljati v govoru in pismu. Že od nekdaj je bila na papirju postava, da uradniki v naših deželah morajo naš jezik popolnoma znati, kaj je to pomagalo? Orugi nam govore: Molčite saj sdaj , ko je vlada v tolikej stiski in nevarnosti. — Naše pravične in pohlevne želje ne bodo nobednega hrupa delale, ne bodo nikomur nevarne, temoč na vse strani koristne. Vlada gotovo želi pravične želje narodov zvedeti, da jih more spol niti, oglasiti pa se moramo pa mi sami, — Za morci ne bodo za nas govorili. Nemci v svojih časopisih še svoje krivice branijo, ktere proti nam delajo, zakaj bi se mi za pravice ne potegnili ? Ne škoduje temoč vlado in srečo na roda le podpira, kteri krivico zatira in pravico brani, zato se pravi: Justitia regnorum funda-mentum, to je: Na pravičnosti Iverdo stoji vlada in narod; 2. Svobode in pravice po ustavu dodeljene hočejo samo za se zaderžati. Vsaki sme svobodno govoriti, pisati, tiskat dati (poglej ustav 19.) in vladi prosilbe predložiti (ustav g. 22.). Nemci se vsih teh svobod poslužijo v polnej meri, ako pa Slovenci hočejo kako prošnjo na vlado podpisati, ako hočejo svoje ljudstvo malo podučiti, kaj da je za Slovence koristno, da storijo, in kaj škod Ijivo, da opuste, pri tej priči zaženo hrup, rekoč: to je šuntanje, kdor pa ljudstvo šunta, ga bodo vjeli in kaznili, naj je kdorkoli hoče. Nemci tako svobodno govore in pišejo, da nam prav nespodobno zabavljajo, ako pa kak slovenski domorodec le kako svobodno besedico, ako ravno krotko in pohlevno, pregovori, ako kak sostavek za prid svojih ljubih Slovcncov napiše, že letajo, ga tožit, ga karajo po službenih pismih, ga pred svetam nedolžno čemijo in ga v domačej slovenskej deželi preganjajo od jednega kraja do drugega. Vse to moremo spričati, ako je komu drago. — Ti sveta nedela, da bi tako nemško svobodo černi muri popil! Taka jednostrana svoboda bi bila hujši, kakor nesrečne Meternihove zvijače; mi tedaj sicer nismo smeli ziniti, pa tudi Nemci so morali molčati, in nas niso smeli zabavljati, sdaj so pa oni železje otresli, nam bi ga pa pustili in še svoje nam na vrat obesili. Ta pa ne bode pela ! Pravica svobodno govoriti in pisati je še ptujcem v našem cesarstvu dana (poglej ustav §.21.); Nemci se poganjajo za svobodo judovske in vsake druge vere, nam, domačimu slavenskemu narodu, kteri je v našem cesarstvu naj veči, ima 18 milionov duš, hočejo pa to pravico odreči. Naj se ne čudijo, da smo ne-voljni, ako za ptujce, za Jude, Turke in vse druge vernike in nevernike več marajo, kakor za nas, njih domače sosede. Nemci nas krivično (lolžijo, rekoč, da mi stranke (Parthei) delamo. To je očitna laž. Mi ne delamo stranek; mi terjamo, da bi vsi narodi našega cesarstva bili svobodni, vsi med seboj ravni, vsi imeli jednake pravice; pa Nemci so jednostrani (partheiscli), oni hočejo svobodo in pravice, izključivši Slavene, samo za Nemce. To je jednostrano. V tem se mi od njih ločimo, da nočemo biti jednostrani, temoč da vse narode našega cesarstva prijateljsko obsežemo. Mi sicer naj bolj svoj narod ljubimo in za njega skerbimo, ker je to naša dolžnost in ker k temu naj bližji in naj lepši priložnost imamo, pa drugim narodam krivice ne delamo, in ne branimo, da tudi za svojo srečo skerbijo. Domorodci naj skerbijo pravično vsaki za svoj narod, in vsi narodi bodo lepo oskerbljeni, cela deržava srečna; vsaki pometaj pred svojimi vrati inberž bode povsod čedno. 