LETO V. ŠT. 28 (222) / TRST, GORICA ČETRTEK, 27. JULIJA 2000 NOVI SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 124 - 6596 CENA 1500 LIR/0,77 € NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SLOVENSKA - IDENTITETA V EVROPI le dalj časa se republika Slovenija na vse kriplje prizadeva, da bi prišlo do njenega čimprejšnjega vstopa v Evropsko unijo. Gotovo so odgovorni vladni organi v Ljublajani že veliko naredili za prilagoditev slovenske zakonodaje evropski. So pa tudi stvari, ki še vedno čakajo na postopno uresničitev. Danes je že jasno, da bo Slovenija sprejeta v EU med leti 2003-2005. Pred kratkim se je mudil na uradnem obisku v Sloveniji evropski komisar (minister) za širitev unije Gunter Verheugen in se o vsem tem temeljito pogovarjal z glavnimi predstavniki slovenske države, vlade in parlamenta. Njegovi sobesedniki so bili predsednik republike Milan Kučan, predsednik vlade Andrej Bajuk in predsednik parlamenta Janez Podobnik, pa še zunanji minister Lojze Peterle. Z vsemi temi je pristojni evropski komisar razpravljal o bistvu evropske politike zlasti v perspektivi skorajšnjega vstopa novih držav - članic. Posebno zanimiv in aktualen je bil govor o mestu in vlogi Slovenije v bodoči Evropi. Komisar Verheugen je pri tem izrecno poudaril vlogo in mesto Slovenije v Evropi in podčrtal, da bodo slovenski jezik, kultura in nasploh identiteta ohranili svoj pomen in ni strahu za morebitno okrnitev osnovnih narodnih vrednot slovenskega naroda. Vse to pa nam lahko nudi razlog za širše razmišljanje. Naš čas zaznamujejo razne pozitivne in negativne prvine, ki se danes kažejo tudi pri Slovencih. Tu imamo v mislih še zlasti Slovenijo kot tako. Današnji pojem globalizacije in večkulturnosti je našel (še preveč) ugodna tla tudi v naši matični domovini. Tujke v javni rabi, zlasti v novinarstvu v tiskani in govorjeni besedi, tehniki, ekonomiji in politiki so na dnevnem redu. Uporaba tujih jezikov je zlasti za Slovenijo kot majhno državo še bolj poudarjena in potrebna. To velja še posebno za angleščino, ki sploh "grozi" manjšim narodom in jezikom, da z njimi pomete... V slovenski prestolnici se že razmišlja - deloma tudi udejanja - praksa, po kateri naj bi bila angleščina že učni jezik npr. na kaki znanstveni fakulteti! Pa tudi v mednarodnih odnosih se slovenščina preveč izrinja in namesto nje prevladuje tuj jezik. In to včasih še celo v korespondenci kakega slovenskega ministrstva z zamejstvom..! Pred časom je slovenski založnik celo izjavil, da bodo verjetno v bodoče v Sloveniji vedno manj brali slovenske knjige, saj jih bodo zamenjale angleške, itd. Še in še bi lahko naštevali podobne primere. Kaj torej? Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti... je kleno zapisal pesnik Jovan Vesel Koseski v času, ko je naš jezik dobival vedno bolj svojo današnjo literarno podobo in družbeno vlogo. Slovenija mora v Evropo s pokončno držo, narodnim ponosom in jasno identiteto. Kako pozorno so na vse to gledali naši predniki, in to tudi v najtežjih časih! Skozi stoletja se je slovenski narod boril za osnovno priznanje svoje biti. To, kar nam je delno prvič priznala Napoleonova Ilirija (raba jezika v uradih in šoli), se je šele mnogo kasneje uresničilo. stran 2 ANDREJ BRATUŽ PiPPiiiEVi A če je Trubar na Nemškem pisal slovenske knjige in jih tihotapil v sodih na Slovensko, če je Trubar, pravim, verjel v naš rod in se tako žrtvoval zanj, potem moramo mi, ki živimo na svojih tleh, na tem koščku obmorske zemlje, ki po svoji lepoti nima kaj zavidati drugim obmorskim pokrajinam, potem moramo mi ne samo verjeti v našo prihodnost, ampak doživljati slovenstvo tako, kakor so ga doživljali naši veliki možje: kot spoprijem s stvarnostjo, kot uresničevanje svoje resnice ne glede na zapreke, kot uveljavljanje v boju. BORIS PAHOR, NOVI LIST, 15.12.1968 NOTRANJA POLITIKA V ITALIJI BOJ ZA OBLAST ŽE V POLNEM TEKU DRAGO LEGISA Italijansko notranjepolitično življenje že nekaj tednov poteka v znamenju bližnjih državnozborskih volitev, ki bodo čez slabih deset mesecev, če se bo sedanja legisla-tura končala v roku, ki ga določa zakon. Možna so seveda presenečenja, ker je Italija v tem pogledu gotovo ena najbolj nestabilnih parlamentarnih držav, saj imajo njene vlade praviloma zelo kratko življenjsko dobo. Slovenci v Italiji bi seveda radi videli, da ne bi prišlo do kake hude krize, saj bi ta imela za posledico razpis predčasnih političnih volitev in bi v tem pri- meru zakonska zaščita naših osnovnih narodnostnih pravic spet šla po zlu. Jasen znak, da se naglo bliža volilna preizkušnja, je predlog, ki ga je pred nekaj dnevi obrazložil glavni tajnik Levih demokratov Veltroni, ko je po dolgem molku njegove stranke in ostalih levosredinskih strank obudil kočljivo vprašanje "konfliktnih interesov". V italijanskih razmerah to vprašanje neposredno zadeva tudi in predvsem samega voditelja opozicije, t.j. Silvia Berlusconija. Prvič je v Italiji ta problem butnil na dan, ko je Silvio Berlusconi 1.1944 sklenil vstopiti v politično areno, četudi je že bil pravi mogo- tec na področju založniške in televizijske dejavnosti ter s tem imel možnost neposrednega vplivanja na oblikovanje javnega mnenja v Italiji. Ko je na čelu Pola svoboščin zmagal na političnih volitvah in postal celo predsednik vlade, se je seveda zavedal, da je njegov položaj dejansko nevzdržen in je zato tudi sam predlagal ustrezno rešitev. Njegova vlada je imenovala "trojico modrih" z nalogo, da izoblikujejo predlog zakona, ki naj ureja primere "konfliktnih interesov". Vse pa je dejansko ostalo na ravni pobožnih želja, ko je iz tedanje vladne koalicije izstopila Severna liga, kar je povzročilo pa- dec Berlusconijeve vlade. Levosredinska koalicija, ki je zmagala na volitvah I. 1996, je to kočljivo zadevo sicer ohranila na dnevnem redu, a jo je hotela urediti v okviru znane dvodomne komisije, ki ji je predsedoval DAlema, za katerega so v parlamentu glasovali tudi predstavniki opozicije, in sicer v popolnem soglasju s samim Berlusconijem. Naloga komisije je bila zelo ambiciozna: izoblikovati bi morala predlog institucionalnih reform, med katere bi spadala tudi ureditev primerov "konfliktnih interesov". Vemo, da komisija svojega dela ni opravila in da je dejansko bila mrtvorojeno dete. Res pa je, da je poslanska zbornica aprila 1998 skoraj soglasno odbrila zakon, ki natančno določa, kako se mora ravnati poslanec ali senator, ki je lastnik podjetja ali trusta, vrednega nad 15 milijard lir. —— STRAN 15 MSGR. PIERINO GELMINI V BOJU ZA ZDRAVE SLOVENCE VZETI EVANGELIJ ZARES JURIJ PALJK mladi h droga, se je odločil za boj z vsemi silami proti njej. Srečanje je ime skupnostim, ki jih ima msgr. Gelmi-ni po svetu že veliko, sedaj že 232, a vsak dan več, saj se mamila širijo, kot se širi nezadovoljstvo med mladimi. V njegovih skupnostih se zdravi 25 tisoč mladih, ki jih je zasužnjila droga. Mamila pomenijo smrt, droga je nasprotnica življenja, pa čeprav je vseeno neki poskus odgovarjanja na vsakdanje težavno življenje, ki s svojo neizprosnostjo pritiska še posebno na mlade. Msgr. Gelmini je prejel v četrtek tudi državno odlikovanje Republike Slovenije, in sicer Častni znak svobode. Izročil mu ga je sam predsednik Milan Kučan. "Z visokodonečimi obljubami politikov in bogatih ter z denarjem revnih gremo naprej!" je odločno dejal msgr. Pierino Gelmini v četrtek, 20. t.m, v Ljubljani na tiskovni konferenci, ko je odgovarjal na vprašanja časnikarjev. Tako je na najbolj zgovoren način povedal, kako se vzdržujejo pri delu številne skupnosti za boj proti odvisnosti po svetu. Prelat Gelmini je po svetu zelo poznan človek in tudi v Sloveniji cenjen duhovnik, ki je iz evangelija potegnil preprosto resnico, da moraš bližnjega ljubiti, kakor ljubiš sam sebe. Ko seje pred 40 leti zavedel, da je v Italiji eden največjih problemov STRAN 4 m Breda Susič SPORAZUM NEMOGOČ Nada Martelanc KLUB PRIJATELJSTVA V REZIJI Erika Jazbar / intervju DIMITRIJ VOLČIČ Iva Koršič OČETOVSTVO MALO DRUGAČE pi NADŠKOF RODE O ANTONU VOVKU Danijel Devetak GLASBA ZA NAŠ ČAS □ Davorin Devetak SLOVENSKI FILM PRI NAS Damjan Hlede ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST... g Milan Gregorič ŽIVAHEN KULTURNI UTRIP V ISTRI Harjet Dornik PARADANA IN VELIKA LEDENICA SVET OKROG NAS PO SOBOTNEM SHODU NACIONALISTOV ŽALITEV SLOVENSKE MANJŠINE ČETRTEK 27. JULIJA 2000 Svet slovenskih organizacij in Slovenska skupnost o-stro obsojata nezaslišano izzivanje nacionalistične desnice, ki je v soboto, 22. t.m., s polaganjem vencev na pročelje Narodnega doma spet napadla simbol slovenske prisotnosti v Trstu in žalila njeno dostojanstvo. SSO v svojem sporočilu poudarja, da doslej si ni še nihče upal proslaviti dejanja, ki velja za začetek fašističnega nasilja na škodo slovenske manjšine v Italiji. Lega nazionale in njeni spremljevalci so s sebi lastno perverznostjo spet postavili v vzročno zvezo krvave dogodke v Splitu s požigom Narodnega doma brez znaka kakršnegakoli obžalovanja za nasilje in žrtve in za nepopravljivo škodo, ki jo je utrpela manjšina. Zanje je tisti dogodek samo odgovor na nemire v Dalmaciji, kar pomeni, da priznavajo požigu Narodnega doma značaj represalije. Proslavljati fašistično represalijo pa je po zakonu prepovedano. Slovenska manjšina se nad izra- zi take miselnosti zgraža in zahteva odstranitev omenjenih vencev, ki pomenijo le grobo apologijo fašističnega nasilja. Lovorova venca z italijansko trobojnico sta s svojimi dimenzijami dobesedno zasenčila venca slovenskih krovnih organizacij in Slovenske skupnosti, kakor da bi hotela z nezakrito govorico moči o-pozoriti, kdo je tu pravi gospodar in kdo ima oblast. To je očiten odgovor na manifestacijo krovnih organizacij 13. t.m. ob 80-letnici požiga in na odobritev zaščitnega zakona, ki nam vendarle priznava pravico do vstopa v Narodni dom. SSO zato v imenu manjšine zahteva od oblasti odstranitev obeh vencev, katerih izključni namen je netiti napetost in sovraštvo na škodo mirnega sožitja tu živečega prebivalstva. SSk dodaja, da morajo pristojne oblasti ugotoviti, ali je bil s shodom prekršen zakon, hkrati pa pričakuje, da se od pobude distancirajo vse demokratične sile, tako slovenske kot italijanske. Tržaško pokrajinsko tajništvo v svojem ogorčenem sporočilu naglašuje, da je "šlo za nizkotno provokacijo, saj je bil na manifestaciji ponovno izlit ves strup, ki ga nekateri še vedno imajo v sebi do Slovencev in do vsega, kar je z nami povezano... Čudimo se, da nasedajo na take pobude tudi osebe, ki bi morale čutiti spoštovanje do države in do vseh državljanov". In nadaljuje, da je bil pod krinko spomina na padle shod v resnici posvečen storilcem kaznivih dejanj. Zgodovinsko je namreč dokazano, da so za smrt italijanskih mornarjev v Splitu, zaradi katere so nacionalisti v Trstu pripravili pohod na Narodni dom, bili sami krivi, saj so plačali za provokacijo, ki so jo sami zanetili. Prav tako je dokazano, da je Fran-cesco Giunta s svojimi načrtno sežgal slovenski Dom v Trstu, da bi začel z zatiranjem Slovencev, s či mer se je izkazal fašizem v naslednjih letih". .S /. STRANI IDENTITETA Ali ne gremo v Evropo s Prešernom, Slomškom, Cankarjem in Župančičem, pa še z Gallusom in Kogp jem, Vebrom in Ušeničnikom ter podobnimi velikani duha? Ali nam mora nemški predstavnik dajati lekcije o slovenski identiteti in ponosu? Politična Evropa nas bo sprejela kot Slovence, kar je naravno, in ne kot tujejezično izobražene tehnokrate (ki so seveda tudi potrebni), a niso naš izključni potni list za EU! Pa dogodki zadnjih dni? Komaj je odšel evropski komisar Verheugen, je Državni svet druga - sicer neposredno neizvoljena - slovenska zbornica postavila notranjemu ministru vprašanje, ali je morda v Kočevskem Rogu na znani proslavi bil kršen dolo- čen člen slovenske ustave. Vse naj bi se nanašalo na besede ljubljanskega nadškofa Rodeta, ki naj bi tu podpihoval versko nestrpnost. Ali pa je bil v skladu s kako ustavo na svetu sam komunistični poboj v Kočevskem Rogu?! Ali je sploh danes tako gledanje evropsko? Naj za zaključek navedemo besede znanega narodnega buditelja Matije Majerja iz 1848, ko smo Slovenci tudi politično prvič postali narod. Tako pravi med drugim: ' Slovenska narodnost in slaven-ski jezik! To je za nas: condi-tio sine qua non! to se pravi ali se mi ne oglasimo, kakor svoboden narod in ako svoj jezik ne ubranimo - smo muha, smo kakor riba brez vode, kakor ptica brez peruti..." Da bi to tudi danes upoštevala uradna Slovenija na poti v Evropo! G7 NA OTOKU OKINAVVA Prihodnje vrhunsko zasedanje sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije bo od 20. do 22. julija 2001 v Genovi. Italija bo januarja prihodnjega leta prevzela začasno predsedstvo in torej odgovornost za ustrezno pripravo pomembnega srečanja. Kdor je pričakoval, da se bo zasedanje na japonskem otoku Okinavva končalo z odobritvijo vrste pomembnih u-krepov, je bil razočaran, saj so udeleženci poudarili veljavnost nekaterih načelnih stališč, stvarnih sklepov pa je bilo bore malo. Pred zasedanjem se je veliko govorilo, da je treba vsem revnim državam na svetu odpisati dolgove. V resnici pa so na svetu sklenili, da bodo odpisali dolgove le devetim državam tretjega sveta, in sicer za 8,6 milijarde dolarjev. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 77541 9 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI CLAS |E ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, INOZEMSTVO II0.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU PO ZAKONU SLOVENSKA TELEVIZIJA BO VIDNA V DEŽELI POGAJANJA V CAMP DAVIDU SPORAZUM NEMOGOČ k V četrtek, 20. t.m., je državni zbor v Sloveniji soglasno sprejel zakon o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kjer živi slovenska manjšina. Zakonski predlog je v obravnavo vložila skupina poslancev SDS s prvopodpisanim Ivom Hvalico iz Nove Gorice (na sliki), ki si je za to vprašanje prizadeval dolgih sedem let, kot nam je tudi sam sporočil. Ob tej vesti je deželni podtajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin v državnem zboru obiskal poslanca Hvalico in mu čestital za uspešno prizadevanje za rešitev problema. Obenem se je zahvalil poslancem, ki so se zavzeli za to zadevo. Terpin in Hvalica sta soglašala v oceni, da gre za veliko pridobitev za Slovence v zamejstvu, zlasti za Slovence v videmski pokrajini, kjer tudi tretja mreža RAI v slovenščini zaenkrat ni vidna, tako da bodo oddaje RTV Slovenija edine slovenske oddaje po beneških domovih. Če bo uresničitev novih določil stala o-koli pet milijard lir, bo to naložba, sta dejala Hvalica in Terpin, ki se bo še najbolj obrestovala, ker krepi slovensko identiteto in utrjuje skupni slovenski prostor. BREDA SUSIČ Svetu je zastal dih. Zgodilo seje kar nekajkrat, ko seje oglasil uradni glasnik iz Camp Davida, kjer potekajo pogajanja o Bližnjem vzhodu. Vsakič ni šlo brez kančka strahu pred morebitnimi negativnimi novicami. Jasno je namreč, daje to edinstvena in morda tudi zadnja priložnost, da sprte strani dosežejo kompromis in nov sporazum, ki bi mirovnemu procesu dal novo vsebino in potreben zagon. Protagonistom ameriškega vrha o Bližnjem vzhodu se je posredno pridružil tudi Janez Pavel II., ki je minulo nedeljo predlagal za Jeruzalem, ki je sveto mesto za tri mono-teistične religije (krščanstvo, judovstvo in islam), poseben statut z mednarodnim pokroviteljstvom. Sv. oče, ki jespet predlagal rešitev, za katero se Sv. sedež zavzema že ves čas, je prepričan, da bi edino poseben statut jamčil pripadnikom vseh veroizpovedi svobodno izpričevanje vere in dostop do vseh svetih krajev v mestu. Vse pa daje misliti, da bodo pogajalci šli drugačno pot. Kot znano, je na pogajanjih ključni problem prav Jeruzalem. Medtem ko staža ostale odprte probleme (umik z zasedenih območij, vračanje beguncev, judovski zaselki na palestinskih območjih, določitev mej med Izraelom in bodočo palestinsko državo) delegaciji našli kompromise, je vprašanje, ali bo Jeruzalem lahko postal glavno mesto tudi palestinske države ali ne, postavilo v dvom sam uspeh pogajanj. Na dan vrnitve Clintona z vrha G8 na Japonskem so mediji objavili nasprotujoče si izjave. Optimistično je izzvenela izjava odposlanca EZ na pogajanjih Miguela A. Mo-ratinosa: "Padlo je veliko tabujev in tokrat smo res zelo blizu dokončnemu dogovoru." Še nekaj ur prej pa je predstavnik Palestincev iz Gaze poročal o telefonskem pogovoru z Arafatom, ki je potožil, da na pogovorih niso dosegli napredka in da pogajanja še niso bila tako težavna. Prav tako je v ponedeljek, 24. t.m .Jeruzalem Post objavil vest, da misli Arafat sprejeti kompromisno rešitev, ki mu jo ponujajo Američani. Palestinci bi tako dobili v popolno upravo vzhodni del Jeruzalema in neke vrste skupno upravljanje nekaterih muslimanskih in krščanskih četrti starega mesta. V zameno bi bil velik del jeruzalemskega predmestja priznan kot izraelski del mesta. V torek, 25. t.m., je ameriški predsednik Bill Clinton časnikarjem sporočil, da so pogajanja propadla, ker sprti strani nista mogli doseči sporazuma predvsem, kar zadeva status Jeruzalema. Izrazil pa je upanje, da se bodo pogajanja nadaljevala in da bosta sprti strani kočno le našli primerno rešitev spornih vprašanj. Sporazum med Izraelci in Palestinci je bistvenega pomena za zagotovitev miru ne le na Bližnjem vzhodu temveč na vsem svetu. Arafat in Barak sta se že vrni la v domo-vino, skrajneži na obeh straneh pa so si oddahnili. POVEJMO NAGLAS JANEZ POVŠE KORAK V SMERI HUMANE GLOBALIZACIJE Nedavno srečanje osmih industrijsko najbolj razvitih držav na Okinavvi je vzbudilo u-panje, da bomo pričeli kot razviti svet smotrneje gledati na prihodnost vsega sveta in s tem tudi na lastno prihodnost. Da bomo torej pričeli odločneje delovati v smeri razvoja v človeškem duhu. To pa pomeni, da se ne bomo več prepuščali logiki in praksi izkoriščanja manj razvitih, ker tudi za nas razvite ni vseeno, kako živijo ali naj bi živeli revni. Do Oki-nawe so se industrijsko najbolj razvite države ukvarjale izključno same s seboj, kolikšna je ekonomska rast, kako visoka je inflacija in kakšen deficit, skratka šlo je le za skrb za lastno dobrobit, se pravi za manj kot 10% svetovnega prebivalstva. Vse to kljub opozorilom strokovnjakov, da prav razviti svet s svojo še vedno neekološko proizvodnjo prispeva kar za 80% odpadkov, ti pa povzročajo vremenske spremembe in katastrofe, ki večinoma pustošijo v nerazvitem svetu. In na Okinawi je bilo hvalevredno največ pozornosti posvečene prav temu nerazvitemu svetu: revščini, manjkajoči informacijski tehnologiji, nalezljivim boleznim, kot so aids, malarija, tuberkuloza, cenejšim zdravilom in podobno. Seveda ne bi bilo umestno, kot bi se že v tem trenutku predajali nekoristnim iluzijam. Občutek namreč, da je svet ena sama celota in da vsa območja sveta vsak dan bolj vpli- vajo na vsa druga in obratno, ta občutek je šele v povojih in se krepi le polagoma. Razviti svet je ves vprežen v vse hitrejši dvig svoje civilizacije, potrošništvo je še vedno v vzponu, najrazličnejše potrebe se še vedno večajo, namesto da bi se manjšale, in tej dirki za višjo življenjsko raven, ki ni očitno nikdar dovolj visoka, da bi človeka potešila, še ni videti konca. Toda na srečo se prav v tem, nemara zaključnem stopnjevanju pridobitništva vse pro-dorneje oglašajo glasovi, da je vse to brez odrešujočega smisla, človeka kot da na novo zasužnjuje, ubija ga z neusmiljenim ritmom časa. Istočasno je po svetu vse več revščine in v nas se porajajo dobri nameni pomagati, toda tudi z njimi so težave. Dobri nameni namreč še niso dejanja in dokaz je kar nekajkrat objavljen sklep industrijsko najbolj razvitih držav, da bodo revnim državam črtale dolgove v višini 100 milijard ameriških dolarjev. V resnici je bilo črtanih dolgov le za 15 milijard ameriških dolarjev, tovrstne pomoči je bila deležna le četrtina držav v stiski. Preiti je torej treba k dejanjem, saj so revščina in bolezni po svetu leglo vojn in vsakršnega zla oz. ogrožanja velikega dela človeštva. K dejanjem je treba preiti tudi zato, ker je dejavna pomoč sočloveku edina pot iz tistega labirinta nesmisla, v katerem se znajdemo, kadar mislimo le nase. AKTUALNO INTERVJU / DIMITRIJ VOLCIC ZAŠČITNI ZAKON, SLOVENIJA V EZ IN 5. KORIDOR "IN FIERI" ERIKA JAZBAR Kakšno vzdušje vlada v senatnih krogih po odobritvi zakonskega predloga o zaščiti slovenske manjšine v poslanski zbornici? Verjetno so pretekli časi, ko so se ob nacionalnem vprašanju razvneli veliki spopadi. Mislim, da bi bilo danes težko, da bi se zaradi zapetljajev okoli župana v Celju spremenila avstrijska vlada, kot se je zgodilo v času Franca Jožefa. Če pomislimo, kdaj seje zadnjič govorilo o valdostanski in nemški manjšini v našem parlamentu, bomo videli, daje to bilo takrat, ko je šlo za izreden dogodek na področju dnevne kronike. Če gre vse po normalni poti, problemi, s katerimi se parlament ukvarja, ne povzročajo emotivnih diskusij razen pri neposredno prizadetih. Zakon, o katerem se pogovarjava, seveda ni normalen zakon; moram pa povedati, da ležijo v parlamentarnih aktih številni zakoni, ki so pokopani že trideset let in na katere so ljudje že pozabili. Problematika slovenske manjšine se ne vleče 30, temveč veliko več let; pomislimo na čase Gabrščka, duhovnika Gregorčiča in Tume, kako so se ostrili meči z nasprotno stranjo okoli vprašanja slovenskega zamejstva. Postopek zakonskega osnutka v senatu je zaključno razdobje faze, ki se je začela veliko prej. Mediji navadno zabeležijo le dnevne dogodke, niso pa sposobni spremljati procesov, ki pripeljejo do dogodkov. Naš zakon pa je dolg proces, okoli katerega se je zvrstila štafeta nekaj sto ljudi. V zaključni fazi so seveda nekateri mnenja, da gre samo za njihovo zaslugo, to pa je že drugo vprašanje. Uveljavljanje slovenske skupnosti je konstrukcija, ki je bila grobo prekinjena v času fašizma, nadaljuje pa se, odkar se je pojavilo nacionalno vprašanje. Za normalnega senatorja, ki verjetno ne pozna problemov Beneške Slovenije, se to zdi normalen proces in se sprašuje, ali ni pred meseci glasoval za isti zakon. Marsikateri kolega namreč ne vidi razlike med temi normami in zaščito dvanajstih jezikovnih manjšin. Če je nekoliko bolj spreten, se mu zdi naš zakon nadaljevanje splošnega zakona za manjšine, s katerim je Italija povzela ideje o manjšinskih skupnostih, ki krožijo danes po Evropi. Okvirni zakon je nedvomno pomagal našemu, ker je iznesel nekatere smernice, ki jih zakon za zaščito Slovencev izpopolnjuje. Kakšno je vzdušje v senatu? Med tistimi, ki si prizadevajo za naš zakon, vlada seveda navdušenje. Drugi se ukvarjajo s splošnim volilnim mehanizmom, od katerega odvisi njihova osebna usoda, ali z vprašanjem biotehnologije; omenjeni tematiki sta namreč glavni temi, o katerih se razpravlja danes v senatu. Vlada pa seveda tudi atmosfera poletne lenobe med tistimi, ki že mislijo na počitnice. Kolikor beremo italijanski vsedržavni tisk, moramo priznati, daje o za nas ključnem vprašanju kratkomalo molčal. ■\H-iS3SsKsi * H Poslanska zbornica je pred kratkim končno odobrila zakonski predlog o zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji. Na vrsti je zdaj senat, ki bo, kot je bilo napovedano, začel proučevati vprašanje naše zaščite po poletnem premoru. Naprosili smo senatorja Dimitrija Volčiča, ki zadevo spremlja že od vsega začetka, da bi našim bralcem posredoval svoje vtise in predvidevanja o poteku in možnih zapletih, ki bi lahko nastali med razpravo o tem za našo manjšino življenjskem vprašanju. Pred dnevi je bil na obisku v Rimu slovenski predsednik Kučan, italijanski mediji pa tudi o tem niso niti črhnili. Kako si to razlagate? Odkar so meddržavni obiski delovnega značaja in potekajo v enem dnevu, se redkokdaj zabeležijo po časopisih, razen če z obeh strani ni jasne želje po poudarjenosti. V času, ko so državniki potovali z vlakom, je obisk trajal več dni. Danes je življenje postalo hitrejše in to velja tudi za državnike, ki opravijo svoje obiske in razgovore v skrajšanem času in se takoj vrnejo v svojo državo. Če pomislimo, da je v vsaki evropski prestolnici nekaj državnikov na dan in vsebinsko pomemben obisk državnika vsaj enkrat na teden, pomeni, da žrtev o-menjene anonimnosti ni le slovenski predsednik, temveč gre za normalno prakso. Lahko spregovoriva tudi o izjemah. Če bi omenjena predsednika dosegla sporazum glede kakšne zelo pomembne točke, bi srečanje postalo dogodek, o katerem velja poročati. Ce bi se npr. dogovorila o trasi 5. koridorja, potem bi verjetno iz tiskovne konference kak časopis izvlekel članek. Samo srečanje v današnjih časih ni več novica, zlasti ko gre za evropske državnike, ki so v stalnem stiku. V bistvu se dogodek odvija in ponavlja na istem odru. Jasno je, da je državna agencija posredovala novico o srečanju. Če se ni pojavila v časopisih, pomeni, da srečanje med predsednikoma ni šlo skozi rešeto, ko so med 6.000- 7.000 dogodki dneva izbrali 300 dogodkov, o katerih naj piše časopis. Srečanje med predsednikoma ni šlo skozi rešeto. Verjetno pa se bo v kvalificiranem tedniku ali reviji pojavila analiza odnosov med Italijo in Slovenijo, ki bo posledica tega srečanja. Vladajoča leva sredina je v hudi krizi. Mislite, da utegne to stanje vplivati na