normalno" veliko število gnezdečih parov navadnih postovk Fafoo tinjuneu- ius (lani 12 parov). Vse to pa je vse prej kot sano velik favnističen izziv. SUf'IMARY 33 In 1986 a downy young of Black- headed Guli species was found at the Sečovlje salt- pans; this confims the supposi- tion that the species breeds on the siovene coast, where quite a nwnber of these birds are otherwise wintering and swronering each year. The only known ne- st sites of Black- headed Guli are in the northeastern part of s iovenia (in the vicinty of Ptuj). LITERA'IURA Geister I. (1985): Predlog za zavaro- vanje dela Sečoveljskih solin, Acrocephalus št. 26, lestnik VI . str. 57. Geister I. (1983): Korrentar k pojasnilu "Vprašanja ornitološkega atlasa", Acrocephalus št. 17-18, letnik IV, str. 59. Gregori J. (1976) :Okvirni ekološki in Favnistični pregled Sečoveljskih so- lin in bližnje okolice,Varstvo narave, letnik 9. Janžekovič F., Štumberger B. (1984): Otoka na Ptujskem jezeru zaščitena, Acrocephalus št. 22, letnik V, str. 54. Janžekovič F. (1985): Ali rrala čigra gnezdi na Ptujskem jezeru, Acrocepha- lus št. 23, letnik VI. str.9. Kurillo J. (1985): Prezircovanje galel::ov na Savi pri Kranju v januarju 1985, Acrocephalus št. 24, letnik VI, str. 18. Matvejev S., V.Vasic (1973): catalogus faunae, Jugoslaviae, SAZU, Ljubljana. Škornik I. (1983): Navadna čigra gnezdi v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus št.16, letnik IV, str. 32. Škornik I. (1985) : Mala či,gra gnezdi v Sečoveljskih solinah, Acrocephalus št. 26 , letnik VI, str. 55. Štumberger B. (1982): Gnezditev rrale ~igre ugotovljena tudi v Sloveniji. Acrocephalus št. 11-12, letnik III, str. 13. Štumberger B. (1983): Nekaj pri.ne.rov ogroženosti nočvirsk.ih in vodnih prebivališč, Acrocephalus št. 18, letnik IV, str. 11. Borut Mozetič Prade cesta XV,št .11 66000 Koper Iztok Škornik Krožna cesta 10 66000 Koper Novi podatki o možnem gnezdenju pinože Fringil/a montifringilla v Sloveniji Some new data about a possible breeding of Brambling Fringil/a monti- fringilla in Slovenia 4.in5.julija 1986 SITO na društvenem izletu na Krnsko jezero (1370 m) opazovali samca pinvže F.montifringiLZa, ki je prepeval po vrhovih smrek ob koči Duplje.Občasno je izginil,čez čas pa se je vrnil in nadaljeval s petjem.Zanimivo j e tudi to,da so ineli vsi udeleženci izleta priložnost ogle- dati si pojočega , svatovsko občU:vanega samca pinože.Ob pregledu svojih priroč­ nikov za določevanje ptičev se je zataknilo.Pinoža gnezdi na severu. Po kratkem posvetu je bila stvar bolj jasna: pinoža je bil v času gnezdenja opazovan na Sivki nad Idrijo (Grošelj 19~3) . Kljub temu nam čas, delno tudi vrerre in nap::>ren vzpon na Krn (2245 m) niso dopuščali, da bi z daljšim opazovanjem našli rrorebitno gnezdo ali da bi opa- zili tudi samico. Zadovoljeni SITO bi- li že s podatkan, da SITO pinožo opazo- vali in slišali tudi drugi dan izleta. Vsi naši zbrani p::>datki (čas opazova ..... nja, nadrrorska višina, opis damevnega gnezditvenega prebivališča, sano petje pinože, brez ostalih oglašanj, cbčas­ no pinože ni bilo slišati, še nanj vi- deti, svatovsko p::>letno obarvan sarrec) se ujemajo in so prinerljivi s podatki, ki jih j e zbral in zapisal P.Grošelj. 34 7.:Lokaliteta ob Krnskem jezeru, kjer je bil opazovan pojoči samec pinože(D.šere) ?.:The locality at Lake Kr>n, where the singing male of Brarnbling was observed(D. šere) Ravno na osnovi teh enakih zbranih p::>- datkov že bolj z gotovostjo trdim:>, da pinoža v Sloveniji gnezdi. Cb tem pa se postavljata med drugim dve vpraša- nji. Ali gre v tem trenutku za izoli- rano··populacijo na obrročju Alp? Ali so ti gnezditveni podatki sarro prehodnega značaja? Pred leti sem v uvodu članka ru.eči ka- lin Ca:rrpodacus erythrinus gnezdi v Slo- . veni ji zapisal : " V zadnjem času srro v raznih delih Evrope priča nočni ek- spanziji naslednjih vrst ptičev : brškin- ke C.juncidi s , čopaste črnice A. ful igu- la, brinovke T. pilaris in rdečega kalina C. eryth!'inus. če greno po vrsti, lahko ugotovi.no naslednje stanje arenjenih vrst v Sloveniji . Po podatkih I. Geis- tra je brškinka doživela drastično zmanjšanje populacije zaradi o.stre zi.rre 1984-85, vendar je nekaj pri.rrerkov ka- tastrofo preživelo (Geister 1985). Sta- nje pri čopasti črnici in brinovki je po lastnih podatkih nesprenenl.jivo, oz. ni opaziti zmanjšanja populacije, am- pak ravno nasprotr:o. ~tem pa je sta- nje pri rdečem kalinu popolnana. drugač­ no. Zapiski iz rcoje orni to l oške belež- nice govore o tem, da na lokali tetah, kjer je rdeči kalin pred leti zagotovo gnezdil (Ljubljansko Barje in Cerkniš- ko jezero), od leta 1984 dalje, arenje- ne vrste v času gnezdenja nisem več opa- zil. Ali se bo to pri.rrerilo tudi pino- ,.,. ? Zl.. Med pisanjem tega članka sem pinožo o:pa- zil tudi ob poti proti Tamarju, in to 9.8.1986 v bližini planinske koče v Tamarju (1108 m) • SUM'1A.RY After the recovery of a singing male of Brambli ng species near Idrija in 1983 (see Acrocephalus No . 17- 18) , a singing male was observed this swnmer near the Lake Krn (on the altitude of 1370 met- res ) . The species was also seen in Ta- mar (1108 metr es) . Both localities are situated in the Julian Alps. LITERA'IURA Geister, I. (1985): Brškinka C. junoidis. Acr oaephalus Vol . VI , št. 25: 50-51, Ljubljana. Grošelj, P.(1983): Pinoža Fringilla man- ti f ringi l la novi -dannevni gnezdilec Slovenije. Acrocephalus , Vol. IV, št. 17-18: 56-58, Ljubljana. šere, D. (1980): R:i.eči kalin Carpodacus er ythrinus gnezdi v Sloveniji. Acro- cei;nalus, Vol. I , št. 1:13-16, Ljub- ljana. Dare $er e Glinškova ploščad 12 61113 Lj ubljana