Utv. 17/16 Cmm n ma mn, i^ie 29. aprilo 1960 MMk XM ilasiio Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujsk- tednik« /avod s lamosiojmm tmanstranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik \nton Bauman Uredništo ;n uprava Piuj, Lackova 8 Telefon 156 čekovni račun pn Komunalni banki Maribcr podružnici Ptuj štev 604-708-3-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina la tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din Naš maj praznik svobodnih proizvojolce« in uprovliolieu NJIHOV 1. MAJ JE NAJLEPŠI Pc-nosno vihrajo zastave zmag delavskega razreda in vseh de- lovnih ljudi Jugoslavije. Obdaja nas cvetje, prevzema pomladno razpoloženje in radost po dobro opravljenem delu. Praznujemo 1. maj, dan med- narodne delavske solidarnosti in praznik naših uspehov v sociali- stični graditvi. Svobodni proizvajalci in uprav- Ijalci Jugoslavije, srečni ob bo- gatih plodovih skupnega boja in dela, pošiljamo tovariške prvo- majske pozdrave vsem delavcem sveta! Zvesti enotnemu in dosledne- mu boju za pravice delovnih ljudi in narodov, za resnično osvoboditev dela in odstranitev sleherne sile nad družbo in na- rodi. smo prispevali s svojim bojem in delom ter velikimi žrt- vami k nadaljnji okrepitvi moči in vloge vseh socialističnih sil v svetu. Sleherni boj proti izkoriščanju in zatiranju delrvnih ljudi, proti preživelim družbenim odnosom, zaostalosti in predsodkom, pri- speva k nadaljnjemu razvoju aktivnega in miroljubnega sode- lovanja. k ohranitvi miru in k vse srečnejšim naslednjim prvim majem. Revolucionarna zahteva po ne- posrednem upravljanju v gospo- darstvu in družbenem življenju Postaja dandanes ena bistvenih zahtev v prc-gramih večine de- lavskih organizacij v svetu, ker je le v tem zanesljivo jamstvo, 'f!a se bodo po dosledni revolu- cionarni poti dvignile delovne množice iz mezdnega suženjstva v gospodarje svojega lastnega materialnega in družbenega po- ložaja. Zato ima vsestranska in vsa- kodnevna proizvodna ter druž- bena aktivnost slehernega naše- ga državljana tudi širši — inter- nacionalni pomen. V. kongres SZDLJ, ki je ne- davno na podlagi obsežne eko- nomske in politične dokumenta- cije nakazal smer naše nadalj-' nje graditve v prihodnjem ob- dobju, .je zlasti podčrtal potrebo po nadaljnjem razvoju sistema demokratičnega samoupravlja- nja, po nadaljnjem zboljšanju življenjskih pogojev za vse de- lovne ljudi v naših komunah na podlagi zvišanja delovne pro- duktivnosti v sistemu delitve po uspehu dela posameznih proiz- vajalcev in kolektivov. V takih pogojih bo vse hitreje preraščala vsa naša socialistična družba v skupnost proizvajalcev, v kateri bo sleherni delovni človek akti- ven faktor ekonomskega in družbeneea razvoja, sposoben odločati v vseh zadevah skup- nosti v odnosu iskrenosti, za- upan,la in medsebojne pomoči, v vzdušju demokratičnega boja mnenj, tovariške kritike ter enotne akcije za skladno zado- vcljevanje svojih osebnih in družbenih potreb. Na našem področju se uspešno in vsestransko razvijata ptujska in ormoška komuna. Po sociali- stični revoluciji sproščena sila množic proizvajalcev je uspela z napornim in vztrajnim delom okrepiti svoje materialne sile na področju industrije, obrti, kme- tijstva, trgovine, prometa in raz- nih družbenih služb do stopnje, ko je že v znatnejši meri možno vlagati sredstva na področju družbenega standarda za dvig zdravstva, prosvete, stanovanj- ske in prehranbene kulture, za razvoj socialnih ustano-v i. si. Naši delovni ljudje usmerjajo svojo dejavnost preko organov družbenega samoupravljanja, družbenih organizacij in društev ob politični aktivnosti ZK in SZDL vse bolj k vsakodnevnemu praktičnemu reševan.ju družbenih zadev. V bo-ju za proizvodnjo iz- polnjujejo in prekoračujejo naši delovni kolektivi svoje proizvod- ne načrte v taki meri, da bodo v glavnem dosežena predvidevanja petletnega družbenega načrta obeh občin že v 4 letih. Kmetijski proizvajalci se ob sodelovanju s svojimi kmetijski- mi zadrugami vsebolj poslužu- jejo organizacije, delovnih metod in sredstev kmetijskih zadrug za sodobnejšo kmetijsko proizvod- njo. Znanost in tehnika prodirata v sleherno vas, za njo pa tudi nove možnosti za njen vsestran- ski materialni in družbeni na- predek. V komuni kot razvijajoči se skupnosti proizvajalcev se naš delovni kmet v lastnem interesu aktivno povezuje z vsemi pod- ročji ekonomskega in družbene- ga življenja ter postaja vse tes- neje povezan z bojem in življe- njem delavskega razreda komu- ne, svoboden oblikovalec svojega in našega skupnega razvoja. Zato je 1. maj praznik vseh ustvarjal- nih družbenih sil naše komune. Naj živi 1. rnajl Naj živi enotnosti delavskega razreda in vseh delovnih Ijutij v skupnem boju za dokončno zmago- socializma v svetu! Za mednarodni praznik dela - 1. maj pošiljfimc g vsem nailm cenienijtn sodelavcem, naročnikom in M bakem v domovini in po svetu tovariške pozdrci- J ve in želje, da bi ta praznik prijetno praznovali M UREDNIŠTVO iN UPRUVH 1 OBČINSKI LJUDSKI ODBOK PTUJ OBČINSKI KOMITP: ZKS PTUJ OBČINSKI ODBOR SZDL PTUJ OBČINSKI KOMITK LMS PTUJ OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ OBČINSKI ODBOR ZB NOV PTUJ OBČINSKA GASILSKA ZVEZA PTUJ IN ^ SE OST VLE .MNOŽIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA Ob mednarodnem prazniku dela 1. MAJU pošiljamo vsem delovnim Ijndem Jiijroslavije tovariške čestitke za doslej dosežene vsestranske uspehe ter jim želimo prijetno praznovanje in po njem nove uspehe na vseh področjih naše družbene ustvarjalnosti. M I H A KLI NA H: neteča pesem Vi poječe ... Pojete pesem /;ivijenja ui sreče. — frepevajiel Praznik je ... prakjuk življenja! Pei z vami oom pesem, Ki iz iipijenja vodila Ci.uvEa.i Vu bo v uneve oiestece, pesem, rdečo pesem nrepenenja. Težko je ubrati na strune tega stoletja, razklanega v dvoje. Težko je zapei o miru m sreči Ln v strahu ziveti, viseti med atomi atom brez zavetja in v duši razbit hrepeneti. v In vendar bom pel! Saj v vas se pretaka kiri ista kot v mer.i in danes kot vi sem močan! Začutil sem v krvi: ČAS Z NAMI KORAKA! — in v meni... v meni je dan! Odmev sem z barikad Komune. Odmev Oktobra. Pest revolucije naših let trgam stremuhom račune. Vaš sem! Samo vaš! Zato bom pel z vami. tako kot tedaj, ko z ramo ob rami, skoz smrt in skoz glad utirali pot smo V NAŠ VELIKI MAJ! O bratje, še pomnite tisto pomlad! O bratje, še pomnite Veliki maj! Kot svatje smo šli na svatbeni raj in v srcih nam p€st! , O bratje, o delavci svega sveta! Kot šarž se izlijmo iz plavža gorja, plamena martinovk ne bojmo se: LE V OGNJU, LE V OGNJU NAM POT SE ODPRE V RDEČI SVET — K SREČI! Le v ognju martinovk se jeklo rodi le jeklo zvonko pod udarci zveni, čisto kot naše srce brez laži. O bratje, o delavci vsega sveta! Struna jeklena je moje srce; naj vaše roke, polne spoznanj, me v drhtenju sproste, da zaigram — brez lažnih utvar, brez praznih sanj — pesem, RDEČO PESEM ŽIVLJENJA. O, saj le v pesmi tej se Veliki maj čez vso zemljo razprostre in tedaj se naša pest v ljubečo dlan odpre. O bratje, o dielavci vsega sveta! TAKRAT BOMO PELI O RDEČI LJUBEZNI srca ... STRAN I PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 29. APRILA 1960 TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMO- VINE PRIPOROČAMO NASE SVETOVNO ZNANE IN PRIZNANO ODLICNE VOLNENE IZDELKE: TKANINE IZ ČESANE IN MI- KANE VOLNE ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE, PLAŠČE, ODEJE IN DRUGE IZDELKE O Ob 1. maju — mednarodnem prazniku dela — pošiljamo vsem delovnim ljudem širom po naši domovini tovariške pozdrave in jim želimo prijetno praznovanje letošnjega praz- nika dela RESTAVRACIJA NA GRADU GOSTILNA »PRI KOROŠCU« ,PTUJ Naš kolektiv želi delovnim ljudem v občini Ptuj in v drugih predelih naše domovine prijetno praznovanje 1. maja — praznika dela Praznovanje doma, na potovanju, na izletih in obiskih vam bo najprijet- nejše, če vam bodo povsod postregli z vinom v buteljkah ali 2-litrskih steklenicah z napisom »Slovenske gorice« Ptuj ter z etiketo »haloška« in »ljutomerska vina«, pridelana v vinogradih pri Podlehniku, Zavrču, Ormožu, Jeruzalemu, Železnih dverih, Ljutomeru in Radgoni ter vkletena v naših sodobno urejenih kleteh Zahtevajte povsod naša vina! Pri nas hitra in solidna postrežba! Trgovsko podjetje LES PTUJ Ob mednarodnem praz- niku dela — 1. maju — želimo vsem delovnim ljudem z naSega poslov- nega območja prijetno praznovanje ^ Potrošnike oskrbujemo s kurivom, graditelje in gradbena podjetja pa z gradbenim materialom po solidnih cenah ^ Priporočamo se z našimi poslovalnicami v Ptuju, Ormožu in Središču Splošno kleparstvo Ptuj Zadružni trg 8 NaS kolektiv želi delovnim ljudem našega poslovnega območja prijetno prazno- vanje mednarodnega praz- nika dela — 1. maja Podjetjem in zasebnikom smo vedno na uslugo s kvalitetnimi storitvami Združena kmetijska zadruga »Jože Lacko« — Ptuj Ob mednarodnem prazniku dela 1. maju želimo vsem zadružnikom in našim od- jemalcem prijetno prazno- vanje Proslave prvega mala v PTUJU V počastiteT mednarodnega delavskega praznika prvcffa maja in desete obletnice de- lavskepca upravljanja, bo t Ptuju na predvečer 1. maja, v soboto, 50. aprila 1960, ob 19. uri na Trgu mladinskih brigad, prvomajsko zborovanje. Sindikalne podružnice se bo- do zbrale v svojih delovnih kolektivih že ob pol sedmih, nato pa bodo kolektivno prišle ob 19. uri na Trg mladinskih brigad, z zastavami, transpa- renti, pa tudi z harmonikami. Na prvomajskem zborovanju bo sodeloval pevski zbor >Svo- bode« Ptuj in godba >Svobode< Ptuj. Ob 19. uri bo tajnik Občin- skega siiidikalnega sveta Ptuj Feliks Bagar otvoril prvomaj- sko zborovanje. Na zborova- nju bo govoril predsednik Ob- činskega odbora SZDL Vo Kranjčič, v imenu Okrajnega ljudskega odbora Maribor pa bo izročil pozdrave Franc Zor- ko iz Maribora. Po končanih govorili bo po- vorka, ki bo predvidoma kre- nila iz Trga mladinskih brigad po Lackovi ulici, na novo cesto, mimo »Petrola« na Trg svobo- de, kjer se bo povorka razšla. Ob tej priložnosti bo izveden na ptujskem gradu ognjemet, nato pa se bodo udeleženci no- vorke vrnili na Trg mladinskih brigad, odkoder bodo odšli na prvomajske prireditve. Po