potek parlamentarnega postopka v zvezi z našo zaščito, čeprav vemo, da ima leva sredina v sentatni zbornici krepko večino? Leva sredina ima krepko večino, ne odloča pa o tem, kdaj bodo splošne volitve. Če se bodo volitve normalno odigrale spomladi leta 2001, potem imamo na razpolago luknjo med koncem septembra in začetkom novembra, ki bi jo lahko uporabili za odobritev zaščitnega zakona. Novembra se namreč začenjajo proračuni, finančna vprašanja in zapleti okoli volilne zakonodaje. Če bo prišlo do novih pravil, jih bo treba juridično obdelati, kar pomeni, da bo imel parlament veliko dela in za druge problematike ne bo prostora. Imamo torej priložnost, da zakon odobrimo med koncem meseca septembra in oktobra. Zakaj bi zakon lahko propadel? Senat o zakonu ne bo razpravljal, ker je do razprave prišlo že v poslanski zbor- nici. Naloga večine je samo v tem, da odobri tekst, ki gaje sprejela po-| slanska zbornica. Ce se spremeni ena sama vejica pri kateremkoli členu, mora tekst ponovno v poslansko zbornico in se prostopek začenja znova. Iz tega izhaja, da mora biti večina stalno prisotna v sejni : dvorani, tako da onemogoči na-j sprotnikom, da v odsotnosti senatorjev večine izglasujejo amandma, ki bi prisilil zakon, da se znova vrne v zbornico. Naloga leve sredine je torej v tem, da je stalno prisotna in budna, ko se govori o zakonih, ki se selijo iz zbornice v senat. Krepka večina je v senatu samo takrat, ko so izvoljeni predstavniki prisotni. Velja namreč povedati, da je marsikateri senator že začel z volilno kampanjo, kar pomeni, daje vedno bolj prisoten na terenu in vedno manj v plenumu. Velike pomembnosti bo zato tudi datum, ko bomo obravnavali zaščitni zakon. Mislim, da je vsem jasno, da je za prisotnost kolegov velika razlika, če do glaso-: vanja pride v torek, ko so vsi prisotni, ali v petek, ko jih je polovica že odpotovala v svoj izbirni kraj. Poglavje zase je tudi politična volja opozicije, da se poslužuje raz-i nih trikov za upočasnitev celotne zadeve v upanju, da medtem pridejo v obravnavo v senat drugi pomembnejši ukrepi, ki bi izrinili naš zakon pred glasovanjem. Mislim, da so te glavne nevarnosti, ki preti-j jo našemu zakonu; moram pa po-! vedati, da se jim s primerno pozornostjo ni težko izogniti. Tržaški senator Oljke Camerinije večkrat izjavil, da se bosta skupno zavzemala, da bi se senatna zbornica čimprej začela ukvarjati s problemom naše \Zaščite. Na katere vplivne kolege se nameravate posebej obrniti, da bi zadeva čimprej stekla? Prejšnji teden sem se srečal s predsednikom Mancinom, ki mi je posredoval razpoložljivost za obisk predsednikov obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v tem tednu. Hkrati tečejo razgovori z voditelji posameznih parlamentarnih skupin, ki bi glasovale za zaščitni zakon, da bi povečali njihovo občutljivost do naše problematike. Nujno je namreč, da jim jasno poveš pomen, ki ga nosi v sebi zakon za odnose s Slovenijo, za življenje ob meji ter ne nazadnje za dobro ime Italije. Vi ste tudi evropski parlamentarec, izvoljen na listi Levih demokratov. V zadnjem časti je v tukajšnji javnosti precej odjeknila novica, da ste predlagali nekakšno oživitev proste cone vzdolž meje s Slovenijo na Goriškem, kakršno je predvideval Osimski sporazum na tržaškem Krasu. Bi natančneje obrazložili to svojo vsekakor zanimivo zamisel? Pogosto se dogaja, da se marsikdo rad ponaša z idejami, ki niso vedno sad osebnih intuicij. V omenjenem primeru sem si prebral o-simski tekst, ki sta ga izpod ton papirja znova obelodanila dva strokovnjaka in sem preveril njegovo juridično veljavnost v Rimu in Bruslju. Osimski sporazum so podedovale države naslednice. V njem so nekatera določila, ki so še aktualna, med temi je tudi industrijska cona, ki takrat Tržačanom ni ugajala, ni pa bila niti ukinjena, kar pomeni, da je še izvedljiva. Treba se je vprašati oz. treba je vprašati strokovnjake o zapletenem vprašanju. Kaže, da je mogoče, da se omenjena cona lahko razširi na druga ob- močja, ki so v neposredni bližini. Če bi jo razširili na nekatera področja goriške pokrajine, bi bilo to koristno za goriško ekonomijo. Potrebno je pregledati juridično veljavnost zamisli, potreben je sporazum s slovensko vlado kot naslednico Jugoslavije kot podpisnice Osimskega sporazuma, treba je, da obe državi predstavita skupni načrt za obmejno področje v Bruslju. Proces je torej precej dolg. Na podlagi tega razmišljanja sem pripravil predlog, ki ga morata izglasovati obe zbornici, da se proces sploh lahko začne. Ideja prostih con je danes precej nepopularna, zato bi bilo bolje, če bi govorili o "zakonu 180 z nekaterimi olajšavami". Beseda Osimo je v Trstu povzročila veliko nesporazumov, saj so nekateri začeli napadati, ne da bi vedeli, o čem govorimo in govorijo. Zgodovinske, zemljepisne in vsebinske razlike so namreč tako velike, da nova cona, razširjena na del goriškega območja, nima dejansko nobene zveze z O-simskim sporazumom. Kaj bi prineslo goriški pokrajini? Med drugim bi omogočilo zelo dobro bančno poslovanje v okviru tovornega postajališča. Ko se meja Schengena, t.j. območje, v katerem je potrebna kontrola blaga, z vstopom Slovenije v EZ preloži na vzhod ali dlje, se tovornjaki ne bodo več ustavljali 24 ur na goriškem postajališču, temveč bodo v uri ali manj u-redili vse potrebne obveznosti. Jasno je, da je nujno omenjenim strukturam dodeliti novo vsebino. Če že vsi trdijo, da bo tovorno postajališče predstavljalo gospodarsko prihodnost mesta Gorice, mu je treba najti primerno funkcijo. Profesionalno skladišče dragocenega lesa npr. ali blaga, ki ga pripeljejo do Červi-njana, potrebuje primerne strukture in servise. Ko se v dnevnem časopisju pojavljajo posegi, v katerih stalno govorijo o "sistemu”, ki edini lahko privabi podjetnike, pomeni ravno to. Nuditi moramo potrebne servise, sicer ne bo nihče imel pravih pogojev, da se pri nas ustavi in uskladišči svoje blago. Mislim, da je v tej namembnosti bodočnost o-menjenih struktur, ki lahko privabijo tudi nekatere manjše industrije. Če se seveda strinjamo, da se bo bodočnost Gorice gradila na ponudbi univerzitetnega pouka in tovornega postajališča. Aktualno je snovanje načrta hitre cestne in železniške povezave Barcelona-Kijev, ki pobliže zadeva tudi naše kraje. Prvotno se je zdelo, da bo trasa šla po Goriški, upoštevala pa bi tudi interese tržaškega in koprskega pristanišča. Haiderjev obisk v Vidmu pa je vse to postavil pod velik vprašaj, saj je avstrijski predstavnik jasno govoril o trasi, ki naj bi šla po Kanalski dolini, s čimer bi odrezala tako Goriško kot Trst. Kakšno je vaše mnenje o tem pomembnem vprašanju? Peti koridor je največja megla na tem svetu. Bilo je mnogo domačih polemik, ki pa niso nikoli prišle do Bruslja. ———— STRAN 1 6 KRISTJANI IN DRUŽBA SVETOPISEMSKA RAZMISLJAN JA V L ITURGICNEM LETU B ČETRTEK 27. JULIJA 2000 ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, I NEDELJO NEDELJO 17. NAVADNA NEDELJA "Daj ljudem, da bodo jedli!" (2 Kr 4, 42-43) "Oči vseh čakajo na Gospoda." (Ps 145, 15) "V ljubezni prenašajte drug drugega." (Ef4, 2) "Poberite koščke, ki so ostali, da kaj ne bo šlo v izgubo." (Jn 6, 12) Ječmenov kruh je veljal v Palestini za časa našega Gospoda za kruh revnih slojev; za uboge pa je bil to najboljši na svetu. Hvaležni so bili za sveže klasje, ki so ga mlatili tako kakor pri nas; cepec je zapel nad žitnim klasjem; zlata zrna so zaplesala po široki ceradi na dvorišču, z njimi smo napolnili rešeto ter vejali, da so odletele pleve z resinami vred. Nekaj kilogramov smo nato tolkli v "kamnu11, daje žito postalo prej groba kot fina, a vendar čudovita moka. Iz nje so matere spekle prvi novi kruh. Ostalo klasje pa so obdelali pozneje z mlatilnico ter v mlinu. Mentrga/vintla/ je hranila več zamesenih hlebcev, ki so prekvašeni, neslišno vstajali/snidli/, nakar sojih porazdelili po razbeljeni peči. Pečeni kruh, pri nas pšenični, je nosil veliko znamenje križa. Za zaužitje je bilo treba še malce počakati, da se je kruh primerno ohladil. Jezus je imel v mislih vso dolgo pot, ki jo mora prehoditi kruh do peke, od božjega zrna in dela človeških rok, ko je obljubljal kruh od zgoraj, iz nebes (Jn 6, 51). Tako naj bi mi lažje doumeli njega kot hrano za večno življenje, ja, kot večno življenje samo. Jezusov pouk zahteva vero kot neobhodno potrebno za razumevanje tega kruha. Verujemo namreč, da je on postal pravi človek, daje resnično trpel in resnično umrl ter resnično telesno od mrtvih vstal. A obenem poudarja, da ga ne jemo in pijemo samo v veri, pač pa tudi zakramentalno pod podobo kruha in vina (Jn 6, 51-59), ker je on tisto zrno, kije šlo skozi razbeljeno peč trpljenja in gaje vsega pripravilo kot slasten duhovni kruh in kot vino našega veselja. Sv. škof in mučenec Ignacij Antiohijski prosi, da bi bil vreden priti k Bogu po hudem mučeništvu po zgledu Jezusa Kristusa: "Božje zrno sem in zobje zveri me zmeljejo, da bom čist Kristusov kruh" (pis. Rim 4,1 -2). Smrt je zanj rojstvo: "Rojstvo se mi bliža. Ko pridem tja, bom človek. Dovolite mi, da posnemam trpljenje svojega Boga!... Vladar tega sveta me hoče ugrabiti in uničiti moje teženje k Bogu" (ist. 4,1 ss). Materializem pa hoče samo vidni kruh, brez vere in brez zakramenta. Jezus opozarja nato nevarnost, ki ceni le čudeže in strmi nad Jezusovo močjo proti boleznim in pomanjkanju (Jn 6,14-15). Toda on ne bo nosil na tem svetu krone, kakor bi ljudje hoteli, pač pa trnje in križ: to bo njegovo kraljevanje, ki bo šele na koncu prejelo krono življenja. Tudi ne bo dajal vsak dan kruha in rib, ker moramo ceniti koščke, ki so ostali. Teh je pa vedno veliko, dovolj za vse (2 Kr 4, 43.44, Jn 6,12.13). V sovjetskem koncentracijskem taborišču je več barak. V eni izmed njih je tudi nemški vojni ujetnik. Svoj kos kruha, ki ga je prejel zjutraj, postavi na mizo ter ob obhodu, ki traja cel dan, si odreže z nitjo sukanca, ki si gaje bil potrpežljivo vzel iz jopiča, tanko rezino. Nese si jo v usta, počasi žveči in tako, skoraj obredno, je ves dan. Kako je znal ceniti kruh! Kdo izmed njegovih tovarišev je svoj delež kruha pojedel na mah, drug v dveh ugrizih, kdo gaje zamenjal za či k cigarete. Lačni zna ceniti vsako zrno; Jezusovi mučenci so zaradi lakote smukali klasje in jedli (Mt 12,1). Po prvem sv. obhajilu ostajajo ponekod samo koščki; po birmi je stanje še težje. Zato sta potrebna prebiranje in razlaga Jezusove besede o tem. On seje namreč najprej zahvalil Očetu za kruh. Tako beremo pri jn 6,11. Hvaležnost za vsakdanji kruh, ki ga še ogromno ljudi po svetu nima; trdo dela zanj, spomin na pomanjkanje v preteklosti, na lakoto celo, izvabijo iz nas molitev pred jedjo in po njej. A pridružiti se jim mora delitev s sestrami in brati, ki so lačni in potrebni vsega za preživetje in dostojno človekovo življenje. Že prerok Elizej ukazuje in to kar dvakrat možu, ki je bil prinesel v vreči kruh iz prvega žita: "Daj ljudem, da bodo jedli!" (2 Kr 4,42.43). So ljudje, ki živijo skromno, a dajejo svoj delež za lačne po svetu. Ravnajo se po Jezusovem izreku: "Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte" (Mt 10, 8). Vse življenje smatrajo namreč za en sam veliki dar, ki smo ga prejeli, da ga z vso ljubeznijo gojimo, tudi po načrtnem študiju krščanskega socialnega nauka (gl. npr. "Družbeni nauk Cerkve" -MH Celje 1994 ter E. Vršaj, "Jubilej 2000", Ognjišče 1999). Ljubezen mora namreč najti vsa pota do človeka, do bližnjega: "V ljubezni prenašajte drug drugega" (Ef 4,2), ki sloni na zapovedi: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" (Mt 19,19). Tako Jezus govori še danes učencem: "Dajte jim vi jesti!" (Mr 6, 37), a vedno pripravljen, saj mi tega sami od sebe ne zmoremo, da nasiti nas vse z vero, kruhom, evharistijo, ljubeznijo in življenjem On 6, 6). Prosimo, da bi takšnemu prijatelju docela zaupali. S 1. STRANI / MSGR. PIERINO GELMINI V SLOVENIJI VZETI EVANGELIJ... Osebno in v imenu vseh Slovencev se mu je zahvalil za storjeno delo v boju proti odvisnosti, za vse, kar sam in s svojimi neštetimi sodelavci dela za mlade, ki so zašli na pot mamil. "Cerkev ne more ostati križem rok, zlasti pred mamili in vsem, kar je povazano z njimi! Vsak človek je namreč neskončno velik in vsakomur moramo zaupati!" je dejal msgr. Gelmini na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Ta seje msgr. Pierinu toplo zahvalil za vse, kar je dobrega storil slovenskim mladim, saj ima danes Gelmini-jeva organizacija za boj proti mamilom in vračanje v življenje mladih v Sloveniji že pet skupnosti, pet domov, v katerih se zbirajo mladi, ki se odločijo, da ne bodo vse življenje sužnji varljive omame. Prav v četrtek, 20. julija, je mgsr. Pierino skupno s koprskim škofom msgr. Metodom Pirihom svečano odprl nov dom v Vremah, kjer bo odslej nova skupnost Srečanje. Dan kasneje pa je msgr. Gelmini odprl še skupnost Razbor, tik pred odprtjem pa je tudi materinski dom, v katerem naj bi zbirali mlada dekleta, ki i-majo otroke, a so zasužnjena z drogami in zato nujno potrebujejo pomoč. "Če Cerkev nima posluha za ljudi v stiski, kakšna Cerkev je?" seje na glas vprašal portoroški župnik Franc Prelc, ki se je na slovenski obali že pred mnogo leti sam spoprijel z bojem proti drogi. "Ko mi je na vrata potrkal prvi narkoman in me prosil pomoči, sem vedel, da moram pomagati, a nisem vedel, na koga naj se obrnem," seje začetkov spominjal primorski duhovnik, ki je evangelij vzel zares. Najprej je stopil do bližnjega zdravnika; ko tudi ta ni zadostoval, se je povezal z g. Pie-rinom Gelminijem in nastala je prva skupnost Srečanje na Kostanjevici pri Novi Gorici, kjer so bratje frančiškani velikodušno odstopili del samostana. Veliko vlogo pri boju proti odvisnosti od mamil ima na Slovenskem krščanska ustanova Karitas, katere najvišji predstavniki so tudi spregovorili v Ljubljani. Ko je g. Prelc predstavljal don Pie-rina, je dejal, da se je slednji uveljavil zato, ker je v vsakodnevnem življenju začel udejanjati evangelij in se je pri tem držal pravila, da lahko vsakomur zaupaš, ker Bog zaupa vsakemu človeku. Msgr. Gelmini je prisotne takoj prepričal s svojo iskrenostjo, enostavnim, a ne banalnim jezikom in predvsem z veliko vero v sočloveka, ki temelji na veri v Boga in na evangeljski resnici, da smo pred Bogom vsi enaki, enakopravni in vsi deležni Njegovega zaupanja in ljubezni. "Skupnost Srečanje temelji na e-vangeliju in zato rad rečem, da gre za Kristusovo terapijo ozdravljanja mladih odvisnikov in njihovega vračanja v življenje, vračanja v družbo," je dejal iskrivi msgr. Gelmini, iz katerega brizgata življenje in pozitivna energija. Ob njem človek težko ostane rav-nodušen. "V naših skupnostih, komunah, imamo budiste, muslimane in neverne ljudi. Od njih pričakujemo, da svoje versko prepričanje gojijo, da ostanejo budisti, muslimani; edino stvar, ki pa jo morajo vsi, ki stopijo v komuno, spoštovati, je pravilnik naše skupnosti," je prepričljivo povedal. Naravnost žareč od veselja pa je msgr. Gelmini postal, ko je spregovoril o tem, da jih je pred kratkim Organizacija združenih narodov priznala kot članico: "OZN nam je dala sedež v skupščini v New Yorku in nas tako povzdignila na raven države. Tako smo dobili priznanje za naš boj proti drogi; z veseljem vam tudi povem, da bomo naslednji mesec odprli novo skupnost tudi v New Yorku. S seboj bom v to velemesto popeljal tudi slovenskega fanta, ki bo druge učil, kako se mora nanovo začeti živeti, da se lahko odvadiš mamil, da svobodno spet zaživiš, da se vrneš v življenje in družbo, v kateri mora vsakdo od nas odigrati svojo vlogo." "Odločno sem proti zdravljenju odvisnikov z metadonom, ki je mamilo, sicer sintetična droga, a vedno droga! Zato mora biti metadon samo sredstvo odvajanja prve dni zdravljenja odvisnika in ne od države uzakonjena droga! Prav tako smo proti od države nadzorovani delitvi heroina, ker v tem početju ni rešitve. Droga ceste namreč postane droga države in to je zgrešeno. Mamila so namreč vse prej kot bolezen, so neke vrste odgovor na našo družbo in neumeščenost mladostnika vanjo. Droga odraža neprilagojenost mladih, droga je bolezen duha in duše, ne pa bolezen! Pri delu nas vodi vera v Boga in človeka! Vere se poslužujemo, da skušamo pozdraviti človeka v njegovem bistvu. In kdo lahko reče, da je nekdo neozdravljiv, da se ni zmožen ozdraviti od grde navade uživanja mamil? Vedno moramo verjeti, da vsakdo lahko ozdravi, da se lahko vrne v družbo, da se mu odpre življenje, od katerega se je oddaljil, ko seje zaprl v lažni omamni svet mamil!" je pomembno poudaril msgr. Gelmini v Ljubljani. "Zato ponavljam in kričim na ves glas: ne obstajajo t.i. lahke in težke droge, ampak samo droge. Jasno je, da sem proti razpečevanju in legalizaciji t.i. lahkih drog, ker so te samo prvi korak v trajno odvisnost od težkih mamil. Poglejte: 40 let se že borim proti mamilom in izkušnje nekaj tudi povedo. Od petnajstih slovenskih fan- tov, ki so te dni stopili v skupnosti Srečanje v Razboru in Vremah, jih je dvanajst začelo najprej z marijuano. Droga u-bija najprej psiho in dušo, kasneje tudi telo! Sem proti razširjenemu mnenju, daje pač potrebno z drogo sobivati, ker so posledice droge izjemno hude za vso družbo," je še dejal msgr. Gelmini in sklenil s pomembnimi besedami, ki pa niso samo besede, saj širokopleči in veseli italijanski duhovnik trdno stoji za njimi s svojim vsakodnevnim življenjem: "Tam, kjer je nekdo, ki trpi, mora biti tudi nekdo, ki ljubi! Mladih ne smemo pustiti, da se sami uničujejo, ampakjim moramo pomagati, da se vrnejo v življenje, kajti droga jih peha v smrt!" Za msgr. Gelminijem je svoje pričevanje podal mladi štajerski fant Zlatko Blažič, ki je ozdravel v skupnosti Srečanje. Pretresljivo gaje bilo poslušati, ko je opisoval svojo pot: "Skupnost je možnost in ni garancija, da boš ozdravel. »Don Pierino« pravi, da je tu na delu Božja ljubezen, ker je pač on veren, a jaz zase lahko rečem, da sem v skupnosti spet odkril življenje in z vsemi močmi zgrabil možnost ozdravljenja in vrnitve v življenje. Več kot besede naredijo zgledi... Življenje v skupnosti sem doživljal kot življenje v veliki družini. »Don Pierinu« bom vse življenje hvaležen, da sem danes tu, da danes nisem več odvisen od drog in lahko drugim pomagam, da se počasi, a vztrajno vračajo v življenje!" Direktor Urada Republike Slovenije za boj proti drogi dr. Milan Krek pa je italijanskega duhovnika pozdravil kot starega prijatelja in se spomnil časov, ko je msgr. Gelmini pomagal pri začetnih bojih proti drogam njemu in g. Prelcu; onadva sta namreč pionirja boja proti odvisnosti na Slovenskem. "Droga se ne zgodi sama po sebi, ampak je posledica tistega, kar se ni zgodilo," je poudaril dr. Krek in se zahvalil prelatu. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nam je ob sprejemanju Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo poslala tiskovno sporoči- lo, ki ga deloma objavljamo. V slovenski javnosti poteka že nekaj tednov intenzivna razprava ob zakonu, ki naj bi urejal področje umetne oploditve. Žal se je spet pokazalo, da mnogim, ki odločilno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja in na politične odločitve, ni veliko mar ne stroka ne takšni in drugačni argumenti. Na tipično ideološki način ljudi preprosto razdelijo na konservativce in napredne, na tiste, ki bi ljudem v stiski radi pomagali, in one, ki za ceno svojih moralnih načel ne vidijo posameznikovih želja, pravic in svoboščin (...). Katoliška Cerkev je svoje gledanje na vprašanja umetne oploditve argumentirano predstavila v različnih dokumentih. Pri tem je potrebno poudariti predvsem KOMISIJA PRAVIČNOST IN MIR O UMETNI OPLODITVI dva vidika. Prvič, sodobna tehnologija je na področju medicine naredila velik razvoj, ki je v dobrobit človeku in njegovemu zdravju. Drugič, stiska ljudi, ki so neplodni, je velika in vredna vse pozornosti. Treba jim je pomagati. Za pomoč te vrste pa umetna oploditev ni edino sredstvo. Terapevtski posegi, ki imajo namen, da zagotovijo človeku potencialno rodovitnost (...), so zelo primeren način pomoči vsem, ki imajo težave s spočetjem. Na tem področju ima medicina veliko možnosti, ki še zdaleč niso izkoriščene, ljudje pa so z njimi tudi premalo seznanjeni. Prav tako se v aktualni razpravi nič ne govori o psihosomatskih razlogih za neplodnost oz. plodnost (...). Ko ima katoliška Cerkev v teh vprašanjih resne etične pomisleke, izhaja iz podmene, da je na človeka potrebno gle- dati kot na telesno in duhovno enovito bitje, kot na osebnostno naravo, ki ne dovoljuje, da bi človeka zreducirali na brezimno biološko maso. Dostojanstvo človeka v vsej njego- vi stvarnosti tudi zahteva, da ga ščitimo od spočetja do smrti. (...). Katoliška Cerkev zagovarja monogamno družino, ki temelji na medsebojni osebni podaritvi moža in žene in njuni odprtosti za rodovitnost. Govoriti o individualni pravici do otroka je s tega vidika nesprejemljivo, ker tudi mati nima pravice do otroka, še manj pa pravico nad otrokom. Človek človeku ni pravica, ampak dar, temeljni medčloveški odnos pa je medsebojno spoštovanje, tudi spoštovanje matere do - rojenega ali nerojenega - otroka. Vse oblike heterolo-gne oploditve pasov nasprotju z monogamno družino in resničnim dobrim za otroka. Izhajajoč iz človeka kot telesno duhovne enovitosti, je tudi prokreativno dejanje moža in žene osebno in ne ze ološko dejanje. Neplodnost ie predvsem problem biološke stvarnosti človeka, ki je tudi umetna oploditev ne more v celoti odpraviti. Človek kot o-seba pa se lahko na rodoviten način uresniči tudi, če je neploden. S tega vidika je v naši kulturi nekaj hudo narobe, če imamo v isti kliniki vrste za splav in vrste za umetno oploditev. (...) Komisija Pravičnost in mir apelira na slovensko javnost, da razpravo o tako pomembnih vprašanjih človeške prihodnosti prenesemo z ide-ološko-politične ravni na raven strok, ki se ukvarjajo s človekom. Od državnega zbora pa pričakuje, da bo bolj kakor doslej upošteval mnenja strokovnjakov in sprejel zakon, ki bo strokovno utemeljen in ki ga bo spremljala celovita informiranost prizadetih o etičnih dilemah umetne oploditve. V SPOMIN NADŠKOFU ANTONU VOVKU SKALA V OBRAMBI CERKVE V Tržiču na Gorenjskem so v nedeljo, 16. t.m., slovesno obhajali spomin na škofa Antona Vovka, ki je bil v tem mestecu za kaplana od leta 1926 do 1928 in kasneje župnik do 1940. V Tržiču so se 60-letnice Vovkovega duhovnega pastirstva v župniji spomnili s sveto mašo in slovesnim odkritjem spomenika, ki ga je izdelal kipar Vinko Ribnikar. Med sveto mašo je imel ljubljanski nadškof dr. Franc Rode pridigo, v kateri je prikazal svetli lik škofa Vovka v mračnih časih. Objavljamo jo v celoti. V prvem berilu smo slišali besede preroka Amosa, ki mu branijo, da bi prerokoval v kraljevem svetišču. “Nisem bil prerok ne sin preroka, redil sem govedo in gojil smokve. Gospod me je vzel iz črede in mi je rekel: Pojdi, prerokuj mojemu ljudstvu Izraelu" (Amos 7, 14-15). To je bil čas, ko je severni del izraelskega ljudstva pod pritiskom nezvestih kraljev zapadel v malikovanje in se izneveril pravemu Bogu. Vzporedje med poklicem preroka Amosa in škofa Vovka bije v oči: kot Amosa je Bog poklical tega kmečkega fanta iz Vrbe in ga izbral za svojega glasnika v najtežjem obdobju za vero slovenskega naroda. Za prvo Vovkovo nedeljo, ki jo bomo odslej obhajali vsako leto, da oživljamo spomin na velikega pastirja in molimo za njegovo beatifikacijo, smo se zbrali v Tržiču, kjer je bil ka- plan od leta 1926 do 1 928, nato pa župnik do leta 7 940. V teh letih mu je Tržič prirasel k srcu. V svojih zapisih, ki jih hranimo na ordinariatu, ga i-menuje "župnija mojega delovanja in lepih spominov'. Ko se je prvič kot škof 7. junija 1947 vrnil v Tržič za birmo, je zapisal: "Par minut pred deveto smo bili pred tržiško cerkvijo. Vse tako okrašeno zunaj in znotraj, kot še nikoli. Vso noč so posebni čuvaji čuvali, da ne bi kdo kaj podrl okoli cerkve. Cerkev nabita, petje kar premočno. Vročina v cerkvi taka, da sem bil ves premočen. Ko je bilo birmo-vanje, se nihče ni domov zganil, vse me je zunaj spremlja- lo in lepo so se obnašali." To so bili hudi časi za vero. Po množičnih pobojih prejšnjih let so sledili procesi proti duhovnikom in redovnikom, z obsodbami na več let prisilnega dela. Katoliške šole in zavodi so bili ukinjeni, cerkve- DRZAVNI SVET NAPADA NADŠKOFA PROTEST ZARADI GROBE KRŠITVE PRAVIC KATOLIŠKE CERKVE V zvezi s 54. sejo slovenskega Državnega sveta, na kateri so državni svetniki na pobudo dr. Veljka Rusa in komisije za družbene dejavnosti DS razpravljali o domnevno spornem delovanju ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta - med drugim tudi o predlogu za njegov odpoklic, in so razpravo zaključili s sklepom, da bo Državni svet na slovensko notranje ministrstvo naslovil vprašanje, "ali meni, da je bil na sporni spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu, dne 18. junija 2000, ob obletnici spravne slovesnosti, kršen 63. člen slovenske ustave, in če je bil, kako je ali kako bo ministrstvo ukrepalo", daje tiskovni urad SŠK naslednjo izjavo: Cerkev ima pravico in dolžnost, da poleg oznanjevanja evangelija v duhu evangeljske- ga nauka presoja tudi družbena vprašanja, povezana z etičnimi načeli, in o njih zavzema stališča. Razprava v Državnem svetu pomeni zato nezaslišano vmešavanje politike v svobodno delovanje katoliške Cerkve in grobo kršitev ustavnega načela o ločitvi Cerkve in države. Takšne napade je Cerkev doživljala samov naj hujši h letih komunističnega totalitarnega nasilja. Ravnanje Državnega sveta pomeni tudi nadaljevanje politike, ko so partija in njene izpostave določale, kaj katoliška Cerkev sme in česa ne sme delati. Tiskovni urad SŠK odločno protestira proti takšnemu vmešavanju politike v delo katoliške Cerkve in njenih najvišjih predstavnikov. O tem bo tiskovni urad SŠK obvestil Sveti sedež. ni tisk zatrt, redovnice so bile izgnane iz bolnišnic in vzgojnih zavodov. Komunistična partija je napovedala "dosledno in sistematično ideološko borbo" proti Cerkvi (Seja CK KPS, 30. 