3. Hočejo nas k nemškemu „bundu" ali zavezu siloj prisiliti. Kdor se siliti da, ni več svoboden; mi smo pa svobodni in hočemo še napred svobodni ostati, zato se siliti ne damo. S Nemci našega cesarstva hočemo, kakor svoboden narod s svobodnim nam ravnim narodam še napred prijateljsko sdruženi ostati; pa s p tuji m i nemškimi narodi in vladami zvunej našega cesarstva nočemo v nobeden „bund" ali zavez stopiti, ker nam tega ni potrebe. Tisti ptuji Nemci nam obljubujejo, da, ako se š njimi sjedinimo, smemo še za napred tudi Slovenci ostati. Mi bodemo ostali koreniti Slovenci tudi brez njihovega „bunda". Oni hočejo nam za našo narodnost, za svobodo našega naroda dobri stati, tega mi ne potrebujemo, oni nam svobode in ustavnih pravic dovoliti ne morejo, ker jih že od presvetlega cesarja imamo; oni nam jih pa tudi vzeti ne morejo, zato jim že mi Slaveni —nas 18 milionov — in naš cesar in naša vlada dobri stojimo. Tudi nam narodnost obečajo le zato, da bi nas s tem zaslepili in v svoj zavez zamotali; njihovo djanje proti nam se kaže vedno sovražno in zvito. Meseca Maja letaš so Čehoslaveni k presvetlemu cesarju v Inšpruk poslance poslali, kteri so v lepim proglasu Tirolce pozdravili in jih svojega prijateljstva uverili. Ali ni to bilo lepo od ver-lih Čehoslavenov ? In kaj so storili ti tirolski Nemci ? Za prijateljski slavenski pozdrav so izdali 23. Maja t.l. javni proglas na Čehosla-vene, vkterim jih pred celim svetam tako neotesano opsujejo in tako grobijansko zmerjajo, da se je že tistim ljudem preveč zdelo, kteri sicer proti Slavenam stoje in vsigdar s Nemci v jeden rog trobijo. Ti tirolski Nemci na vse zobe tverdijo, da v našem cesarstvu ne pri-poznajo naroda ilirskoslavenskega, ne čelio-slavenskega ne magjarskega, temoč da mora biti vse le cisto nemško. Jadne kukavice! ali misle s tem prijateljstvo vsili narodov našega cesarstva zadobiti, s tem jih prijateljsko silru-žiti, slogo (Einigkeit), mir in pokoj podpirati? ... Naša vlada je meseca Maja 1.1. g. Pala-ckega v Beč (Dunaj) poklicala, ako bi hotel čast ministra na se vzeti. On je Slaven iz cele duše, pa ravno zato so Nemci tak hrup zagnali, kakor da bi se hotel Dobrač drugič podreti. „Tako je tadaj to vendar resnica" upije jeden bečki (Dunajski) časopis mirnejšega duha, „nismo hoteli temu verjeti, pa zdi se, da je vendar resnica!... Palacki, der grosse Čehen - Hetman, an der Spilze der deutschen Cultur?.. Als die Universitat zuerst davon vernahm, da gab es keine Entriistung, keine Emporung, keinen Zorn. Es stand den Horern iin wahrsten Sinne des Wortes der Verstand stili, denn sie sagten blos, das ist ein patho-logisclier Fall, der Ministerrath bat kiinftig im Rudenhause (kamor u Beču hudoumne bedake zapirajo) zu wohnen!" Tu se vidi, da bi Nemci radi Slavene na žlici vode utopili, ako bi mogli. Tn oni hočejo nam dobri stati za našo narodnost, in svobodo? Takih proro-kov nočemo, oni bi bili kakor maček varih pri bohu. — Nekaka nemška družba v Lipsku (Leipzig) je našej vladi obširno pisala, da naše cesarstvo mora biti nemško, da se naši Nemci morajo sjediniti s vsemi Nemci zvunaj naše deržave, ker se sicer pred nami ubraniti, nam zapovedovati in nas onegaviti bi ne mogli.