svečanostih bo v Narod- nem domu »Prvomajski ples«, ki ga prireja za vse člane de- lovnih kolektivov, sindikalna podružnica Krojaškega podjet- ja >Moda« Ptuj, s srečolovom. Prav tako bodo vsa gostinska podjetja -oskrbela za prijetno praznovanje 1. maja vse praz- nične dni. Prebivalstvo Ptuja in okolice vabimo, da se v čimvečjem šte- vilu udeleži prvomajskega zbo- rovanja v Ptuju in da s svojo udeležbo potrdi enotnost de- lavskega razreda. Občinski sindikalni svet Ptuj želi vsem delovnim ljudem pri- jetno praznovanje 1. maja v duhu desete obletnice delav- skega upravljanja, kar naj še poveča prvomajsko veselje. V MAJSPERKU Na predvečer 1. maja bo v soboto, 30. aprila 1960, v MajS- perku prvomajsko zborovanje s poTorko in baklado t poča- stitev 1. maja in desete oblet- nice delavskega upravljanja. Prebivalstvo Majšperka in oko- lice se bo pričelo zbirati ob sedmih zvečer. Prvomajsko zborovanje bo otvoril član Ob- činskega sindikalnega sveta Anton Kolenko, nato pa bo go- voril podpredsednik Okrajne- ga sindikalnega sveta Maribor Stjepan Šaubert iz Maribora. Po govoru bo baklada, nato pa prvomajsko veselje v Majš- perku. Sindikalni podružnici Tovar- ne volnenih izdelkov in Tovar- ne stroiil vabita k udeležbi vse prebivalstvo Majšperka in vseh okoliških vasi. V KIDRIČEVEM Izredno živahne priprave ra iroslavo 1. maja in desete ob- etnice delavskega upravijanja potekajo v Kidričevem, ki jo pripravljajo sindikalna podruž- nica Tovarne glinice in alumi- nija »Boris Kidrič«, DPD »Svo- boda« Kidričevo z ostalimi or- ganizacijami. Na predvečer bo prvomajsko zborovanje ob 19. uri, ki ga bo pričel pred- sednik sindikalne podružnice Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, Vik- tor Prelog. Na prvomajskem zborovanju bo govoril član se- kretariata Okrajnega komiteja ZKJ Maribor Srečko Globačnik iz Maribora. Sledi baklada, ognjemet in veselo prvomajsko zborovanje. Na zborovanje so vabljeni vsi prebivalci Kidričevega in okoliških vasi. PO KOLEKTIVIH V vseh delovnih kolektivih ptujske občine vlada že izred- no prvomajsko razpoloženje. Sindikalne podružnice priprav- ljajo svečano okrasitev svojih ODratov in se zbirajo na slav- nostnih sestankih v počastitev 1. maja in desete obletnice de- lavskega upravljanja. Sindikal- ne podružnice Tovarne avto- opreme. Trgovskega podjetja »Les« Ptuj. Flektro Maribor okolica, obrat Ptuj, in Kovin- ske delavnice postavljajo sla^. volok na novem mostu. Sindi- kalne podružnice Tekstilne to- varne in barvarne. Strojnih de- lavnic. Kmetijsko strojne in Remontnega podjetja »Remont« pa postavljajo slavolok na Or- moški cesti. Sindikalne podružnice Tovar- ne perila »Delta« Ptuj, Perut- nine. Gozdarsko poslovne zve- ze in Gozdnega gospodarstva »Dravinja« Ptuj postavljajo slavolok na Ljutomerski cesti. Sindikalne podružnice trgov- skih podjetij medsebojno tek- mujejo, katere izložbe bodo lepše urejene. V Ptuju se pri- pravlja postavitev majskega drevesa na Titovem trgu, ki ga bodo postavili člani sindi- kalne podružnice pošte Ptuj, okrasili pa člani iz Pletarne itd. Vsepovsod je vedro razpolo- ženje, to tembolj, ker praznu- jejo letošnji 1. maj naši delov- ni ljudje v jubilejnem letu de- sete obletnice delavskega sa- moupravljanja. F. B. Za rehonstruhciio Slrojilke v Maišperku Majšperška Tovarna strojil ni znana samo v naši ožji do- movini, temveč po vsej državi in daleč v inozemstvu po svo- jem visokokvalitetnem proizvo- du: po taninu za strojenje kož. V predvojnem obdobju je izva- žala tovarna nad 80 odstotkov svoje proizvodnje v inozem- stvo, pa tudi nekaj časa po vojni je šel velik del njene proizvodnje v tujino. Sedaj iz- važa tovarna v inozemstvo le še okrog 35 odstotkov proizve- denega tanina, ostale količine pa porabijo domače tovarne za predelavo kož. Padec v izvozu v inozemstvo gre na rovaš vi- soke proizvodne cene. Inozem- stvo kupuje majšperški tanin izključno zaradi njegove kva- litete, marsikateri kupM pa išče cenejše blago. Zato je pri- šlo tudi do padca v izvozu. V takšni situaciji je prišlo v kolektivu do razmišljanja J i do zaključka: znižati proizvod- ne stroške ali tovarno zapreti. O slednjem se je tudi že pre- cej šušljalo pred nekaj leti in je imelo to šušljanje precej negativnih posledic: proizvod- nja je precej padla, to pa je še vedno bila slaba spodbuda za kolektiv. Končno je v kolektivu pre- vladala orientacija na zboljša- nje poslovanja, prenehalo se je misliti na likvidacijo, pač pa bolj na znižanje proizvodnih stroškov preko večje proizvod- nje in na iskanje novih virov. Proizvodnja je začela v lan- skem letu občutno rasti in še sedaj narašča iz meseca v me- sec. Malodušje je torej v celoti premagano in kolektiv zopet zaupa v svoje sile. Velik načrt Majšperški tanin v izvozu torej nazaduje zaradi visoke proizvodne cene. To ni čudno, če pomislimo, da je proizvodni postopek v tovarni isti, kot je bil leta 1928, ko je nastal se- danji obrat. Tanin izdelujejo iz kostanjevega in hrastovega lesa in iz smrekovega lubja. Le 5 do 7 odstotkov količin osnov- ne surovine je končni izdelek, ostala lesna masa pa je doslej sproti zgorela pod velikimi kotli v tovarni. 50,000 ton lesa letno... Člani kolektiva so pravilno ugotovili, da je prav v tem od- padnem lesu največja skrita rezerva podjetja. Razmišljali so: če bi 30.000 ton lesne mase, ki jo sedaj po- kurijo pod tovarniškimi kotli, predelali v kemično polcelulozo in iz te izdelovali embalažno lepenko z valovitim vložkom, bi s tem naša skupnost prido- bila tisoče ton sedaj uvoznega blaga, razen tega za izdelavo tpga blaga ne bi bilo potrebno posekati niti enega samega drevesa, kakor bi to tudi po- spešilo razvoj domače industri- je embalažnega materiala. Svojo zamisel so izročili stro- kovnjakom, da jo izrazijo v številkah. Ti so ugotovili: iz lesa, ki ga sedaj pokurijo v tovarni, bi lahko izdelali vsako leto toliko kemične celuloze, da bi znašala njena vrednost nad 3 milijarde dinarjev. Inve- sticije za nov obrat bi znašale kakšno poldrugo milijardo in bi se v celoti povrnile v petih letih. Istočasno bi postal pri- marni izdelek tovarne — tanin precej cenejši, kar bi omogo- čilo zopet večji izvoz. To pa so zopet večji zneski deviz, ki jih naša skupnost še vedno zelo potrebuje. Končno je v neki meri to vprašanje tudi vprašanje reše- vanja takq imenovanega »ha- loškega« problema, to se pravi vprašanje gospodarske nerazvi- tosti z vsemi posledicami. Raz- širjena majšperška strojilka bi nudila delo in zaslužek novim rokam pridnih haloških ljudi. Zaloge lesa ▼ Torami sstrojii v Majšperfcu V maju statistični popis kmetijstva v drugi polovici maja bo v vsej državi splošen statistični popis kmetijstva, o čemer je Zvezni izvršna svet prejšnji mesec izdal poseben odlok. Ta akcija bo sestavni del med- narodnega popisa kmetijstva,^ ki ga je vsem državam priporočila Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) po sklepu zasedanj te organiza- cije v Rimu in Varšavi. V smdslu tega priporočila naj bi vsaka država zaradi boljše medsebojne primerjave opravila popis v tddh 1959 in 1960 in ga potem ponovila vsakih deset let. Za popis v letošnjem letu smo se mordli odločita tudi zaradi tega, ker bomo imeli prihodnje leto splošen popis prebivalstva. Še posebej pa nam zbiranje podrobnih pčdatikov o kmetijstvu narekuje hitri razvoj našega kme- tijstva in potrebe njegove nadalj- nje modernizacije. Dosedanje kmetijske statistike so bile nepopolne in so se nasla- njale bolj na posamezne ankete in cenitve. S popisom v maju pa bomo dcbiJi točnejši vpogled v strukturo našega kmečkega pre- bivalstva in kmetijskih gospodar- stev, o njihovi cpremljenosti in tržni proizvodnji, o uporabljeni agrotehniki kakor tudi o proiz- vodnih odnosih o vplivu družbe- nih činiteljev na modernizacijo proizvodnje, o življenjskih pogo- jih na vasi itd. Zasti O'bsežno bo popis zajel družbena kmetijska gospodarstva ter kmetijske zadruge. Tako bomo zbrali dragoceno gradivo za br-doče p>ospeševalno delo na področju kmetijstva. PodpLs individualnih kmetijskih qoso-darstev bo od 15. di 31. maja. Ustanovljene so okrajne in občinske kon^ije za pravilno iz- vedbo akcije. Imenovani so tudi občinski in okrajni inštruktorji jz vrst uslužbencev statistične služ- be. Občinski ljudski odbor je ime- noval 31. marca 5-član&ko komi- sijo za kmetijski popis, kateri predseduje tajnik tov. Ivo Rau ter podpredsednik tov. Franc Prime, istočasno kot član okraj- ne popisne komisije. Na območju Občinskega lj\>d- skega odbora Ptuj je določenih 303 popisnih okolišev, ki zajemajo 12.099 kmetijskih gospodarstev. Za popis je določenih 298 popi- sovalcev, pri katerih je vštet tudi po en rezervni popisovalec na vsakih deset popisovalcev. Na enega popisovalca odpade po- vprečno 50 kmetijskih gospodar- stev. Pripomniti je potrebno, da bo popis zajel tudi delavska gospo- darstva, to se pravi gospodarstva, ki niso prava kmetijska gosipodar^ stva, ki pa imajo svoj delež v proizvodnji za trg, kakor so na primer zelenjadarji in večji vrtič- karjii v okolici mesta. Pri petini gosf>odarstev, ne gle- de na velikost, pa bodo popiso- valci izpolnili še poseben obrazec z dopolnilnimi vprašanji za zbira- nje gradiva, ki bo obdelano po metodi vzoica, za kar je določe- nih 18 anketarjev. Za ta širši an- ketni popis je določil žreb: Bre- zovec, Domavo, Gradišče, Rjavce, Krčevino pri Vurbergu, Meje, Ple- terje. Prvence. Skorbo, Špuhljo, Prerad Ln Zg. Pristavo. Za nadzorstvo in pomoč pri po- pisu kakor tudi pri razširjenem anketiranju je imenovanih 35 kra- jevnih in 5 občinskih inštruktor- jev, katerih nailcga je tudi vsk.a^ jevanje 'iro'i'Oi.sov o pop.su m iz- {liadaljevanje m 4. stremi) Obisk našega državnega sekre- tarja za zunanje zadeve Koče Po- poviča v azijskih deželah bo še bolj utrdil stike z državami, ki zagovarjajo politiko aktivne mi- roljubne koeksistence. Koča Po- povič se je najprej ustavil v Af- ganistanu, nato je obiskal Paki- stan, sedaj pa se mudi v Indiji. Obiskal bo tudi ZAR. S tremi de- želami, razen s Pakistanom, smo imeli že prej tesne stike. S paki- stanom smo imeli bolj gospodar- ske kot politične zveze. Ne smemo pozabiti, da je Pakistan član CENTO-pakta, toda ne glede na to, kažejo