66. 7 952). Predvsem je hotela odvrniti od vere mladino s tem, da je poskrbela “za zabavo in razvedrilo zlasti v času obredov, kot proti sredstvo romarjem je organizirala izlete" (prav tam). Trn vpeti je bil verouk, tedaj še neobvezen šolski predmet, ki so ga mladi množično obiskovali. Partija je ugotavljala, da je na tem področju storila vse premalo. Centralni komite je bil zaskrbljen: "Med učitelji je še vedno premalo sposobnosti za ideološko borbo, otežuje pa še dejstvo, da tudi komunisti pošiljajo otroke k verouku." Skrbi jih nov pristop Cerkve k problemu: "Delajo na tem, da bi se poglobila verska vzgoja, poglabljajo verske običaje." Centralni komite ugotavlja za leto 1950: “Birma je bila letos povsod bolj obiskana kot doslej in ni bilo proti temu prave borbe." V svoji protiverski gonji predstavljajo vero kot pusto in dolgočasno, predvsem pa skušajo ljudi ustrahovati. V tem ozračju miselnega terorja škof Vovk stoji kot skala v obrambi Cerkve in poziva kristjane k pogumnemu izpovedovanju vere. V pastirskem pismu z dne 2. februaja 1952 se obrača na starše in jih spodbuja, naj dajejo svojim otrokom zgled veselega in pogumnega življenja po veri. “Nobena napaka na vas se mlademu rodu ne zdigrša kakor nedoslednost in strahopetnost. Varujte svoj ugled z odkritim in doslednim življenjem poveri." ■ Z namenom, da spodbije uradno propagando, ki predstavlja krščanstvo kot žalostno mračnjaštvo, škof piše: “Resnična vernost in pobožnost nikoli nista v nasprotju s pravim veseljem in vedrim pogledom na svet in življenje. Resnična vernost je šele pravi temelj veselju, pogumu in trdnosti. Tak človek ve, da "tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu" (Rim 8,28). Resničen kristjan mora biti vedno žarišče veselja, vedre podjetnosti, sončne pogumnosti in tudi svoji okolici opora in moč." Taka opora in moč za slovenske kristjane je bil tedaj v prvi vrsti škof Vovk. Svoj neomajni pogum v brambi vere je izpričal ob vsakem koraku. Niso ga uklonila nočna zasliševanja na sedežu Ozne, niso ga ustrahovala sramotenja naščuvane drhali, niso ga strle grožnje tistih, ki so mu stregli po življenju. Naj navedem samo en primer, ki ga pokaže v vsej njegovi človeški in škofovski veličini. Zgodilo se je 27. avgusta 1947, ko je bil za nekaj dni na oddihu pri župniku v Dolenjskih Toplicah. Sam pripoveduje: “Nekaj po deveti uri zvečer, ko smo se že vsi podali k počitku, se začu jejo koraki na vrtu in prav pod oknom moje sobe nekdo divje zakriči: 'Dol s škofom! Ven s farji!1 Vpitje je bilo vedno bolj divje in zahtevno. Prihrumeli so v prvo nadstropje in naredili so polkrog okoli mene. Ziden je bil posebno divji." Dovolil si je nesramno namigovanje na škofovo zasebno življenje. Škof Vovk nadaljuje: "Zagorelo je v meni in z glasom, ki je skoraj pretresal stene, sem odgovoril: Če mi karkoli očitate, moram potrpeti, ker je to pač danes usoda duhovnikov. Izrečenega očitka pa ne potrpim, ker ga potrpeti ne smem. Tudi najmanjši prah mi ženske predbacivati ne more. To mirno izjavim za celo svoje življenje. In zato zahtevam: Povejte svoje ime, da se pomenimo drugod. Ta trenutek so vsi ostrmeli. Potem sem povzel besedo: Nisem se še javno hvalil, pa sem primoran, da se. Rodil sem se v isti kamri kot največji slovenski pesnik dr. Prešeren. In če bi se za eno mrvo kdaj pregrešil zoper slovenski narod, ne bi imel pravice, da se s tem hvalim. Tako sem pa na svoj slovenski rod lahko ponosen. Še bolj sem pa ponosen na to, da sem duhovnik katoliške Cerkve. In člani Cerkve ste tudi vi. Če ste pa člani Cerkve, imate do nje tudi dolžnosti. Ena izmed dolžnosti je tudi ta, da spoštujete njene predstavnike. Pa vas k temu niti ne pozivam, pač pa vas prosim: bodite vsaj dostojni." Demonstranti so bili v mučnem položaju. Odgovoriti niso imeli kaj. Dva izmed njih sta dala znamenje za odhod. Takoj ko so odšli iz župnišča, so zaklicali: "Živela komunistična partija! Živel maršal Tito! Zapeli so še partizansko pesem. Takoj nato so zabrneli motorji in so se odpeljali." Kakšen pogum! Kakšna slovenska in krščanska samozavest! Kakšna knežja veličina! Pa naj bi mi, ki živimo v svobodni državi, še skrivali svojo vero in se sramovali svoje pripadnosti Cerkvi? Naj nas junaški zgled škofa Vovka navdihuje v naših mislih in dejanjih. Amen. SVETNIK TEDNA 1. AVGUST SILVESTER CUK ALFONZ M. LIGUORI, CERKVENI UČITELJ Iz življenja Friderika Barage, misijonarja in škofa med a-meriškimi Indijanci in slovenskega svetniškega kandidata, je znano, da so ga verniki povsod, kjer je deloval, vzljubili, ker je znal tako prisrčno govoriti o božjem usmiljenju in vseodrešujoči božji ljubezni. Njegovi stanovski tovariši so se iz njega norčevali, ker so bili janzenisti in so pod krinko bogoljubne strogosti ljudi odvračali od pobožnosti. Baraga je svoje oznanjevanje nadaljeval s svojimi znamenitimi molitveniki: Dušna paša, Zlata jabolka, Obiskovanje Jezusa Kristusa v presvetem rešnjem Telesu in Pozdravljenje Marije. Napisani so v duhu spisov današnjega slavljenca sv. Alfonza Marije Liguorija, s katerim seje Baraga seznanil pri svojem duhovnem voditelju sv. Klemenu Dvoržaku med svojim študijem prava na Dunaju. Alfonz Marija Liguori seje rodil 27. septembra 1696 v kraju Marianella pri Neaplju kot najstarejši od osmih otrok bogate plemiške družine. Bil je izredno nadarjen in že pri sedemnajstih letih je končal študij prava z doktoratom. Ko mu je bilo dvajset let, je odprl samostojno odvetniško pisarno in je užival med ljudmi velik ugled. Ko je izgubil neko zelo pomembno pravdo, je sklenil dati pravu slovo in postati duhovnik. Mašniško posvečenje je prejel leta 1 726 kot član misijonskega društva neapeljskih duhovnikov. Takoj je začel delovati z modernimi prijemi v domačem mestu, zlasti med moško mladino. V nasprotju s tedanjim baročnim okusom so bile njegove pridige naravne, krepke in jasne. Med zdravljenjem v nekem gorskem kraju nad Neapljem je videl popolno zapuščenost in nevednost tamkajšnjih ljudi in sklenil, da bo ustanovil redovno družbo za pomoč najbolj zapuščenim. In resje 9. novembra 1732 zaživela kongregacija presvetega Odrešenika: Odrešenik se po latinsko pravi Redemptor, zato se njegovi redovniki imenujejo redemptoristi. Sprva je kazalo na popoln polom, pozneje, zlasti potem, ko je delovanje družbe po zaslugi Klemena Dvoržaka ali Hofbauerja zajelo avstrijske dežele, pa seje povsod hitro širila in še danes uspešno deluje posebno na področju ljudskih misijonov. Družboredemptoristov je potrdil papež Benedikt XIV. leta 1 749. Alfonz in njegovi tovariši so na misijonih poleg osnovnih verskih resnic obravnavali tudi take, ki vernikom vzbujajo zaupanje v Boga in ljubezen do njega - božje usmiljenje, ljubezen Zveličarja, ki se razodeva v njegovem trpljenju in v evharistiji, dobroto Matere božje in moč njene priprošnje. FJotel je, da bi bili njegovi misijonarji ne le dobri pridigarji, temveč tudi razumevajoči spovedniki. Po večletnem študiju in bogatih izkušnjah je napisal vrsto knjig s področja moralne teologije (nravnosti, zgrajene na temelju evangelija). Papež Klemen XIII. je Alfonza leta 1762 imenoval za škofa v mestu Santa Agata pri Neaplju. V nekaj letih jo je temeljito prenovil. Za vernike je napisal vrsto molitvenikov, od katerih je bilo precej poslovenjenih že v prejšnjem stoletju. Osrednja misel Alfonza Liguorija v njegovih spisih je bila nenehna zahvala za odrešujočo božjo ljubezen. Po neštetih prošnjah je papež Pij VI. Alfonza vendarle razrešil vodstva škofije. Bil je star 79 let in od starosti ves sključen. Želel se je mirno pripraviti na smrt, toda čakalo ga je še dvanajst let hudih telesnih in duševnih preizkušenj, slednjih predvsem zaradi razkolov v njegovi redovni družbi. Umrl je 1. avgusta leta 1 787. Za blaženega je bil razglašen že leta 1816, med svetnike pa je bil prištet leta 1839. Papež Pij IX. gaje leta 1871 razglasil za cerkvenega učitelja. Svetega Alfonza častijo kot svojega zavetnika spovedniki in profesorji moralne teologije. JUBILEJNO ROMANJE KIPA IZ BARBANE Marijansko romanje po Jadranu je naslov jubilejnega romanja starodavne barbanske Matere Božje, ki bo potekalo v mesecu avgustu. Odbor za jubilejno leto škofij iz Furlanije-Julijske krajine je pripravil romanje kipa barbanske Matere Božje. Namen romanja Matere Božje z Barbane je, da bi se okrog nje zbralo Božje ljudstvo, ki se je nekoč prepoznavalo v oglejski krajevni Cerkvi. Kip Matere Božje bodo z ladjo z Barbane 5. avgusta najprej odpeljali v Lignano, kjer bo deset dni in med tem časom bo tu vrsta sv. maš in drugih bogoslužij. Iz Lignana bo Mati Božja prispela v Bibione prav na Veliki šmaren in bo ostal v tem letoviščarskem mestu do 22. avgusta, ko bo odpotovala v Portorož, kjer jo bo sprejel koprski škof msgr. Metod Pirih. V obmorskem mestecu bo kip Matere Božje z Barbane ostal do 27. avgusta, nakar bo odpotoval z ladjo v Milje, kjer bo ostal do 3. septembra. Iz Milj bodo kip Matere Božje 3. septembra prepeljali v Gradež, kjer bo če-ščenje barbanske Matere Božje trajalo do 8. septembra, ko se bo kip v slovesnem spremstvu okrašenih čolnov vrnil na romarski otok Barbano. O samem romanju Matere Božje z Barbane, ki jo tudi pri nas časti veliko vernikov, bomo seveda izčrpneje poročali v naslednjih številkah našega lista. ČETRTEK 27. JULIJA 2000 6 ČETRTEK 27. JULIJA 2000 ČEZ MESEC DNI 10. DRAGA MLADIH O IDENTITETI SLOVENCEV FILMSKA DVODNEVNICA V TRŽAŠKI KINODVORANI ALCIONE SLOVENSKI FILM PRI NAS BREDA SUSIC DRAGA MLADIH: KAJ JE TO? Študentski zmerno intelektualni forum, nekakšna mlajša sestra Drage. Draga mladih se osredotoča na študentsko in mladinsko problematiko. Vsako leto je ubrana na določeno temo. Letošnja tema je narodna identiteta Slovencev danes, včeraj in jutri. Geslo, ki bo povezovalo predavanje, okroglo mizo, debato in zabavni program bo: "Na mladih narod stoji!" KDO JE TO? Predvsem desetine mladih iz najrazličnejših koncev slovenskega kul-turno-duhovnega prostora, ki se med seboj pogovarjajo, diskutirajo, spoznavajo, zapletajo v debate in nato dolgo v noč "možujejo in ženujejo" ob kozarcu (sadnega soka, se razume). KDAJ JE TO? Od četrtka, 31. avgusta, do sobote, 2. septembra, letos. KJE JE TO? Na Opčinah pri Trstu, v parku Fin-žgarjevega doma. V njem (namreč v domu, ne v parku) lahko tudi spiš (v spalki ter na lastnem podležalniku!) in se vse tri dni gostiš z (res ne pretirano) izbranimi jedmi, vse to za borih 32.000 lir, za ta denar pa ti bosta navržena še dva kulturno-družabna večera ter udeležba v delavnici mladinske ustvarjalnosti. Še več, če te bodo pritegnili predavatelji na starejši Dragi, lahko svoje bivanje na Opčinah mirne duše podaljšaš še za en dan. TO JE TO! Četrtek, 31. avgusta: • ob 16.45 predavanje Jožeta Pirjevca (univerzitetni profesor, avtor e-sejev in knjig o zgodovini Slovenije in Jugoslavije): Kako smo se Slovenci ohranili do danes? Brez poznavanja narodovih korenin ni narodne zavesti in pripadnosti. Od Karantanije, kneza Koclja, puntov... do današnjih dni, do lastne države. • ob 20.30 bo Dramski odsek Pro- svetnega društva Štandrež prikazal gledališko predstavo Jaz sem Berto. Petek, 1. septembra: • ob 10. uri okrogla miz a: Ali ima danes še smisel biti Slovenec? Sodelujejo: Žarko Petan (pisatelj, dramatik, režiser), Boris Pahor (pisatelj, esejist), Darja Švajger (pevka). Bosta globalizacija in multikulturnost nadomestili narodne pesmi? Ali je težko biti Slovenec v današnjem času in v svojem poklicu? Sta narodnost in država Slovenija vrednoti za današnjo mladino? Kaj o tem pravijo nekateri znani Slovenci, ki so zgled za mnoge mlade? • ob 14. uri delavnice mladinske ustvarjalnosti: folklorna, obrtna, kulinarična, pevska, časnikarska. • ob 20.30 "Fešta" narodnosti s popevkami z vseh koncev sveta (DJ), plesom, prikazom dela delavnic mladinske ustvarjalnosti. Sobota, 2. septembra: Debata na temo: Kaj bo jutri pomembno za naš obstoj? Sodelujeta France Bučar, predsednik prvega slovenskega parlamenta, in France Arhar, guverner Banke Slovenije. Z vstopom Slovenije v EU smo pred novimi izzivi. Je treba narodni ponos drugače vrednotiti kot doslej? Kaj lahko Slovenija ponudi Evropi? Katero vlogo ima narodni ponos v svetu globalizacije in multikulturnosti? Kako negovati narod, da ga ne pogoltne globalizacija? O temi in programu letošnje Drage mladih lahko vsi zainteresirani kaj več izvejo na spletni strani, ki jo prireditelji sproti dopolnjujejo. Naslov je: http://welcome.to/draga-mladih. Kdor to želi, se lahko programa u-deleži v celoti (za hrano in prenočitev je poskrbljeno). Možna pa je tudi u-deležba samo na posameznem predavanju ali kulturno-družabni točki. Informacije in prijave (v primeru u-deležbe na celotnem programu ali na delavnicah mladinske ustvarjalnosti) na sedežu Slovenske prosvete, ul. Do-nizetti 3, Trst - tel. 040/370846. MLADI MLADIM PREKO TISKANE BESEDE NA DOM MLADE EVROPE ERIKA HROVATIN Pred kratkim je izšla nova, 11. številka glasila YENI, to je informativnega lista mednarodne organizacije YEN. Ustanovo, ki združuje mladinske manjšinske organizacije širom po Evropi, smo pri nas v zamejstvu spoznali predvsem po zaslugi članov Mladih v odkrivanju skupnih poti in Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, ki se v njenih krogih aktivno udejstvujejo že nekaj časa. Prizadevanje, da bi slovensko narodno skupnost v Italiji in njeno realnost (s)poznali tudi v širšem - evropskem - krogu, gojijo mladi Tržačani z navezovanjem stikov, z udeležbo na raznih seminarjih in srečanjih, o-benem pa še z neposrednim vključevanjem v glavne organe omenjene organizacije. Slednji je primer Mateja Susiča, ki je bil pred letom dni že izvoljen za podpredsednika YEN- a, z letošnjim julijem pa krije tudi položaj glavnega urednika glasila VENI. Poleg njegovega uvodnega pozdrava bralcem, v katerem se predstavlja kot novi urednik, zasledimo v tej številki še en prispevek iz naših krajev, in sicer članek Jadranke Cer-gol o majski manifestaciji na Trgu Sve- tega Antona v Trstu. Članek, ki je o-premljen s fotografskimi utrinki, predstavlja bralcu ne samo razloge za manifestacijo, pač pa tudi vzdušje, ki je zaznamovalo 6. maj 2000 na tržaškem trgu. Zavzemanje za prisotnost in sodelovanje pri glasilu, ki dosega mlado občinstvo v podobnem položaju življenja ob meji, podčrta zavest o pomembnosti in vplivnosti, ki jo lahko imajo mediji na mladega bralca, ki bi drugače ostal enostavno neosveščen. Med ostalimi članki glasila YENI bo bralec lahko našel pozdrav novoizvoljene predsednice YEN-a Anne Hahn, predstavitev bolgarske manjšine na Madžarskem, poročilo kongresa organizacije FUEN o manjšinskih problemih, ki je v začetku junija potekal na Slovaškem, izčrpen o-pis poteka aprilskega seminarja YEN-a na Južnem Tirolskem, novico o to-ponomastiki na Gradiščanskem in še napoved raznih poletnih kongresov in srečanj. O le-teh in o morebitnem naročilu na glasilo lahko zaniteresi-rani prejmejo več informacij v uradih Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, Trst, tel. št. 040-370846 (vprašajte po Mateju). i Jm* - u p. v a •»»(»at mrnavtiCK , £Q«AI* mjors ... DAVORIN DEVETAK Mladi Trst in t.i. Trst, “ki se odpira", je imel nedavno možnost, da se seznani z novostmi slovenske filmske proizvodnje. V juniju, ko je bilo več dogodkov, posvečenih praznovanju slovenske državnosti, smo beležili tudi tretji pregled slovenskega filma, ki sta ga priredila v kinu Alcione ustanovi Progetti dAHegria in Club Anthares s pokroviteljstvom generalnega konzulata republike Slovenije v Trstu. S kančkom ironije se lahko ugotovi, da so se organizatorji pošteno "potrudili", da bi morebitni gledalci zamudili zanimivo filmsko dvodnevni-co, saj je bil prvega dne ob istem času tudi tradicionalni sprejem slovenskega konzulata, na katerem so bili vsi predstavniki in prijatelji lokalnega slovenskega življa. Drugi dan pa je bila ob isti uri na tv tekma slovenske nogometne reprezentance. Naj omenim, da so se pri tem ušteli tudi prireditelji milanskega srečanja, posvečenega Prešernu, ki je potekal ob isti uri kot obe tekmi Slovenije in Jugoslavije. Organizatorji niso mogli seveda vnaprej vedeti za koledar tekem evro-prvenstva, ko pa je bil ta znan, bi morali ukrepati. Saj, čeravno se publika ločuje na interesne sfere in večina "balonarjev" ne bi itak šla gledat slovenskih filmskih ali literarnih predstav, ni modro getizirati in vnaprej namenjati te predstave izključno elitnemu občinstvu. Menim, da imajo tudi ljubitelji Prešerna in Karpa Godine pravico si o-gledati Katančeve "magične fante". Kljub temu pa lahko povem, da je dobra udeležba, v glavnem mlada publika, obeležila pregled slovenskega filma. Prvi dan so vrteli uveljavljeno uspešnico, črno-beli V leru Janeza Burgerja in še prej Nepopisan list veterana mladinskega filma Janeta Kavčiča. Sledili sta premieri: najnovejše delo Damjana Kozoleta Porno film in Mihe Hočevarja Jebiga. Vsebina in štimunga vseh filmov se navezuje na svet mladih in na mlado sceno slovenske prestolnice, ki se je v desetletju po osamosvojitvi radikalno predrugačila. Oba zadnja filma se uvrščata v trend novo-avtorskega, ne le slovenskega filma, ki se navezuje na izkušnjo francoskega novega vala 60. let, in to nadgrajuje z uštekanostjo sodobne mestne kulture. Kozoletov Porno film - naj ne moti naslov - se ponuja kot izvirna in ne povsem uspela metafora našega odnosa in soočanja s pojavom prišlekov, ki trkajo na vrata zahodne razvite družbe - ki se začenja že v Ljubljani. Mlade prostitutke iz Rusije se, ob delu v bordelu, učijo slovenščine in vadijo v družbi improviziranih kranjskih zvodnikov-filmarjev, ki se imenujejo Charlie in z drugimi ameriškimi vzdevki, a njihov debi je v prvem slovenskem porniču. Mehka in lirična duša samouka Kozoleta, ki se je kot Moretti formiral izven akademije in preko cinefilstva, predlaga skoraj foto-romansko ljubezensko zgodbo med lepo Katinko in protagonistom Charliem. To skalijo stripovsko groteskni črnogorski ma-fijaši, lastniki ruskih prostitutk, ki si spet vzamejo dekleta in jih peljejo v Italijo na bolj rentabilno "delo". Sen o prvem slovenskem porno-filmu ostane le sen. Mladi brezciljneži iz Hočevarjevega filma, ki tavajo od šanka do šan-ka, po zapuščenih ljubljanskih ulicah ia med odtujenimi bloki, v brezimni metropolitanski scenografiji, pa malce spominjajo na junake Pasolinije-vega Accattoneja. Steklenice piva in viskija, belo mamilo in trava, žuri brez konca in brezvezni pogovori v pristnem slengu spremljajo enolično životarjenje na kredit skupine mladih protagonistov, daleč od sveta odraslih. Na bregovih Ljubljanice in na kmetih se neprepričano izživljajo, med farso in groteskno krvavo dramo, med ceneno ljubezensko zgodbo in fantovskim vandranjem, se skušajo zoperstaviti dolgočasnosti in e-noličnosti naših praznih let. Neuspešno, kot priča naslov. Občinstvo v dvorani je reagiralo z dokajšnjo empatijo, zlasti na drugi film. Izdelava obeh del izraža dano generacijsko vzdušje in tudi koščke izvirne filmske ideje, ki jih ne najdemo zlepa v sorodnih delih, denimo, italijanskih mladih avtorjev. Kar se pozna v teh delih in v slovenski produkciji zadnjega desetletja, je izguba širšega jugoslovanskega zaledja. Mimo vseh politično-voj-nih dogodkov in tragedij, je po moje občutna ta odsotnost v pomanjkanju soočanja in odnpsov na ravni filmarjev in občinstva: pomislimo na puljski festival oz. na kroženje filmov v obtokih vseh republik nekdanje LITERARNI NATEČAJ MLADIKE Revija Mladika razpisuje XXIX. nagradni literarni natečaj za izvirno, še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov Mladika, ulica Donizetti 3, 34133 Trst, do 15. decembra 2000. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Ocenjevalno komisijo sestavljajo pisatelj Alojz Rebula, prevajalki in kritičarki prof. Diomira Fabjan-Bajc in prof. Ester Sferco, prof. Marija Cen-da ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. Za črtico ali novelo so na razpolago naslednje nagrade: prva nagrada 500.000 lir, druga 300.000 lir, tretja pa 200.000 lir; za pesem ali ciklus pesmi znaša prva nagrada 200.000 lir, druga 150.000 lir, tretja 100.000 lir. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku na javni prireditvi in po časopisju. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2001. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Rokopisov organizatorji ne vračajo. SFRJ. Danes je slovenski film pridobil stoodstotno nacionalno valenco in status, a je moral osamljen zaplavati v velikem oceanu svetovnega hol-lywoodskega konformizma, ki kot buldožer ižruva vsako specifiko in posebnost (avtorsko, kulturno) na račun standardne uravnilovke "box-officea" in "avdience". Tržaška pobuda je brez dvoma hvalevredna, a kazalo bi jo prirediti v bolj ustreznem okviru in z bogatejšo informativno opremo (dvojezično gradivo, katalog) po vzorcu utečenih predstavitev slovenskega filma in drugih elektronskih vizualnih medijev v Gorici. Morda tudi v koordinaciji z goriškim Kinoateljejem in Film Video Monitorjem. Sicer pa, ne glede na vrednost, je za nas vsak celovečerec v domačem jeziku poseben praznik, kot rojstvo novega dne in otroka, ki se ga samodejno veselimo in je sam po sebi vreden ogleda. OKTOBRA FILM VIDEO MONITOR Od 25. do 28. oktobra bo v Gorici potekala petnajsta izvedba Film Video Monitorja, kritične predstavitve letne slovenske filmske, televizijske in video produkcije, ki bo ob petnajstletnici svojega delovanja kot novost priredila srečanje med slovensko in italijansko filmsko produkcijo. Organizator Film Video Monitorja je goriško združenje Kinoatelje, ki ga je leta 1977 ustanovil senator Darko Bratina, filmski kritik, sociolog in profesor na tržaški univerzi. V njegov spomin bo tudi letos podeljena Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji. V štirih dneh bosta predstavljena slovenska filmska, tv in video produkcija in izbor italijanskih filmov. V okviru retrospektive bo ob 50-letnici nastanka predvajan film Trsf (1950) Franceta Štiglica in en film z Noro Gregor, do nedavnega neznano igralko, ki se je leta 1901 rodila v Gorici. Posvet bo namenjen informaciji o možnostih produkcije in koprodukcije ter financiranja filmskih in video projektov tako v Italiji kot v Sloveniji. Znotraj FVM predstavlja sekcija VideoGONG svobodno in neodvisno video produkcijo in računalniško animacijo, ki nastaja v obmejnem prostoru. Letos bo prvič podeljena tudi nagrada. Dela avtorjev, ki ne živijo in ustvarjajo ob meji, bodo uvrščena v odprt program. Avtorji se lahko na razpis prijavijo do 30. septembra. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani www.kinoatelje.org. ŽIVAHEN KULTURNI UTRIP V SLOVENSKI ISTRI KULTURA SREDI POLETJA MILAN GREGORIČ NA GORIŠKEM GRADU UMETNOST IN ISKANJE IDENTITETE Dvajseto stoletje na Goriškem: Iskanje identitete - Avantgarda - Meja - Vrnitev k redu. Likovna umetnost (II Novecento a Gorizia: La ricerca di un'identita - Avanguardia - Frontiera - Ritorno airOrdine. Le arti visive) je naslov razstave, ki jo bodo odprli v prostorih pokrajinskega muzeja na goriškem grajskem griču 28. t.m in bo trajala do 28. oktobra letos. Širokopotezno zastavljena razstava predstavlja umetnike, dogodke ter umetniške in kulturne ustanove na Goriškem v razdobju od 20. do 40. let. Posebna pozornost je posvečena generaciji umetnikov, ki so se likovno oblikovali v velikih kulturnih središčih Evrope: v Firencah, Benetkah, Munchnu, Parizu, Berlinu in na Dunaju. Na ogled bo 150 slik 53 avtorjev. Med Slovenci izstopajo Veno Pilon, Ivan Čargo in Lojze Spazzapan. Razstava je pomembna za razumevanje kulturnega in likovnega prizorišča, na katerem so se oblikovali in predstavljali naši umetniki. Možno bo na njej tudi opraviti vrednostno oceno umetniških del, ki so nastajala sočasno z vrhunskimi umetninami naših avtorjev. Zanimivo pa bo tudi videti motive iz slovenskih krajev skozi oči tujih umetnikov. S to razstavo se zakjučuje zahteven raziskovalni projekt, ki so ga izpeljali pri goriškem Pokrajinskem muzeju v sodelovanju s številnimi slovenskimi in italijanskimi strokovnjaki in institucijami in katerega prvi del je bil na ogled spomladi letos in je predstavljal urbanizem in arhitekturo na Goriškem. Pomenljiv je podnaslov projekta, Iskanje identitete, saj se s tem priznava večkulturna podoba Gorice, h kateri so prispevali različni tu živeči narodi. Spremni katalog vključuje izčrpne predstavitve del in avtorjev ter pregled sočasnih kritik v tisku, tako italijanskem kot slovenskem. Z izposojo del sodelujejo slovenske ustanove, Pilonova galerija iz Ajdovščine, Mestni muzej iz Ljubljane in Goriški muzej. V katalogu je med drugimi tudi razprava dr. Irene Mislej, kustosinje Pilonove galerije. Jakec: Ja, velike riči se dogajajo. Kedu bi kej tacga rjeko, de bo vsaj en djel parlamenta odobril zaščitni zakon ze nes Slovence. Očitno se tedi u Italiji da kej menjet, jen tedi politiki se medijo, kuker zadolo sadje. Mihec: Ja, prou zarjes. Jen tedi... znaš kej je blo pr vsen ten zanimivo?! De Pikolo nej razsaju jen nej objavlju kešneh strešno strepjenih pisem al pej komentarjev ne račun razprave u parlamente, Slovenske manjšine jen bilingvižma, ke se ga ani Taljani u Trste, Gorici jen Benečiji bojijo kuker hudič žjegnane vode. Jakec: Eh, dragi muj. Sej znaš sez časnikarjemi je kuker zes guedci, je vse odvisnu, kedu plača pljes. Če tisti ne brjarji čje pljeset polko, plača, ker je deluočla fantovska jen guedce bojo guodle polko, če čje pljeset... Mihec: Ma tu je blo anbot, zdej nej več teku. Zdej guedce plača organizator ued šagre jen ansambli gue-dejo usega en malo, teku de so usi kontjente. Jakec: A, ne. Neč ne menja. Den-mo reč, de be Slovenska skupnost po dolgen cejti nezaj organizirala an ljudski praznik, buede gvišen, de ne boš slišo Badjera roša. Mihec: Če je zetu nanker ne prazniki Novega dela, de boš vjedo. Jakec: Ben prou, se ne bomo krje-geli ze te reči, samo dejstvo pej je, dejstvo, de Pikolo tabot nej djelo škuo- Slovenska Istra doživlja v poletnih mesecih zelo živahen kulturni utrip. Z julijem je razgrnil zavese sedmi Primorski poletni festival (PPF). Skupno se bo zvrstilo petinštirideset gledaliških predstav, vključno z uličnim gledališčem. Med njimi bodo tudi štiri premierne predstavitve, od katerih e-na v lastni produkciji, tri pa soproduk-cijske in tudi več predstav tujih gostujočih ansamblov. Festival tudi to pot s pridom izkorišča za predstave posebne ambiente Slovenske Istre kot npr. Sečoveljske soline, opuščeni železniški predor v Izoli, katamaran Prince ofVenice, Delamarisov proizvodni obrat, Pokrajinski muzej v Kopru idr. Prizorišča prireditev so bila "geografsko" dokaj uravnotežena, saj se bodo predstave odvijale od Kopra pa vse do Sečovelj. Pričakujejo okrog deset tisoč obiskovalcev. Festival je Bogdan Grom, slovenski slikar tržaškega rodu, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, ima v tem času svojo pregledno razstavo v likovni galeriji Vena Pilona v Ajdovščini. Razstava bo na ogled do konca meseca. Bogdan Grom se je rodil 26. avgusta leta 1918 v Devinščini pri Trstu, a se je njegova družina za časa fašizma odselila v takratno Jugoslavijo. V Ljubljani je maturiral, a so ga Italijani zaprli že leta 1941 in odpeljali v konfinacijo v Umbrijo, kjer je začel v Perugii študirati slikarstvo na likovni akademiji. Študij je nadaljeval v Rimu in Benetkah, kjer je diplomiral leta 1944. Po končani vojni je poučeval risanje na ptujski gimnaziji in kasneje likovno vzgojo na učiteljišču v Trstu. Leta 1957 je obiskoval tečaj de. Če so se teku držali, zetu ki jen je teku neročo te novigospodar, je zame glih teku prou. Ce je pameten, je pameten jen fertig. Mihec: Tuo pej prou praveš. Je ze upat, de bo teku do jeseni, kederbo zakonsko besedilo šlo u senat. Zetu ki je zadoste malo jen se lehko use obrne. Slovenska manjšina pej se za zaščitni zakon lehko obriše pod nuo-sen. Jakec: Sej praven, de nisi nikoli kintjent. An bot! An bot, kije malo, de be ti pokazo an malo vjere, an ma- lo zaupanja u ledi. Sej nes izvoljeni parlamentarci predstavljajo tedi ns, vender. Jen, sej si sam rjeko, de se dogajajo velike reči. Denmo rječ, kedu bi še pred kešnin Ijeten rjeko, de bojo Taljani teku zmanjšali državni deficit, al pej de bo država vračala kešne soude ued davko. Al pej, denmo reč, de bo pršo an dan, ke se bo u Italjo lehko vrno tedi teljanjski kralj, kuker se zdej prave. Mihec: Ti, ma pestmo, pestmo te stvari. Jeh ne zastuopen, jen ne vjen, kan use tu pjelje. Ti, ma si vido, kašno vreme smo jemeli uni tjeden. Kašen mres, kašni nalivi, a... kedu bi rjeko, sredijulja, a, Jakec... izdatneje podprlo ministrstvo za kulturo, občina Koper ter nekaj večjih in manjših sponzorjev in med njimi zlasti Petrol. Čeprav seje direktorica festivala Neva Zajc oddahnila, ko je tik pred zdajci uspela zakrpati finančno konstrukcijo festivala, pa ni pozabila pri tem opozoriti, da kljub odobreni gmotni podpori s strani občine Koper, tri obalne občine “še nimajo definirane kulturne politike" in tudi krajevno turistično gospodarstvo se obnaša, kot da se ga festival sploh ne tiče. Tako je vsakoletna priprava festivala še vedno prepuščena zagnanosti njegovih pobudnikov, ki pa "grozijo", ne samo, da bodo vztrajali naprej, ampak, da se nameravajo uveljaviti celo zunaj državnih meja. "Saj smo v tem delu Slovenije domala edina kulturna inštitucija, ki nespregle-dljivo presega povprečje." ' V režiji Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra in pod umetniškim vodstvom vitraže na miinchenski likovni akademiji in se odselil v ZDA, kjer še danes živi in dela. Na Slovenskem je bil Grom znan tudi kot izjemno dober knjižni ilustrator, v ZDA pa se je začel ubadati predvsem z monumentano Jakec: Ma ne, pomisle. Sej ti praven, de se u Italji use spreminja, de zdej je tedi kralj rjeko zase jen sojga sina, de boju prsjegli zvestobo republiški ustavi, jen taljanskin zakonen, samo de bi parlament preklico tisti stavek u taljanski ustavi, ki prave, de se moški potomci taljanske kraljeve držine ne smejo vrnit u domovino. Mihec: Sej se spouneš, keku je biu ves Kres remjen u ten cajte jen je listje padavalo zes drjevo. Take suše smo jemjeli. Se spouneš, Jakec, a? Jakec: Ma pesti vreme. Pomisli, taljanski kralj prsježe zvestobo republiki, jen pride lepu na jesen demu. Kej ni tu an vjelik dogodek ze taljansko zgodovino. Zečne se ano novo po-glauje, jen... Avanti, Savoial Mihec: Ti, kej praveš, ma keku bo Ijetna? Bomo jemjeli kej krompirja? Bo tu vrjeme škuodlo gruzdje ? Jakec: Še volilno pravico si pridobi jen be lehko tedi ratalo, de bi se spesto u politiko jen se kandidiro na kešni listi, jen bi biu magari izvoljen, jen be peršo u parlament, jen be... Mihec: Ne zamjere, ma muren jet, nimen cajta te poslušet, grješ prede-leč, pesti tu politku, de ne rječeš ke-šno prjeveč. Adijo, se videmo... Jakec: Dej, dej, čaki, dej, grejmo spet an glež... Mihec: Ne, ne, jemem pouhno glavo te toje taljanske politike, ki se mi zenes ne zdi preveč dobra. Tomaža Lorenza seje začel tudi Peti glasbeni julij ali tabor za najobetavnejše mlade slovenske glasbenike. Na njem si bo petdeset izbranih mladih glasbenikov "brusilo svoje znanje na tečajih kitare, violončela in komorne igre" pri uglednih glasbenih pedagogih in koncertantih. Delo na tečaju bodo popestrili različni koncerti vzdolž Slovenske Istre, od katerih bo posamezne posnel tudi Radio Koper, sklepnega pa tudi nacionalna televizija. Po zaslugi radodarnih sponzorjev, še zlasti Telekoma, se glasbeniki udeležujejo tabora brez plačila šolnine. Podeljene bodo tudi nagrade in med njimi enoletna študijska štipendija. Prav tako z julijem mesecem seje v Izoli začel Mediteran festival pod organizacijsko taktirko neutrudnega Draga Misleja-Mefa. Otvoritveni koncert je imel maroški pevec El Housa-in Kili, sledili pa so koncerti Francija Blaškoviča in skupine Gori uši Wine-tou. Tako se obeta Izoli ob gledaliških predstavah PPF še "zanimivo glasbeno obarvano poletje". Mimo navedenih gledaliških in glasbenih predstav se bo zvrstilo v poletnih mesecih na obali še na desetine umetniških, zgodovinskih in drugih razstav ter različnih kulturnih, notranjo opremo in kiparstvom. Veliko njegovih del je zato v zasebnih zbirkah v ZDA, a imamo na srečo tudi pri nas nekaj njegovih zbiralcev, ki skrbno hranijo njegova začetna in tudi "ameriška" likovna dela. Ob umetnikovi osemdesetletnici so v Državni galeriji v državi New Jersey priredili veliko razstavo, ki je nosila zgovoren naslov Two vvorlds - Dva svetova. In prav dela, ki so bila razstavljena na tej razstavi, so bila osnova za razstavo, ki je sedaj na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Pilonova galerija je skupaj s Pokrajinskim muzejem na Ptuju in Galerijo Murska Sobota izdala ob razstavi tudi ličen katalog, v katerem je objavljen izbor barvnih reprodukcij razstavljenih del ter dva študijska e-seja, in sicer sta ju napisali dr. Marjeta Ciglenečki in dr. Irene Mislej, ki tudi vodi Pilonovo galerijo. Dr. Irene Mislej v svojem eseju pravi, da razstava Gromovih del ne more prikazati celotnega ameriškega opusa, in to seveda že zaradi oddaljenosti in tudi zaradi samega izbora, ki pa je vseeno toliko zgovoren, da tudi o ameriških delih Bogdana Groma lahko zapišemo nekaj besed. V Ajdovščini so na ogled štirje Gromovi akvareli, ki so prvič dostopni slovenskemu gledalcu, saj segajo v t.i. ptujsko dobo umetnika; že v teh akvarelih, ki so nastali v letih 1946 in 1947, se vidi, da je bil in je Grom sin svojega časa in zato nadaljevalec modernističnega slikarskega, umetniškega sloga. Veliko bolj povedni in zanimivi pa so gotovo kipi, male plastike, ki so razstavljene v Pilonovi galeriji in nam kažejo, kako pretanjen in predvsem pa široko razgledan umetnik je Bogdan Grom ostal tudi v ZDA. Če vzamemo samo njegovo malo plastiko Or/ov p/es, kije narejena iz tanke kovinske plošče, bomo videli, da se zabavnih in turističnih prireditev v režiji številnih domačih ljubiteljskih društev in klubov. In na koncu še razveseljiva vest, da se tudi v Kopru "rojeva gledališče", saj je mestni svet Koper sredi julija obravnaval in sprejel odlok o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Koper, ki naj bi začel z delom že jeseni. Predstavnik odbora za družbene dejavnosti Marjan Križman je v Primorskih novicah (4.7.200) pojasnjeval, da so se že ob ustanovitvi PPF "strinjali, da je festival zametek gledališča" in je tako ustanovitev slednjega le nadaljnji korak v smeri nekega cilja. V letošnjem proračunu občine Koper so namenili za gledališče 10 milijonov tolarjev, kar naj bi zadostovalo za postavitev vodstva zavoda, nabavo najnujnejše opreme in pripravo ene premiere. Igralci pa bi zaenkrat delali na podlagi začasnih pogodb o delu. V prihodnji sezoni bi gledališče uprizorilo dve premieri, organiziralo različne abonmaje ter soorganiziralo večje prireditve v Kopru, vključno s PPF. Za vse to bi bilo potrebnih okrog 40 milijonov tolarjev, od česar bi dobro polovico prispevala občina, ostalo pa ministrstvo za kulturo in, seveda, lastni prihodki gledališča. mu je v ZDA slog skristaliziral, saj Gromu uspe prikazati gledalcu let ptice, ko lahkotno in nevsiljivo rahlo nakaže ptico samo. Tudi sicer so plastike na meji med figuralnim in abstraktnim slikarskim svetom, a njegovi barviti konjički, ki so ironično, a zato nič manj prepričljivo narejeni, govorijo tudi o sredozemski prešernosti umetnika. SkulpturaZevsinDanae pa nam i že govori o zrelem kiparju, ki ohranja bistveno, da skozi lepoto formalnega govori o notranjem doživljanju dveh arhetipov, mitov človeštva in obenem skozi usklajeno formo nagovarja gledalca z lepim umetniškim delom. Svojevrstne so njegove izrezanke, kot je sam Bogdan Grom poimenoval v materinem jeziku ameriške "cut up" umetnine. Pri teh umetninah pridejo do izraza Gromova pretanjenost in občutek za globino in soskladje barv, ki ustvarjajo nežno likovno pripoved, ki je sicer res podobna čipkam, a svojevrstna predvsem zaradi svoje nevsakdanje lepote; umetnik namreč reže papir in izrezanke naklada eno na druge; pred gledalcem tako zaživi umetnina, ki ima svoje korenine v vidnem svetu, a ga nagovarja z globljim in nevidnim. V Pilonovi galeriji so na ogled tudi trije grafični listi in med temi omenimo Kraški zid iz leta 1960 in to predvsem zato, da bomo lažje razumeli in predvsem pa dojeli Gromove risbe z ogljem, povečini večjega formata in morda tudi najbolj prepričljive in najbolj "ameriške", pa čeprav bo vsakdo v njih zaznal sklicevanje na rodni Kras. Umetnik je v ZDA našel monumentalno naravo in naletel na rodne kraje danes že skoraj izginulih Indijancev in se seveda lotil njihovega upodabljanja. Tako so nastala dela, ki so na ogled in nam govorijo o slikarju, ki je s seboj v ZDA odnesel Kras v srcu, a se je tudi v Novem svetu dobro znašel; tudi v ameriški naravi in zgodovini je črpal snov za svoja umetniška dela. V risbi z ogljem Grom kaže, kako se lahko tudi z ogljem dosežejo taki učinki, kakršnih že dolgo nismo videli. Iz narisanih goratih sten zato prepričljivo vstajajo ljudje in njihovi duhovi, žrtve in morda prastari duh Indijancev, vse pa je narisano s prepričljivim in Gromu lastnim soskladjem risbe, nežnih odtenkov in sfumatur. Razstavo dopolnjuje še tapiserija z naslovom Fuga in fotografije in dokumentarno gradivo, ki pričajo o slikarjevem delu v ZDA, kjer je napravil tudi vitraže za armensko cerkev in opremil s svojimi likovnimi rešitvami vrsto velikanskih javnih prostorov. Jeseni bo Bogdan Grom prisoten na otvoritvi razstave na Ptuju. VELIKE RIČI SE DOGAJAJO RAZSTAVA V AJDOVSKI PILONOVI GALERIJI GROMOVA AMERIŠKA DELA JURIJ PALJK PO SPREJETJU V POSLANSKI ZBORNICI NA TRŽAŠKEM VRSTA SREČANJ O ZAŠČITNEM ZAKONU 8 ČETRTEK 27. JULIJA 2000 Potem ko je italijanska poslanska zbornica 12. julija sprejela besedilo zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, je prišlo na Tržaškem do vrste javnih srečanj, posvečenih vsebini in pomenu zakona, ki sojih priredile razne stranke in ustanove. V večini primerov so bila ta srečanja namenjena zlasti italijanski javnosti, in to z namenom, da se le-ta seznani z vsebino zakona (tržaški italijanski dnevnik II Piccolo je v torek, 18. t.m., objavil besedilo v celoti) in da tako odkrije, da v njem ni nevarnosti o kakih privilegijih za slovensko manjšino ali pa o kaki vsiljeni dvojezičnosti (to je Piccolo še posebej poudaril). Ravno to je bilo npr. poudarjeno na srečanju, ki je potekalo v ponedeljek, 17. t.m., v kavarni Tommaseo. Šlo je za tiskovno konferenco, v prvi vrsti za italijanska sredstva javnega obveščanja, ki jo je sklical tržaški senator Oljke Ful-vio Camerini in na kateri so vsebino zakona obrazložili podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin, bivši senator Stojan Spetič in deželni svetovalec Cristiano Degano. Stojan Spetič je vsebino zakona obrazložil tudi v petek, 21. t.m., na javnem srečanju Stranke italijanskih in slovenskih komunistov v dvorani Aquarius kluba Eurostar na tržaški železniški postaji. Ob tisti priložnosti je bilo med drugim rečeno, da je zakon rezultat kompromisa na račun o-blike, ne pa vsebine, in da odpira pot boljšemu razumevanju in sožitju med slovensko in italijansko narodno skupnostjo na našem teritoriju. Vsekakor nobena stvar ni še zagotovljena, zato je treba ohraniti močan pritisk na italijanski senat, ki mora sedaj tudi s svoje strani sprejeti zakon (v tem smislu sta se v torek, 25. t.m., predsednikaSSO in SKGZ Pahor in Pavšič srečala s predsednikom senata Mancinom). Časa je približno do 20.-25. novembra, seveda če desnosredinski opoziciji ne bo uspelo zrušiti vlade. Če bo leva sredina zmagala tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah, pa bo potem zakon možno tudi popraviti in izboljšati. Ko pa bo zakon dokončno sprejet, bo slovenska manjšina morala sodelovati pri oblikovanju njegovih izvršilnih norm. O zelo omejenem časovnem roku, ki je na razpolago senatu, da dokončno (in brez dodatnih popravkov) odobri zakon, je bil govor tudi na javnem srečanju, ki ga je v torek, 24. t.m., na svojem sedežu priredila Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. O vsebini, še bolj pa o pomenu zakona sta spregovorila senator Fulvio Camerini in goriški po- slanec Mario Prestamburgo ob povezovanju prof. Jožeta Pirjevca. Zakon, je bilo med drugim rečeno, ne uvaja dvojezičnosti, pač pa bo po drugi strani pri pripadnikih mlajših generacij pospešil proces poznavanja večjega števi la jezikov, tudi slovenskega. Navsezadnje pa zakon ne bo ščitil samo slovenske manjšine, ampak bo tudi čuval ugled Italije, ki se bo mednarodni javnosti predstavila kot država, ki je sposobna v svojih mejah ! integrirati več etničnih skupin. Sprejetje zaščitnega zakona v poslanski zbornici je po mnenju Stranke komunistične prenove pomembno de-; janje, kar se tiče vsebinske plati zakonskega besedila pa ocena s strani SKP ni tako pozitivna. Na tiskovni konferen-I ci, ki je bila v četrtek, 20. t.m., na strankinem sedežu vTrstu, so bili izrečeni pomisleki zlasti glede prevelike teže, ki je i v besedilu dana vlogi dežele | Furlanije-Julijske krajine, pa glede oblikovanja t.i. paritetnega odbora, določitve teritorija in finančnega kritja. Pri SKP se tudi bojijo zaradi možnosti, da senatu zmanjka časa za obravnavo in sprejetje zaščitnega zakona, saj je ča-' sovni rok (senat bi moral spre-i jeti zakon najkasneje v jeseni) zelo kratek. Še bolj kritična je do zakonskega besedila stranka Slovenske skupnosti, ki je svoje stališče izrazila na tiskovni konferenci na svojem sedežu v soboto, 22. t.m.. SSk sicer pozdravlja sprejetje zakona, v katerega so bili sprejeti tudi nekateri popravki, ki jih je predlagala SŠk (npr. priznanje Sindikata slovenske šole, brezplačen postopek vračanja imen in priimkov v izvirno slovensko obliko idr.). Vendar je zakonsko besedilo po mnenju slovenske stranke sad številnih kompromisov, ki jih je tudi z nasprotniki zaščite delala levica, ne da bi se posvetovala z ostalimi komponentami v manjšini. Zaradi tega je v številnih točkah nedorečeno in pravno nejasno, npr. pri členih, ki govorijo o pravici do rabe slovenščine ali pa pri določanju teritorija, na katerem bo veljala zaščita idr. Tudi glede zajamčenega ; zastopstva za predstavnike manjšine so obveljale le pro-| gramske norme, ne pa tudi efektivne. Glede razprave v senatu so po mnenju SSk vse poti za predstavitev popravkov še vedno odprte. Če bo zakon sprejet, bo treba zelo temeljito preštudirati vse možnosti, ki jih nudi. Že sedaj pa bo - trenutno na Tržaškem - SSk oblikovala ne-' kakšen "urad za človekove pravice", ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že priznane in v veljavi. ODPRTJE RAZSTAVE O CESARICI ELIZABETI TRST SPET ODKRIVA IN VREDNOTI SVOJO HABSBURŠKO PRETEKLOST Tržaška občinska uprava oz. njeno odborništvo za kulturo sta poskrbela, da bosta tudi letošnje poletje in jesen v znamenju visoko kakovostne kulturne ponudbe. V razstavnih prostorih v bivših konjušnicah miramarskega gradu, v palači Costanzi in v poštni palači v Trstu so namreč od ponedeljka, 24. julija, na ogled tri razstave, posvečene liku avstrijske cesarice Elizabete (Sissi, soproge cesarja FrancaJožefa) in tržaški habsburški preteklosti. Že tradicionalna velika razstava v miramarskih konjušnicah, ki je bila v prejšnjih letih posvečena npr. praškim zakladom, judovskemu doprinosu k evropski kulturi in vzhodnim kristjanom, nosi letos naslov "Sissi. Elizabeta Habsburška. Nemogoče drugod". Razstava je kot že rečeno posvečena liku cesarice Elizabete Habsburške in njenemu "mitu", katerega je znani italijanski umetnostni kritik Vittorio Sgarbi (Sgarbije član strokovnega sveta razstave in je prisostvoval ponedeljkovemu odprtju) označil za zelo modernega. Po Sgar-bijevih besedah je cesarica Elizabeta (ki jo mnogi primerjajo s pred kratkim tragično preminulo britansko princeso Diano) simbol človeka, ki je oblast sicer sprejel iz dolžnosti, ni pa hrepenel po njej in je slabo prenašal obveznosti in spone avstrijskega dvora. Na razstavi je na ogled o-koli petsto različnih predmetov, ki so povezani z Elizabeto in njeno dobo in ki prihajajo iz raznih dunajskih muzejev po zaslugi sodelovanja Avstrijskega instituta za kulturo iz Milana. Razstavljena je tudi obleka, ki jo je cesarica nosila 10. septembra 1898, torej na dan, ko jo je v atentatu umoril italijanski anarhist Luigi Luccheni. Razstava Sissi. Elizabeta Habsburška. Nemogoče drugod, ki so jo postavili Pier Giorgio Carizzoni, Diana De Rosa in Fiorenza De Vecchi, bo odprta vsak dan z urnikom od 9. do 19. ure do 7. januarja 2001. Namen prirediteljev pa ni bil ta, da se ponovno osvetli romantični mit nesrečne in nerazumljene vladarice, ki je doživel velik uspeh zlasti v seriji filmov, kjer je vlogo cesarice Sissi igrala Romy Sch-neider. Smisel oblikovanja niza ne samo razstav, ampak tudi številnih drugih kulturnih pobud, je v tem, da Trst ponovno odkrije in ovrednoti svojo habsburško preteklost. Navsezadnje je tržaško mesto bilo v objemu habsburške monarhije skoraj šeststo let, v zadnjih dvesto letih, ki jih je prebil v sklopu avstrijske države, pa je doživelo velik vzpon. V tem smislu sta na ogled še dve zanimivi fotografski razstavi s skupnim naslovom "Habsburško sto- letje - fotografije nekega cesarstva 1848-1916", ki si ju lahko ogledamo v razstavnih prostorih palače Costanzi in v palači, kjer ima sedež tržaška podružnica italijanske pošte. Razstava v palači Costanzi, ki jo je postavil Zeffiro Ciuffoletti, je posvečena orisu habsburške cesarske družine, Lombardiji in Venetu, ki ju je Avstrija izgubila v vojnah v letih 1859 in 1866, zatem prestolnici Dunaju ter drugim važnejšim mestnim središčem v cesarstvu, zlasti Budimpešti in Pragi, Trstu, Istri in Dalmaciji, ostalim krajem in deželam monarhije, nazadnje pa zadnjemu obdobju cesarstva pred razpadom po končani prvi svetovni vojni. Razstava v poštni palači pa je posvečena predvsem gospodarskemu razvoju v zadnjem obdobju Avstro-Ogrske s posebnim ozirom na tržaško gospodarstvo. Obe razstavi slonita v prvi vrsti na fotografskem gradivu (v marsikaterem primeru gre tu za še neobjavljene slike), ki ga je dal na razpolago predvsem pre- ZANIM IVA KULTURNA POBUDA KAKOVOSTNI KONCERTI V MUZEJU REVOLTELLA LUISA ANTONI Muzej Revoltella, ki stoji v samem tržaškem mestnem središču, ob svoji razstavljal-ski dejavnosti ponuja večkrat tudi glasbena srečanja. Kustosinja Maria Masau Dan in skladatelj Marco Sofianopulo sta si zamislila niz šestih koncertov, namenjenih - kot sama pišeta - 'Tržačanom in turistom, ki bodo želeli sprejeti kulturne sugestije Muzeja Revoltella, v katerih bodo lahko poiskali oddih od letošnjega toplega poletja 2000". V soboto, 29. t.m., bo nastopil albanski basist Hektor Leka, ki ga bo spremljal tržaški pianist Corrado Gulin. Leka živi že vrsto let v Trstu, kjer je tudi študiral na konservatoriju. Predstavil bo koncert z naslovom "Med Balkane in Urale", na katerem bo zapel skladbe iz albanske narodne zakladnice in tudi pesmi iz velike ruske tradicije. Koncert, ki bo v soboto, 5. avgusta, bo oblikovala Instrumentalna skupina "Cappella civica", ki jo za to priložnost sestavljajo violinista Elia Vigo-lo in Marco Favento, violistka Enrica Pozzi, violončelist Massimo Favento in pianist Corrado Gulin. Naslov koncerta bo "Epigoni romanticizma", posebno zanimiv pa bo Kvintet, ki gaje leta 1923 napisal mladi nesrečni Tržačan EugenioVisnoviz. V soboto, 12. avgusta, bo nastopil orkester Laboratorio ensemble pod taktirko Mau-ra Vidonija, t.j. mladega italijanskega dirigenta, ki živi na i Goriškem. Spored koncerta, ki nosi naslov "Colores", je v glavnem posvečen 20. stoletju, saj bodo na vrsti sodobni skladatelji, kot so npr. Elgar, Piazzolla in Brouvver. Pri slednjem bo solistični del odigral ! slovenski tržaški kitarist Marko Feri. Kot solist se bo predstavil tudi tolkalec Fabian Perez Tedesco, ki bo predstavil Koncert za marimbo in godalni orkester Marca Sofianopu-la. Na zadnjem koncertu iz tega niza - 26. avgusta - bo spet gostoval orkester Laboratorio ensemble, tokrat pa bo koncertni mojster slovenski violinist Romeo Drucker, ki seje pri nas že večkrat predstavil ; kot član Kvarteta Tartini. Vsi koncerti bodo v Muzeju Revoltella ob 21 . uri. stižni fotografski studio Fra-telli Alinari iz Firenc. V prostorih poštnega muzeja pa je na ogled tudi razstava razglednic in znamk iz avstroogrske-ga obdobja, ki so jih dale na razpolago zbirke Covre, Pal-ladini in Rupena. Tretji del razstave pa je na ogled v znanih tržaških kavarnah Tommaseo in Stella Poiare in je posvečen zlasti kulturnemu utripu monarhije. Razstave bodo odprte do 15. oktobra, potem pa jih bodo dali na ogled tudi v prestolnicah tistih držav, ki so bile nekoč sestavni del Av-stro-Ogrske. Poleg razstav je predvidena še vrsta drugih kulturnih pobud, ki bodo stekle skozi poletje in jesen. Gre tu v prvi vrsti za glasbene koncerte v sugestivnih kotičkih tržaškega mesta, pa tudi za gledališke in filmske predstave. Prireditelji torej niso hoteli kloniti pred kičastim in neverodostojnim orisom avstrijske preteklosti, ampak so se odločili za resen strokovni pristop, za strokovno zgodovinsko analizo nekega obdobja. Kot je bilo rečeno ob priložnosti odprtja razstav, ki se ga je poleg krajevnih oblasti in predstavnikov kulture, gospodarstva in družbenega življenja udeležilo tudi več uglednih diplomatskih predstavnikov, niso niti hoteli zapeti slavospeva habsburški preteklosti tržaškega mesta. Trst, je bilo rečeno, je ponosen na svojo identiteto, ki je identiteta italijanskega in evropskega mesta. Vendar je po drugi strani ponosen tudi na svojo habsburško preteklost, in to predvsem zaradi tega, ker so to preteklost označevale vrednote multietničnosti, multikulturnosti in