— Oni hočejo mogočno nemško cesarstvo napraviti in nekega novega nemškega cesarja postaviti, da bi pa oboje bilo prav mogočno, hočejo, da bi se mi popolnoma š njimi sjedinili, se njim podvergli, naše vojake njihovemu cesarju pustili, davkov tudi njim plačevali, naše slovenske dežele njim dali; očitno tverdijo, da so njih „deutsches Land", da jih imeti morajo; mi jim pa odgovorimo: prijatelji! ali po našo Slovenio s lepim pridete, vam je ne damo, ako pridete pa s hudim, je pa—tudi ne dobite! — Jeden izmed njih je (v Allgemeine Zeitung) prav smešno dokazoval, da je mesto Terst nemško. V Terstu, pravi, je 75 tavžent prebivavcov, med Umi je Nemcov, Italianov, Francosov in drugih narodov vkup blizo 5 tavžent— 70 tavžent je pa Slovencov, zato je Terst nemško mesto. — Ti hudir ti, kako je to jasno dokazano ! Kde je le pamet ? — Mi Slovenci se zavoljo Tersta nič ne prepiramo ; Terst je svobodno primorsko mesto, je odperto za vse narode celega sveta, zato gotovo tudi za naše sosede Nemce. Le pridite, prinesite seboj mnogo novcev in brez skerbi kupujte, prodajajte in tergujle kakor doma — v Terstu in pri Slovencih je vse jedno, ali prinese novcev Slovenec ali IVemec, da jih le prinese, pa to vam povemo, od naših slovenskih dežel ne damo ne jedne vesce — take misli si morate iz glave izbili. Verjamem moj gospod! da bi to Nemcem prišlo po hvali, ako bi se mi š njimi tako sjedinili, da bi mi za se nič ne hranili, temoč vse njim pustili veljati, za nje bi to bila, to se ve, sladka sterdica, pa za nas bi bilo v petnajst, to se pravi: toča pod streho po zimi in po leti. Oni bi se s nami radi tako sjedinili, kakor volk sjagnjem kadar ga požere. Oni bi s nami tako radi izumeli, kakor sosed Peter, ki je svojemu sosedu Pavlu rekel: „Slišiš, Pavle ! da bodem jaz premožnejši, daj meni svoje pohištvo, polje in premoženje, pollebodeš pa meni tudi vbogati moral". — Smuk črez verh! (Dalje sledi.) Austriansko Cesarstvo. Dunaj. Austriansko ministerstvo je sklenilo osnovo lastniga uradniga časopisa, vkterim bode raz-odenje in opravičen je svojiga djanja ljudstvu z zaupno odkritoserčnostjo in z možko gotovostjo podavalo, in sicer si je izvolilo časopis „Wiener Zeitung" z novim vredništvam. (\Vien. Zeit.) Tirolski poglavar Brandis piše iz Inšbruka ministru unanjih oprav, kakor se bere v večerni dokladi k dunajskim novicam od i. Ma-liga serpana, de se zdravje presvitliga cesarja bolj in bolj vterduje, in de se je že toliko vterdilo, de Njih veličanstvo že dva dni zopet z cesarsko rodovino vred k občni mizi pridejo, kar se pred že 14 dni ni zgodilo. Tudi \j. ces. Visokost, nadvojvoda Franc Jožef, so od prehlajenja ozdraveli, ki jih je bilo uni teden napadlo. K. Beč. 3. Maliserpana. Iz Galicie in Mora-vie so že skorej vsi poročniki za deržavni zbor prišli. Vsak od njih dobi spričavni list, de je poslanec izvoljen in pa en iztis zazdajniga reda za opravilo pri ustavo dajavnimu zboru. Ker so iz Galicie poslaniki prišli, ki nem-škiga kar nič ne znajo, in ker bi to tudi v družili deželah biti zamoglo, je dalo ministerstvo imenovani opravilni red ali ravnavo v vse austriansko slavjanske narečja in torej tudi v slovensko prestaviti. Po §. 3. tega reda bo perva sednica odločena, kakor hitro bode polovica poslancov pričujoča in zapisana. 5. Predsednik perve sednice bo najstariji izmed poslancov; §. 6. po tem se zborniki odločijo, ki bodo volitve poslancov pregledali. Po njih razlagi odloči deržavni zbor, kteri poslanci se pripuste in kteri se zaveržejo. Na mesto za-verženih se imajo drugi izvoliti i. t. d. Tudi ministri Pillersdorf, Doblhoff in So-maruga so med kandidate za Dunaj stopili; perva sta lepo besedila ter sta se v zadovolj-nost poslušavcov zastran zveze z Nemci na ta način izrekla, de sc samostalnost Austrie po-polnama obderžati mora. Zmiram bolj se vterdjuje misel, deAustria zamore le kakor federativna deržava obstati, in de ni treba ravno nemške zveze, temuc marveč centralne evropejske zveze, v ktero bi tudi .S vaj ca in tudi podonavske dežele stopiti zamogle. Na Češkim so se volitve še le zdaj razpisale. Slovenske