politiki v Pakistanu precejšnje zanimanje za izvenblo- kovske dežele in njihovo politiko. Nered! v Južni Koreji Krvave demonstracije v Južni Koreji še vedno niso prinesle za- želenega uspeha. Ozadje demon- stracije je zelo enostavno — Sing Man Ri je uvedel diktaturo, ki zavira razmah demokratičnih sil. Sing Man Ri se ne bori samo proti komunistom in silam, ki bi želele združitev Koreje, temveč tudi proti tistim, ki bi želele li- beralizacijo v deželi. Ri se zaveda, da bi pomenila popustitev počas- no prehajanje množic v leve vode. Življenjski pogoji preprostih množic so izredno slabi, medtem ko se skupina ljudi kopa v boga- stvu. V sosednjem severnem delu takega izrazitega nasprotja ni in zato je množica revoltirala, saj je spoznala, da je peščica ljudi za- držala oblast po mračnih volitvah s prevaro. Američani so spoznali, da bi tvegali zelo mnogo, če bi še na- prej podpirali Rija. Svetovali so mu, naj odstopi, kajti ljubše jim je žrtvovati njihovega človeka in s tem pomiriti množico, kot pri- peljati Korejo na rob notranjih bojev, v katerih bi skušali doseči priključitev k severnemu delu. V NEw Deililju brez zakijučica Naslednja vulkanska točka na Daljnem vzhodu je indijsko-ki- tajska meja. Čeprav še nimamo uradnega sporočila o razgovorih, lahko po časopisnih poročilih sklepamo, da Nehru in Ču En Laj nista dosegla sporazuma. Če indijsko-kitajska meja ne bi predstavljala pcjmembnega svetov- nopolitičnega problema, bi neu- spešne razgovore priključili šte- vilnim podobnim poskusom v zgo- dovini diplomacije. Sedanji položaj pa je bolj zamotan, kajti kaže, da Kitajci nočejo pristati na razumno reševanje problemov. V zvezi s Kitajci se lahko boji- mo incidenta ob Formozi. Na Kvemoj so izstrelili sicer le dvaj- set granat, toda bolj so vznemir- ljive vesti, da nameravajo izve- sti junija invazijo na otok. Če bi prišlo do napetega položaja na Daljnem vzhodu, bi se svet zopet znašel na robu tretje svetovne vojne. Togo - neodvisen v sredo so v nekdanjem fran- coskem skrbniškem ozemlju Togu proglasili neodvisnost. Nova, dva- najsta neodvisna afriška država, meri nekaj nad 50 tisoč kv. km, in v njej prebiva le poldrugi mili- jon ljudi. Togo je bila do prve svetovne vojne nemška kolonija. Takrat so jo zasedle francoske in angleške čete. Zato je del Toga še danes priključen Gani. Najmanjša afriška svobodna dr- žava je v precejšnji meri naveza- na na francosko gospodarstvo in tudi na francosko politiko. Čeprav je Nkrumah predlagal, da bi se Togo in Gana združila v enotno državo, nočejo toški politiki o tem ničesar slišati. Ne glede na to je važno, da je del afriške celin® postal neodvisen. f»Tl.'J, D^TE 29 APRITJ\ 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 I mi' MnitroSiii praznit Mcev Osem ur dela — osem ur počitka — osem ur kulturne vzgole Natanko sto let po padcu Ba- stilje je bil 14. julija leta 1889 v Parizu prvi kongres II. intema- cionale. V spomin na krvave či- kaške dogodke je 395 delegatov zastopnikov vseh evrcjpskih dr- žav in Amerike, na tem kon- gresu sklenilo, da se proglasi 1. maj za mednarodni praznik de- la. Sklep II. intemacionajle se je glasdJ: »Nujno je, da se na določen dan organizira velika mednarod- na manifestacija, in to tako, da istočasno v vseh državah in v vseh mestih pošljejo delavci dr- žavnim oblastem zahteve po uved- bi osemumega delavnika in da se uresničijo drugri sklepi Medna- rodnega kongresa v Parizu.« S sklepom o praznovanju 1. maja je II. intemacionala de- jansko pokazala, da je boj za csemumi delavnik mednarodne- ga značaja. Ta boj, ki so ga pod zelo težkimi pogoji začeli delavci v vseh državah že v začetku devetnajstega stoletja, se je to- liko bolj širil in presegel nacio- nalne meje, kolilkor bolj se je krepilo in razvijalo delavsko in socialistično gibanje. V novembru leta 1881 je bila ustanovljena v Pittsburgu federa- cija strokovnih sindikatov. Nova federacija je že na svojem ustanov nem kongresu zahtevala razširi- tev zakona o osemumem delav- niku za vse delavce. Na IV. kon- gresu leta 1884 je bil zato spre- jet sklep o zaičetiku te akcije z namenom, da se po 1. maju leta 1886 pK>vsod uvede osemumi de- lavnik. Zahtevam ameriških de- lavcev so se kapitalisti močno uprli. V takem ozračju so za 1. maj leta 1886 pripravi jali splošno stavko, s katero bodo zahtevali uvedbo osemumega delavnika. In ko je ta dan prišel, je po vsej Ameriki izbruhnilo okrog pet ti- soč stavk, v katerih je sodelova- lo več kakor 340 tisoč delavcev. Do tedaj še niso nikdar videli to- likšnega izliva moči delavskega razreda, ki je svoje zahteve sim- bolično izrazil v treh osmicah; osem Ur dela osem ur počitjca osem ur kulturne vzgoje nijič •> Se istega dne si je okrog 20 tisoč delavcev pridobilo pravico do osemumega delavnika, osta- lim delavcem pa so prav tako skrajšali delovni čas. Toda ta hi- tra in s tolikšno lahkoto zboje- vana zmaga je bila dva dni po- zneje drago plačana z delavsko krvjo. Zgodilo se je v Chicagu. Prvega maja je začelo stavka- ti 40 tisoč delavcev, naslednje- ga dne pa še 25 tisoč. Toda "ko je 3. maja spregovoril na zboro- vanju pred tovarno kmetijskih strojev, na kaiterem se je zbralo okrog 8.000 delavcev, anarhistični voditelj August Speace. so stav- kokazi prešli v napad. Nastalo je prerivanje. Na pomoč je prišla pohcija. — Pred tovarno je izgu- bilo življenje šest delavcev. 50 pa j.ih je bilo ranjenih-. Tedaj so anarhisti pozvali de- lavce k orožju. Na zborovanju 4. maja se je zbralo več kakor 15 tisoč delavcev. Miting se je k(>n- čal popolnoma mimo. Toda po končanem mitingu, ko je ostalo nia zbornem mestu le še kakih 500 delavcev, je začela policija delavce razganjati. Povod nove- mu prelivanju krvi je bila bom- ba, za katero se ni nikdar zvede- lo, kdo jo je vrgel. Policija je začela streljaiti na delavce, ki so prav tako odgovorili s strelja- njem. Ranjenih je bilo kakih 200 ljudi, koliko je bilo mrtvih, pa niso nikdar točno ugotovili. Uvedeno je bilo obsedno sta- nje. Zaprli so mnogo delavcev, anarhistične voditelje pa postavili pred sodišče. Začela se je »maj- bolj popačena karikatura proce- sa, ki jo je bilo kdaj mogoče videti pred ameriškim sodiščem« je v svoji Zgodovini socializma v ZDA napisal Morice Hillkitt. V tež- nji, da hi zadali delavskemu gi- b^ju čim hujši udarec, so obso- dili na smrt pet delavskih vodi- teljev in tri na težko ječo. Au- gust Speace, ki je še pred nekaj dnevi ognjevito pozivali delavce, naj si vzamejo svoje pravice, je ponosno odgovoril sodnikom: »če je smrt cena, ki jo moram plačati za to, ker razglašam res- nico, potem sem F>onosen, da lahko plačam tako ceno«. Obsodba je bUa izvršena 20. avgusta 1886. leta. Na F>oziv II. intemacionale so v sjx)min na čikaške žrtve in po- udarjajoč svoje zahteve po osem- umem delavniku delavci po vsem svetu prvič korakali p>o ulicah zai 1. maj 1890. leta. V Parizu se je udeležilo demonstracij prav go- tovo 100.000 delavcev, v Marseillu 50.000, v Lyonu 40.0^0 itd. Du- najski proleta/riat je tega dne dopoldne sklical 60 zborovanj, v večernih urah pa se je zbralo na Pratru okrog 40.000 delavcev. Skozi Budimpešto je nosilo rdeče zastave 50.000 delavcev. Demon- stracije so bile tudi v Pragi, Bmu, Bukarešti, Ziirichu, Ženevi, Lou- sanni. Rudarji v Borinageu v Bel- giji so začeli stavko, italijanski delavci pa so se sip>opadli s po- licijo v Milanu. Livomu in Tori- nu. Podobno je bilo tudi v Špani- ji, na Angleškem, Švedskem in Danskem. In taka F>odoba se je pojavljala v naslednjih letih bolj ali manj v vseh mestih in drža- vah, seveda pa je bila precej od- visna od plime in oseke v medna- rodnem delavskem gibanju in ostrine terorja buržoazaje. Tudi v naši državi so praznovali 1. maj že leta 1890, neposredno p>o pariškem kongresu II. inter- nacionale. Slavili so ga slovenJki in hrvatski delavci, ki so kot svoje osnovne zahteve prav tako poudarjali tri osmice. V Srbiji praznujejo 1. maj od leta 1893, v Bosni in Hercegovini od leta 1906 in v Makedoniji od leta 1909. Proslave 1. maja so v vseh krajih naše domovine p>očasi pre- rasle v »mobilizacijo in demon- stracijo zavednega proletariata in so — po besedah Dimitrija Tu- coviča — »povezane ne samo z njegovimi osebnimi zahtevami, ampak družbenim smotrom: so- ciiadističnim idealom«. M. K. Nežka Kramberger iz Nove vasi nosilka „Partizanske spomenice 1941" Nežko Krambergerjevo iz Nove vasi pri Ptuju štejemo s ponosom med tiste kremeni^ žene in matere — borke v naši domovini, ki jim je s Partizan- sko spomenico 1941 z najvišje- ga mesta izkazano priznanje. Nežka Kramberger je nedavno prejela »Partizansko spomeni- co 1941« iz Državnega sekreta- riata za posle Narodne obram- be v Beogradu in je prav, da ji ob prvomajskem prazniku posvetimo na tem mestu nekaj NOV in ostalih rodoljubov z vrstic s čestitkami vseh borcev območja ptujske občine ter ji želimo še mnogo let zdravja in življenja. Preprosta, prijazna in skrom- na ter srčna Nežka Kramber- ger je glede na dosedanjo 33-letno vztrajno delo za ures- ničenje načel znanstvenega so- cializma in za zlomitev fašistič- ne sile lik kremenite slovenske kmečko-delavske žene in ma- tere, na katerem sloni velik del zgodovine slovenskega na- roda in njegovega delavskega gibanja. Ona se ni ustrašila ne- varnosti in žrtev niti smrti, ki jih je zahtevalo njeno delo ob strani delavca, moža komunista Franca Krambergerja in delo njemu enakih ter podobnih te- kom predaprilske Jugoslavije in fašistične okupacije. Ni se ustrašila nikakih mer režima predaprilske Jugoslavije niti fašističnih nasilnežev, ki so preganjali in morili slovenske rodoljube, zlasti pa člane KP in OF ter njihove simpatizerje. Značilno za Nežko Kramber- gerjevo je, da je bila svojenin možu, članu KP od 192? dalje, vedno trdna opora pri vsem njegovem naprednem delova- nju med železničarji, da je bila prav materinsko zaskrbljena in naklonjena vsem naprednim ljudem, ki jih je pot zaradi iz- vrševanja nalog KP privedla v Krambergerjevo družino in hišo po dnevu ali ponoči, pred vojno in do aretacije 7. decem- Nežka Kramberger bra 1941 med vojno. Značilno za njo je tudi to, da je bila neustrašna in nezlomljiva v ge- stapovskih zaporih in pozneje v koncentracijskem