multireligiozno-sti. To so tiste vrednote, ki usmerjajo današnjo Evropo. Na koncu je treba omeniti, da ob tem kulturnem podvigu stojita ob strani tržaški občinski upravi še deželno nadzorništvo za spomeniško varstvo in že omenjeni studio Fratelli Alinari, medtem ko so pobudo podprle fundacija tržaške hranilnice CrTrieste, zavarovalnica Generali, dežela Furlanija-Julijska krajina in tržaška trgovinska zbornica. —— i ž TRŽAŠKA SE ZADNJA POBUDA KLUBA PRED POCITNI KRONIKA CAMI OBVESTILA romanje 'L Novim glasom v Rim od 4. do 8. septembra. Prijavljence, ki so se vpisali v Trstu, prosimo, če zaradi poletnih počitnic poravnajo celotne stroške do torka, 8. avgusta, vjutranjih urah, ali najkasneje v ponedeljek, 28. avgusta, in v torek, 29. avgusta zjutraj, ko bo uredništvo ponovno odprto. Potovalke in vsa potrebna navodila bodo na razpolago na uredništvu v Trstu od 29. avgusta dalje. SKLAD MITJA Cuk prireja tudi letos tradicionalna poletna središča od ponedeljka do petka: na Opčinah, v vrtcu, od 31. julija do 11. avgusta. Vpisovanje in informacije: na sedežu Sklada Mitja Čuk (tel. 040212289), Narodna ul. 77, 34016 Opčine, vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 9.30 do 14.30. SLOVENSKA VINCENCIJEVA konferenca in Klub prijateljstva vabita k uri molitve za duhovne poklice, mladino in družine, ki bo v četrtek, 3. avgusta, ob 18. uri v barkov-Ijanski cerkvi. DOM duhovnih vaj Blagri nad Trstom vabi tudi letos žene in starejša dekleta na duhovno osvežitev ali na duhovna srečanja, ki bodo od ponedeljka, 21., do srede, 23. avgusta. Prijave sprejemata gospa Norma Jež (tel. 040 299409) in kriški župnik Jože Kunčič (tel. 040 220332) po možnosti v večernih urah. DUHOVNE VAJE za duhovnike bodo v Trstu (Dom blagrov) v dneh od 28. do 30. avgusta. Vodil jih bo kapucin brat Štefan Kožuh. Prijave na e-mail: voncina@iol.it ali na telefon 040 566244 ali na mobitel 0347 2414254. KAKOR VSAKO leto pripravljajo Goričani tudi letos romanje na Barbano. To bo v ponedeljek, 4. septembra. En avtobus bo odpeljal romarje na Barbano tudi z Oberdankove-ga trga v Trstu. Ta avtobus bo peljal romarje po kosilu, ki bo v Gradežu, tudi v Log pri Vipa- vi in v Vipavo. Tam si bomo o-gledali novo poslopje škofijske gimnazije. Prijave sprejema, po možnosti v večernih urah, telefonska številka 040 220223. združenje slovenskih športnih društev v Italiji prireja ob tridesetletnici fotografski natečaj z naslovom Naš šport v našem prostoru. Tematika naj ovrednoti športno udejstvovanje v zamejstvu. Organizator si pridržuje pravico, da obdrži dela. Slike sprejemata urada ZSŠDI v Trstu (ul. Cice-rone8) in v Gorici (ul. Malta 2) do ponedeljka, 30. oktobra, do 16. ure. Informacije so na razpolago na tel. številkah 040 63562 7 ali 0481 33029. DAROVI ZAMISIJONAI^A Ernesta Saksido darujejo: Felicita Vodopivec 100.000 lir; Marica Zupančič 100.000 lir; Vera Lozej 100.000 lir. ZA MISIJONE: Lidija Kobal daruje 200.000 lir v spomin na mamo Marijo. ZA SLOVENSKO Karitas v Ajdovščini: B.S. 50.000 lir; S.D. 20.000 lir. PREJELI SMO NELJUBE IZKUŠNJE NA PEDAGOŠKEM LICEJU Za redne dijake V razreda Eksperimentalnega pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek v Trstu je bilo komaj zaključeno šolsko leto zelo naporno. Vse od začetka so bili pod velikim psihološkim pritiskom, tako so npr. ocenjevani kolokviji iz vseh predmetov potekali že od novembra meseca itd. Dijaki so bili klasificirani kot slab razred vse od prvega razreda dalje. Ta pečat se jih je držal ne glede na njihove učne napore in želje po izboljšanju. Srečni smo, da so med tako slabimi učenci v četrtem razredu nenadoma zrasli štirje izredno nadarjeni dijaki, ki so od prof. pedagogike prejeli pismo z utemeljitvijo svoje genialnosti. Tem dijakom ni bilo treba več obiskovati pouka in so kljub temu tako lani kot letos izdelali z izrednimi rezultati (med njimi tudi stotica). Ponosni smo, da so med nami tako izredno nadarjeni učenci. Dobro je, da jih ni veliko, sicer bi slovenske šole lahko ukinili, ker smo razumeli, da izredno genialne dijake šola utesnjuje, in zato je bolje, da je ne obiskujejo. Starši, ki smo svoje dijake vpisali na pedagoški licej, smo si predstavljali, da daje ta šola prednost predvsem humanim odnosom. R*dni dijaki pa jo zapuščajo z zagrenjenostjo in odhajajo v svet pripravljeni ne samo z znanjem (v tem oziru se zahvaljujemo vsem profesorjem), ampak z “bogatimi" negativnimi izkušnjami, ki s pedagoško šolo nimajo najmanjše zveze. Upamo, da je prišlo do neljube, neobičajne izjeme, ki naj bi se v prihodnosti ne ponovila. Ob koncu petih let se s hvaležnostjo spominjamo prof. Čebulec, ki je natihoma zapustila pedagoški licej pred dvema letoma in je dijakom nudila poleg znanja lastnega predmeta še zelo koristen vpogled v igralsko umetnost. Profesorju Pahorju, ki odhaja v pokoj in ki je poleg hude bolezni bil prisiljen prenašati vse prej kot pedagoške odnose v delovnem krogu, naše priznanje in zahvala, da je rednim dijakom vlival poguma ter jim posredoval znanje iz svoje bogate kulturne zakladnice. Prof. Pahorja se bodo letošnji maturanti spominjali kot dobrega, vestnega in izredno izobraženega profesorja. ——— PM "REZIJA, MOJA DOLINA" - UTRINKI Z IZLETA KLUBA PRIJATELJSTVA Bovec. Za Rezijane so vsi prebivalci onkraj Kanina Bovčani, pa naj bodo iz katerega koli predela Slovenije. O Kaninu vedo povedati marsikatero zgodbico. Na grebenu Kaninske gorske skupine vidijo ležečega psička ("Canin"). Na diapozitivih smo ga lahko videli tudi mi. Mužci pa nosijo na svojem hrbtu ležečo deklico. V Kaninski skupini sta dva skalna vrhova, imenovana Velika baba in Mala baba. Zgodbica pravi, da seje Kanin zaljubil v goro Marjano, do katere pa ni mogel, ker ga loči od nje "konka" (globel) in je obkoljena od Mužcev. Bil je zato žalosten. Pa mu je očitala gora Sart: "Kaj si iščeš družico na laški strani, saj imaš doma kar dve babi!" (Upam, da sem si zgodbico prav zapomnila.) Rezija je lepa, a ima le malo rodovitne zemlje in nekaj planin za pašo. Zato so se Rezijani podajali v svet s trebuhom za kruhom. Najpogosteje so hodili iz kraja v kraj s posebnim vozičkom kot brusači. Brusili so rezila, pa tudi popravljali dežnike. Se danes marsikateri opravlja to delo, morda v kaki trgovinici. Hodili pa so tudi na drugo delo, bili so npr. zidarji in še kaj. Če danes vidi otrok brusačev voziček, sta nam povedali gospe, misli, daje voziček sladoledarja. Brusači imajo svoj muzej v vasi Solbica. Zaslužijo si ga, saj so s svojim orodjem obšli skoraj ves svet. Prav Solbica je bila zadnja točka našega izleta. Tisti, ki imajo dobre noge (mnogi), so se povzpeli do 400 let stare zanimive hiše, doma pesnika Renata Quaglie, kateremu so v Ljubljani podelili Prešernovo nagrado. Našli so njegovo zelo čilo osemdesetletno mamo. Vsega, kar smo izvedeli od prof. Pavleta Merkuja in od spremljevalk, nisem zapisala. Zlasti nisem mogla popisati lepote te čudovite pokrajine in ne vseh doživetij. Ta so zapisana globoko v srcih nas izletnikov, skupaj s hvaležnostjo prof. Merkuju, prijaznima domačinkama in prof. Veri Puntar Bizjak, ki je izlet organizirala in vodila. prikazali kraje in navade v Reziji. Nagovorili sta nas v rezi-janščini in kar dobro smo ju razumeli, čeprav je rezijanšči-na posebno narečje, ki se je ohranilo po ustnem izročilu iz davnih časov. Rezija je namreč zaprta dolina in tako je vanjov stoletjih prišlo le ma- lo tujih vplivov. Zato se lahko ponaša z dobro ohranjenim svojevrstnim narečjem, navadami, glasbo, petjem, plesom, nošami, maškarami; značilne so "te lipe bile maškare" (lepe bele maškare). Njihova folklorna skupina nastopa po vsem svetu in je požela že veliko nagrad. Ples spremljata citiravec, ki igra na citiro-violino, in bunkulavec, ki gode na bunkulo-violon-čelo. Oba instrumenta sta nekoliko prirejena po rezijansko. Igrajo samo moški, in to po posluhu; not ne poznajo. kolo! Bilo pa je zabavno. Pred tem zabavnim zaključkom v dvorani Rozajanskega doma v Bili sta nam gospe predvajali diapozitive iz Rezijanske dolirje. Občudovali smo lepo pokrajino, lepe vasi - videli pa smo tudi razdejanje, ki gaje povzročil potres leta 1976. Porušenih je bilo 75% stavb. Prizaneseno je bilo le vasi Solbica, ki je izven potresnega področja. Vseh vasi pa je enajst. Ko zdaj gledamo te vasi z lepimi, modernimi hišami, si skoraj ne moremo predstavljati, da so se tu naselili Slovenci že v 7. stoletju. Stare primere hiš (seveda ne iz 7. stoletja!) lahko vidimo še v Solbici in deloma v Korytu-Koritu (Coritis). To so kamnite stavbe z lesenimi balkoni. Nekatere so okrašene s freskami. V občini Rezija so su domače zemlje in navad mladi veselijo novih, prostornih hiš, sezidanih po potresu; pristavljajo pa, da starejši ža-lujejo po nekdanjih sicer manjših, a bolj domačih in prisrčnih bivališčih. V kulturno bogastvo Rezijanov spada poleg svojevrstne glasbe in plesa tudi pripovedovanje zgodb, bajk, basni in pesmi. Vse to so sadovi domačih ljudi. Mnogo tega je namenjenega otrokom. Skozi stoletja so si krajšali čas v dolgih samotnih zimah tudi s pripovedovanjem in pesniko-vanjem. Vse to je le ustno prehajalo iz roda v rod. Zdaj pa se otroci učijo rezijanščine tudi v šoli, eno uro tedensko, če sem prav razumela. Knjižne slovenščine se lahko naučijo na kakem tečaju. Od Slovenije loči Rezijo gora Kanin. Onstran Kanina je Zakaj tak naslov spisu o izletu Kluba prijateljstva 24. junija v Rezijo? Morda zato, ker mi je od vsega lepega in zanimivega najbolj segel do srca prav ta naslov: "Rezija, moja dolina", ki so ga nosili spisi rezijanske mladine. Spisi so razstavljeni v muzeju in so prepolni ljubezni do rodne doline. Ni čudno, da so spisi o-trok slavospev tej prelepi dolini. Obdana je od visokih gora, poraslih z zelenimi gozdovi, na dnu pa žuborijo bistre vode hudournika Rezija. Ta se izliva v reko Belo (rezijansko Bilo, italijansko Fella). Občina Rezija obsega tudi vzporedno dolino Učje. Nad dolino Rezije se dviga 2.587 metrov visoka gorska skupina Kanina; obdajajo jo še druge, nižje gore, na jugu veriga Mužcev (1.869 m). Nadmorska višina pa je v dolini okrog 500 m. Lepote te doline ne znam popisati. Treba jo je videti, doživeti. O njej in njenih posebnostih smo izletniki mnogo izvedeli od prof. Pavleta Merkuja že v avtobusu. V vasi Bila (S. Giorgio) pa sta nam prijazni mladi gospe, pesnica Silvana Paletti in Luigia Negro, z besedo, diapozitivi in plesom Plešejo in pojejo tudi ženske. Pri plesu udarjajo (zlasti moški) takt z desno nogo, zato plešejo najrajši na lesenem podu, da se udarec dobro sliši in daje ritem plesu. Plešejo vsi, odrasli in otroci, zlasti ob vaških praznikih. Najvažnejša praznika sta "Pust" (ta zlasti v Bili) ter “Šmarnamiša" (Šmarna maša) od 12. do 15. avgusta v Ravanci. Gospe sta nam - ob registrirani glasbi in petju seveda - pokazali ples v : dvoje. Nato sta povabili še nas, naj se jima pridružimo pri plesanju kola. Lahko si mislite, kako "ubrano" je bilo to važnejše vasi Ravanca(Prato), ki je sedež občine, pa še Bila (S. Giorgio), Osojane (Oseac-co), Solbica (Stolvizza), Njiva (Gniva); k občini spada tudi Učja (Uccea) iz istoimenske doline. Mi smo poleg Bile obiskali še Ravanco in Solbico. V Ravanci so nas pogostili z odličnim, deloma tipičnim kosilom. Obiskali smo muzej, ki s fotografijami, pisano besedo in predmeti prikazuje življenje pred potresom in po njem. Tu so me prevzeli predvsem otroški spisi "Rezija, moja dolina". V njih se ob opi- NADA MARTELANC ČETRTEK 27. JULIJA 2000 GORIŠKA KRONIKA PRIJETNA ODDAJA PO RADIU TRST A OČETOVSTVO MALO DRUGAČE POGOVOR / KATERINA TOMŠIČ IN DAVID PETERIN NAŠI ODLIČNJAKI 10 ČETRTEK 27. JULIJA 2000 IVA KORSIC Tako se glasi naslov oddaje, ki se že tretje poletje o-glaša iz oddajnikov slovenskega programa radia Trst A in jo urejuje Rossana Prezzi. Ob nedeljah točno opoldne, ko se žene in mamice sukajo okoli loncev in kozic, možje in očki, razen izjem, čakajo na obed s časopisom v rokah, otroci se pa podijo po hiši in vprašujejo, kdaj bo kosilo, se iz radijskega sprejemnika zasliši glas igralca Janka Petrovca, člana Slovenskega stalnega gledališča, ki prepričljivo podaja nemalokrat zabavno vsebino. Svoje očetovske izkušnje je s toplo domačo gostobesednostjo izlil na papir in jih prepustil radijskim valovom član uredništva Novega glasa Jurij Paljk, ki ga vsi poznamo kot odličnega pisca člankov in izvirnih glos pa tudi predvsem kot pesnika, ki izpoveduje svoja najgloblja čustva v iskrenih verzih. Z letošnjim nizom nadaljevanj se končuje ta nenavadna "trilogija", ki se je začela pred dvema letoma. Avtorje v njej s hudomušnim prizvokom razkril najprej vsa trepetajoča pričakovanja in neznanke ob skorajšnjem očetovstvu, nato težavice in preglavice ter seveda nerodnosti "novopečenega očka" ob rojstvu prve hčerke Ivane. Ob prihodu druge hčerke Tine je bilo spet treba "se spopasti" z novimi malimi in velikim zapleti. Ko sedaj Ivana že hodi v šolo - vsak dan iz furlanske vasice v Gorico - Tina pa obiskuje vrtec, se pač pojavljajo drugačne težave, ki jih je treba sproti premo-ščati. Duhovito podajanje vsakdanjika, ki je v svoji ru-tinskosti pogosto komaj sprejemljiv, je včasih prekrito z rahlo nostalgijo po "starih študentskih" časih, ko je življenje teklo po drugačnih tirnicah in namesto nedolžne limonade seje v kozarcih iskrilo poživljajoče vino. V sočni pripovedi z živahnimi dialogi, v katerih se prepletajo slovenščina, narečni in kak italijanski izraz, najdejo primerno mesto prijatelji, znanci, sosedje, kolegi, celo šef in seveda žena Adriana, ki večkrat postavi piko na i. Hudomušna tančica, v katero avtor spretno zavija neizbežno ponavljajoči se vsakdan, mu dopušča možnost načeti marsikatero resno življenjsko temo, s katero se pač človek redno sooča. Vsekakor bodo mladi očetje gotovo našli tudi nekaj sebe in nekaj svojega ravnanja v tem pristnem opoldanskem prijateljskem "kramljanju". Zato vsem tistim, ki niso še nikdar poslušali oddaje, svetujemo, naj to storijo prihodnjo nedeljo (30. julija), ko bo na sporedu peto nadaljevanje. Tokrat bomo izvedeli, kako je pri Paljkovih doma, ko se na nedeljo očka Jurij in Ivana odločita pospravljati garažo. Če bo šlo po sreči, bomo prisrčne utrinke iz očetovstva prej ali slej dočakali tudi v knjižni izdaji. URADNI KONEC FESTIVALA NA SVETI GORI MARJAN DRUFOVKA Kot je že skoraj tradicija, sejuči vsakoletnega festivala v Števerjanu ugasnejo teden dni potem, ko se mladi in manj mladi organizatorji, člani društva F.B.Sedej, odpravijo peš na Sv. goro v zahvalo za lepo vreme, obilo poslušalcev in za dober potek treh večerov. Tako seje zgodilo tudi v nedeljo, 16. julija, ko se POLETNO SREDIŠČE V ŠTANDREŽU Štandreški rajonski svet prireja od 17. avgusta do 8. septembra v sodelovanju z domačo župnijo, didaktičnim okrožjem in krajevnimi kulturno-športnimi društvi poletno središče za otroke v prostorih OS F. Erjavec. Središče bo delovalo vsak dan od 8. do 13. ure, namenjeno pa bo domačim o-trokom od 5. do 13. leta. Teh bo lahko 40; z njimi bodo domači kulturni delavci ter dve učiteljici. Rok za vpis zapade 31 .julija, interesenti najse obrnejo na župnika g. Bolčino. je uradno končal jubilejni 30. festival Števerjan 2000. Ob vznožju gore seje popoldne zbrala množica Steverjancev in se skupaj podala peš do cerkve Svetogorske Kraljice, kjer seje udeležila maše. Vsakdo je po poti razmišljal, koliko je bilo truda in koliko več pa ponosa ob organizaciji take manifestacije. Spomini so se že vtisnili v srca, kjer jih bo vsakdo čuval, s^ rad vračal nazaj in jih obujal. Strma pot do Sv. gore je vsakega obogatila z božjim navdihom, vanj vlila novega upanja in moči za nadaljnje delo. Kljub slabemu vremenu so se Števerjanci, po dolgi poti, udeležili maše, pri kateri so se s petjem, vsak na svoj način, zahvalili Bogu za vse, kar jim je daroval 7., 8. in 9. julija Med borovci. Vesela družba se je tako poslovila od 30. festivala na rodno-zabavne glasbe in “neuradno" odprla 31. Festival Števerjan 2001 z upanjem, da bosta slovenska kultura in dobra glasba rojevali v Steverja-nu še veliko sadov. ERIKA JAZBAR Kako bi ocenila petletje, ki sta ga preživela na omenjenih slovenskih višjih srednjih šolah? Katerina: Ocena je nedvomno pozitivna. Petletje, ki sem ga preživela na tej šoli, je bilo zelo konstruktivno in zanimivo bodisi zaradi kvalitete izobrazbe kot zaradi samega šolanja. Če bi v Gorici imeli kakšno drugo možnost, npr. slovenski znanstveni licej, bi se verjetno odločila za slednjega, saj mislim, da bi bil zame primernejši. Imela pa sem že prej namen nadaljevati šolanje na univerzi, tako sem se vpisala na klasični licej, ki ti za tovrstni študij nudi dobro podlago. David: Ocena mojega pet-letja je zelo pozitivna, profesorski kader je zelo dober. Pred petimi leti sem bil negotov med trgovsko šolo Zois in tehničnim zavodom Vega, vesel sem s svojo izbiro, ker mislim, da sem glede na svoja nagnjenja in zanimanja dobro izbral. Kaj vatna bo ostalo v spomini/ od mature, ki je pomemben trenutek v odraščanju vsakega človeka? Katerina: Gre za zelo zanimivo izkušnjo. Ko opraviš maturo, se sploh ne zavedaš njene pomembnosti. Mislim, da se bom svoje spomnila kot ze- lo pomembnega trenutka v svojem življenju. Študija je bi- lo v zadnjem razdobju precej, mislim, da je to normalno, vendar sem v vseh teh letih dobro študirala, tako sem Ta teden smo med šestimi odličnjaki, ki so se izkazali na slovenskih višjih šolah, povabili v našo sredo Katerino Tomšič, odlično maturantko s klasičnega liceja Trubar, in Davida Peterina, ki je opravil izpit z naj višjo oceno na Industrijskem zavodu Vega. stalno imela občutek, da obvladam snov in da mi ne bo treba velikih naporov. Več problemov sem imela s koncentracijo, vendar sem s svojo maturo zadovoljna. David: Pred začetkom mature sem bil zelo prestrašen, nato je trema polegla. Snov sem ponavljal in sem se učil na naši krasni Soči in vtis sem imel, da več kot študiram, manj znam. Matura je nedvomno nekaj novega in pomembnega, predvsem ustni del, katerega sem se najbolj bal. Mislil sem, da se mi bo zataknil jezik. Oba sta se odločila za nadaljevanje študija v Trstu in Ljubljani. Kako je prišlo do omenjenih odločitev? Katerina: Že od majhnega sem si želela študija na uni- verzi, in sicer veterino. Zanimanje za živali se je nadaljevalo in krepilo, tako da sem bom z drugim akademskim letom vpisala na omenjeno fakulteto na univerzi v Ljubljani. Na začetku sem nameravala v Bologno ali Parmo, po informativnem dnevu, za katerega je poskrbela ljubljanska univerza, pa sem se odločila za slovensko prestolnico. Mesto je namreč krasno, študij je zelo kvaliteten in dobro organiziran. David: Na srednji šoli sem trdil, da bom svoj študij zaključil pri 14 letih, nato sem to trdil na višji šoli, sedaj sem se pa odločil za elekronsko inženirstvo v Trstu. Mislim, da je fakulteta, ki mi najbolj odgovarja in je najbližja opravljenemu študiju. Informacije sem črpal pri profesorjih, ki so študirali na omenjeni univerzi ter pri prijateljih in znancih. Oba sta aktivna člana slovenske narodne skupnosti na Goriškem, angažirana v našem prosvetnem življenju. Kako doživljata svojo pripadnost naši manjšini? Katerina: Pojem pri MePZ Lojze Bratuž in sem angažirana v Kulturnem društvu So-vodnje, ki prireja razne kulturne pobude. Mislim, da so naše organizacije pomembne in da so pri delovanju precej živahne. Veliko zanimanja in volje je tudi do vzdrževanja naše kulture in jezika. Odnosi v manjšini so dobri, čeprav pogosto pride do nesporazumov. Glede dojemanja širšega slovenskega kulturnega prostora pa naslednje: če greš v Slovenijo, čutiš, da nisi ravno doma, pri nas pa si ponovno nekaj posebnega. Včasih ti omenjeno stanje ustvarja probleme in nelagodje. David: Sem član mladinskega odseka KD Župančič iz Štandreža, bil sem odbornik ŠD Juventina. V Štandrežu doživljamo stalne pritiske s strani goriške uprave, ki nam krati življenjski prostor. Večkrat smo stavkali in prirejali shode. Glede manjšinskih odnosov je sodelovanje med vasmi močnejše, medtem ko je bila do pred kratkim predvsem konkurenca. Drugi problem pa je strankarska delitev v naši manjšini, ki nam prepogosto odjema dragocenih energij in nam ne služi za dosego naših ciljev. Stiki s Slovenijo so boljši kot prej, saj se nam kot samostojna država, ki stopa v Evropo, približuje. Kljub temu pa mislim, da mladina jo vedno manj čuti kot matično domovino. KONCERT SOLOPEVCEV NA GRADU BOGAT GLASBENI VEČER ROMANA KRAJNČAN V GORICI PESMICE ZA DOBRO VOLJO Tudi letos je Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, priredil skupno z Ar-sateljejem v juliju desetdnevno glasbeno delavnico za so-lopevce, ki jo je vodil prof. Victor Srugo, docent na Visoki šoli slovitega opernega gledališča Colon v Buenos Airesu. Gre za Goričanom že znanega pedagoga, ki je veliko naredil za naše glasbeno nadarjene argentinske rojake in ki je tudi v Gorici že pustil sled v formaciji mladih solo-pevcev. Kdor je spremljal lanski tečaj in se udeležil letošnjega nastopa ob koncu glasbene delavnice, je lahko pri marsikaterem gojencu opazil znatno napredovanje in rezultate dobro zastavljenega dela. Letošnji sklepni koncert je potekal pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave v lepi dvorani Pokrajinskega muzeja na goriškem gradu v petek, 14. t.m. Na njem je z bolj ali manj znanimi arijami nastopilo šest gojencev delavnice ob klavirski spremljavi profesor- jev Valentine Pavio, Dalie Vodice in Damijane Čevdek. Kot prva seje pred javnostjo preizkusila na Goriškem znana solopevka Mirjam Pahor, katere glas dobiva vedno jasnejšo istovetnost. Tudi mladi tenor Aljoša Pečenko je s Handlovo arijo Ombra mai fu pokazal, da je v zadnjem letu lepo napredoval. Martin Srebrnič je z večkratnim nastopom pokazal zrelo in zanesljivo stopnjo znanja. Tudi tokrat je z neposrednim nastopom ter sladkim in briljantnim glasom, ki prevzame poslušalca, presenetilajerica Rudolf. Mogočen in temperamenten glas odlikuje Sonjo Makuc, Tanjo Kuštrin pa ljubek, božajoč in sončen sopran. Petkov koncert na goriškem gradu je razveselil občinstvo, prireditelje in same nastopajoče, ki imajo po zaslugi mentorjev z glasbene šole možnost širiti svoja obzorja in dopolnjevati svoje znanje v mestu muz ob Soči. Goriški Kulturni dom je v četrtek, 13. t. m., zjutraj prijazno odprl vrata otrokom in njihovim spremljevalcem. Ob 9.30 je pevka Romana Krajnčan, ki prepeva otroške pesmice in jo učenci prav dobro poznajo, nastopila v veliki dvorani. Pevka je prišla prvič k nam v Gorico na povabilo goriškega dijaškega, doma Simon Gregorčič in Kulturnega doma. Poletno središče dijaškega doma je nosilo letos ime po njeni pesmici Murenčki in malčki so se v središču že dolgo pripravljali na njen prihod, s tem da so prepevali njene pesmice, pripravili iz lepljenega papirja velikega muren-čka, ki je v četrtek v živih barvah ponosno stal ob vznožju stopnišča Kulturnega doma. Murenčki so na ta koncert povabili še vrstnike iz središča Zavoda sv. Družine Srečanja, iz poletnega centra iz Ronk in iz središča dijaškega doma v Trstu. Ravnateljica goriškega dijaškega doma Kristina Knez je pozdravila mlade goste in povabila na oder najmlajše "murenčke", ki so pod vodstvom Nadje Kovic prikazali vsebino dveh Romaninih pesmic s preprostim rajanjem. Potem pa je napovedala nastop priljubljene pevke Romane, ki je takoj navezala naše poslušalce in jih neprisiljeno povabila k sodelovanju. Otrok res ni bilo treba "rotiti", naj pridejo na oder, kar sami so se javili, da so lahko pomagali peti ali pa so 'igrali" na namišljene kitare. Najmanjši drobiž je korajžno pridrobil na oder in zapel pesmico Naša četica koraka. Najlepše je zazvenela pesmica Dežela branja, ki so sejo otroci zelo dobro naučili v šoli in so jo zapeli tudi na skupni šolski prireditvi Sreča v srečanju. Romana Krajnčan je s svojimi že uveljavljenimi in tudi novimi pesmicami z zgoščenke Tuba luba in s svojo privlačno neposrednostjo prevzela male in velike. ----------IK NOVOSTI O GORIŠKEM UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU VIDEMSKA UNIVERZA VABI HARJET DORNIK Med prvimi italijanskimi vseučilišči, ki bodo že s prihodnjim akademskim letom uvedla visokošolsko reformo, je videmska univerza. Pretekli teden so se uradno začeli vpisi na štiri goriške smeri. Te so v okvi ru faku Itete za jezi ke stiki z javnostjo, ki odigravajo levji delež in prikličejo v naše mesto vedno več študentovske populacije, ter tolmači in prevajalci, v okviru literarnih ved in filozofije spomeniško varstvo, v okviru fakultete za kmetijstvo pa vinogradništvo in enologija (v Krminu). Zato so najvidnejši predstavniki furlanskega vseučilišča dne 20. julija sklicali v palači Alva-rez tiskovno konferenco, na kateri so spregovorili o novostih predvsem v zvezi z njenim goriškim sedežem. Prisotni rektor Marzio Strassoldo, odgovorni za goriški sedež Francesco Marangon, predsednik konzorcija Claudio Cressati in ravnatelji treh fakultet, prisotnih v mestu, Pier Luigi Bonfanti, Ernesta Berti in Andrea Csillaghy so .najprej osvetlili tri vidike reforme. Visokošolski študij na fakultetah bo odslej strnjen v tri akademska leta, ki jim bodo lahko sledile dvoletne specializacije; krajše diplome (corsi di diploma) bodo izginile, torej tudi v našem mestu bodo pfisotne le triletne diplome (corsi di laurea). Izginja klasično pojmovanje akademskega podajanja, to je frontalni pouk, ki ga v veli ki meri zamenjajo seminarsko, laboratorijsko in samostojno delo doma. Novosti so še ojačeno tutorstvo in posebne figure posrednikov med predavatelji in študenti ter prerazporeditev učnih vsebin po učnih enotah in modulih. Študent bo moral nabrati 180 formativnih kreditov ali 1500 študijskih ur, od katerih bo le tretjina potekala v univerzitetnih predavalnicah. Nato se bo lahko potegoval za doktorski naslov, tudi pred zapadlostjo tretjega akademskega leta. Glede posameznih izpitov se vnašajo nove, aktualne in s stvarnostjo bolj povezane vsebine in take, ki omogočajo večjo komunikacijo z evropskim svetom ali poudarjajo etnično-kulturne značilnosti in povezave. Osvoboditev iz ministrskih shem omogoča tudi neposrednejši vpliv raziskovanja na samo didaktiko. V glavnem velja omejen vpis (med 45 in 60 študentov letno, ki vstopijo prek septembrskega testa). Po dokončanem študiju so predvideni staži in masterji v tujini (za kmetijsko fakulteto v Kaliforniji in Avstraliji). Predvidene so tudi doktorske disertacije v tujini. Breme za nove figure in potrebe bo finančno kril Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola. Na videmski univerzi študent ne bo več mogel doktorirati brez ustreznega znanja/ izpita iz angleščine, osnov informatike in komunikacije, ker je to nujno potrebno, da se znajde v današnjem svetu globalizacije. Kar zadeva lokalno stvarnost, je na fakulteti literarnih ved in filozofije zanimiva letošnja uvedba študija furlanskega in slovenskega jezika, pa tudi povratek k osnovam latinskega. Videmska univerza se aktivno pogovarja z gospodarskimi in kulturnimi ustanovami nagoriškem teritoriju in beleži odzive mesta na univerzitetno izkušnjo in potrebo ter išče sinergijo s tukaj že obsto-ječimi kulturnimi stvarnostmi. Zato je s tega vidika zelo pomembna uvedba študijske smeri ohranjevanja in restavriranja v kinematografiji, ki predstavlja poleg muzikologije posebno smer, ki temu mestu izrecno leži. Srečanje so odgovorni zaključili s podatki o zaposlitvi diplomirancev. V splošnem velja, daje leto po diplomi že zaposlenih 90% novih doktorjev, medtem ko je italijanska osrednja vrednost 51%. Videmska univerza torej ne "proizvaja" brezposelnih. Za konec še podatek dru-žbeCENSIS (Centro studi in-vestimenti sociali): med 50 italijanskimi fakultetami za jezike je blestela na prvem mestu po učinkovitosti, kurikularnih novostih in zaposlitvi diplomirancev (po poldrugem letu 96%) prav videmska univerza. Tudi tržaška univerza se bo prilagodila novi visokošolski reformi, vendar šele z letom 2001. FESTIVAL AMATERSKIH GLEDALIŠČ V GORICI NAGRAJEVANJE IN MUSIKAL S slovesno podelitvijo nagrad seje v soboto, 22. julija, končal deseti festival amaterskih gledališč Castello di Go-rizia, ki ga prireja goriško gledališko združenje Terzo teatra z umetniškim vodjem Maurom Fontaninijem v sodelovanju z občinskim od-borništvom za kulturo in letos prvič pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturo. Pod velikim šotorom seje na grajskem dvorišču od 17. junija zvrstilo osem ljubiteljskih skupin iz raznih koncev Italije, ki so pokazale visoko umetniško raven. Marsikatera od njih bi se lahko brez strahu primerjala s poklicnim gledališčem. Zato žirija, ki ji je predsedoval Paolo Quaz-zolo, docent dramaturgije na filozofski fakulteti v Trstu, ni imela lahkega dela. Nagrado, pokal Castello di Gorizia, je dodelila gledališki skupini Estravagario teatra iz Verone - zmagala je tudi 1.1996 - za postavitev Goldonijeve komedije II Campiello z režiserjem Albertom Bronzatom, ki je prejel nagrado za najboljšo režijo. Uprizoritev je bila deležna tudi posebne nagrade občinstva. Kot zmagovalka festivala bo skupina s predstavo nastopila v rednem a-bonmaju prihodnje italijan- ske gledal iške sezone. Z vlogo Čiča v igri E fuori nevica Vincenza Salemma v izvedbi skupine Eimprovvisata com-pagnia iz Latine si je priboril nagrado za najboljšo moško vlogo Roberto Noce. Stefano Todeschi je za svoj originalni oris doktorja Einsteina v Kes-serlingovi igri Arzenik in stare čipke- skupinaCampogallia-ni iz Mantove - prejel nagrado za najboljšo stransko moško vlogo. Nagrado za najboljšo žensko vlogo si je zaslužila Ga-briellaGhilarducci kot princesa v komediji Gente di facili costumi N. Manfredija in N. Marina skupine Teatra del-Taccadente iz Lucce. Najboljšo žensko stransko vlogo pa je odigrala Valeria Mazzo kot Gisa v drami Strighe Protote-atra iz kraja Montagnana pri Padovi. Režiser in avtor tega dela Piero del Pra je prejel posebno nagrado Uilt za najboljše izvirno besedilo. Skupini je za pomenljivi zgodovinski tekst namenil posebno nagrado tudi prireditelj festivala Terzo teatra. Za najboljše kostume in sceno pa je bila nagrajena skupina II teatra dei Picari iz Macerate za uprizoritev igre Gli esami non fmiscono mai Eduarda De Filippa. Poleg zahval je na večeru bila izrečena tudi ostra kritika odborništvu za kulturo in občinski upravi. Ker lansko leto ni nič zaleglo pismo, ki so ga županu Valentiju in odborniku Devetagu naslovili člani komisije z namenom, da bi občina poskrbela za nekatere nujne tehnične izboljšave odra in prostora pod šotorom, je žirija spet odposlala pismo v upanju, da bo občina vendarle prisluhnila upravičenim željam. Preden so ugasnile odrske luči pod grajskim obzidjem, so gledalci, ki so popolnoma zasedli "dvorano" pod zvezdami, z velikim zanimanjem in z večkratnim ploskanjem med izvajanjem spremljali u-prizoritev največjega in najodmevnejšega muzikala Je-sus Christ Superstar, ki so ga s petjem in glasbeno spremljavo v živo prikazali igralci oziroma pevci in plesalci skupine Rockopera iz Via-reggia v režiji Marca D. Bel-luccija. Nastopajoči so vložili veliko energije in dognane poustvarjalnosti; domišljena scena in smotrno prepletajoči se svetlobni prameni različnih barv so učinkovito poudarjali intenzivnost do-gajanja. ---------IK VISOK JUBILEJ ŠESTDESET LET REDOVNIŠTVA S. MELITE RAJH V Zavodu sv. Družine v Gorici je praznovala 60. obletnico večnih obljub s. Melita Rajh. V samostan je stopila v Mariboru v času, ko so jih Nemci razgnali. Njena življenjska pot je bila zelo pestra. Po vojni je delala na nunciaturi v Beogradu. Ko so nuncija izgnali, je odšla v Pančevo in skrbela za bolnike. Nato so jo poklicali v Rim, od koder je šla v Jeruzelem, potem v Egipt v Kairo in Aleksandrijo, kjer so sestre skrbele za slovenska dekleta. Vrnila se je v Rim in več let vzgajala novinke v noviciatu. Leta 1996 je prišla v Gorico, kjer kot vratarica prijazno sprejema obiskovalce. Jubilejne svete maše so se udeležili tudi brat in sestra, nečaki in vnuki, ki so prišli iz njene rodne Štajerske. Zvesti bralki našega Glasa želimo še mnogo mirnih let. OBVESTILA ROMANJE Z NOVIM GLASOM v Rim od 4. do 8. septembra. Pri-javljence, ki so se vpisali v Gorici, naprošamo, da zaradi poletnih počitnic poravnajo celotne stroške potovanja do 11. avgusta ali najkasneje v tednu od 21. do 25. avgusta. Potovalke in vsa navodila bodo na razpolago na uredništvu v Gorici od 21. avgusta dalje. SREDNJA ŠOLA Tri n ko obvešča, da se javlja na spletni strani Interneta na naslovu: http://ivantri n ko. i nter-free. i t. NABIRALNA AKCIJA za obnovo župnijskih prostorov pri sv. Ivanu v Gorici na pobudo SDSončnica: lahko prispevate z darovi in brezobrestnimi posojili. Darove lahko nakažete na tekoči račun št. 94981 pri Goriški hranilnici - ag. 1 ABI: 6180, CAB: 12411, ul. Carducci, na ime: Chiesa di San Giovanni - Gorizia, ali pa jih oddaste župniku ali na u-pravo NG. Za posojila se obrnite do župnika. DAROVI ZA LAČNE otroke: Cilka 50.000 lir. ZA KULTliRNl center Lojze Bratuž: ob enaindvajseti obletnici smrti mame Angele Kacin roj. Tušar darujejo Marija, Janez in Metka 300.000 lir. ZADANbolnikovv Rupi: Marija Petejan Čevdek 50.000 lir. ZA MISIJON p. Kosa: N.Ž.Z. 15.000 lir. za obnovitev cerkve v Ga-brjah: N.N. 5.000; N.N. 5.000 lir. ZA OBNOVITEV cerkve na Vrhu sv. Mjhaela: N.N. 60.000; Marija Černič z Mariom ob zlati poroki 50.000 lir. ČESTITKE Na videmski univerzi je diplomiral iz inženirstva za okolje in vire MATEJ KLANJŠČEK Ob tako pomembnem osebnem dosežku mu čestitajo starši, sorodniki in prijatelji. Čestitkam se pridružuje naše uredništvo. PO NADŠKOFIJSKEM ROMANJU ODMEV NA ROMANJE V LURD Prvič sem v življenju poromala v Lurd z našo goriško škofijo v organizaciji Unitalsi, in sicer od 5. do n. julija. Potovali smo z vlakom, v katerem je bilo okrog 500 romarjev, vključno s 120 bolniki, sestrami in prostovoljci. Slovenski romarji smo potovali skupaj v vozu št. 105. Z nami sta bila tudi dva častitljiva starosta slovenskih primorskih duhovnikov, in sicer msgr. Franc Močnik (na sliki) in duhovnik, pisatelj Jožko Kragelj. Bili smo presrečni, le da se je v našo srečo prikradel grenak priokus. Slovenska skupina je pričakovala, da jo vodstvo romanja pozdravi, izrazi dobrodošlico in še posebno, da pozdravi med nami 93-letnega msgr. dr. Franca Močnika, ki je kljub letom z velikim življenjskim optimizmom potoval z nami v Lurd. Nič kaj takega se ni zgodilo, niti pri odhodu niti ob prihodu. Kot da bi nas ne bilo! V vlaku smo po zvočniku občutili pomanjkanje slovenske besede in pesmi. V Lurdu smo poleg skupnega programa, po zaslugi gospoda Karla Bolčine, imeli še dve sveti maši in Križev pot v domačem jeziku. Prav tako je našo skupino g. Bolčina strokovno vodil na ogled Bernardki nega muzeja, njene rojstne hiše ter opuščene ječe "Cachot", kjer je obubožana družina prebivala, venem izmed temnih prostorov, v skrajni bedi. Posebno doživetje sta bili skupna sveta maša z bolniki pred Lurško votlino ter nedeljska maša narodov v podzemski katedrali papeža Pija X., ki sprejme do 20.000 romarjev. Kot pravijo, se v Lurdu nebo sklanja k zemlji, saj lahko le tam človek, obkrožen od ljudi celega sveta, doživi nepozabne trenutke sreče in miru. Vsakovečerna procesija z lučkami s tisoč in tisoč ljudmi je prava olimpiada v malem. Nepregledno število bol- 11 ČETRTEK 27. JULIJA 2000 nikov na vozičkih ima povsod prvo mesto in tam so bolniki najpomembnejši romarji. Med nepregledno množico smo začudeno opazovali veliko število črnskih in indijskih družin z otroki v raznobarvnih oblačilih in nošah. Med vračanjem proti domu nam je v vlaku napravil presenečenje naš čili msgr. Močnik. Ob koncu sv. maše je po zvočniku navdušeno zapel dve Marijini pesmi. Bili smo presrečni - peli smo z njim! Ko se je vračal v voz št. 105, je doživel za svoj pogum in našo Marijino pesem buren aplavz nas vseh. V imenu slovenskih romarjev se zahvaljujem vodstvu Unitalsi, sicer za brezhibno organizacijo romanja, požrtvovalnost in prijaznost sester in prostovoljcev ter za visoko duhovno spremstvo gospoda nadškofa Dina De Antonija v upanju, da bodo naši ljudje še vedno tako radi romali k Mariji v Lurd in se še srečnejši kot mi vračali na svoje domove. ' BL 12 ČETRTEK 27. JULIJA 2000 GORIŠKA KRONIKA BENEŠKA SLOVENIJA DINA SLAMA, IRENA PAHOR IN MILOŠ PAHOR V GORICI GLASBA ZA NAŠ ČAS DANIJEL DEVETAK Trije svojevrstni umetniki, ki jim glasba v najplemenitejšem pomenu besede pomeni ogromno, so v tem tednu našli prijaznega gostitelja v Gorici, kjer jih je sprejel Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Svoja poznanja in dognanja želijo posredovati vsem, ki sojih pripravljeni sprejeti, zlasti pa so jim pri srcu otroci, osebe, katerih knjiga življenja ima še veliko "belih strani" in zato neizmerne možnosti razvoja. Mentorji mednarodnega združenja Arsatelje, v slovarju katerih ni besede "počitnice", so tako organizirali tečaj t.i. stare glasbe, ki ga vodijo v zamejstvu in širšem kulturnem miljeju znani vsestranski glasbeniki s Tržaškega Dina Slama, Irena Pahor in Miloš Pahor(na sliki). Tečaj se je začel 25. julija, končal pa se bo s sklepnim koncertom v dvorani pokrajinskega muzeja na goriškem gradu v soboto, 29. t.m., ob 20.30. Obiskali smo jih kar pri delu in z veliko razpoložljivostjo so nam orisali svoj pogled nato žlahtno umetnost. Miloš Pahor nas je takole uvedel v svet stare glasbe: "Zanimanje zanjo je nekaj razmeroma novega; v Nemčiji seje razvilo med vojnama, v Italiji pa zlasti v zadnjih 30 letih, in to tako hitro, da so današnji italijanski ansambli e-nakovredni drugjm evropskim. Mi se odločamo za staro glasbo iz preprostega razloga, ker nam ugaja. V njej skušamo gledati tudi primeren način uvajanja v svet glasbe." Kaj nam lahko poveste o učinkih take in drugačne glasbe na najmanjše? Dojenčki radi poslušajo Vivaldija, Monteverdija in podobne skladatelje. Dognali so celo, da so otroci dovzetni za glasbo že pred rojstvom. Najbolj jim prija t.i. stara glasba, ker je na poseben način "zgrajena". Po drugi strani lahko o-pažamo učinke glasbe, ki jo mladi poslušajo na ves glas in potem divjajo. Glasba res lahko pomirja in razburja. V stari glasbi vidim zvrst, ki je za človeško naravo prijetna. Če nudimo otrokom sodobno glasbo, je - po mojem kot če bi jim razlagali, kaj je davčna prijava ali davek IVA. To so sicer pametne zadeve, a niso za otroke. Stara glasba je tudi zelo primerna za ljubitelje. Za naš tečaj je sploh značilno, da se ga udeležujejo tako otroci kot starejše osebe. Kako bi opisali značilnosti te glasbe? Pri tej glasbi gre za čiste harmonije, sozvočje glasov v enostavnih akordih, ki blagodejno vplivajo na človeško naravo. Zanimivo je, kar so ugotovili strokovnjaki: če krave poslušajo Mozarta, bodo proizvedle več mleka, kokoši bodo znesle več jajc! Ne gre torej za izobrazbo, saj dojenčki nič ne vedo o Vivaldiju, am- pak za dejstvo, da sozvočje blagodejno vpliva, disonanca pa razdražljivo. Radi prirejamo tečaje v naravi. Sploh lah-ko vidimo zanimanje za staro glasbo kot nekako vrnitev k naravi; najprej seje razvilo, kjer se je industrija še najprej i razbohotila, kjer je človek še najprej čutil potrebo, da bi se vrnil v naravo. Katere instrumente 'predlagate za tako dojemanje glasbe? Zlasti predlagamo kljuna- i sto flavto in violo da gamba. Kljunasto flavto vsi poznajo, toda ljudje jo podcenjujejo, ker ne poznajo vseh njenih zmožnosti. Pa tudi za otroke je zelo primerna. Pomembno I se mi zdi tudi to: imamo več glasbenih šol, na njih pa se ne poučuje glasba, ampak instrument. Nekdo se npr. vpiše in študira flavto. Če bi ob tem študiral npr. tudi violo da gamba, s katero lahko zaigra dva tona hkrati, bi se mu posluh drugače razvil. O tehniki pa to: je sicer potrebna, a zavaja. Kdor zna pisati, ne postane nujno pisatelj. Vsi znamo pisati, toda pisatelji in pesniki so zelo redki. Veliko ljudi obvla-j da določen instrument, a nima občutljivosti in domišljije, i da bi lepo igralo. Kaj bi povedali 0 goriškem tečaju? "Dvakrat smo priredili podoben tečaj v Zakojci. Žal pa nismo našli veliko posluha za širši projekt. Danes imamov Gorici, kjer sta nas Arsatelje in SCGV Komel lepo sprejela in podprla, gojence, ki prihajajo iz Bologne, Amsterdama, Fare ob Soči, Radovljice... Med temi so dolgoletna pisateljica, odličen matematik, a-kademski profesor. Sploh je 1 že stalnica, da je izobražen-| cem ta glasba zelo blizu." Irena Pahor je začela svojo umetniško pot s kljunasto flavto, diplomirala iz oboe, igra tudi violo da-gamba, s katero dela še največ. Poučuje na pedagoškem liceju in srednji šoli Trinko v Gorici, na Glasbeni matici v Trstu in Gorici. Vidno navdušena nad tečajem, je poudarila združevalni trenutek: "Gre za glasbeno zvrst, ki omogoča ljudem, da skupaj muzicirajo, saj je v renesančni in baročni glasbi veliko skupinskega igranja. Skupine se hitro zgnetejo, ljudje se na take tečaje radi vračajo, razvijajo se tudi prijateljstva. S staro glasbo stalno delam, z njo živim. Pomembno je združevanje, skupinsko igranje. Poleg tega gre za glasbo, ki ni zelo težka, zato je tudi prijetna za poslušanje, daje zadoščenje in hitre rezultate. Izbiramo skladbe, ki jih je mogoče v enem ali dveh dneh »spraviti pod streho«. Tudi to je vir zadoščenja. V času fre-netičnih ritmov, hrupa in stresa zna biti to po mojem glasba prihodnosti. Sama vidim, kako se ljudje vračajo v več smislih k naravnim in bolj zdravim načinom življenja. Ljudje potrebujejo bolj človeško raven. Ta potreba se občuti tudi v glasbi." Dino Slamo smo našli v razredu, ko je uvajala v skupinsko petje tri mlade iz Radovljice. Z njimi je zelo materinsko in značajno najprej vadila intonacijo, nastavljanje glasu in dihanje; najprej enoglasno, "all'unisono", potem pa v obliki kanona. Vprašali smo jo, kako pristopajo mladi k tej metodi. "Zelo hitro in sproščeno!" Medtem ko nam je odgovarjala, so mladi kar viseli z njenih ust, ko je pravila: "Peti moramo tako, kot da bi se sprehajali. Kdor nas gleda in posluša, ne sme imeti občutka, da je petje težko. Petje dopolnjuje instrument in obratno. V renesansi in baroku je bilo to naravno. Glasbeniki so se srečevali, peli in igrali. Nastajale so komorne skupine; bilo je krasno: ni bilo ne radia ne televizije..." Dejansko gre za privlačen svet, ki je današnjemu človeku prepogosto neznan planet. Miloš Pahor je lepo sklenil: "Otroke je treba čimprej uvajati v glasbo. Idealno je, da jih pri tem spremljajo starši doma, z njimi pojejo in igrajo. Pravilno mislijo, da glasba otrokom koristi. Pravo vzgojo pa je težko najti." DEVETI MITTELFEST V ČEDADU MED JANTARJEVO IN SOLNO POTJO LETOS SVILENA ERIKA JAZBAR Mittelfest so slovesno odprli v soboto in je oz. bo obogatil srednjeevropsko poletje že devetič. V tako kratkem času seje manifestacija obogatila, iz leta v leto spreminjala podobo v iskanju svoje identitete i n sebi pri mernega i n o-benem vsem dostopnega prostora med kulturnimi pobudami Srednje Evrope. Osma izvedba čedajskega Mittelfestaje lani vzbudila veliko zanimanja publike in medijev. Glasba, ples, film, gledališče, proza, poezija in lutke so bili protagonisti najpomembnejšega poletnega kulturnega dogodka. Tudi letošnji program je zanimiv in bogat, vsakdo lahkov njem najde umetniško govorico ali žanr, ki mu je najbližji. Vsakdo pa se lahko tudi prepušča dogajanju in sprejema različna dojemanja ustvarjalnosti in prostora, ki jim jo nudijo izvajalci različnih kultur in predelov srednjeevropskega območja. Koprodukcije, ho-spitacije, koncerti ter predstavitve bogatih kulturnih tradicij različnih držav so stalnica vsakoletne poletne manifestacije. Deveta izvedba Mittel-festa pa je tokrat v marsičem podobna lanskoletni; imena idejnih organizatorjev se ponavljajo, slično ogrodje bo letos povezovala rdeča nit svilene poti, ki nadaljuje lanskoletno jantarjeno in napoveduje prihodnjo solno pot v iskanju stalnic "odhajanja in vračanja" med vzhodom in zahodom. Zgodovinske poti, ki nosijo v sebi pomembne vsebinske momente povezave, medsebojnega spoznavanja, soočanja in prepletanja, bodo zaobjete v celoto leta 2001 s solno potjo in deseto izvedbo Mittelfesta. Do 30. julija bodo vsi tisti, ki se bodo napoti- li v Čedad, lahko okusili, vide- li in poslušali marsikaj zanimivega, škoda le, daje indijska fanfara bližja od najbližje Slovenije, ki je očitno "v srečanju med kulturami v znamenju miru in medsebojnega spoznavanja" ni. Nazadnje povejmo še, da so tudi letos na programu v Nadiških dolinah-ravno tako do nedelje (nagrajevanje ob- 11. uri v špetrski občinski dvorani) lutkovne predstave. Zvrstilo se bo nad štirideset predstav v beneških vaseh in zaselkih, ki že nestrpno pričakujejo vsakoletna gostovanja najrazličnejših skupin. Za podrobnejše informacije o programu, srečanjih in protagonistih se lahko vsakdo obrne na telefonsko številko 0432 730793 (rezervacije 0432 700911) ali na spletno stran www.regione.fvg.it/mit-telfest. JUBILEJNI 25. SENJAM BENEŠKE PIESMI Kulturno društvo Rečan se lahko ponaša s posrečenimi pobudami, vendar predstavlja t.i. senjam verjetno najbolj priljubljeno srečanje beneškega poletja; ne gre se torej čuditi, če se po dveh desetletjih zbirajo v grmiški občini številni pevci, ki ob toplem sprejemu publike predstavljajo svoja dela v tradicionalnih in inovativnih oblikah. Letošnji senjam bo jubilejni, saj se bodo ljudski pevci zbra- li na športnem igrišču na Lesah že petindvajsetič. V dneh 28., 29. in 30. julija bomo lahko na njem poslušali 12 novih pesmi, šest vsak večer, zadnji dan, v nedeljo, ob 18. uri, pa bosta na vrsti nagrajevanje in zaključni koncert treh najboljših pesmi. Senjam je prisrčen praznik, na katerem lahko vsak gledalec, poslušalec in udeleženec jasno začuti navezanost beneškega človeka na svoj jezik, ponos na lastno kulturo ter bogastvo beneških glasbenih motivov. ROMANJE TREH SLOVENIJ NA SVETE VIŠARJE Rafaelova družba prisrčno vabi v nedeljo, 6. avgusta, na romanje treh Slovenij na Svete Višarje. Letošnja pešpot se bo pričela ob 8. uri zjutraj ob vznožju gore nad Žab-nicami, od koder se bodo verniki ob premišljevanju in petju križevega pota povzpeli na vrh. Ob 10.30 bo v Ehrlichovem domu g. Anton Drobnič predaval o škofu Rožmanu in revoluciji. Vrhunec dneva bo predstavljala sveta maša, ki se bo začela ob 12. uri. Daroval jo bo novoposvečeni koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Na romanje so lepo vabljeni rojaki iz zamejstva, zdomstva in domovine, vsi, ki jim je pri srcu čudovita romarska pot na Tromeji. TABOR SLOVENSKIH OTROK PO SVETU Svetovni slovenski kongres prireja od 30. julija do 8. avgusta Tabor slovenskih otrok po svetu v Kampu Nadiža v Podbeli pri Kobaridu. Slavnostni začetek bo v nedeljo, 30. julija, ob 18. uri. Zbrali se bodo udeleženci tabora, njiho- vi starši, predstavniki slovenskih organizacij v tujini, predstavniki slovenske vlade, Slovenske konference SSK ter predstavniki veleposlaništev držav, od koder prihajajo naši rojaki, kakor tudi prijazni domačini, ki so nesebično pomagali pri pripravi tabora. Za 75 prijavljenih otrok iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Švice in Nizozemskeje SSK pripravil zanimiv program. KOROŠKA POLETNE POBUDE KOROŠKE KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE Konec letošnje kulturne sezone raznih društev koroške Krščanske kulturne zveze (KKZ) se je letos pomaknil v poletne mesece. Med različnimi prireditvami, ki jih velja omeniti, naj zabeležimo Srečanje oktetov na suškem gradu, ki ga prireja oktet Suha, nadalje zanimivo razstavo in študijo tradicionalnih srečanj Od Pliberka do Traberka, ki jo v tem času izvajata Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Koroški muzej na Ravnah na Koroškem. Velik uspeh je zabeležila uprizoritev t.i. Globaške ojseti ob 25-let-nici delovanja folklorne skupine iz Globasnice v Podjuni, pri čemer so angažirali znane strokovnjake na različnih področih etnografskih ved, da je "ohcet" lahko zaživela povsem pristno in življenjsko. Velik ljudski in gledališki praznik pa je bila uprizoritev slovitega Martina Krpana. Izredno obiskana predstava je bila na prostem pred župniščem v Vogrčah; vasi, kjer je dolga desetletja deloval in tudi vzgajal ljubiteljske gledališčnike g. Vinko Zaletel, ki smo ga dobro poznali in cenili tudi na Primorskem. Kulturno, jezikovne in narodnostno bodrilne pobude, ki jih KKZ prireja v poletnih mesecih, so v glavnem namenjene mladini. Tako so v prvi polovici julija priredili Jezikovne počitnice za otroke v Novem mestu, v ponedeljek, 24. t.m., seje v Mladinskem centru na Rebrci začel letošnji Te- den mladih umetnikov, druga izmena pa bo na Rebrco prispela v ponedeljek, 31. t.m. V drugi polovici avgusta, in sicer od 20. 8. do 3. 9., pa se bosta v dveh izmenah zvrsti- li Gledališka in lutkovna delavnica v Fiesi na slovenski Obali. Teh delavnic v Sloveniji se udeležujejo številne zlasti mladinske gledališke in lutkovne skupine, ki v tednu dni intenzivnega dela okvirno pripravijo prvo ali glavno predstavo nove sezone. Med poletnimi kulturnimi prireditvami na Koroškem pa velja o-meniti letos že 20. Slikarski teden v Svečah v Rožu, ki se ga udeležujejo likovni ustvarjalci s Koroškega in iz širše Avstrije, iz Slovenije in našega zamejstva ter italijanski ustvarjalci iz Furlanije-Julijske krajine. Letošnji Slikarski teden se bo začel v nedeljo, 2 7. avgusta, in bo trajal do 2. septembra, ko bodo priredili predstavitev del. SLOVENIJA DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE ODSLEJ S PROPORCNIM SISTEMOM VLADNA KOALICIJA SE JE DEJANSKO RAZŠLA NOVOGORIŠKI ZUPAN O NASI ZAŠČITI MARJAN DROBEZ To pomeni, daje izvolitev poslanca odvisna od števila prejetih glasov, kandidatna lista oz. stranka, ki na volitvah ne zbere vsaj 4% glasov na vsedržavni ravni, nima v parlamentu nobenega poslanca. S to odločitvijo, kije bila sprejeta z vsemi 28 glasovi najmočnejše poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, seje končala tudi razprava o uvedbi večinskega volilnega sitema, ki je hudo razdvajala slovenski politični svet, čeprav je bil ta sistem izbran na referendumu leta 1996, njegov izid pa je nato potrdilo ustavno sodišče. Razprava o tej kočljivi zadevi je seveda postala brezpredmetna, potem ko je parlament s kvalificirano večino spremenil oz. dopolnil že omenjeni 80. člen republiške ustave. Za spremembo omenjenega ustavnega člena je glasovalo 70 od skupnih 90 poslancev, en poslanec je bil proti, socialdemokratski poslanci pa so zapustili dvorano pred glasovanjem. Če je za sedanjo vladno koalicijo večinski volilni sistem pomenil bistveno programsko točko, bi lahko u-pravičeno sklepali, da se je koalicija razšla, s čimer pa ni nujno, da bi morala Bajukova vlada tudi odstopiti. Pred- Slovenski državni zbor je v torek, 25. t.m., z večino, ki jo predvideva ustava, tako spremenil in dopolnil 80. člen republiške ustave, da je zdaj zelo natančno določeno, kako morajo potekati državnozborske volitve. Bistvena novost je proporčni sistem s štiriodstotnim volilnim pragom. sednik republike je namreč že v sredo, 26. t.m., začel posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, s predsednikom parlamenta in predsednikom vlade o razpisu državnozborskih volitvah, ki u-tegnejo biti že vzgodnji jeseni. V Sloveniji so se razprave in polemike o volilnem sistemu, ki bi ga sprejeli bodisi s spremembami ustave ali pa z referendumi, v prejšnjem tednu zelo zaostrile, tako da so v več primerih prešle v o-sebne žalitve, izpade, podtikanja in celo laži. Splošno vzdušje v državi seje zaradi tega poslabšalo. Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je predsednika države Milana Kučana v posebnem pismu obvestil, "da Slovenija nima veljavnega volilnega zakona, ker rezultat referenduma iz decembra leta 1996 in poznejša odločba ustavnega sodišča o uvedbi dvokrožnega večinskega volilnega sistema še nista uzakonjena." Predsednik države pa je v svojem odgovoru menil, "da takšne ocene in trditve niso v pristojnosti vlade, ampak ustavnega sodišča. Opozoril je tudi, naj vla- da upošteva temeljne določbe ustave o razmerjih med državnimi organi in njihovimi pristojnostmi." Predsednik SDS Janez Janša je v soboto, 22. julija, po sestanku s predsednikom vlade, ministri in poslanci iz obeh strank, ki sestavljata vladno koalicijo, dejal, "da v tej deželi res ni nobene trohice razuma več." Med soočanjem gledišč o novih volilnih pravilih pa so najbolj napadali Franca Zagožna, predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Najbolj naj bi bila sporna njegova ugotovitev, "daje zaradi ne-možnosti uzakonitve dvokrožnega večinskega volilnega sistema ostala samo še ena ustavna pot, t.j. sprememba ustave." Predstavnik SDS Branko Grims je poslance in člane združene Ljudske stranke odkrito pozval, "naj odstavijo svojega predsednika." Zagožnu sta se zoperstavila tudi Baj u k i n Peterle, sicer oba pod-predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Peterle je celo zagrozil, da bo izstopil iz stranke. Vrhunec gonje proti Zagožnu pa je pomenila trditev poslanca SDS Pa- vla Ruparja na posvetovanju ministrov in poslancev iz koalicije v soboto, 22. julija, da SLS+SKD Slovenska ljudska stranka s svojimi političnimi zavezništvi posnema primer avstrijske ljudske stranke, ki je kot partnerja v vlado sprejela Haiderjevo svobodnjaško stranko. Franc Zagožen, predsednik državnega zbora Janez Podobnik in dva druga pred-stavnikaSLS+SKD Slovenske ljudske stranke so zaradi o-menjene obdolžitve protestno odšli iz dvorane. FrancZa-gožen razmišlja drugače. "Če je koalicija Slovenija imela en sam namen, to je uzakoniti dvokrožni večinski volilni model - je dejal - potem je bil namen zgrešen. Za takšno rešitev je bilo ves čas zelo malo možnosti in se je kasneje pokazalo, daje sploh ni. Ta koalicija lahko dobro deluje, a se ne sme razklati zaradi volilnega sistema. Zakaj bi jo ogrozili, če na drugih področjih lahko usklajeno in učinkovito deluje. Saj ima vlada nešteto nalog, Državni zbor pa mora sprejeti še veliko novih zakonov. Slovenija si po brezplodnih razpravah o volilnem sistemu, ki trajajo že več kot štiri leta, zasluži, da njeni politiki posvetijo več pozornosti socialnim, gospodarskim in razvojnim vprašanjem države." SLOVESNOSTI OB OBČINSKEM PRAZNIKU RAZVOJ IN NAČRTI NOVE OBČINE ŠEMPETER-VRTOJBA OB KONCU LETA V občini Šempeter-Vrtojba so v soboto, 22. julija, prvič počastili svoj praznik. Spominja na zakon o ustanovitvi te občine in o določitvi njenega območja, ki ga je slovenski parlament sprejel omenjenega dne leta 1998. Tedaj so ustanovitvi nove občine nasprotovale večje politične stranke oz. njihovi poslanci v državnem zboru, med nasprotniki pa so bili tudi vplivni posamezniki, ki si sedaj prizadevajo za splošni, družbenogospodarski in kulturni razvoj te nove lokalne skupnosti ob meji z Italijo. Župan občine Dragan Valenčič je v pogovoru s časnikarji ob prazniku navedel največje lanske uspehe ter razložil načrte za prihodnje obdobje. Tako je bilo rečeno, da občinski organi namenjajo veliko skrb načrtovanju in u-porabi prostora, kar je glavni pogoj za naložbe. Doslej so opravili prvo fazo obnove poslopja osnovne šole v Šempetru, obnovili streho otroškega vrtca ob omenjeni šoli in se lotili odvajanja zalednih voda v Vrtojbi. V naslednjih dveh letih in pol pa bodo sredstva vlagali v drugo fazo obnove osnovne šole, gradnjo obvoz-nice Šempeter-Vrtojba, razširitev pokopališča v Šempetru, urejanje kanalizacije v Vrtojbi, posodobitev otroškega vrtca v Vrtojbi ter za zgraditev ali razširitev javne razsvetljave, pločnikov, kanalizacije in cest v obeh naseljih. Letošnji proračun občine znaša okoli milijardo tolarjev, od tega pa bodo kar 500 milijonov namenili naložbam. Gre za znatna sredstva, kar potrjuje, daje občina Šempeter-Vrtojba, z nekaj nad 6.212 prebivalci, med najbogatejšimi lokalnimi skupnostmi v Sloveni,i. Zelo si prizadevajo, da bi omogočili preoblikovanje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba-Standrež iz sedanje policijsko-carinske strukture v nove gospodarske dejavnosti. Župan Valenčič je omenil načrte za ustanovitev nekakšnega centra za prosto trgovino med Slovenijo in Italijo, razmišljajo pa tudi o zabaviščno-igralniškem središču na meji, ki bi ga občina zasnovala skupaj z igralniško družbo Hit. Pri izvajanju teh pobud bi občina izkoristila tudi možnosti, ki jih omogoča njeno sodelovanje v projektih čezmejnega sodelovanja, imenovanih Sožitja in Čezmejna zaveza. Bližja je naložba v razvoj osnovnega in zobozdravstvenega zdravstva. Občina in zdravstvena domova omenjenih dejavnosti bodo skupaj posodobili zgradbo zdravstvenga doma v Šempetru, obnovili in posodobili bodo ambulante v zobozdravstvu in osnovnem zdravstvu, dispanzer za žene in vzpostavili fizioterapijo. Ob občinskem prazniku je bila slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili tudi priznanja občine zaslužnim posameznikom, zvečer pa je bila slovesnost na t.i. Plaču. Na njej je o razvoju in načrtih lokalne skupnosti govoril župan. Na javnih slovesnostih niso omenili zaslug članov nekdanjih svetov krajevnih skupnosti v Šempetru in v Vrtojbi, ki so bili pobudniki ustanovitve občine. Ob občinskem prazniku sta predsednika tedanjih svetov krajevnih skupnosti Bogdan Kragelj in Darjo Fornazarič priredila pobudnikom ustanovitve občine 21. julija družabno srečanje na Vogrskem. ■ M. ZELO USPESNE MATURE NA KATOLIŠKIH GIMNAZIJAH Pregled spomladanskih matur v Slovenji kaže, da so bili pri tem, kot jesicer že tradicija, zelo uspešni tudi dijaki v treh katoliških gimnazijah: v Škofovski gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani, v gimnaziji Želimlje na Dolenjskem in v Škofijski gimnaziji v Vipavi. V teh vzgojno-izobraževalnih zavodih je opravljalo maturo 220 četrtošolcev, uspešnih pa je bilo 215 kandidatov. Maturitetna spričevala s pohva- lo bodo prejeli na osrednji slovesnosti 2. septembra v ljubljanskih Križankah. Tedaj bodo razglasili tudi 17 t.i. zlatih maturantov, tistih.dijakov, ki so dosegli najvišje število točk. Med temi jih je trinajst iz gimnazije v Šentvidu, po dva sta izŽelimelj in iz vipavske ustanove. V Vipavi je maturo uspešno opravilo vseh 21 dijakov. V povprečju so dosegli 22,3 točke, 20 in več točk pa je doseglo 81% maturantov. Dva sta dosegla več kot 30 točk in bosta zato prejela maturitetno spričevalo s pohvalo ministra za šolstvo in šport dr. Lovra Šturma. M. POMEMBEN ZAKON ZA VSE SLOVENCE Župan mestne občine Nova Gorica Črtomir Špacapan je v petek, 21. julija, objavil izjavo, namenjeno sredstvom javnega obveščanja. V njej izraža zadovoljstvo, da je poslanska zbornica italijanske republike odobrila zakonski predlog o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji. V izjavi poudarja, "da ta zakonski predlog ni pomemben le za Slovence v Italiji, ampak za celoten slovenski narod in za vse ljudi, ki živijo na narodnostno mešanem ozemlju. S tem dejanjem naj bi pozabili tudi na napetosti, ki so celo povojno obdobje zaznamovale obmejno območje. Prav v letu, ko se Slovenci spominjamo pomembnih obletnic - 80 let požiga Narodnega doma v Trstu in 70 let bazoviških žrtev - je i-talijanska država pokazala naklonjenost, da slovenski manjšini v Italiji zagotovi pra- vičen zakon, na katerega Slovenci čakajo že desetletja. Poteza je prelomna tako za položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji kot tudi za dvostranske odnose med Slovenijo in Italijo. Morali pa bi težiti k temu, da bi bila zaščita za Slovence v Italiji primerljiva s pravico in zaščito italijanske skupnosti v Sloveniji." Župan Črtomir Špacapan v izjavi, ki jo je poslal tudi našemu tedniku, slednjič izraža prepričanje, "da bo sprejem zaščitnega zakona združil vse Slovence v Italiji in še utrdil njihove vezi z večinskim narodom." Ob tej izjavi dodajamo, da bo novogoriški župan Črtomir Špacapan lahko koristno prispeval k razumevanju za Slovence v Gorici tudi v stikih, ki jih ima s svojim kolegom Gaetanom Valentijem, goriškim županom. —— M. OBNOVITVENA DELA V POSOČJU BO STROKA PREPRIČALA PARLAMENT? Lačna vrana siti ne verjame, bi se glasil stari slovenski pregovor, če bi nastajal danes, in to v Posočju, kjer so nekateri že pozabili na potres, drugi pa so še vedno na začetku in se jih je "pravljica" o obno- vi dotaknila le s svojo predvolilno demagogijo uspešnosti. Nedavno jih je sicer s svojim neposrednim pristopom raz- OBCINA NOVA GORICA NA SPLETNI STRANI Uporaba interneta, najmodernejšega sredstva informacijske družbe se tudi v Sloveniji hitro širi in vanj se vključujejo tudi lokalne skupnosti. Med prvimi je svoj spletni naslov dobila Mestna občina Nova Gorica. Na njem nudi najnujnejše informacije o svoji vlogi in pristojnostih, prikazano pa je tudi delovanje občinske uprave; na strani so tudi imena sedanjega župana in tudi njegovih predhodnikov. Spletno stran bodo v bodoče še dopolnjevali, kar omogoča nedavno sprejeti Zakon o elektronskem poslovanju v Sloveniji. Informacije o Mestni občini Nova Gorica dobite na spletnem naslovu vvww.novagorica.com. 13 ČETRTEK 27. JULIJA 2000 veselila nova ekipa Ministrstva za okolje in prostor, ki je obiskala Posočje, toda neuslišani ne zaupajo še tako dobri namernosti, saj presega čas obljube za celo leto in se vprašujejo, kako pa bo naprej. Pri kratkem pogovoru z mediji je po ogledu poteka obnovitvenih del na območja občin Kobarid in Tolmin dobil minister dr. Andrej Umek dober vtis. Bovški župan je vsaj glede stanja v občini opozoril, da on ne vidi razlogov za optimizem čakajočih maratoncev, saj se zna zgoditi, da bo vlada upoštevala leto in pol stara priporočila občin o novelaciji zakona, kaj menijo v parlamentu, pa tukaj nič ne vedo, saj povabljenih poslancev na dan obiska ni bi-fo... Če ne bo že lani predvidenih sredstev za kaninske žičnice, bodo izgubile vsako konkurenčnost. Posledice so lahko še hujše in nedaleč od zaprtja. Brez letos predvidene faze bodo začeli glavni nosilni stebri tukajšnjega turizma padati po sistemu domin. Že 1.1993 so bila zagotovljena nepovratna sredstva, v namen pravočasne posodobitve, pa so kar naenkrat izginila. MM 14 ••••••••• ČETRTEK 27. JULIJA 2000 ITALIJANSKO PRAVO ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST VEDNO ŠIRŠA DAMJAN HLEDE V zvezi s škodo, povzročeno človeški osebi, je v italijanski pravni praksi že desetletja v teku radikalen razvoj, ki po zgledu anglosaškega prava postopoma uhaja iz našega tradicionalnega odškodninskega sistema Gre za vprašanje zakonske izvenpogod-bene civilne odgovornosti, ki na splošno nastopi takrat, ko kdo - z naklepom ali preprosto z malomarnostjo - naredi drugemu škodo in s tem krši zakonsko prepoved delati škodo drugemu. Pravna odgovornost pomeni konkretno možnost, da nastalo škodo pripišemo v breme drugi osebi in od nje - tudi prisilno - izterjamo odškodnino, ki mora biti sorazmerna s stopnjo krivde in s povzročeno škodo. Prav v zvezi s tem zadnjim vprašanjem smo priče tistemu hitremu razvoju, ki je bil uvodoma omenjen. Osebi povzročena škoda se po tradicionalnem uzakonjenem sistemu deli na premoženjsko in moralno (ali ne-premoženjsko) škodo. Prva izraža posledico poškodbe na ekonomsko življenje oškodovane osebe z ločenih vidikov dejanske škode (damnum emergens) in izgubljenega dobička (lucrum cessans). Druga pa izraža nekakšno ekonomsko kompenzacijo za prestane fizične in psihične bolečine, ki so povečini odvisne od kaznivega dejanja. Poleg omenjenih se je v pravni praksi sedemdesetih in osemdesetih let uveljavila še t.i. biološka škoda, ki izraža poškodbo psihofizične integritete osebe. Slednji je priznana ekonomska poravnava, tudi če poškodba ne vpliva na sposobnost oškodovane osebe, da proizvaja dohodke (premoženjska škoda). V pravni praksi so se potem uveljavili še drugi, deloma različni pojmi škode, za katere ponavadi odvetniki oškodovanih oseb zagovarjajo neodvisnost od biološke škode in torej avtonomno možnost njihove odškodninske poravnave. Vrhovno sodišče je to pretenzijo avtonomije zavrnilo npr. zat.i. "estetsko škodo", za "škodo zaradi izgube socialnega življenja", za "izgubo splošne delavske sposobnosti" in določilo, dav vseh teh primerih gre le za posamezne vidike biološke škode, ki lahko vplivajo le na izračun zanjo predvidene odškodnine. Najnovejša oblika škode, o pravni utemeljenosti katere je precej debate v pravni doktrini, je "eksistencialna škoda". Ta naj bi po mnenju nekaterih izražala prisiljeno odpoved raznim prostovoljnim dejavnostim, ki so bila vir zadovoljstva in zadoščenosti oškodovane osebe, ne da bi bil njen vzrok odvisen od psihofizične poškodbe. Zaradi tega naj bi se razlikovala od drugih priznanih oblik škode ter bila od njih neodvisna in samostojno izračunljiva. Sodišča so včasih že priznala to novo obliko škode, kasacijsko sodišče pa ji doslej nasprotuje. Sorodna eksistencialni škodi je še "hedonistična škoda", ki naj bi bila odraz izgube nekega statusa, vezanega na poseben odnos, ki gaje subjekt imel do oškodovane osebe (npr. zakonec zaradi izgube ali poškodbe zakonca, starši za sina, itd.). Gre za del t.i. "refleksne ali posredne škode", ki naj bi bila priznana subjektu zaradi dogodka, ki seje pripetil neki tretji osebi. V zvezi z refleksno škodo je treba dodati, da spada vanjo tudi biološka škoda, ki ni priznana samo oškodovani osebi, ampak refleksno oz. posredno tudi njenim najožjim sorodnikom (jure pro-prio), katerim poleg tega je večkrat priznana tudi biološka škoda (jure hereditario), ki seje pripetila njihovemu sorodniku, ki je zaradi nje po določenem času tudi preminil. Če zelo posplošimo, se te nove oblike pravno relevantnih škod pojavljajo in množijo zato, da bi se od povzročitelja škode, ki je zanjo ponavadi zavarovan in torej od zavarovalniškega podjetja, izterjalo čimveč. Ker pa je zakonodajalec tudi na tem področju v več-desetletni zamudi, gre pri vsem tem za vedno bolj divje ekonomsko vrednotenje človeških življenj, ki je vedno pogosteje tudi vir za najrazličnejše goljufije in prevare, vedno bolj značilne za sodobni neusmiljeni lov na dobiček. OVREDNOTENJE TIPIČNIH PROIZVODOV SEDEMLETNI NAČRT ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V NAŠI DEŽELI Pred dvema tednoma je de-želni odbornik za kmetijstvo Giorgio Venier Romano v Vidmu predstavil sedemletni deželni načrt za razvoj kmetijstva, ki ga sicer mora še odobriti pristojni nadzorni organizem Evropske zveze, a bi moral usmerjati primarni sektor do leta 2006. Finančna zgradba načrta predvideva kar 420 miljard lir javnih finančnih sredstev, ki naj bi jih črpali iz evropskih, državnih in deželnih skladov. Deželni odbornik pa je ob tem omenil, da ne smemo pozabiti na naložbe zasebnikov v tem sektorju, naložbe, ki gotovo močno presegajo omenjena javna sredstva. Vse to naj bi kazalo, daje kmetijstvo v deželi Furlaniji-Julijski krajini važna gospodarska postavka, ki posredno in neposredno prinaša blaginjo, saj je treba k ne- posrednemu kmečkemu proizvodnemu delu dodati vso predelovalno živilsko in drugačno industrijo. Evropski u-radi bodo predvidoma načrt sprejeli do koncajulija, nakar bo operativen. To je važno, ker morajo kmetje in kmetijski podjetniki, ki jih ni malo zlasti v Furlaniji, vedeti, na katere finančne sklade lahko računajo pri načrtovanju investicij. Velik poudarek je deželno odborništvo za kmetijstvo namenilo tudi ovrednotenju tipičnih živilskih proizvodov. Pri tem se je držalo kriterija, da sprejme v posebne sezname teh tipičnih proizvodov, ki jih bodo skušali ovrednotiti, izključno živila in pijače, do katerih pridemo s predelavo surovin. Gre torej za suhomesnate izdelke, razne sire in druge dobrote, ki jih ni malo v zemljepisno in kul- turno tako raznoliki deželi. Tudi ta seznam mora odobriti Evropska zveza. Pridelkov, ki jih ni potrebno obdelati ali predelati, da pridobijo določene značilnosti, npr. beluši, ki so tudi značilna dobrota naših krajev, ni v omenjenem seznamu. V primeru pa, da bodo druge italijanske dežele uvrstile v te posebne sezname tudi take pridelke, bo v to šla tudi dežela Furlanija-Julij-ska krajina, je zagotovil odbornik. Dežela pa bo vsekakor največjo pozornost namenila vinogradništvu, ki igra največjo vlogo v deželnem kmetijstvu. Odbornik je ugotavljal, da je dežela ustrezno poskrbela za ureditev t.i. trsnega inventarja, se pravi pripravo sortnega izbora trt, ki so prisotna na deželnem teritoriju. Gre za instrument, kije nujno potreben, če želi dežela črpati določena sredstva za vinogradništvo iz evropskih skladov. Vinogradništvo igra sploh izredno pomembno vlogo za širšo, tudi turistično in kulturno promocijo dežele. Zanimivi so podatki, daje v deželi približno 20.500 razpoložljivih vinogradniških površin in da na njih prevladujejo sorte, kot so merlot, tokaj, razni pinoti, verduz, caber-net, sauvignon in refošk. Med sortami, ki so v zadnjih letih močno izgubile na površini, je vsekakor merlot, saj od 6.000 ha se je površina znižala na 3.800. Bistveno so se povečale površine, zasajene s cabernetom in sivim pinotom. V prihodnjih letih pa bo mogoče, kot je ugotavljal odbornik Venier Romano, površine zasajene s trtami, povečati še za 350 hektarov. V GORIŠKIH BRDIH NA GRADU DOBROVO GOSTISCE NA DOBROVEM SPET ZAPRTO POBUDA ZA ODPRTJE VINOTEKE Gostišče 25. maj na Dobrovem v Goriških Brdih so pred nekaj dnevi ponovno zaprli. Najemnik, podjetnik Ra-stislav Fakuč iz Kromberka, je namreč odpovedal najemno pogodbo z družno lastnico objekta, ker je bil promet v o-menjenem sicer najbolj urejenem in opremljenem gostišču v Goriških Brdih premajhen, pogoji glede obratovanja, ki jih je sprejela Občina Brda, pa so bili po mnenju dosedanjega najemnika prestrogi. Bivši najemnik je gostišče prevzel v upravljanje aprila lani, pred njim pa ga je imel v najemu poslovnež iz Ajdovščine, ki pa je tudi odpovedal najemno pogobo. Briški župan Franc Mužič si prizadeva, da bi težave čimprej premostili in gostišče na Dobrovem lahko ponovno odprli. Pri tem se zavzema za ohranitev urnika obratovanja, da bo namreč gostišče odprto vsak dan od 7. do 23. ure. Skupaj z gostinskim lokalom oz. z restavracijo so zaprta tudi prenočišča, kar pomeni izgubo za celotna Brda. Župan Brd Franc Mužič meni, da bi bila najboljša rešitev v tem, da bi gostišče prevzela družba Hit iz Nove Gorice, ki je sicer eden od njegovih lastnikov. ■M. Sredi julija so se zainteresirani družbeniki za ustanovitev Vinoteke Brda d.o.o. zbra- li vgradu na Dobrovem. Pobudo sta podprla dobršen del nosilcev samostojnih blagovnih znamk briških vin iz vseh osrednjih vinorodnih krajev in zadružna klet, tako da bo vinoteka dokaj celovito odražala briško vinsko ponudbo. Briški župan Franc Mužič je uvodoma poudaril pomen, ki ga občina Brda pripisuje vinoteki, v kateri ne bi samo prodajali vina, ampak skrbeli za vsestransko promocijo blagovne znamke Brda. Vinoteka je zasnovana po zgledu sorodnih ustanov v najbolj znanih italijanskih vinorodnih pokrajinah (Piemont, Toskana), koristne napotke o uveljavljanju vinoteke pa so dali tudi upravljavci krminske občinske vinoteke. Vinoteka je zasnovana tako, da so njeni družabniki predvsem pridelovalci vina, za katere bo vinoteka nekakšen skupen raz-stavno-prodajni prostor, ki naj ga vsak čuti kot del svoje kleti. Prav zato so ustanovitveni deleži enaintridesetih družabnikov enaki (100.000 tolarjev), izjema je le občina, ki je v proračunu namenila tri milijone tolarjev za ustanovitev vinoteke in bo s tem največji družabnik s stalnim mestom v nadzornem svetu. Družbeno pogodbo je obrazložila odvetnica Katjuša Gorjan, ki so jo družbeniki tudi pooblastili za vpis družbe v sodni register, začasni direktor pa je postal Toni Go-mišček, ki je bil pobudnik in koordinator ustanavljanja Vinoteke Brda. Vinoteka naj bi delovala v pritličnih prostorih gradu na Dobrovem, kjer je uradnemu delu sestanka sledil tudi prijateljski klepet ob vinu in prigrizkih, torej nekakšen živ prikaz, kako naj bi potekala srečanja v vinoteki. SE DVE NOVI OKROŽNICI SE O PORODNIŠKIH DOPUSTIH Nadaljujejo se okrožnice, ki izvajajo nove porodniške dopuste, uvedene z zakonom št. 53/2000. Potem ko smo že poročali o dveh okrožnicah zavoda Inps, št. 109 z dne 6.6.2000 o izrednem dopustu, o dnevnih počitkih za dojenje in o obveznem dopustu, in št. 117 z dne 20.6.2000 o olajšavah na področju obveznih prispevkov za podjetja, ki namesto (zaradi porodniške- ga dopusta) odsotnega delavca ali delavke vzamejo v službo namestnika s časovno o-mejeno delavsko pogodbo. Zadnjič je bil govor o okrožnici ministrstva za delo št. 43 z dne 7.7.2000, ki je uvedla elastično koristenje obveznega dopusta.V zadnjih dneh sta bili objavljeni še okrožnica ministrstva za delo št. 53 z dne 19.7.2000 in okrožnica zavoda Inps št. 133/2000. Prva poudarja, da lahko mati, ki pred novim zakonom ni še izkoristi la celega možnega neobveznega dopusta, ima to pravico do osmega leta otroka, ki se je rodil v času pred reformo. V zvezi z dopustom zaradi otrokove bolezni je poudarjeno, da imata to pravico alternativno oče in mati, in sicer do 3. leta otrokove starosti brez časovnih omejitev, za otroke med 3. in 8. letom pa za največ pet dni letno. Za koristenje tega dopusta je potrebna samopotrditev, da ga hkrati ne koristi drugi od staršev. Okrožnica zavoda Inps koordinira zakon št. 53 z obstoječimi normami v korist staršev handikapiranih otrok, ki so doslej imeli pravico do podaljšanja neobveznega dopusta do dopolnitve3. leta otroka. Ta pravica še obstaja z novo pravico o koristenju do 8. leta s strani obeh staršev do največ skupnih enajst mesecev. —j—— DH NANOŠKEMU SIRU JE MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO PRIZNALO GEOGRAFSKO POREKLO Nanoški sir je eden od dveh slovenskih sirov (drugi je sir vrste tolminec), ki mu je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priznalo geografsko poreklo. Gre za dokument, ki navaja značilnosti in druga svojstva sira in tudi območje, kjer ga izdelujejo. Priznano geografsko poreklo je pogoj, da tak izdelek lahko izvažajo v države članice. Nanoški sir je posebno priljubljen v severni Italiji. Sir so na planoti Nanos nad Vipavsko dolino izdelovali že v 19. stoletju. V mlekarni Vipava nadaljujejo s to tradicijo. Sir zori tako kot pred sto leti na planoti Nanos. Ta trdi sir ima močno rumeno skorjo in prav tako rumeno testo. Okus je pikantnejši od poltrdih vrst sirov, kar je posledica priprave mleka in načina zorenja. Pikantnost mu daje tudi žlahtna plesen, ki jo sicer med zorenjem s površine ročno odstranjujejo. Zanimivo je, da je okus nanoškega sira do popolnosti usklajen z okusom suhih vipavskih vin. M. NA OLIMPIJSKIH JGRAH V SYDNEYU PROJEKT ZA PROMOCIJO SLOVENIJE Sredi septembra se bo začel največji letošnji športni dogodek na svetu, poletne olimpijske igre vSydneyu. Za vse države udeleženke bodo olimpijske igre seveda idealna priložnost tudi za samo-promocijo. Slovenija se bo na igrah predstavila s projektom Slovenija in Sydney 2000. Pr- vi del projekta bo odprtje Slovenske hiše pet dni pred začetkom iger, 5. septembra. Propagandno kampanjo pripravlja Slovenska nacionalna turistična organizacija z devetimi partnerji s področja športa, gospodarstva in kulture, nadalje z Olimpijskim komitejem Slovenije, Uradom vlade za informiranje, Uradom za gospodarsko promocijo in tuje investicije, Gospodarsko zbornico Slovenije, ministr- stvom za ekonomske odnose in razvoj, ministrstvom za kulturo, ministrstvom za šolstvo in šport, ministrstvom za zunanje zadeve ter z ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem. Okvir dogajanja bodo Slovenska hiša, Slovenska gostilna, razstava v Sydneyu Mutual House in tri informacijske točke v središču Sydneyja. Celovito promocijo pa bodo sestavljali gospodarska poslovna konferenca, predstavitev slovenske kulinarike in vina, predstavitev slovenske turistične ponudbe, razstave, konference s časnikarji medijev iz