dcseele. * V saboto l.Maliga serpana so se odpravili trije krajnski poslanci, namreč gospodje Dr. M. Kavčič, M. Ambrož in Ij. Lukman na Dunaj k velikimu zboru. Pred njihnim odho-dani se je muzika ljubljanske narodne straže pri Maliču pri njih poslovila in silno velika množica Ljubljančanov jim je v koncu muzike s stoteroglasnim „Bog živi" srečni odhod vo-šila. Naše iskrene želje jih pa spremljajo povsod, de bi (i možje, v ktere je zaupanje dežele postavljeno, tudi za srečo dežele govorili in ravnali, posebno gosp. Ambrožu, slavno znanimu Slovencu, želimo serčnost in stanovitnost v vsim, kar bo gotovo v korist in srečo slovenskiga naroda počel. * Nekteri gonijo, de so našiga slavnopozna-niga Dra. Miklošiča na Dunaji zaperli. Zagotoviti moremo, de je vse vse gola laž. Res pa je, de so českiga pesnika Mikovca zaperli, in v tem mende je vsa govorica in pomota. * V Celovških Novinah piše novi vrednik „Rizzi" zastran zveze austrianskih Slavjanov z novo nemško deržavo, de se Čeham ločiti ne bo nikakor dalo, de se pa zavoljov svoje moči in narodne zavesti tudi v ti zvezi Cehi pokvarili ne bodo ; kar pa Slovence zadene, spozna, de bi mi imeli prihodnost, ker se velikiga slav-janskiga, do černiga morja segajočiga debla deržimo; de pri nemški zvezi nasa narodnost nevarnost terpi, pa de nam vendar eno žalostno besedo povedati mora t. j. politiška sila je, de nas Nemci objamejo, ker, ako Nemci slavni in mogočni postati hočejo, oni tudi jadransko morje in Terst imeti morajo. — Slovenci!! * Iz Ribnice. 1. tega mesca je Soderšico neizrečena nesreča zadela. Hazun cerkve, šole in farovža je ves terg pogorel in z njim sko-rej vsa gotovina, vse orodje in blago. Vsa škoda znese okoli 100,000 goldinarjev. — Slovenci, usmilite se svojih nesrečnih bratov! Ilcrvaska in slavonska dežela. (Dalje in konec.) Še le pod Mario Terezio in Jožefam II. začela je banska čast in zbor tega kraljestva zgubivati polagoma svojo moč in svetlost. Ali še takrat so se opravila, ki naše kraljestvo posebno zadenejo, prepustile našimu zboru, in s tem se je spoznala, in naprej naslednikam sporočila samostalnost našiga kraljestva, operta na vgovorjeno medsebojno zvezo in na več postav in posebno na postavo leta 1715 : ISO. Ali nar veči poroštvo za narodno samostalnost trojniga kraljestva smo bili vedno navajeni iskati pri naših svetlih kraljih, kteri so po svoji prirojeni ljubezni do pravice, pa tudi po svoji pri kronanju svečano storjeni prisegi vedno dolžni bili, ne samo ogersko temuč tudi une ž njim združene kraljestva v svojih za-dobljenili pravicah in svobodah obvarovati. In tako se je zgodilo, de ravno ta neoslabljena kraljeva oblast, ktera se je želji Madžarov, odločiti se, nevarna zdela, je za nas bila sveto pribežališe, kjer smo si vsako dobo proti našim zatiravcam pomoči izprositi zamogli. Ti pomoči je pa odgovarjal vselej naš zvesti narod daro-vaje se, kjerkoli je bilo treba braniti pravice, svetlost in slavo vladajoče hiše, kakor to brezštevilne od kraljev naših zadobljene in v deržavni pismohrani spravljene pohvalne pisma glasno spričujejo. Ali, Vase Veličanstvo! letašniga sušca dnevi oduzeli so nam, zvestim Horvatam, Sla-voncam in Dalmatincam tudi to našo jedino, res, ali mogočno podporo. Nekdajni tlačitelji naši, tlačitelji so zdaj tudi same kraljeve oblasti Vašiga Veličanstva. Stara Ogerska dežela se zruši pred duham noviga časa, in ž njo izgine stara zveza Austrie z Ogerskim. Au-stria in Ogersko nista več ena deržava, temuč med eno in drugo najde se še samo slaba in malotrajna zveza, de bi, to