taborišču, čeravno je izgubila na Pesni- ških travnikih 8. avgusta 1942 v borbi Lackove čete z gesta- povci moža Franca Kramber- gerja in čeprav so jo gestapov- ci v neprestanem zasliševanju, stradanju in pretepanju hoteli fizično in duševno zlomiti in uničiti. Zlomila je tndi ni trnjeva pot agilne aretirane in odpeljane 17-lefne hčerke Štef- ke niti nevzdržno življenje v taborišču Ravensbriick v Se- verni Nemčiji. Nežka Kramber- ger je vse vzdržala v zaupanju v svobodo in se je po osvobo- ditvi vrnila iz Ravensbriicka na svoj doni, na katerem je kot partizanska vdova zopet pridno prijela za delo in ga še danes z veseljem opravlja. « Nadvse zanimivo je pripove- dovanje Nežke Krambergerie- ve o dobi med 192". in 1945. le- tom, ko je bilo glede na repre- salije oiblasti nezavidno biti doma v hiši, kjer je prevlado- vala napredna miselnost in v kateri so se zbirali somišljeniki naprednih delavcev, člani KP in funkcionarji CK KP Slove- nije. Nežka Kramberger je spoznala njihovo predanost ln neustrašno«t in se z njima tudi sama oborožila ter vzdržala do zmage. Rada pripoveduje o dr. Jožetu Potrču, Jožetu Lacku, Francu Osojniku, Ivanu Po- trču, Rudiju Ilecu, Slavici Zem- Ijič, Leopoldu Vodi, Karlu Ko- remi, Francu Koscu. Rudiju Finžgarju iz Celja, Slavici Zi- danškovi iz Maribora, Mihaelu Anželu, Štefanu Kuharju, Jan- ku Vogrincu, Zvonku Sagadinu, Vinku Megli, Jožetu Kerenčiču in mnogih drugih, ki so priha- jali po dnevu in ponoči h ''kramberger jevim in od njih odhajali na razne strani z lite- raturo, navodili za razne ak- cije, poročili in načrti za bo- doče delo KP in vseh zavednih patriotov. Nežka pravi o njih: »Obču- dovala sem njihovo predanost napredni stvari in njihovo ne- ustrašnost, ki sem se je tudi sama navzela in ob njej laže prenesla marsikatero gorje zla- sti takrat, ko so fašisti najhuje besneli, ker niso mogli od nas v zaporih zvedeti ničesar, vsega pa niso mogli zvedeti niti od tistih, ki so klonili v mukah ali onih, ki so nas drugače zasle- dovali ter nam delali težave! Naš učitelj ir organizator dr. Jože Potrč niis je usposobil za borbo proti sovražnikom delavskega razreda, zlasti pa proti najhujšemu sovražniku človeštva, proti fašizmu. Vsi, ki so nadaljevali dr. Potrčevo delo, ko je bil on v vojnem ujetništvu, kot n. pr. ilegalec Jože Marn, Štefan Kuhar, Jože Lacko, Franc Osojnik in drugi so enako kot dr. Jože Potrč dobro vedeli, da se borijo za naše ljudstvo in se ne ustra- šijo niti smrti. Gestapovcem je uspelo na njihov podli način v Celju že jeseni 1941 pridobiti Hanžiča iz Savinjske doline, ki (Nadaljevanje na 4. strani) STr^ \Nr 4 -PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 29. APRILA 1960 Naš delovni kolektiv čestita vsem delovnim ljudem našega poslovnega območja za mednarodni praznik dela 1. maj in jim želi, da bi ga prijetno praznovali. Istočasno se priporočamo vsem trgovinam in potroš- nikom z bogato izbiro raznovrstnega blaga v vseh svojih poslovalnicah v Ptuju in okolici ter v dobro založenih skladiščih. Skladišča prehrane, galanterije, tekstila in železnine. Prodajalne: v Vidmu pri Ptuju, Podlehniku, 2e- talah, pri Lovrencu, v Kozmincih, na Ptujski gori, v Majšperku (Zarja-Tekstil in Zarja-Specerija), Dor- navi, Gorišnici, Moškanjcih, Medribniku, Veliki Var- nici in Leskovcu, v Cirkovcih, Muretincih, Markovcih, Stojncih, Bukovcih in Cirkulanah ter v Kidričevem (Preskrba). Prodajalne v Ptuju: NA-MA, 2ELEZNINA, KOVINA, KOLONIALE, SLA- VICA, ELEGANT, STEKLO-PORCELAN. ELEKTRO - RADIO PTUJ, ZADRUŽNI TRG 8 PTUJ, BEZJAKOVA UL. 6 Z novoustanovljeno radio delavnico Ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, želimo delovnim ljudem širom po Jugoslaviji prijetno praznovanje in se obenem priporočamo svojim strankam z vsemi elektroinsta- lacijskimi uslugami, popravilom radioaparatov vseh vrst, s servisnimi popravili ter z montažo televizijskih in UKV anten Ptujska tiskarna Ptui VSEM DELAVNIM LJUDEM SIROM PO NAŠI ZEMLJI ZEhIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA IN JIH TOVARISKO POZDRAVLJAMO VSE TISKARSKE IN DRUGE USLUGE OPRAVLJAMO HITRO IN v SPLOSNO ZADOVOLJSTVO NASIH STRANK IN SE JIM TUDI v BODOČE VLJUDNO PRIPOROČAMO Kmetijsko gospodarstvo »PTUJSKO POLJE«, PTUJ z vsemi obrati in delovišči Za praznik dela 1. maj čestitamo vsem delovnim lju- dem naše domovine, zlasti kmetijskim proizvajalcem na- šega poslovnega območja Vse naše prizadevanje je usmer- jeno k. dvigu kmetijske proiz- vodnje in izboljšanju življenja kmetijskih proizvajalcev »KRAŠ ČEVLJI« TOVARNE JOSIP KRAŠ KARLOVAC Prodajalna Ptuj Vsem našim cenjenim odjemalcem želimo pri- jetno praznovanje med- narodnega praznika dela 1. MAJA skupno z vsem našim delovnim ljudstvom Pletarna, obrtna zadruga Ptuj Vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem želimo prijetno praznovanje l.maja, mednarodnega praznika dela IZDELUJEMO IN PRODAJAMO VSE PLETARSKE IZDELKE ZA DOMACI IN INOZEMSKI TRG Ob mednarodnem prazniku dela 1. maju želimo vsem delovnim ljudem našega po- slovnega območja prijetno praznovanje in jim čestitamo k letošnjim proizvodnim uspehom Izdelujemo različne bombažne tkanine, blago za perilo, posteljnino, delovne obleke in karirasto blago za zimske obleke. Iz- delujemo tudi flanelo za pižame, športne bluze ali srajce ter razne barhente Zahtevajte naše izdelke in boste zajamčeno zadovoljni! NEŽKA KRAMBERGER IZ NOVE VASI (Nadaljevanje s 3. strani) je tudi prihajal h Kramberger- jevim, da je izdal vse napredne osebe, organizirane za boj proti okupatorju, za katere je vedel v Savinjski dolini, Šoštanju, Celju, Mariboru in Ptuju. Po tej izdaji se je tudi za Kram- bergerjeve začela težavna pot. O njej in vsem prejšnjem bi vedela pred leti Nežka Kram- berger povedati mnogo vsega, sedaj pa se na mnogo stvari do podrobnosti več ne spomni. V spomin na Franca Kram- bergerja je na zapadni vzhodni strani Krambergerjeve hiše ve- lika marmorna spominska plo- šča s poudarkom, da sta bila y tej hiši 1941. leta obveščevalni center KPJ in partizanska teh- nika. Razgovor je Nežka Kramber- ger končala z l)esedami: >Vesela sem priznanja s >Partizansko spomenico 104.1 < in mi ni žal, kar sem vzdržala za osvoboditev in socialistično ureditev naše domovine!«^ Draga Nežka, prisrčno česti- tamo! J- SINDIKALN I koledar v soboto, 30. aprila 1960 bodo slavnostne proslave 1. maja in de- sete obletnice delavskega uprav- ljanja v Ptuju, Kidričevem in v Majšperku. V prihodnjem tednu bodo pred- vsem temeljite priprave na V. re- dni letni Občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. V delov- nih kolektivih pa se bodo pričele politične priprave za volitve v no- ve delavske svete: priprava poro- čil in razprava o kandidatih za nove delavske svete in upravne odbore. V petek, 22. aprila 1960 je bila v Trnovski vasi ustanovljena nova sindikalna podružnica Kmetijske zadruge »Slovenske gorice« Tr- novska vas. lir V soboto, 23. aprila 1690 je bila na Polenšaku ustanovljena nova sindikalna podružnica Kmetijske zadruge Juršinci. lir v soboto, 23. aprila 1960 je bila v Gorišnici ustanovljena nova sin- dikalna podružnica dosedanjih kmetijskih zadrug Moškanjci, Go- rišnica in Muretinci. V soboto, 23. aprila 1960 je bila v Ptuju ustanovljena nova sindi- kalna podružnica Komunalne ban- ke Ptuj. Na območju Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj so bili izvršeni vzi redni letni občni zbori Sindi- kalnih podružnic. V teku so le še ustanovni občni zbori na petih kmetijskih zadrugah in ustanovni občni zbor nove sindikalne po- družnice Brivsko-frizerskega po- djetja Ptuj, v katero bodo vklju- čeni tudi vsi delavci, ki so zapo- sleni v privatnih brivskih in fri- zerskih delavnicah v Ptuju. * Iz Programa ObSS Ptuj SI karska razstava mladih umetnikov v nedeljo, 24. aprila 1%0, ob 11. uri sta mlada ptujska sli- karja France .\nžel in Marjan Remec otvorila svojo prvo sli- karsko razstavo. Razstava je pod pokroviteljstvom Kluba ptujskih študentov, odprta pa je vsak dan od 24. aprila do 8. maja od 10. do H. ure v sej- ni dvorani Obč. LO (magistrat) v Ptuju. Otvoritvi je prisostvovalo lepo število ptujskih političnili, kulturno prosvetnih delavcev in mladine. Vabilu so se od- zvali tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS tov. Janko Vo- flrinec, predsednik SZDL Ptuj tov. Ivan Krajnčič, akademski slikar prof. Lugarič, prof. Ar- kar, prof. Paulinič in drugi prosvetni delavci. Vsi so toplo pozdravili prvo razstavo mla- dih slikarjev in jim zaželeli še mnogo uspehov. Oba razstavljalca se že dalje časa ukvarjata z literaturo in risanjem, v zadnjem času pa sta se preusmerila predvsem na likovno umetnost. France Anžel je že stari zna- nec mladinske literarne revije »Mlada pola« in večkratni na- grajenec njenih likovnih nate- čajev. Za svoje risbe je že več- krat sprejel polno priznanje. Trenutno je arheološki risar v Mestnem muzeju v Ptuju, na- slednje leto pa se namerava vpisati na Akademijo za likov- no umetnost v Ljubljani. Med ptujsko mladino je zelo pri- ljubljen, prav vsi ga pa po- znajo kot izredno nadarjenega risarja. Marjan Remec končuje v le- tošnjem letu ekonomsko sred- njo .šolo v Mariboru. Tudi on se je že uveljavil s svojimi li- terarnimi prispevki v reviji »Mlada pota«, tona v zadnjem času je opustil literaturo in se ves posvetil slikarstvu, kjer se nadeja večjih uspehov. Edini cilj mu je .Akademija za li- kovno umetnost, kamor pa bo sigurno sprejet. llnzstavila sta okrog 60 raz- ličnih del, ki so plod njune večletne dejavnosti. Zato opa- zimo tolikšno pestrost v stilu, barvah, tematiki in kvaliteti. Posebno novejša dela so zelo dobra, vendar tudi starejšim ne moremo odreči kvalitet. Sli- karja se še nista opredelila za neki določen stil in še vedno iščeta svoj lastni ;>izrnz«, ven- dar je opaziti, da jima je mo- derno slikarstvo najbolj pri srcu. Obiskovalcem so najbolj ugajale Anželove risbe in Remčevi motivi iz Makedonije. Anžel je po mnenju nekaterih že pravi mojster v risbah, ki so zelo domiselno in solidno iz- delane ter popolnoma umetni- ško dognane. Remec pa nam je v svojih motivih iz Makedo- nije skoraj pričaral resnično podobo tamkajšnjih krajev. ?