držav udeleženk olimpijskih iger ter mnogi drugi dogodki, ki naj bi predvsem avstralsko javnost seznanili s Slovenijo. M. ZARADI PROTESTOV CIVILNE DRUŽBE ŠPORTNEGA LETALIŠČA NA AJŠEVICI NE BO V Novi Gorici že od 1.1994 razpravljajo o načrtu za zgraditev novega športnega letališča na Ajševici v Spodnji Vipavski dolini. Kdo je dal pobudo za ta projekt, še do sedaj ni znano, in tudi to ne, kdo naj bi bil investitor, torej bi prispeval oko- li 500 milijonov tolarjev za novo infrastrukturo. Ve se le, da so strokovne, pravne in or-ganizacijsko-tehnične priprave izvajali v službah in uradih mestne občine ob sodelovanju zasebnih družb, ki so izdelale nekaj načrtov. Sočasno s pripravami za začetek gradnje letališča pa so se širili tudi protesti prebivalstva na območju Spodnje Vipavske doline ter okoljevarstvenih in drugih organizacij. Proteste sta vodila in usmerjala Goriško društvo za kakovost bivanja in Odbor za uravnotežen razvoj Ajševice in okolice. Proti gradnji seje s podpisom izreklo skoraj tisoč prebivalcev Spodnje Vipavske doline, sedem svetov krajevnih skupnosti in enajst naravnovar-stvenih ustanov oz. društev, ki imajo sedež v Ljubljani. O-pozorili so, daje območje Ajševice eden zadnjih še ohra- njenih predelov Vipavske doline in je zato potrebno čim-več njegovih naravnih svoj-stev zavarovati pred posegi. Tamkajšnji mokrotni travniki nudijo zavetje evropsko ogroženi laški žabi, mnogim vrstam zaščitenih rastlin, metuljem, pticam in divjačini, celotno območje pa je mednarodno pomemben koridor za prelet velikih ptic ujed v smeri proti Italiji. Prizadeti prebivalci, krajevne skupnosti ter organiza- cije zatrjujejo, da bi sleherni večji poseg korenito spremenil podobo njihovega okolja in način bivanja v njem. Letališče, ki bi obsegalo okoli 42 ha zemljišč, bi območje dodatno obremenilo s hrupom in izpuščenimi plini, in to z dejavnostjo, ki nima posebnega družbenega pomena. Goriško društvo za kakovost bivanja ter Odbor za uravnotežen razvoj Ajševice in okolice sta zahtevala posredovanje ministrstev in vlade, da bi ustavili vse dejavnosti, povezane z gradnjo letališča. Pismo s temi zahtevami so protestniki poslali tudi predsedniku vlade Andreju Bajuku. ■M. ROLKANJE / DRŽAVNO PRVENSTVO ODLIČEN USPEH MLADINE Rolkarji in rolkarke kriške Mladine so v nedeljo, 23. julija, v Lissoneju pri Milanu na italijanskem državnem prvenstvu v štafetah dosegli izjemen uspeh, saj so osvojili dva državna naslova in po e-no drugo in tretje mesto. Mateja Paulina in Mateja Bogateč sta bili med mladinkami na progi dolgi dva kilometra na prvem mestu, saj sta tekmice premagali s sedmimi se- kundami naskoka. Prav tako sta med mladinci zmagala A-leksander Tretjak in Eros Sul-lini, ki sta dobesedno zmlela tekmece, saj sta po končani štafeti imela kar tri minute prednosti pred drugouvrščenimi. Na zelo dobrem drugem mestu pa sta med najmlajšimi pristala mlada Ivana Kerpan in Simon Košuta, medtem ko sta med kadetinjami Ana Košuta in Veronika Bogateč zasedli odlično tretje mesto; odlično predvsem zato, ker sta kriški rolkarici tekmovali s starejšimi tekmicami. Boris Bogateč in Enzo Cossa-ro pa sta nastopila v kategoriji master in zasedla dvanajsto mesto. Eros Sullini, Mateja Bogateč in Mateja Pauliria(natreh arhivskih posnetkih) bodo odšli kmalu na nastop v Cervi-nio, kjer bo svetovni pokal, in v Francijo, kjer bodo tekmovali v reber in v sprintu. Ker so zelo dobro pripravljeni, si v kriškem klubu obetajo uspešne nastope. KOLESARSTVO LEGHISSA DEŽELNI PODPRVAK V Buttriu pri Vidmu je bilo 23. t.m. deželno prvenstvo gorskih kolesarjev v šprintu, v vožnji na kronometer. Tekmovanja, ki ga je organizira- lo domače društvo GS Cicli-smo Buttrio, seje udeležilo o-krog 150 kolesarjev. Proga je bila dolga deset km. Devinski klub se je na tekmovanje zelo dobro pripravil in je zato bera odličnih rezultatov več kot dobra. Davide Glavina je tekmoval med mladinci in zasedel tretje mesto. Gotovo je najboljša uvrstitev Christiana Leghisse, ki je v kategoriji Sportsmen 1 dospel na drugo mesto; zmagovalec De Cec-co je našega Christiana prehitel le za petdeset sekund, in to zaradi velike smole Christiana, ki je na tekmi dvakrat padel in tako izgubil dragoceni čas. Devinčana Janko Ja-blanšček in Marino Glavina sta nastopila med masterji in dosegla 23. mesto v M1 skupini (Jablanšček) ter 12. mesto v M2 skupini (Glavina). JADRANJE: MLADI JARO FURLANI NA SVETOVNEM PRVENSTVU V španski La Coruni poteka te dni svetovno prvenstvo v jadranju v kategoriji optimist; v italijanski državni reprezentanci je tudi Jaro Furlani, ki je trenutno na drugem mestu, in to takoj za hrvat-skim tekmovalcem Šimetom Fantelo, medtem ko je nemški jadralec Thomas Mallindinen na tretjem mestu. Jaro Furlani je član jadralnega kluba Čupa iz Sesljana in ima lepe možnosti za odlično uvrstitev. O izidu svetovnega tekmovanja bomo še poročali. KOLESARSTVO: LANCE ARMSTRONG NAJBOLJŠI Ameriški poklicni kolesar Lance Armstrong je skupni zmagovalec letošnje krožne dirke po Franciji, ki velja za eno najtežjih in najprestižnejših dirk na svetu. Tako je Armstrong sloviti Tour de France osvojil že drugič zapored, kar je doslej uspelo le velikim kolesarskim asom in je tako potrdilo, daje sedaj zares razred zase. Letošnja dirka po Franciji je bila dolga 3.630 kilometrov in v zadnjih etapah je moštvo US Postal, za katerega tekmuje Armstrong, budno pazilo, da ne bi nihče o-grozil njihovega vodilnega moža, saj bi mu le hud padec v ravninskih etapah lahko preprečil zmago. Seveda je bil Lance Armstrong zmage izjemno vesel. V Pariz ga je prišla bodrit tudi družina; še posebno je bil vesel očetove zmage sinček. Med neštetimi izjavami, ki jih je po lepi zmagi dajal Armstrong, smo izbrali tisto, v kateri ameriški as pripoveduje, kaj je zanj pomenila težka preizkušnja rakastega obolenja, ki jo je bil pred leti uspešno prebolel: "Danes lahko rečem, daje bil rak zame najboljša stvar, ki meje lahko doletela, saj sem se takrat začel boriti za življenje, in ko sem bolezen premagal, sem začel na novo živeti. Danes se zavedam, kaj je življenje, saj vem, da mi je prav vsak dan posebej po- darjen in ga zato skušam v polnosti živeti!" TENIS: ITALIJA V B LIGO V Mestrah je minulo nedeljo italijanska teniška reprezentanca doživela enega najbolj črnih dnevov v svoji zgodovini. V naslednji sezoni bo namreč Italija igrala v B ligi za Davisov pokal, kar je, milo rečeno, za Italijane prava sramota. Za kroniko samo to, da je v Mestrah Italijo skromna Belgija premagala kar s štiri proti ena in Sanguinettijev neusmiljeni jok po porazu je bil dovolj zgovoren za vse. Najbrž ne za vodilne može italijanske teniške zveze, ki sedaj govorijo, kako so v bistvu takšen razplet pričakovali, ker da v Italiji v minulih dvajsetih letih nihče ni skrbel za teniški podmladek. Resnica pa je zelo boleča in sojo italijanski izvedenci za tenis, kot sta, recimo, Pietrangeli in Clerici, že desetletje napovedovali. V i-talijanski teniški zvezi je do sedaj namreč vladala prava a-narhija in vse prej kot urejene razmere so končno obrodile 15 ČETRTEK 27. JULIJA 2()00 svoj sad: izpad Italije iz družbe najboljših v Davisovem pokalu. NOGOMET: FIGO ZA GORO DENARJA V REAL Luis Figo velja stoštiride-set milijard lir, bi lahko zapisali po rekordni vsoti, ki jo je bil španski kraljevi nogometni klub Real plačal za portugalskega nogometnega asa. Za okroglih 140 milijard lir je lahko Figo odšel iz Barcelone v Real, kjer bo igral naslednjih šest let. Novi predsednik Reala Fiorentino Perez je tako držal obljubo, ki jo je bil dal navijačem Reala, da bo kupil le najboljše nogometaše, pa naj stanejo, kolikor hočejo. Sedemindvajsetletni portugalski napadalec bo na sezono prejel okroglih dvanajst milijard lir. Vsak komentar o upravičenosti in neupravičenosti takih vsot denarja za enega samega nogometaša je odveč in tudi vsako moraliziranje nepotrebno oz. nepomembno. Tako je Figo postal najbolje plačani nogometaš vseh časov. BOJ ZA OBLAST... Problem naj bi se rešil po ameriškem vzoru, ki pozna t.i. "slepo zaupanje"(blind trust). Podjetje ali zvezo podjetij bi prevzel lastnikov zaupnik, ki bi bil popolnoma neodvisen od lastnika in na katerega slednji ne bi mogel in ne smel vplivati. Zakon pa je obtičal v predalih poslanske zbornice in o njem do tega trenutka sploh še ni začel razpravljati senat. Tajnik Levih demokratov Veltronizdaj predlaga, naj se ta zakon dopolni z novim členom, ki določa, da ne more postati predsednik vlade, kdor je hkrati gospodarski mogotec. To pomeni, da obvelja v tem primeru načelo nezdružljivosti. V vrstah opozicije je s tem v zvezi nastal pravi pravcati politični revolt. Levi sredini o-pozicija očita, da je iz strahu pred gotovim porazom na bližnjih volitvah izgubila živce, medtem ko Berlusconi na ves glas ponavlja, kako bi "komunisti in njihovi sopotniki želeli, da bi politko vodili le aparatčiki", medtem ko ne bi bilo v njej mesta za zares "sposobne ljudi". Nadaljnji kamen spotike predstavljajo tudi pogajanja, ki potekajo med predstavniki družbe Seat-Tin.it in družbe Telemontecarlo, katere lastnik je senator Cecchi Gori, izvoljen na listi "oljke". Ker je prvo podjetje pod nadzorstvom državnega podjetja Telecom, opozicija že govori o načrtu, po katerem bi sedanja večina rada videla, da bi Berlusconijeva televizijska družba Mediaset dobila resnega tekmeca, ki bi v tem primeru bila Seat-Tin.it. Televizijski svet bi torej v tem primeru v Italiji obvladovali trije mogočni televizijski sklopi, in sicer Mediaset ter Seat-it.tin in RAI, slednja pa je že tako pod nadzorstvom političnih strank. Berlusconi je sicer že zdavnaj spoznal,da televizija odločilno vpliva na oblikovanje javnega mnenja in torej tudi na ravnanje ljudi na voliščih. Da je prav videl, dokazuje že samo dejstvo, da je v kratkem času in brez prave organizacije priklical k življenju politično stranko (Forza Italia), ki je po volilnih izidih najmočnejša stranka v državi. Do enakega spoznanja očitno prihajajo tudi druge poli- 1 tične sile, med njimi Levi demokrati, ki jim med drugim grozi resna nevarnost, da bodo prišli ob dnevnik Unita, ki gaje bil ustanovil oče italijanskih komunistov Gramsci leta 11924 in je za časa največjega vzpona KPI izhajal v več sto tisoč izvodih dnevno. Zdaj pa je baje naklada zelo nizka, tako da ima časnik 80 milijonov lir zgube dnevno. Apel urednikov in drugega osebja na stranko Levih demokratov, naj časnik rešijo s primerno donacijo, je naletel na gluha ušesa, zato upravnik meni, da je stečaj neogiben. Kot se čudno sliši, pa je prav sedanji predsednik vlade GiulianoAmato tisti politik, ki je še največji optimist, kar zadeva izid prihodnjih volitev. Ob koncu zasedanja predstavnikov sedmih indu- I strijsko najbolj razvitih držav na svetu in Rusije, ki je bilo pred dnevi na otoku Okina-wa na Japonskem, je zelo su- vereno govoril, kako bo sam prihodnje leto vodil v Geno- vi enako zasedanje, iz česar bi upravičeno sklepali, da bo na skorajšnjih državnozborskih volitvah kandidiral za predsednika vlade in tudi zmagal. Amato je, kot znano, postal DAlemov naslednik predvsem zato, ker je "tehnik" oziroma izvedenec za finančna in gospodarska vprašanja, čeprav je v času "prve" republike bil vidnejši predstavnik socialistične stranke in eden ožjih sodelavcev Bet-tina Craxija. Pred volitvami pa nas gotovo čakajo nova, zdaj še nepredvidljiva presenečanja. ZADNJA STRAN S 3. STRANI ZAŠČITNI ZAKON... 16 ČETRTEK 27. JULIJA 2000 Bruselj še upošteva dokumente, ki sojih sprejeli na zasedanju na grškem otoku pred petimi-šestimi leti, in nihče ni nikoli ničesar obljubil v zvezi s to ali ono traso. V bistvu je šlo le za domače želje krajevnih politikov, želje, ki so v časnikarski predelavi postale resničnost. O vsem tem se v bistvu le veliko govori brez kakršne koli konkretne podlage t.j. dokumenta. Vemo le, da mora 5. koridor povezati Barcelono in Kijev, točna pot pa lahko gre 20-30 km od začrtane. Poleg tega se stvari rade spreminjajo in moramo računati na časovne zaostanke. Če danes sprejmemo odločitev o 5. koridorju, pomeni, da bo izvedljiv čez pet-šest let. Lahko pristanišče čaka toliko časa, ali si mora poiskati začasnih rešitev? Haiderjev obisk v Vidmu ne predstavlja ničesar. Haider je rekel: "Zakaj ne bi trasa šla po Vidmu in Tablji?" Lahko vam povem, daje, kot druge države, tudi Hrvaška, posredovala svoj načrt o trasi, ki bi šla z Dunaja do Budimpešte po madžarski ravnini (ki je med drugim najbolj poceni), kjer naj bi bila stičiščna točka, od katere bi vsak peljal svoje vlake v Slovenijo, Trst, Reko. Taka varianta npr. Gorico najbolj oškoduje, ker seji ne približa. Velja pa ponovno podčrtati, da ni edina varianta. Krajevni politik Haider upravičeno forsira svojo težo, v bi-stvu pa gre le za krajevne želje. Časi izdelave 5. koridorja bodo dolgi in se lahko po poti marsikaj spremeni. Varianta 5. koridorja, ki bi peljala po Vipavski dolini, ima v resnici malo možnosti. Slovenija je že izjavila, da predstavlja zanjo prednostno vprašanje podvojitev proge Koper-Divača in da od tega ne odstopa, saj si ne more privoščiti, da bi južno sadje, zlasti v poletnih mesecih, ležalo na pomolih zaradi pomanjkanja vlakov. Kot drugo varianto so seveda omenili podaljšanje od koprskega pristanišča do Trsta. Gre pa za drugo varianto, ki jo bodo uresničili po prvi. Kar se tiče vlakov velike hitrosti, mi je sam pristojni minister Bergauer rekel, da so v glavnem skrb Evrope. Zato da se vlaki velike hitrosti izplačajo, morajo biti trase dolge vsaj 400 km. Na slovenskem teritoriju pa imamo le 250 km. To pomeni, da bi proga velike hitrosti služila le kot tranzit, zaradi česar mora za njegovo uresničitev poseči globoko v žep tudi EZ, saj Slovenija od tega nima prednosti. Gigantski načrt 5. koridorja se bo uresničil dejansko takrat, ko se bo uresničila skupna Evropa. Širitev Evrope novim članicam bo terjala določena sredstva, ki jih bodp torej uporabili najprej za potrebe širjenja EZ, velike infrastrukture pridejo kasneje, kar lahko predstavlja nadaljnji oviral ni moment. Haiderjeva teza je torej le njegova pobožna želja, ki jo ima kot deželni poglavar vso pravico posredovati medijem. Zelo verjetno je, da bo kmalu neki drug predsednik neke druge dežele predstavil svojo varianto, vendar tudi v tem primeru lahko govorimo le o akademskih debatah, ki jih bodo morebiti v daljni priho- dnosti usklajevali meddržavni sporazumi. Šele nato se z načrtom lahko gre na evropsko komisijo, ki bo odločila, če je to prava pot. Med dokončnim načrtom in prednačrtom pa je tudi dolga pot. Pomislimo npr., da še nihče ni preveril, kakšna je lahko kvaliteta proge, ki bi morala peljati pod Krasom med Tržičem in Tr-| stom. Nujna je torej geološka karta Krasa, vsa potrebna dovoljenja za dela pod Krasom, kar z današnjo birokracijo ni gotovo enodnevni posel. Kot evropski parlamentarec se posebej zanimate za priključitev Slovenije EZ. Pred kratkim ste s pristojno delegacijo EZ, v kateri zavzemate | odgovorno mesto, med drugim obiskali Koper. Bi kaj več povedali o tem oz. o poti, ki še čaka Slovenijo do vključitve v EZ. Katere so še glavne ovire? Mislim, daje Slovenija med kandidati za vstop v EZ tista, ki ima svoje račune kar v redu. Govori se o nekaterih zamudah pri privatizaciji podjetij in objektov. Poleg tega so nekateri zaostanki pri časovnem izvajanju procesov, a gre za manjše stvari. Vsaka država ima odprtih približno 20 poglavij, ki jih je treba moni-torizirati. Slovenija ima zaprtih devet poglavij in jih je dolžna izpolniti še približno toliko. Občasno pride tudi do novih problemov, vendar lahko mirno trdimo, da ni dramatičnih zapletov, kajti pomembna je tudi kulturna klima, ki je seveda tudi vezana na gospodarski položaj. Slovenija ima danes življenjsko raven, kije približno na višini Grčije in Portuglaske, med- tem ko je npr. Putin rekel, da če bo Rusija dobro delala 20 let, bo lahko dosegla omenjeni rezultat. Glede dohodka pro capite ni primerjave z ostalimi državami. Slovenija ima najvišji življenjski standard med državami v "prehodu", 5-6% več od Češke npr., da ne govorimo o tistih, ki so na Balkanu. Vidne razlike so tudi v razvoju civilne družbe, v infrastrukturah ipd., skratka Slovenija bi lahko v EZ vstopila zelo hitro. V privatnem pogovoru mi je predsednik Prodi rekel, da, kar se njega tiče, bi Slovenija lahko že včeraj stopila v EZ. Do manjšega zaostanka je prišlo leta 1998, kar je omenjeno v poročilu, ki ga EZ izdela jeseni vsakega leta. Glede vstopa novih držav v EZ pa naslednje: veliko je odvisno, do kakšne mere so glavne evropske velesile pripravljene razširjati EZ. Mislim, da bomo nekoliko bogatejši z informacijami, ko se bo končal francoski semester po meddržavni konferenci v Nici, kajti tam bodo morali določiti nekakšen koledar oz. urnik. Danes z urnikom ne razpolagamo, kajti Evropa trdi le, da bo morala biti do 31.12. 2002 pripravljena, da sprejme prve kandidate. Vse osta- lo je fantazija časopisov. Nekateri že govorijo "smo v zamudi z urnikom", nakar pristojni komisar mirno odgovori: "Kdo vam je pa urnik dal?" Koledarja ni, ker si Evropa ne želi v državah kandidatkah razočaranj in političnih težav, i vezanih na zapetljaje ali zamude. Ravno zato EZ pazi, da ne bi govorila o datumih. Ne smemo pozabiti niti naslednjega: nekatere pomembne evropske države bodo imele leta 2002 volitve. Če bo takrat Evropa popular- na, potem bodo vsi igrali na evropsko violino. V nasprotnem primeru bodo zamrzni- li celotno problematiko. To je ponovno odvisno od obnašanja evra. Evro je danes izgubil 20% vrednosti, kar pomeni prihranjenega denarja za tiste, ki so vanj vložili. V Evropi se vse spreminja, to vzbuja veliko rezerv in strahu med evropskimi članicami in med tistimi državami, ki bi se v EZ rade vključile. Glede Slovenije pa ponavljam, velikih ovir je zelo malo. Pri političnem delu vam gotovo koristi odlično poznavanje razmer v vzhodni Evropi kot tudi obvladanje glavnih evropskih jezikov. Katere so s tem v zvezi vaše glavne zadolžitve v evropskem parlamentu? Najzanimivejši poseg, ki sem ga opravil v zadnjem razdobju, ni bil v evropskem parlamentu, temveč v evropskem svetu. Bil sem poročevalec za vstop Armenije, kar mi je da- lo zadoščenje. Gre za narod, ki je prvi doživel pokol v prvi svetovni vojni, približno milijon in pol ljudi, čeprav se o tem malo ve. Dežela je plavala med Azijo in Evropo in so jo sprejeli skupaj z Azer-baižanom v Evropski svet, ki je preddverje EZ, s čimer se veča stabilnost področja Kavkaza. Bil sem večkrat v Armeniji, kjer so izdelali zakonik s sto zakoni in predpisi. Jasno je, da napisati nekaj na papir je eno, izvajati napisana določila pa čisto drugo. Predoči- li smo jim tudi časovne meje, v katerih je treba uresničiti določbe, ki gredo v smeri demokracije in ljudskih svoboščin. Istočasno se ukvarjam kot podpredsedni k U EO (zahodnoevropska zveza), ki je bila neke vrste podaljšana roka Nata za Evropo, za prehod v kompetence EZ tistih 60.000 vojakov, ki bodo zametek evropske vojske. Gre za prehod vseh strateških naprav in pogodb na EZ. Evropa bo tako pripravljena na poseg pri manjših spopadih, ko je treba preprečiti vojno ali v prvih fazah le-te, saj je ysem jasno, da s 60.000 možmi se veliko ne da opraviti. V EZ sem nadalje "senca" za nekatera "priporočila", ki zadevajo Rusijo. Poročevalec gre na teren z mešano komisijo, kjer sta poročevalca vsaj dveh glavnih strank (PPE in PSE). Vsak napiše svoje poročilo, vsak od dveh ima svojo "senco", t.j. človeka, ki se razume na problematiko; nakar vsaka "senca" poročilo pregleda, "senci" se srečata in uskladita skupno resolucijo. Gre v bistvu za pripomoček reporterju. Prihodnjo pomlad se bo končal vaš senatorski mandat. Mislite še kandidirati v drugem senatnem okrožju? Seveda ne. V življenju i-mam dva principa. Prvi je Kantov in se takole glasi: zmeraj delati, nekaj delati, na področju, ki ga človek pozna. Drugi pa je princip angleškega filozofa Isaia Berlina, učenca Bertranda Russla, ki pravi: človek ima vedno priložnosti, ki mu gredo pred nosom, včasih, če ni len, jih zagrabi, včasih mu zbežijo. Tako so meni ponudili suplenco v drugem senatnem okrožju, sprejel sem nadomeščanje pokojnega senatorja Bratine, vendar je bila to le suplenca. NARAVNE ZNAMENITOSTI TRNOVSKEGA GOZDA PARADANA IN VELIKA LEDENICA HARJET DORNIK Z naslednjim zapisom vas spet vabimo v sredogorski mir Trnovskega gozda. Po vasici Lokve nas smerokaz na Mali Lažni opozori na pomembni naravni spomenik in kulturno dediščino: na Veliko ledenico v Paradani. Naravni rezervat Parada-na se razteza na površini 18 ha. Največja posebnost tega naravnega spomenika je v prepletanju površinskih in podzemeljskih kraških pojavov z ostanki ledeniškega delovanja ter toplotni in rastlinski obrat. Poleg Velike ledene jame, ki je 385 m globoka in 1550 m dolga, sestavljajo jamski sistem Paradane še Mala ledena jama (globoka 40 m in dolga 60 m) in tako imenovana Jama pri Mali ledeni jami (globoka 29 m in dolga 125 m). Velika ledena jama slovi zaradi posebne ge-omorfologije in velikih podzemeljskih prostorov, redkost pa predstavljajo velike količine ledu v njej, zato jo tudi znan-stveno-raziskovalno preuču- Vqlika ledenica v Paradani 7,5*C (9X1 W51J s Hvalica alba ricea cjccclsa Pinus mutjhus Rhododendron vj hinuTum Rhodctha m.nus .-saamfitciiius £is glabra 'i S gvarulifoliu ČLarbuscula Cllpska flora UtfiinJ fZpru VSračni tek Lu/lstromuni) jejo za študij klimatologije ledenih jam. Lomljenje ledu v ledeniških jamah je bila ena od gospodarskih dejavnosti, ki je bila po svoje zanimiva za ta prostor ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja, za krajšo dobo tudi po drugi svetovni vojni, leta 1953. V času, ko še niso pridobivali ledu industrijsko in ko je pričela rasti tržaška luka, se je po Primorskem krasu razmahnilo izkoriščanje ledu iz jam. Največ so ga pridobivali iz udornic in plitvih brezen, ki so jih imenovali ledenice, pa tudi na nekaterih kraških poljih in slepih dolinah pod Brkini. Urbas poroča, da so v Trst vozili led tudi s Cerkniškega jezera. Za hranjenje ledu pa so domačini izkoriščali hladne jame, ugrezni-ce ali pa vkopali jame v naplavino, vanjo vložili led in ga prekrili z listjem in vejevjem. Lastniki jam so jih dajali v zakup za izkoriščanje, zakupniki pa so morali plačevati še poseben prispevek za vsak voz ledu. Mnogo ledu so odpeljali prav iz Velike ledenice v Paradani. Led so pridobiva- li spretni domačini z iznajdljivo narejenimi tehničnimi napravami, ki pa se žal niso o-nranile. Na drevju od poti, pa tudi v večnem ledu samem, najdemo ostanke žičnice, ki je delovala še v petdesetih letih. Na dnu so izrezali kose po 10 - 40 kg. V koših so jih znosili na površje ter jih ponoči z lojtrskimi vozovi prepeljali v Gorico ali Trst, kjer so led potrebovali za hlajenje pijače v poletnih mesecih, mesa in rib. Prodajali so ga tudi za ladje, ki so potovale v Benetke, Dalmacijo, Aleksandrijo, Bombay itd. Zato je bila nekdaj Velika ledenica tako rekoč zlata jama. I. Gams poroča, da so leta 1876 izvozili 16000 centov ledu. Na osno- vi jamskega ledu je delovala v letih 1920 - 26 tudi pivovarna v Senožečah. Vzdolž tipične kraške vrtače, kjer se odpira vhod v jamo, smo priča znamenitemu pojavu temperaturnega in rastlinskega obrata, ki ga v toplih mesecih še posebno izrazito občutimo na lastnem telesu. To ni edini kraj s tem pojavom, saj leži malo dlje v Trnovskem gozdu slovita Smrekova draga. Prvič pa je bil ta obrat opisan leta 1906 prav v Paradani. Ko se spuščamo s planote proti vhodu v jamo, se na borih 100 m višinske razlike od zgoraj navzdol razvrstijo bukovo-jelov gozd (Abieti - Fagetum dinarieum), smreka (Piceetum subalpi-num dinarieum), nato vrba (Salicetum appendiculatae), rušje in druge pritlikave grmovnice (Pinetum mugi), planinske trate, mahovi in sneg tgr večni led na samem začetku jamskega spleta. Globlje v notranjosti ledu ni več, ker je v podzemeljskih prostorih temperatura praviloma višja. Razen sledov izkoriščanja ledu je objekt dobro ohranjen. Ogrožen je le zaradi možnosti izsekavanja gozda v okolici. Ta posebni kraj vabi na obisk tudi zaradi tega, ker so pred leti poleg informacijske table namestili še stopnice in s tem olajšali dostop v samo ledeno jamo. PARIZ / TRAGEDIJA STRMOGLAVILO NADZVOČNO LETALO CONCORDE V torek, 25. t.m., je le nekaj minut po vzletu s pariškega letališča strmoglavilo nadzvočno letalo Concorde. Na njegovem krovu je bilo 109 potnikov in članov posadke. Vsi si izgubili življenje in zgoreli v plamenih. Letalo je treščilo na tla v bližini hotela, pri tem pa so umrle še tri osebe. Letala Concorde, ki veljajo za višek letalske tehnike.in so nastala s sodelovanjem britanskih in francoskih izvedencev pred kakimi 30 leti, imata tako britanska družba British Airways kot francoska Air France. Prva jih ima sedem, druga pa šest. Vsa letijo na progi London-NewYorkoz. Pariz-NewYork. Polet traja tri ure, vozovnica pa stane v prvem primeru 20 milijonov, v drugem pa 15,5 milijona lir. Na krovu strmoglavljenega letala so bili skoraj vsi potniki nemški turisti. Družba Air France je začasno prekinila polete svojih nadzvočnih letal, British Air-ways pa jih ni, čeprav je za vsa letala prejšnji ponedeljek odredila temeljite preglede, ker so na krilih baje opazili razpoke.