je, en vladar nad Austrio in Ogersko zamogel vladati samo takrat, ko bi mu po naravi (fizično) bilo mogoče stanovati na en krat na Dunaju in v Pešti ali v Budimu (Ofen). Kupčija ogerska, še clo denarstvo in vojska ogerska, ki so za več stoletij bile pod neodgovornim vladanjem austri-anskim, s čudnim zares kontrastam imajo zdaj, ko je v Austrii kakor osnovna postava izrečena odgovornost vlade, svoje posebne, od ob-čno-austrianskih čisto razločne ministre. In ker je po natori nemogoče v eni dobi na dveh razločnih mestih na en krat stanovati, zavoljo tega ima Ogerska dežela v nadvorniku (pala-tinu) svojimu kralja v djanju, ter v dednimi! vladarju svojim (ile to, kar je, odkrito s lastnim povemo imenam) samo kralja po imenu in senco od njega, s kterim še poveril, de nobeden o resnici ravno izrečeniga ne dvomi, po ministru zvunajnih oprav obhaja, kteri se zares okoli posvečene osobe Vašiga Veličanstva znajde iz tega jediniga vzroka, de nobeni želji, ki bi se ideam madžarskim ne prilegla, bodi si od kteriga koli Austrii zvestiga slavjanskiga naroda do očetoviga serca Veličanstva Vašiga priti ne da. Vaše Veličanstvo! Cversto se derži naš narod svobode, ki so mu jih od toliko vekov očetje obvarvali, pa tudi tirjanje in duh časa sedanjiga razumi in pozna dobro, tako de ne more kakor le zahvaliti se iz vsega serca za tiste, spomina vredne popustke, ktere je Veličanstvo Vaše mesca susca ljudstvam skupne deržave podelilo. Ali odperto povedati moramo, groza nas je obšla in težavni predčuti so nam dušo napolnili, ko smo neprevidno konec sušca zaslišali, de se Ogerska dežela ni z Austrio popolnama zjedinila, kakor se je vsak pameten pri sedanji ustavi Austrie terdno zanašal, temuč de se je od nje ko deržava kar neodvisna in samostalna čisto odtergala. Mi zvesti Hervati, Slavonci i Dalmatini nemoremo in nočemo v obziru teh dežel priznati nobeniga ministerstva, ki bi dozdanjeveze z celotno deržavo le kolikaj popustiti kanilo. Če hoče ali zamore, naj se odterga Ogerska dežela od skupne deržave, torej tudi od našiga kraljestva; ali Hervaška, Dahnacia inSlavonia so dežele neodvisne in kakor take ne samo nočejo razcepiti dosedanje zveze z Austrio, temuč odperto in glasno izreko, de so namenile z ustavnim avstrianskim cesarstvam na podlagi popolne enakosti vseh narodnost v ožji zvezo stopiti. Zavoljo tega iz deržavniga zbora našiga, vkterim so se 5. dan rožnika t.l. sošli izbrani od ljudstva našiga poročniki, predložimo v vsi ponižnosti Veličanstvu Vašim zavolj kraljeviga poterjenja nasledne sklepe: 1) Ker mi iz gori zaznamvanih vzrokov sedanjiga ogerskiga vladanja nepriznamo, zato deržimo vse sklepe po tistim niinisterstvu našim pravicam in banski časti zoperno dane že clo v izviru za krivične in ne postavne, ter od Vašiga Veličanstva prosimo, de imenovaniga ministerstva madžarskiga nas razžalijoče na-redbe podreti in v prihodno od njegoviga vtoka v naše opravila obvarvati blagovoli. Zatorej želeči, de seilajna provizorna vlada naša, z nekterimi osebami zlasti iz dolnje Slavonie lomnožena, delovanje svoje tudi nadalje pelja, loterjenje tega sklepa od Vašiga Veličanstva zaupno pričakujemo, za prihodno pak prosimo; de se pod predsedništvam g. bana za te kra- ljestva napravi pod ime nam „deržavni svet" i/ več svetovavcov, tajnikov, in drugih potrebnih oseb zloženo in pa zboru našima odgovorno vladanje, čigar svetovavce bode po predlogu banovini Vaše Veličanstvo imenovalo; in druge ude bi sam ban namestoval. Vendar za ložeji dosego jedinstva v celim cesarstvu, priprav Ijeni smo tudi to deželsko vlado odgovorni sre dišni vladi celotniga cesarstva glede na opravila, ki skupno deržavo zadenejo, podvreči. 