}e- katera njegova dela so umet- niško zelo izpopolnjena in so vredna ogleda. Vsekakor lahko ugotovimo, da je ta prva slikarska raz- stava zanju uspešna. To lahko sklepamo iz odobravajočega prikimavanja obiskovalcev in pa iz izjav, ki so jih dali našj kulturnoprosvetni in poiitičjjj delavci. Zastavili smo jim en^ samo vprašanje in dobili skn, raj vedno iste odgovore. vprašanje: ;;K.aj menile o ra^, stavi?«, je akademski slikaj prof. Lugarič (nigovoril: >Mlacla slikarja sta })okazala velik ta. lent. Osnove njunih del so do. bre, stil pa čist, tehnika p^ dognana. Všeč so mi predvsem .\nželove risbe in Heničevi n.o, tivi iz Makedonije. Zares bj bila škoda, če se ne bi posve. tila nadaljnjemu študiju sij. karstva, saj sta zelo talenti- rana.« Janko Vogrlnec, sekretar Ob. činskega komiteja ZKS Ptuj, pa je menil: >RazstaA'a mi je všeč in je po mojem mnenju vsekakor usj^ela. Nekatera dela so prav dobra!« Ivan Krajnčič, predsednik SZDL Ptuj, pa je odgovoril; >Pohvale vredno je že to, da sta se tako mlada sploh pred- stavila s svojimi deli, saj v današnjem času zelo, zelo po- grešamo kultiirnoumetniškega iidejstvovanja našo mladine. Njuna prva razstava je dokaj dobra, kar dokazujejo nekate- ra deja. Ta prva in uspešna razstava naj jima bo spodbuda za nadaljnje izobraževanje in umetniško izpopolnjevanje!« Prof. Arhair: »Slikarska raz- stava je naredila name dober vtis. Posebno zanimiva mi je bila zato, ker razstavljajo moji nekdanji učenci. Priznati riio- ram, da so talentirani!« »Pokaži, Icil mas" v ivialšperku v nedelp, 24. aprila A960, po- poldne je bila v Majšperku uspela prireditev DPD »Svobode« Maj- šperk »Pokaži, kaj znaš«, na ka- tero je prišlo izredno mnogo ljudi iz Majšperka ter bližnje in daljnje okolice. Nekaj gostov se je pri- peljalo tudi iz Kidričevega, Ptuja in Maribora. V 4 ure trajajočem programu se je zvrstilo 30 nasto- pajočih posameznikov in skupin z narodnimi pesmimi, recitacija- mi, instrumentalni solisti in an- sambli, s poezijo in popevkami. Nagrajenih je bilo 15 nasto- pajočih v denarju od 500 do 5000 din. Ob koncu prireditve so na oder k mikrofonu povabljeni do- mači predstavniki in gostje po- hvalili prireditev in so želeli DPD »Svoboda« Majšperk tudi v bodoče nadaljnje uspehe. Ta »Svobodina« prireditev je do- segla trojni namen. Talentom iz Majšperka in okolice je omogoči- la nastop v domačem kraju pred domačo množico. Najboljši so bili ocenjeni z 80 točkami in še do- datno nagrajeni. Ljudstvu je dala ta prireditev priliko spoznati kul- turne sposobnosti posameznikov in skupin iz svoje bližine, sami prirediteljici »Svobodi« Majšperk pa je prireditev potrdila, da ljud- stvo rado podpre vse tiste oblike »Svobodine« dejavnosti, ki ga uči- jo in hkrati tudi zabavajo. Odda- ja »Pokaži, kaj znaš« je tudi za Majšperk ena izmed novih oblik prireditev »Svobode«, ki je enako privlačna in zanimiva v Ptuju kot v Mariboru ali Celju. Tokrat je bi- lo Za nastop v Majšperku največ prijav za narodne pesmi in popev- ke ter recitacije, nato za nastop instrumentalnih solistov in an- samblov ter za lastna dela mla- dih piscev. Polovico programa (15 točk) je odpadlo na dekleta, učenke, dija- kinje in uslužbenke, ostalih 15 točk pa na dečke in odrasle mo- ške. Večino nagrad so odnesli moški. Pri ocenah z 80 točkami je bila dodatna nagrada (2000 din) in so jo prejeli »Dravinjski fant- je«, zabavni jazz ansambel DPD »Svobode« Majšperk in Zinka No- vak. Za narodne pesmi so bili na- grajeni: »Dravinjski fantje (80 točk), »Ravninski oktet« in Fran- ce Kosi. Za recitacije: Anja Osen- čič, Tilčka Fideršek in Stane Čer- ne. Med instrumentalnimi solisti in ansambli so dobili nagrade: zabavni jazz »Svobode« Majšperk, Trio Štatenberg, Milenko Arnej- šek ter Mladi akord. Za lastna dela sta bila nagrajena Janez Po- horc in Boris Pelcl, za popevke pa Zinka Novak, Zrinka Miroševič, Valica Grobelšek in Jagoda Miro- ševič. Vsi ostali nastopajoči so dobili tolažilne nagrade. Nagrade je razdelila tajnica »Svobode« Štefka Tajnikar. Sam program prireditve je bil dobro sestavljen. Posamezne točke je dobro povezovala v celoto med nastopajočimi m publiko napove- dovalka Ljubica Cerarjeva, ki je zato tudi prejela ob koncu prire- ditve, 2 lepa, šopka nageljčkov. Narodni pesmi je sledila recitaci- ja, tej zopet popevka nato in- strumentalna točka itd. Na koncu večine točk je bil buren aplavz. Ljudje so bili mirni in so zdržali 4 ure brez odmora in kljub temu se je prireditev zavlekla do 21. ure. V Majšperku bodo bržda oddajo ponovili za šolsko mladino, ki to- krat ni smela na prireditev glede na velik naval odraslih. Prvi uspeh jih je opogumil in se bodo še potrudili pripraviti prireditve, za katere ne bo manjkalo gledal- cev in sodelujočih. V zvezi s samo dvorano za pri- reditev pa je treba priznati, da je bila lepo okrašena v ospredju s trajnim zelenjem, ki je oživilo po- dobo. ko so stopali mladi ljudje pred mikrofon in so izvajali svoje točke. Po zaslugi dobre organiza- cije in priprav na prireditev ni bilo nikakih težav. Minuli nedelj- ski popoldan je v Majšperku po- tekel v najlepšem razpoloženju. V. J. Obvestilo Uprava cest okraja Maribor ob- vešča, da bo cesta III/1902 Ptuj— Podlehnik—Djurmanee od kilome- tra 1,800 do kilometra 5,500, to je od Tumišča do Jurovec ZAPRTA od 4. maja 1960 do preklica vsled gradbenih del za ves promet. Obvozna cesta v Videm in Pod- lehnik iz Turmšča je ptreko vasi Sela—Jurovei in obratno iz smeri Videm pri Ptuju in Podlehnika. JABLANE Gasilsko društvo Jablane bo ob letošnjem prvem maju razvillo dru- štveni prapor. Razvitje bo v Jabla- nah 1. maja ob 13. uri. Ob isti priložnosti bodo tudi slavnostno prevzeli motorno briz- galno ter razdelili značke za dol- gcietn-o sodelovanje v gasilskih vrstah. Izvedena bo tudi»mokra vaja nekaterih gasilskih ekip. Naj- boljše ekipe bodo nagrajene. Vabimo gasiilska društva, da se udelležijo razvitja gasilskega pra- pora v Jablanah. BUKOVCI Gasilsko društvo Bukovci bo slavilo 1. maja letos 50-letnioo obstoja in delovanja. Ustanovljeno je bilo 10. marca 1910. K udelež- bi na proslavi vabljena vsa sosed- na gasilska društva. Dvorana Svobode v Majšperku je bila tokrat nabito polna KMETIJSKI STATISTIČNI POf>IS delava zbirnikov dokončne izved- be popisa. Za občinske inštruktorje bo or- ganiziran 3-dnevni seminar v ča- su od 4. do 6. maja, na katerem bodo sprejeli podrcbna navodila o popisu. Ti instruiktorji bodo or- ganizirali od 8. do 12. maja po- drobne instruktaže za krajevne inštruktorje, anketarje in popiso- valce, d,a se bo lahko nemoteno pričelo s popisom kmetijstva že s 15. majem. Letošnji popis kmetijstva bo prvič na temejju statističnih okoli- šev, na katera so razdeljene ka- tastrske občine. Ti statistični okoliši, ki so po potrebi združeni v popisne okoliše, bodo tudi pod^ laga za druge statistične akcije, ki bodo postale neodvisne od mo- rebitnih upravno tentoralnih spre- memb. Zs vse statistične ciko!iše so izdelane ustrezne skice, na ka- terih so označeni vsi oibjekti in po katerih se bodo ravnali popiso- valci. Pripravljen, so tud; že vsi potrebna obraze;. Po popisu bodo obdeiaii gradi- vo v novem elektronskem račun- skem centru pri Zveznem stati- stičnem zavodu v Beogradu. Po- pisovalce in tiste, ki bodo dajali podatke, morarho ob tej priložno- sti opozoriti na važen predpis od- loka Zveznega izvršnega sveta, ki pravi, da so pcdatki o posameznih kmetijskih gcs{>odarstvih name- njeni edino statistični obdelavi in se ne sme.jo uporabljati za druge namene. Zato so popisovalci in vsi drugi, ki bodo sodelovali pri popisu, dolžni obdržati kot služ- beno tajnost vse, kar bodo zve- deli pri popisovanju. Pozivamo vse individualne kme- tijske proizvajalce, kmetijske za- druge in družbena kmetijska go- spcdarstva, da že predhodno pri- pravijo osnovne statistične podat- ke svojih gospodarstev in, da sta- vijo na razix>lago dejansko popis- no gradivo, ki ga bodo zahtevaii popis-valci in anketarji. Komisija za kmstHeki popis i>ri ObLO Ptuj Kmetijsko gospodarstvo »Drsvsko polie" z OBRATI KIDRIČEVO Ob stalnem prizadevanju za čimboljšim napred- kom gospodarstva na vseh naših obratih in graditvi sodobnih živino- rejskih objektov uspešno premagujemo vse težave in dosegamo uspehe Za prvomajski praznik pošiljamo delovnim ko- lektivom, zlasti kmetij- skim proizvajalcem to- variške pozdrave in čestitke pTT-^J, DNTE 29. APRILA 1960 PTUJSKI TEDN!-. STRAN 5 0/balt Štrafela je bil tudi jjeustra.šen in požrtvovalen prevozp-k preko Drtive. V uuj- jjih priini-rih je peljal borce \OV čez n ko tudi j-.ri behMii (li!fvu. kakor leta 19-1-4- ptujske jelfznirarje, ki so jih ii^kali \emci. Ožhalt Štrafela je leta 1945 peljal preko Drave ob njeni vrnitvi knmisijo. ki je razisko- vala zločin v Co/anjevcih. V tej komisiji je bil duhovnik Lamprrt. Nemška obveščevalka Pri Ožbaitu je bil tudi usta- novni sestanek vaškega odbora ()F. Ta zavedni slovenski mož je izrabil tudi jjoznanstvo z ženo nemškega orožnika, ki je pri njem jemala mleko. V njej je spoznal nasprotnico naciz- ma. Ta žena ga je obveščala o nevarnostih, ki so pretile bor- cem NOV. Zato sovražnikovi napadi na naše niso imeli uspe- hov. Sovražnik je zagrabil v prazno. »Očaljek«, zagrizen hitler.ievec, sovražnik Sloven- cev, je moral občutiti, da se skriva za neuspehi nemških hajk izdaja. Z vahtmajstroni Knipplom se nista mogla. Ko so Nemci odhajali, sta se po- šteno sprla na ptujski železni- ški posta.ii. Takrat je >Oča- sjek« Knippa celo ustrelil v Kulturno prosvetna dejavnost v PodgorciSi Kulturno prosvetna dejavnost je na področju prosvetnega dru- štva Podgorci precej razgibana že več let. Zlasti velja to za dramsko skupino, ki vsako se- zono pripravi dve ali tri. dram- ska dela za domače občinstvo in gostuje z njimi v sosednjih va- seh. V začetku sezone 1959/60 je uprizorilo doma veseloigro Ja- neza Svajncerja »Ognjeno srce«. Z omenjeno igro je nameravalo društvo gostovati v sosednjih vaseh, vendar zaradi odhoda igralca na odsluženje kadrov- skega roka tega ni moglo izve- sti. Na zadnjem letnem občnem zboru društva je bilo soglasno sklenjeno, da se ustanovi meša- ni pevski zbor. Do tega je kmalu prišlo in je v podgorski dvorani zadonela lepa slovenska pesem ob