2. Opravništvo denarstva, vojnskih in kup-čijskili opravil bode vodilo splolino ministerstvo celotniga velikiga cesarstva. De se pa deželni interesi naši pri ministerstvu tem kakor je treba namestijo, pokorno prosimo, de veličanstvo vaše za te naše kraljestva imenuje pri srednišni vladi eniga zboru teh kraljestev odgovorniga deržavniga svetovavca, ki bode vse naredbe srednišne vlade, ki bi te dežele zadele, nasproti podpisaval. 3. Predloženimu „deržavnimu svetu" teh kraljestev bode podveržena v duhu popolne ustavne svobode vsaktera vojniška meja (gra-nica) teh dežel v vseh rečih, ki niso ojstro in čisto vojniške, in samo v čisto vojniškiii opravilih bode odvisna od središniga vojniškiga mi-nisterstva. Ali zapovedništvo nad vso vojaško močjo teh kraljestev po starodavni pravici in šegi naj bode vsaki čas banu izročeno. 4. Službni jezik v celini javnim (očitnim) življenju brez vsake iznimke naj za nas bode Slavjanski kraljestev teh narodni jezik, tako de tudi tisti središne vlade dopisi, ki bodo te dežele zadevali, se zmiram bodo mogli izključ-ljivo v našim jeziku izdavati. 5. V okrog zbora teh kraljestev bodo spadali vsi tisti predmeti, ki vtičejo notrajnske o-pravila teh dežel. Glede pa na tiste opravila, ki zadenejo skupno razmero teh kraljestev do cele deržave, se podveržejo te kraljestva sklepam središniga zbora, kterimu bode tudi sre-dišno ministerstvo zavoljo svojih naredb odgovor dajalo. Za pokazati pak v djanju, de se na celotno deržavo v resnici naslanjajo, izbrale so kraljestva te že sedaj za narbliži prihodni sre-dišni deržavni zbor velikiga cesarstva, ki se ima 26. t. m. začeti, svoje poslance, kteri bodo v imenu vsiga naroda poročnikam drugim nam srodnih narodov austrianskih naše v ti reči pravične in iskrene želje za pretresanje in podpiranje predložili. 6. Ker je naravno, de se srodne ljudstva zjedinijo, in ker je kraljestvo dalmatinsko po starih postavno vkrepljenih pravicah, kakor tudi po prisegi pri kronanju položeni in po svečanih obljubah vašiga veličanstva celoviti del teh kra ljestev, ima se rečeno kraljestvo dalmatinsko glede zakonodanja, kakor tudi glede opravništva s tem kraljestvami popolno zjediniti, in druge dežele jugoslavjanske velikiga cesarstva, kakor je zopet ustanovljeno v oj vodstvo serbsko, ktefo naj po naših željah Vaše veličanstvo po starih naroda serbskiga pravilah poterditi blagovoli, po tim doljna štajarska, Koroška, Krajnska, Istria in Gorica de se v bližno zvezo ž temi kraljest va m i stav ij o.I_I 7. Prijateljsko zvezo z ogerskimi ljudstvi v smislu pragmatiške sankcie in na podlagi svobode, enakosti in bratstva vseh pod krono ogersko živijočih narodnost, žele te kraljestva tudi za naprej obderžati. Ali kako de se to izpelja, odločil bode narod po tem, ko se mu pravične želje po vašem veličanstvu izpolnejo in ko se pravo stanje Ogerske proti celimu cesarstvu jasnej poznalo bode. 9. Dokler se nov sodni red ("sodna narava) ne uvede, naj se iz teli kraljestev na ogerske apelativne sodbe tožbe ne sinejo apelirati. 10. Zadnič svečano razodenemo: ker po 11. 91698, oblast banska od Drave do Ja-dranskiga morja seže, de mi županije: požežko, verovitiško in sremsko, kakor tudi graničarske regimente: Gradiški, brodski in varasdinski, po zakonih in zgodovini pod imenam: dolnje Sla-vonie znane, — dalje kotare: rečki, bakarski in primorski ali vinodolski deržimo za celoviti del teh kraljestev in de jih bodemo ko svoje proti vsakiinu napadu krepko čuvali in branili. To so želje in sklepi našiga naroda, ktere je do zdaj v svojim zboru storil in od kterih se nadjamo, de jih bode Vaše veličanstvo premi-lostljivo poterdilo in izpolnilo. Vaše Veličanstvo! v. . Yečkrat že od imenitnih dnevov Sušca pošiljali smo svoje poslanike z željami in pritožbami vašimu posvečenimu veličanstvu. Ali vaše veličanstvo je nas vsakikrat na deržavni zbor teli treh kraljestev obernilo, de naj bi takrat svoje rane očetovimu sercu vašiga veličanstva odkrili, de bi se zaceliti mogle. To se zdaj ravno zgodi v ti narpokorniši representacii in mi se terdno nadjamo, de bode vel. v. potrebne in pravične sklepe zvestiga in lirabriga naroda našiga z previsnim odobrcn-jem za res poterdilo. Ker ako tudi denemo, [ de je V. V. kakor kralj ogerski večkrat k ve- j likodušnim koncesiam nagneno bilo, pa brez ogerskiga naroda obene naredbe storiti ni smelo: ne obstoji ravno ta resnični in žalostni vzrok Ptuje dežele. JVeiiici. Frankobrod na Majnu. Po daljnopisu tudi glede na trojno kraljestvo. Ker kraljestva vojvoda Joan z 436 glasi za Dalm acia, llervaško in Slavonia imajo tudi svo-1 mestnika (jiemškiga). jiga lastniga kralja, ki se je tudi njim kakor Ta novica se je zzvonenj (telegrafu) je sledeča novica iz Prage prišla: 29. Rožnika 01)^2% uri je izvoljen nad- deržavniga na- ogerskimu z svečano prisego zavezal, de bode L strelam 101 pravice in svobode njihove čuval in branil; in veseljem sprejela, tega kralja spoštujemo mi in v pomoč kličemo Osta " jez zvonenjem vsih zvonov, štukov oznanila in z narvečim v kronani in povišani glavi vašiga velič., tero-stanemo nar pokorniši in narzvestejši podložniki ban in drugi namestniki naroda kraljestev Dalm. Herv. Slav. Dano iz zbora trojniga kraljestva 5. sled. Rožnika 1848 v Zagrebu deržaniga. Dalmaeia. Ostanek glasov v Frankobrodu je bil: Gagern 52 Itzstein 32 Nadvojvoda ištepan 1, nar nakrajna leva | stran z 25. Glede na objektivnost, to je, na oblast iz-braniga namestnika, je ustavodajavni zbor že popred nasledno postavo zastran provizorne središne oblasti za Nemce naredil : 1) Do dokončne osnove vladarske oblasti Kr. poglavarstvo ogerskiga primorja je „ . , . . . dopisani 20. Rožnika dva kraljeva manifesta I ™J se prov.zorna (zazdajna) sre disna oblast za vse občne zadeve nemškiga naroda ustanovi. • »- 2)~Tajšta ima* Dalmacii razglasiti, ali" ta želja se ni izpolnila,! , . aJ izpeljavno m«fi T vs'h zadevah, ki se ker razglas teh Dalmatince ne zadevajocih ma- , 10 va™°?h 1,1 b^enosti nemške zvezne od 10. Rožnika na Hervate in pa na graničare, kterih izvira nobeden najditi ne more, na dalmatinsko poglavarstvo poslalo z prošno, jih po _ ajočih nifestov od austrianskiga ministerstva zavkazan ni bil in ker je v manifestih govorenje od od-stave herv. slav. bana, od kteriga se pa ve, de je bil vlnšpruku na cesarskim dvoru z vso častjo sprejet. (Oservat. Triest.) v Ccska dežela. V Pragu gospoduje mir in tihota. Po za-vkazu deželniga poglavarja, grofa Tinina od 26. Rož. je narodni odbor razpušen, ker so se, se reče, njega udi pri zadnim boju vdeležili. — I 24. Rožnika je bil sledeči vkaz oglasen: „Ker žs bilo, se zavkaže z le tem, de naj se do 27. Rožnika vse orožje, bodi si kakoršnili koli u-niformiranih ali ncuniformiranih gardistov položi." deržave tičejo; h) prevzame verhovno vodstvo vesolne ob-orožane moči in imenuje višji njene zapovednike; c) namestuje Nemce glede na pravico narodov in na kupčijske zadeve, in imenuje v ta konec poslance in konzule. 3) Osnova ustave ni središni oblasti pre-pušena. 