proslavi 50. obletnice medna- rodnega dneva žena. Zbor ima redne pevske vaje pod vodstvom pevovodje Grajfoner Slavka. V marcu je upravni odbor prosvetnega društva sklical se- stanek zastopnikov vseh mno- žičnih organizacij s področja krajevnega urada Podgorci, da bi sestavili program za proslavo 1. maja, 15. obletnice osvobo- ditve in dneva mladosti. Tako bosta prosvetno društvo in osnovna šola pripravila in izve- dla sledeči program: 1. maja 1960 ob 15. uri popol- dne bo v prosvetni dvorani slav- nostni govor v zvezi s prazni- kom dela 1. majem, nato bo dramska skupina uprizorila dra- mo Jožeta Stareta »Doma je naj- lepše«; 8. maja ob 15. uri bodo učenci osnovne šole uprizorili mladinsko igro »Alenčica in ču- dežno drevo«. Za 15. maj je predvidena za- ključna proslava ob sodelovanju mešanega pevskega zbora, mla- dinskega zbora osnovne šole, učenci vseh razredov pa se bodo predstavili občinstvu z dekla- macijami, recitacijami in narod- nimi plesi. Prosvetno društvo ima velike težave s finančnimi sredstvi, za- to želi z aktivnim delom dram- ske skupine nridobiti neka.i de- narja in urediti skromno dvora- no ter nabaviti . še. manjkaioče stole, katere sedaj nadomeščajo skoraj docela potrte različne klopi. Nedvomno je društvo v tem okolišu nosilec kulturno pro- svetne dejavnosti (razen šole) in zato želi šp bnli razširiti in po- globili svoje delo. JOŽE VNUK Izdelovalnica kravat, robcev in podvez PTUJ Prijetno praznovanje mednarodnega praznika dela 1. maja želim vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem f^^rkn^čani en ol:ypator (Nadaljevanje po kroniki) nogo. Prepeljali so ga v ptuj- sko bolni.šnico. Od tam je mo- ral v taborišče Strnišče. Mnogi so žrtvovali življenje Med pridnimi sodelavci OI sta bila še Alojz Bezjak i; Murkovec, ki je ^ladel v Spuh- Iji, in Jakob Bezjak. Jakoba so ■prisilno mobilizirali v nemško vojsko. Marca 1945 je prišel na dopust. Takoj se je javil v partizanski postojanki v Novi vasi 45. Raztrganci so tedaj ' - kolili hišo, zajeli Rezjaka, ki je bil na straži. Drugi pa so pobegnili. Odpeljali so ga v Celje, kjer je za njim izginila sled. Sovražnik je ustrelil tudi trgovca Franca Kostanjevca (rojen 4. sept. 1910) na kurirski poti pri Cirkovcih dne H. ja- nuarja 1945. Janez Bezjak, rojen 1919 v Alarkovcih, je začel sodelovati z OF že leta 1941. Nekaj časa je bil na delu v Neničiji. IIo se je vrnil, bi rad k partiza- nom. Iskal je zvezo z njimi, a njegov namen je prekinil okupator. Septembra 1945 je v Ptuju gledal nabornike. Ob tem se je pikro izrazil o nemških >zmugali<. Zaradi tega so ga pri priči ustrelili. Marka Strelca, roj. 1. febr. 1904 v Markovcih, ki je bil tudi že leta 1941 po- vezan z OF, so odpeljali v Da- chau, kjer je umrl leta 1945. Po raznih krajih naše domo- vine je v bojih za našo svo- l)Oflo in novo ureditev sveta darovalo življenje 25 aktivnih borcev: Konrad Petrovič in Franc Solina iz Bukovec, Mar- tin Ljubeč, Alojz Strelec, An- drej Jurkovič, janež Štumber- ger, Franc Kostanjevec in An- ton Bezjak iz Nove vasi, Stan- ko Štrafela, Jakob Bezjak in Alojz Bezjak iz Markovec, Franc Toplak iz Prvenec. Ivan Horvat iz Sobetinec, Marija Legvart, Sonja Fajs, Štefan Zotlar, Franc Golob in Janez Vincek iz Stojnc, Janez Kristo- vič, Franc Kosec, Jožef Janže- kovič, Vincenc Slameršak in Janez Leban iz Zabovec. Tak je bil krvni davek za svobodo — dragocena mlada življenja, ka- terih imena so vklesana v spo- minski plošči v Markovcih. Ta plošča bo spominjala vedno na velike in težke dni našega na- roda v boju proti fašizmu. ČLANI CMD SG IMELI V PTUJU SESTANEK Okrajni odbor CMD je imel v sredo^ 27. marca 1960, v dru- štveni sobi v Ptuju sestanek čla- nov s svojega območja. Iz Ljub- ljane se ga je udeležil član Glav- nega odbora Janko Žagar, v ime- nu Občinskega odbora SZDL Ptuj pa sekretar Andrej Mršek. Na dnevnem redu seje je bil re- ferat Ivana Voda, tajnika Okraj- nega Odbora CMD Ptuj o temi: »Skrb za človeka v socializmu pri nas«, poročilo o V. kongresu SZDLJ v Beogradu, poročilo iz centrale CMD, razgovor o tisku in študiju literature ter slučajnosti. V zvezi z obletnico ustanovitve OF 27. aprila 1941 je spregovoril navzočim nekaj besed predsednik Okrajnega odbora CMD Ivan Greif iz Ptuja. Sestanek je bil svečan in dobro pripravljen. Iz referata taj- nika Ivana Voda, iz tolmačenja delegata na V. kongresu SZDLJ Andreja Mršeka o vsebini in sve- čanosti kongresa ter iz poročila člana Glavnega odbora Janka Ža- garja so navzoči člani CMD povze- li nekaj vprašanj za diskusijo. Z izvajanji referatov in odgovori na vprašanja so bili zc^ovoljni. V zvezi s temi točkami dnevnega reda so sprejeli potrebna priporo- čila in sklepe. S sestanka so še poslali brzojavno čestitko pod- predsedniku Glavnega odbora CMD dr. Stanku Cajnkarju v Ljubljani za njegovo 50-letnico. V. J. Ob tedmi muzejev »Spoznavaj svoj kraj« Ali ste si že ogledali rimske kamne ob mestnem stolpu ? ic Značilnost Ptuja je visoka bela marmorna plošča, ki stoji pred Mestnim stolpom. To je ta- ko imenovani Orfejev spome- nik, ki so ga v srednjem veku uporabljali za sramotni steber. -jV Njegov prvotni namen pa je bil znatno drugačen. Ta lepi spomenik so v II. stoletju n. št postavili na grobišču rimskega Poetovia kot nagrobnik županu. Napis je danes že skoro popol- noma uničen. Lep reliefni okras pa neprestano ponavlja misel na smrt. Ovršje tvorita dva vsak- sebi ležeča leva, ki imata pod ša- pama ovnove glave; leva sta smrt. Sredi med njima je brada- ta moška glava, neko božanstvo, ki mu še ne vemo pravega tol- mačenja. Tako ovršje nagrobni- ka je zelo značilno za naše kra- je v tistem času. V trikotnem polju pod ovršjem sedi gola že- na in ob njej leži mladenič. Mo- tiv je vzet iz grško-rimskega ba- jeslovja; boginja ljubezni Afro- dita objokuje umrlega ljubljen- ca, lepega Adonisa. Ob straneh tega polja sta gola dečka z ba- klami, polbožanstvi — genija življenja in smrti. Glavna upo- dobitev je relief s snovjo, ki je dala spomeniku ime. Na sredi polja sedi na skali mladenič s koničasto čepico — pokrivalo Vzhodnjakov v starem veku — in ima liro v roki. Okrog njega so se zbrale najrazličnejše živali in poslušajo. V mladeniču torej vidimo bajeslovnega pevca Or- feja, ki je s svojim petjem ganil živali in celo mrtvo prirodo, da ga je zamaknjena poslušala. Ljubljena žena Euridika mu je umrla zaradi pika strupene ka- če. S svojo nesmiio je omečil ce- lo bn.pa podzemlja, da mu je ta vrnil ženo, a le pod po.f^oiem. da ie na novratku ne pogleda. Ker se pa Orfei ni mon;el nremagati in je hotel Euridi''^o objeti, jo ie izeubil za vselej. Smrt je ostala zmagovalka. Pravliica je ena nailepših med rrško rimskimi bajkami. Pa tudi spomenik ie biser nrovincialne rimske umet- nosti. Ko hodimo mimo njega, se moramo zavedati, kakšna dra- gocenost krgpi na.še mesto. Sno- menik slovi dolso tudi on- c;+rnn meia naše domovine. V jVf«»etnerr> stolnu na, .fe vzi- danih še več snomenikov-na- irrobnJVov in oltar.lev. M^d na- Eirobniki .je več posvečenih spo- minu vojakov, v I. stol. priselje- nih iz Italije. Tudi upodobljeni so pokojniki na njih. Ob stopni- šču v stolp sta marmorna kva- dra s figurami; na enem je pol- božanstvo pomladi. Kvadra sta verjetno sodila k okrasu kakega svetišča ali nagrobne kapelice. Ograjo stopnišča v stolp tvori obok, verjetno obok nad vrati kake kapelice, ki so jo poetovij- ski meščani posvetili bogovom in cesarjem. Na kesu marmorja pa zasledimo hebrejski napis. V 13. in 14. stol. je bila v Ptuju precej močna judovska občina, ki je za svoje nagrobnike upo- rabljala rimske. Rimski napis so odklesali, vklesali hebrejskega in postavili kamne potem na svoje grobove. I. Miki POPR AVEK V zahvali za nokoino Katarino Svenšek je v št. 16''fi0 med žalu- iočimi pomotoma izostalo ime Kuhar. 0DKRIT.7E — Človek, zakaj na držite ci- aareto s prižganim koncem v ustih' — Glej no, .jaz sem pa že mislil, iz kako slabeoa tobaka je narejena, da me tako peče! Lijnme snremembe in in vremenska napoved za prvo četrtino maja 1960. Prvi četrt dne 4. maja ob 2. uri, postopoma topleje, noči hladne Okrog 6. maja nevarnost slane. Izkušnje delavcev so drapsene Tudi ob letošnjem mednacod- nem prazniku dela — 1. maju se Občinsika gasilska zveza Ptuj skup- no z vsemi društvi s svojega ob- močja pridružuje prazničnemu razpoloženju in izraža željo, da bi se v naših vrstah iz leta v leto bolj čutil duh organiziranega dela in delovne neustrašenosti pred vsemi težavami, kot prevladuje pri delavcih vsega sveta, dasti pa pri delovnih ljudeh naše domovi- ne, ki delajo za boljše življenje, za mir in prijateljsko sožitje med narodi. V tem duhu je potekal nedavni občni zbor, na katerem so delega- ti in gostje p>oudari.li, da moramo našemu gasilstvu z organiziranim delom priboriti mesto, ki mu pn- pada v socialističnem razvoju na- še dcmovine. Zavedati se mora- mo, da je vloga Občinske gasilske zveze iz dneva v dan večja in da je vedno večja vloga društev, ker ta najlažje zagotavljajo požarno varnost na svojem območju s pre- ventivnimi merami, ki jih ne bi zmogel niikdo iz centra. V kolektivih je vedno večja skrb za splošno in strokovno izobraže- vanje delavcev in nameščencev, zato je tudi v naših društvih ved- no bolj potrebno misliti na stro- kovno izpopolnjevanje vsakega člana, da bo ta vsestransko spo- soben za preventivno in operativ- no službo v svoji okolici. Tega bi Se morali zavedati vsi naši funk- ciona'-ji in člani društev ter zve- ze, zlasti pa takrat, ko je dana priliika, da koga ipošljemo v to ali drugačno šolo ali tečaj. Le tako si bodo društva postopno pridobi- vala nove vsestransko izkušene in izšolane člane, ki so ,|im iz dneva v dan bolj potrebni. Prav je, da se društva vedno bolj zavedajo svojih kultumo- vzgojnih nalog do članstva, ni pa menda najboljše, da se edino za- radi tega lotevajo graditve gasil- skih dvoran, čeprav še nimajo kam spraviti gasilske opreme. Ta skrb jemlje marsikje članstvu in funk- cionarjem /oljo do deia, ko za- devajo na težave pri stvareh, ki niti ne more.jo biti njihova glavna skrb. V delavskih svetih ln upravnih odborih podjetij in zavodov je iz leta v leto več mladine, ki se ob stareiših funkcionarjih usposablja