4) Sklepe zastran vojske in miru in po-godeb z p tuj i m i deržavami stori centralna oblast z privoljenjem narodniga zbora. 5) Tačasna središna oblast se izroči der-žavnimu namestniku, kteriga narodni zbor svobodno izvoli. 6) De rzavni namestnik rabi svojo oblast po ministrih, od njega izbranih, in narodnimi! zboru odgovornih. 7) Deržavni namestnik ni odgovoren. ................ 13) Kakor hitro provizorna središna oblast Tedaj tudi mestni in narodni straži, kiimalsvoj° delavnost nastopi, jenja biti zvezni zbor ' " " (Rundestag). 14) Centralna oblast naj se, kolikor je 3, zastran izpeljavnih naredb z pooblastenci vlad, porazumi (ins Einvernehmen moc mir in red mesta proti puntu in ponovljenimu nemiru obderžati in ohraniti— bode orožje do čistiga odvzeto! (Včela 28. Rožn.) Ceski časopisi enoglasno zagotovljajo, de I deželnih v Pragi cenzura gospodari in radovedniga brav- Isetzen). ca s tim tolažijo, de se bo resnica z vedla, ka- 15) Kakor hitro bode ustava za Nemce kor hitro vojaško vladanje neha in ustavnimu, gotova in v življenje vpeljana, neha delavnost svobodnimu mesto prepusti. Kar nekakšno zakletvo proti austrianskimu tacasne središne oblasti. Kdo ve, kakšna je sedajna razmera med loiiiljardsko-licnesko kraljestvo. Po sporočilu F.M.grofa Radeckiga izVc-rone od 28. Rožnika je brigada Culoz, po-z enim bataljonam in z polovico ra- mnozena stanu in razmere Rusie proti pruskimu kraljestvu se nič bati in skumljati ni treba. Francozka dežela. V Parizu vlada zopet mir in red. V Štras-burgu je 29. Rožnika nasledno po daljnopisu prijeto oznanilo iz Pariza razglašeno bilo: Pa- pri R i vol i gajala. podale. rablenimi raketami na ministri so: Ras ti de za zvunajne oprave, Beth-■ ) . , . }yZ\ |?ont za pravico, Sennard zanotrajne zadeve, Po privatnih novicah bi se bile RenetkejLamorciere za vojsko, Le Blanc za bro- dovje (ladjstvo), Goudchau.v za denarstvo; Tii-nl«lin iRecurt za deržavne dela, Tourret za terž- a UOISKO. ty0 kupčijo). Tistimu Slavjanu, v kterim bi se še da- Še zdaj ni mogoče natanjko razložiti vzro-nasniga dne narodna zavest predramiti ne bila kov zadniga strašniga boja'po Parizu: dosti mogla, priporočimo sostavek v večerni dokladi|so krivi podpihovavci, ki bi tega ali uniga iz k Dunajskim Novinam list 91. pod rubriko: Ti- kraljevske kervi radi zopet na ?rancozki^pre-rol, napisan proti Ceham, ki bi mu vtegnil stol spravili, in ki med ljudstvo vsaki v svoj ' ozi precej terdo nemškutarsko kožo do ži- namen dnarje trosijo; vendar poglavitni vzrok ja priti. Jezi se neki Teutonec na Čehoslav-1 leži v velikimu vbožtvu in revšini najemnikov jane, de so bili namenili, kakor on sodi, vselin drugih brezposestnih ljudi, ki so se v svo-Slavjane zoper Nemce na noge spraviti in to jih- mesca Svečana o razglašenju republike iz-v eni dobi, ko so se proti njim tudi vsi roman- bujenili nadah, de se jim bode stan polajšal, ski (vlaski) narodi jeli vzdigavati. Tako bi goljufane vidili. Eni iz med bojevavci so imeli se, misli on, Nemci čisto sterli. In kaj, mislite bandero z nadpisam: „Kruha ali smert". iravci, bi bil strašen nasledik tega? Pustimo Pariški višji škof, ki je hotel razdraženo ga, de nam sam po svoje odgovori: Europa množico z nagovoram svojim k pokoju zaver-wird dabei zerstiirt und die Gesittung ver-1 niti, je tudi ostreljen in ene dni potem umeri. . — e'j£ nichtet werden, denn nur dem Germanenthum Veliko tavžent je mertvih. lat der Himmel die Eignung und den Reruf, die europaisehe Gesittung zu \vahren, gegeben. Portiiral. O ti sveta Reislerova „deutscheBescheidenheit", ., !