zia odgovorno in odločno delo v organih delavskega in družbenega upravljanja. Ni prav, da še v ga- silskih vrstah tozadevno zaosta- jamo kot bi se bali, da nas bodo mladi ljudje potisnili ob stran. Tako ravnanje v gasilskih društ- vih ni pravilno niti ni opravičljivo. Nadalje še delajo v mnogih to- varnah delavci s starimi in rab- ljenimi stroji in kljub temu iz- polnjujejo plan. Pri nas se čuje vedno glasnejša zaJiteva po novih napravah, čeprav še vsi gasilci ne znajo ravnati z raz{x)ložlji- vimi napravami. Kako bi potem vsi takoj znali pravilno ravnati z novimi? Nujno bo sicer potrebno opremiti z novimi napravami močnejše edinice, ki bodo v nuj- nih primerih v pomoč društvom s starejšo opremo. S tem pa ni re- čeno, da je sedanja oprema tako za nič, da je ni treba več oskr- bovati in z njo operirati v akcijah. Združujejo se podjetja in ko- lektivi, zato se bodo morala sča- soma združiti tudi naša nekatera društva, da bodo glede kadra in tehnične opreme operativno spo- sobnejša, ter da bodo za svoje območje predstavljala preventiv- no in operativno zanesljivo silo ter Domoč, ki si je želijo vsi naši kraji. Mladina iz kolektivov se spo- znava in obiskuje, medsebojno tekmuje in si pomaga. Nič manj ni tako spoznavanje in ostalo po- trebno mladini naših društev. Ima nešteto možnosti udejstvovanja Z3 krepitev telesa in bistritev du- ha. V naših društvih bomo morali o tem več razmišljati in več storiti, da bo beseda postala de- janje. Naše delovno območje je veli- ko. Da qa bomo obvladali in do- segali zaželjene uspehe, moramo doseči enako sodelovanje in po- lnoč pri vsem delu kot oa dose- flaio pri oraznovaniu vseh držav- nih in društvenih oraznikov, ko ie našim gasilskim vr.stam pri- znano dostoino mesto. Ob letošnjem mednarodnem prazniku dela — 1. maju narn naj bo skupno praznično razpolože- nje ter .skupna soodbuda na po- znejšo skupno aikcijo v skrbi ia vairnIn vi, monsieur Tristian Ber- nard,« je vprašala gospodinja, »ali si o teh stvareh niste ustvarili lastnega mnenja?« >Spričo podnebja bi mi bila nebesa nedvomno ljubša. Toda veste — v peklu bi našel pa vse svoje prijatelje...« * O ljudeh, ki se jim zdi živ- ljenje vse prekratko, zraven pa ne vedo, kaj bi s časom, je rekel Richard Steele: >Ljudje bi radi življenje po- daljšali na debelo, toda skraj- šali na drobno.« ♦ Založnik je nekega dne za- prosil pisateljico Mary Rine- hart, naj bi pregledala svoje prve tri kriminalne romane, ki jih je napisala nekako pred petdesetimi leti, ker jih name- rava ponatisniti. Gospa Rine- hart, ki nikoli več ne prebere že natiskanih knjig, se je lo- tila branja mladostnih del. Te- daj jo obišče njen založnik. >Kakšno veselje ste mi orinra- vili,« ga navdušeno sprejme, >ravnokar berem prvi roman, pa nikakor ne morem uganiti, kdo ie morilec.« RAZUMEL JE — Tonček, danes sem dobil pismo od tvoje učiteljice ... — Aha, že razumem, očka! Bodi brez skrbi, mami ne bom aič povedal! Naimlafša luooslovanska pesnica v zadnjih mesecih je po knji- garnah v Zagrebu največje po- vpraševanje po knjigi z naslovom Punčke, ceste in potoki«. To knji- go je napisala deklica Sonja Zem- Ijar, še ko je imela 11 let in jih tudi sedaj nima več kot 13. Mlada pisateljica je bila rojena v Zagre- bu, svoja otroška leta pa je preži- vela največ na Reki in v Punatu, mali vasici na otoku Krku v Kvarnerskem zalivu. Sonja Zemljar je začela pisati, ko je imela komaj 9 let. Prva zbirka njenih poezij nosi naslov »Odpirajo se vrata« in so jo kri- tiki zelo hladno sprejeli, ker niso verjeli, da je kaj takega napisala komaj 9-letna deklica. Da bi jo preizkusili, so jo zaprli samo v sobo in jo prisilili naj tam piše verze. Tej prvotni skepsi literarnih krogov je potem sledilo navdu- šenje in poezije male Sonje so začeli objavljati največji jugoslo- vanski časopisi. Prav te dni pri- pravljajo novo zbirko njenih poe- zij. Mala pesnica pa pripravlja roman z naslovom »Dogodivščine in nezgode malega Čedoja«. Sonja Zemljar je v navadnem življenju še vedno otrok kot njeni sovrstniki. Obiskuje sedmi razred osnovne šole, sovraži matematiko in se igra s punčkami. V knjigi »E^lnčke. ceste in potoki«, ki bo v kratkem izšla v drugi izdaji, je opisala vtise s potovanja po Za- hodni Nemčiji med poletnimi po- čitnicami. POLIOMIELITIS JE OZDRAVEL Odkrili so neko rastlino, ki učinkovito zdravi otroško paralizo. V začetku tega tedna je mo- skovski radio objavil zanimivo vest. da so sovjetski znanstveniki od- krili sredstvo, ki popolnoma ozdra- vi tisto paralizo, ki jo poznamo pod imenom poliomielitis. Zdravniški preparat za zdravljenje te bolezni se imenuje »Karantonin«. Prido- bivajo ga s posebnim procesom iz neke trave trajnice, ki je znana v osrednji Aziji pod imenom »kar- kavuk«. Po zatrjevanju moskovskega radia so novo zdravilo odkrili člani Kemičnega zavoda na aka- demiji v Uzbekistanu. Poročilo pravi nadalje, da je Karantonin uspešno prestal vse preizkušnje na raznih moskovskih klinikah in da popolnoma ozdravi omenjeno vrsto paralize. Znanstveniki po drugih državah so z zanimanjem sprejeli vest o novem zdravilu, ki naj bi bilo kos tej nevarni in doslej neozdravljivi bolezni, proti kateri smo poznali doslej le predhodno cepljenje. Predvsem iz Anglije so se znan- stveniki takoj obrnili do Moskve za podrobnejša pojasnila. Iz Londona pa poročajo, da so odkrili virus, ki povzroča prehl^ in da bodo na podlagi te iznajdbe izdelali posebno cepivo proti pre- hladu. SONČNA URA OOREVA Nedaleč od Phonixa v Arizoni so zgradili pred večjo sončno uro na svetu. Dolga je približno 20 metrov m visoka 15 metrov. Vendar pa ta naprava ne kaže samo ure, marveč je hkrati tudi sončna peč. Vgraj^o ima napravo, ki lovi sončne žarke, s katerimi ogrevajo vodo v bazenu, ki je v neposredni Milini te nena- vadoe v^ HUMOR MED PIJANCI Janez in Miha sedita pri ne- vemžekaterem pollitru. Janez je naročil pečenko, da bi laze nadaljeval s pitjem. Pa je m zmogel. Imel ga je že preveč — glava mu je omahnila na krožnik. Miha ga resno opozorij — Janez, pazi no, da ne bos svoje glave požrl. HUJŠI PRIMER Mladega zdravnika je nokli- cal tovariš po telefonu: >Halo! Vrgli bi radi na karte ,marjaš'. Trije kolegi smo tu- kaj, manjka nam četrti igralec. Boš prišel?« . >Takoj,< odgovori zdravniK, odloži slušalko in prične :skati klobuk. >Kaj se je zgodilo, da te po- novno kličejo?« ga zaskrbljeno vpraša žena. ^ . >Ja,« odgovori moz, >tak je naš poklic. Niti trenutek ni- mamo miru. To je hujsi pri- mer. So tam že trije zdravniki.« MALI OGLAS »No — ali ste z ženo, ki ste jo našli preko malih oglasov, za- dovoljni?« »Seveda — dobil sem tohko ponudb, da sam niti nisem mogel odgovoriti na vse.« »In kako ste se potem odlo- čili?« . , »Najel sem honorarno moc. da mi je pomagala odpisovati — m ko sva končala z delom, sva se p>oiročila.« Domislice Vedno traja zeio dolgo, da do- umeš. kako preprosto je reči: Ne vem. ★ Smisel za humor ima tisti, ki se lahko smeji nad rečjo. ki bi ga umorila, da se je pripetUa njemu. ^ Komaj j« dal oče hčerko iz rok. mora že zetu pomagati na noge. ^ Otroci nikoli ne odUožijo na ju- tri. kar jdh že danes lahko ob- varuje. da bi sld pravočasno spet. PTUJ. DNE 29. APRILA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 7 Plačevanje akontacije na račun stanarine Po predpisih bi morale biti odločbe o novi stanarini izdane do 31. 12. 1959. Nova stanarma bi se morala plačevati od 1. 1. 1960. Ker pa ljudsRi odbor do tega časa ni sprejel vseh pred- pisov glede nove stanarine, je izdal odlok, da se za stanovanja, za katere niso izdane odločbe o novi stanarini, plačuje akonta- cija na novo stanarino. Akonta- cija nove stanarine se je določi- la tako, da se je povečala stana- rina za mesec december 1959 za 100 "/o. Cim pa so stanovalci prejeli odločbe o višini nove sta- narine, je treba stanarino po odločbi plačati od 1. 1. 1960. Ko- likor je bila akontacija na stana- rino manjša, kot je določena po odločbi stanarina, je treba razli- ko med akontacijo in novo sta- narino obračunati in plačati vse nazaj od 1. 1. 1960. Hišni svet mora skrbeti, da razliko čimprej pobere in vplača v sklade hiše. Oprostitev plačanja povišane stanarine za 6 mesecev: Ce znaša povišanje plače no- silca stanovanjske pravice ig vseh članov njegovega gospo- dinjstva manj kot povečanje stanarine za stanovanje, je no- silec stanovanjske pravice za 6 mesecev, računano od 1. 1. 1960, oproščen plačevanja dela stana- rine, ki je enak razliki med po- večano stanarino in plačo no- silca stanovanjske pravice in vseh članov njegovega gospo- dinjstva. Ce ta razlika ne prese- ga 200 din na mesec, oprostitev ne velja. Kdor hoče biti oproščen pla- čila razlike med povečano plačo in povečano stanarino za 6 me- secev, mora vložiti na Občinski ljudski odbor Ptuj, oddelek za gospodarstvo in komunalne za- deve pismeno prošnjo za opro- stitev. K prošnji mora priložiti potrdilo delodajalca, za koliko je bila povečana plača njemu in vsem članom njegovega gospo- dinjstva, ki so zaposleni. O vsa- ki oprostitvi bo oddelek za go- spodarstvo izdal odločbo. En iz- vod odločbe dobi tudi hišni svet. Kdor ne bo hišnemu svetu po- kazal odločbe, da je oproščen plačila razlike za 6 mesecev, mo- ra hišni svet pobrati zvišano stanarino od 1. 1. 1960. Prošnje za oprostitev dela sta- narine so takse proste. Odd. za gospodarstvo Nesreča ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo, v ptujski bolni- šnici naslednjt ponesrečenci: Jur- gec Franc,, Pestike 10 — padel je in si poškodoval desno roko; Ze- nec Anton, Hajdoše 25 — padel je in si poškodoval desno roko; Že- bec Henrik, Medvedce 29 — pri delu si je poškodoval levo roko; Zupanič Branko, Grajena 8 — pa- del je s kolesa in si poškodoval levo roko; Čančar Martin, Podlože 124 — padel je s kolesa in si po- škodoval obraz; Toplak Anton, Po- brežje 170 — padel je pod voz in si poškodoval trebuh; Junger Ma- rica, Šturmovec 24 — pri padcu si je poškodovala levo nogo; Ro- došek Danica, Sp. Hajdina 99 — pri padcu si je poškodovala glavo; Pauko Anton, Drstelja 21 — pri padcu si je poškodoval levo roko; Zelenko Franc, Dolič 10 — nekdo mu je poškodoval rebra; Brlek Amalija, Pobrežje 8 — opeka ji je padla na glavo; Žerak Helena, Ložnica 32 — pri padcu si je po- škodovala levo nogo; Zajšek Jakob, Gerečja vas 51 — padel je s ko- lesa in si poškodoval levo nogo; Kukovec Ludvik. Gradiščak 17 — padel je s konja in si poškodoval glavo; Šilak Terezija, Ptuj, Mur- šičeva 3 — pri telovadbi si je poškodovala desno nogo; Marin Srečko, Ptuj. Krambergerjeva pot 4 — pri padcu si je poškodoval levo nogo; Avgoštin Anton, Ptuj, Draženska 5 — pri prometni ne- sreči se je poškodoval po telesu; Kos Jurij, Dolič 4 — padel je s kolesa in si poškodoval glavo; Lovrenčič Žarko, Ptuj, Trg MDB 3 — padel je z balkona in si po- škodoval glavo; Topolovec Jurij, GruS^kovlje 104 — ^ padcu pod voz se je poškodoval po glavi in rokah. ŠPORT Sindikalne ekipe strelcev v Mariboru Pred nekaj dnevi je Obč. sindi- kalni svet organiziral tekmovanje v streljanju z zračno puško ptuj- skih delovnih kolektivov. Za na- daljnje tekmovanje so bile dolo- čene štiri najboljše strelske ekipe, ki so prav doma dosegle najboljše uspehe. Tega tekmovanja so se udeležile sindikalne ekipe Tovarne Avtoopreme, Tovarha aluminija in glinice Kidričevo, Podjetja za po- pravljanje voz in sindikalna ekipa Tekstilne tovarne. Tudi v Mariboru so se ekipe zelo dobro plasirale. Največji uspeh je dosegla sindikalna ekipa Tovar- ne aluminija iz Kidričevega, ki je v ostri konkurenci zasedla častno drugo mesto za prvo plasirano ekipo TAM-a iz Maribora. Šesto mesto je zasedla sindikalna ekipa Podjetja za popravljanje voz, sledi Tovarna avtoopreme itd. •■?'•. ~ ~ ~ Neuspeh Drave v nedeljo je v Sladkem vrhu go- stovala ekipa Drave in odigrala prvenstveno nogometno tekmo proti Severu. Ta rezultat nekoliko preseneča, saj v Ptuju nismo na- vajeni, da domača ekipa zapušča teren, ne da bi dosegla po dve točki. Kljub temu pa v zadnjem času ugotavljamo, da so tekme ve- dno slabše in zmaga Drave je na nitki. Opažamo, da domači igralci ne igrajo v pravem stilu, posebno se nekateri prav nič ne zavzemajo. Kljub temu, da imajo nogometaši Drave velike možnosti za uvrsti- tev v višja tekmovanja, ščasoma popuščajo. Tekma v Sladkem vrhu ni bila na visoki ravni. Ekipi sta začeli precej nervozno. Domača enajsto- rica je bila nekoliko boljša in je stalno ogrožala vrata gostov. Do- mačini so bili mnogo borbenejši in požrtvovalni dočim so gostje z ležerno igro nekajkrat prešli v napad, ki pa je tudi tokrat bil zelo neučinkovit. Domačini so vo- dili skoraj do konca tekme. Šele v zadnjih minutah igre je usoelo gostom izenačiti in odnesti dra- goceno točko. Drugo plasirana ekipa Aluminija iz Kidričevega je slavila zopet zmago in na domačem terenu brez velikih težav premagala Pohorje iz Ruš z visokim rezultatom 5:2. Pa. Namizni tenir v Domu JLA Komisija za telesno vzgojo pri Obč. sindikalnem svetu je pred kratkim organizirala tekmovanje v namiznem tenisu. Na tem tekmo- vanju je sodelovalo 15 sindikalnih ekip. Tekmovanje je bilo v veliki dvorani doma JLA. Zaradi po- manjkanja časa so bile ekipe raz- deljene v dve skupini. Prvi plasi- rani ekipi sta se nato pomerili v finalnem tekmovanju. Rezultati pred tekmovanja v po- samezni skupini: I. skupina: Prvo mesto v prvi skupini je dosegla ekipa JLA. sledi nepriča- kovano dobra ekipa sindikalne po- družnice sodišča itd. V drugi skupini je po pričako- vanju zasedla prvo mesto ekipa »Merkurja«, sled- Veterinarski za- vod Panonija itd. Finalno tekmovanje je v teku. Rokomet V prvi prvenstveni tekmi v ro- kometu za mladinke je v nedeljo v Ptuju gostovala mlada ekipa Fu- zinarja iz Raven. Domačinke so ^ez velikih težav premagale bor- ke Fužinarja z rezultatom 10:7 NOVI KRVODAJALCI Dne 14. aprila so darovali kri prebivalci Dornave in okolice. Vsem darovalcem, zlasti tudi or- ganizatorju tov. Marin Faniki se iskreno zahvaljujemo. Krvodajalci so: Peteršič Anica, Osvald Antonija, Duh Alojzija, Sok Rozalija, Jančar Neža, Hrga Ana, Vogrinec Marija, Gajser Katarina, Mislovič Janez, Alt Alojz, Čuš Te- rezija, Korotaj Rozika, Korotaj Mirko Korotaj Ivan, Horvat Mirko, Peteršič Stanko, Simonič Janez, Horvat Stanko, Kranjc Franc, Ko- kol Franc, Peteršič Anton, Šilak Jakob, Cigula Jožef. Dne 21. aprila so darovali kri prebivalci Trnovske vasi in oko- lice. Organizatorju tov. Vršiču Ja- nezu in vsem krvodajalcem se v imenu bolnikov zahvaljujemo. Krvodajalci so: Hrga Angela, Horvat Marija, Šuta Marija, To- plak Marija, Potrč Terezija, Lubša Štefanija, Križan Silva, Kos Alojz, Pavlinek Doroteja, Urbanja Jožefa, Pal Roza, Rašl Marija, Šaše Ana, Farazin Marija. Vršič Janez, Potrč Alojz, Zmauc Vinko. Menoni Alojz. Ostal' so še: Stopar Marija, Cen_ čič Hilda, Rebernjak Jožica, Šprah Ljuba. Kramberger Marija, To- plak Marija, Njivar Tončka, Skok Franc, Holc Cilka, Verblač Jelka. Kralj Štefan. Kosec Marija, Cene Bibijana, Goričan Ivan, Toplak Ne- žika, Kolarič Frančiška, Grabar Jože, Čeh Janez. Splošna bolnica Ptuj Rdeči križ Ptuj ROJSTVA: dečke so rodile: Ma- rija Jančič, Stari grad 76 — Ju- rija; Anica Drevenšek, Sp. Lesko- vec 20; Amalija Mere, Ptuj, Polj- ska c. 12 — Janka; Marija Petro- vič, Trnovski vrh 24 —; Marija Lajh. Grlinci 28 — Mirana; Tere- zija Kelc, Gradišče 50 — Mirana; Marija Krajnc, Sovjak 9 — sina dvojčka; Barbara Poplatnik, Spuh- Ija 48 — Ivana; Marija Vinter, Lovrečan Otok 117 — Stanka; Marjeta Krajnc, Kidričevo 1 — Romana. Deklice so rodile: Marija Ker- ček, Kungota 18 — Cvetko; An- gela Krajnc, Podlehnik 16 — Ani- co; Josipa Gregurec, Križanče 73 — Nado; Marjeta Tomažič, Stojnci 29 — Majdo; Veronika Znidarič, Balinci 24 —; Marija Vidovič, Markovci 11 —; Olga Tetičkovič, Ptuj, Ljutomerska 39 —; Cecilija Muhič, Gorišnica 28 —; Jožefa Pukšič. Ločki vrh — Ivano; Ma- rija Hriberšek, Kungota 54 — Majdo; Marija Savurdžič, Ptuj — Vesno; Ivana Golob, Brstje 15 — Ivico; Ivana Toplak. Zlatoličje 83. Janez Osterc, Ptuj, Ormoška 5 in Marija Toplak, Ptuj, Ormoška 5. Magdalena Ulčar, Ptuj, Pre- šernova 22. roj. 1889, umrla 23.4. 1960; Darko Merzel, Ptuj, Ciril Metodov drevored 3, roj. 1954, umrl 20. 4. 1960. ZAGOTOVILO — Ali je ta pes dober čuvaj? — vpra«a kunec trpovca p nsi. — Izvrsten! Kadar boste za- slišali kakšen sumljiv šum po- noči. ga samo prebudite, pa boste videli, kako bo prvdkuril tistemu, ki se bo plazil okoli vaše hišel Novi naročniki PTUJSKEGA TEDNIKA Janez Sirec, v. p. Tuzla; Ja- nez Horvat, v. p. Zagreb; Jane7, Raušl, v. p. Hadžiči; Danilo Golob, Polenšak; Mirko Murko, Ptuj; Jože Vidovič, Kidričevo; Konrad Šilak, Polenšak; Stanko Cuček, v. p. Sisak; Helena Po- točnik, Ptuj; Martin Kokol, Ptuj; Josip Vučkovič, Ptu.j; Ivan Lah, Moška njci; Alojz Fras, v. p. Sombor; Hugo Ve- dernjak, v. p. Prizren; Franc Križan, Ptuj; Stanislav Lorber, Destcrnik; Martin Vaupotič, Ormož; Vinko Turk, v. p. Šibe- nik; Alojz Majcen, Velika Ne- delja; Zdravstveno okrevališče, Poreč; Franc Korošec, Zavrč; Jožefa Petrena, Moškanici; Vinko Kramberger, v. p. De- bar; Fran jo Šmigoc, v. p. Kra- gujevac; Stanko Vesenjak, Gk)- rišnica; Janez Petek, v. p. Tro- gir; Ivan Kolednik, v. p. Va- ijevo; Jože Brodnfak, v. š. Niš; Janko Čuš, v. p. Kruševac; Jo- žica Tušar, Bled; Anton Bez- jak, Polenšak; Milka Osvald, Ptuj; Franc Murko, Videm; Drž. sekretariat za notranje zadeve, Beograd; Franc Korez, Zetale: Marija Arnuš, Ptuj; Alojz Rep, Juršinci; Marija Cu- ček, Juršinci; Janko Kuhar, v. p. Kumanovo; Amalija Gaj- ser, Stoperce: Martin Cajnko, Podgorci; KZ >Jože Lacko«, Ptuj; Tvan Vrabič, v. p. No«vi Sad; Andrej Letonja, Korena; Franc Puklavec, Ivanjkovci; Janez Peklar, v. p. Karlovac; Marija Nadelzberger, Lovrenc; Frančiška Kukovec, Velika 'Te- delja; Franc Novak, Polenšak; Marija Markež, Desternik; Franc Plohi, v. p. Molat pri Zadru; Anica Lončarič, Zg. Pri- stava; Ivan Kovačec, v. p. Kar- lovac; Alojz Arnuš, Ptuj; Nov. izd. preduzeče »Duga«, Beo- grad: Alojz Kovačec. Gorišni- ca; Franc Jazbec, Žetale. Mestni kino Ptuj Prizor iz filma »Miss Stone« predvaja od 29. aprila do 1. maja t. 1. jugoslovanski film »MISS STONE«. predvaja od 3. do 5. maja angle- ški barvni film »PESEM MRTVIM LJUBIMCEM«, od 6. do 8. maja ameriški barvni film »TEŽKI DNE- VI V BLACK ROCKU«, od 10. do 12. maja češko-bolgarski film »LE- GENDA O LJUBEZNI«. Kino Svoboda Kidričevo predvaja 30. aprila in 1. maja t. 1. francoski barvni film »FOLIES BERGERES«, 4. in 5. maja t. 1. jugoslovanski film »VRNEM SE«. 7. in 8. maja t. 1. francoski barvni film »GUBIAH«, 11. in 12. maja t. 1. japonski barvni film »KONJ FANTOM«. Kino Muretinci predvaja 1. maja t. 1. ameriški barvni film »OSVAJALEC« in 9. maja t. I. ameriški fihn »LETEČI VRAGI«. Kino Mpjšperk predvaja, 30. aprila in 1. maja t. .1 ameriški film »ŽIGOSAN« in 7. ter 8. maja t. I. ameriški film »MODRI PAJČOLAN«. Gozdno in lesno gospodarstvo gozdarske fakultete ..Dravinja" Ptuj VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO PA NAŠIM ODJEMALCEM, ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA, MEDNARODNEGA DELAVSKEGA PRAZNIKA OBJAVA Občinski sindikalni svet Ptuj sklicuje za nedeljo, dne 8. maja 1960, ob 8. uri zjutraj v dvo- rani restavracije Tovarne gli- nice in aluminija »Boris Ki- drič« v Kidričevem. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev. 2. Izvolitev organov občnega zbora. 3. Politično poročilo ObSS. 4. Organizaci jsko poročilo ObSS. 5. Poročilo o finančnem po- slovanju ObSS. 6. Poročilo nadzornega odbora. 7. Poročilo verifikacijske ko- misije. 8. Razprava po poročilih. 9. Razrešnica Občinskemu sin- dikalnemu svetu. 10. Volitve Občinskega sindi- kalnega sveta in nadzorne- ga odbora. 11. Sprejetje proračuna za leto 1960. 12. Poročilo volilne komisije. 13. Zaključki občnega zbora. Vljudno vabimo vse izvolje- ne delegate sindikalnih podruž- nic, da se občnega zbora ude- ležijo. Posebej obveščamo delegate iz Ptuja, s področja Slovenskih goric. Ptujskega polja in spod- njega dela Haloz, da je zbor delegatov ob 7.30 v veliki dvo- rani Občinskega komiteja ZKJ, Ptuj. Miklošičeva ulica, od ko- der bo vozil posebni avtobus delegate občnega zbora Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj v Kidričevo. PtuT. dne 28. anrila 1960. Občinski sindikalni svet Ptuj OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Obvestilo o poslovanju trgovin in proda- jaln ob prvomajskih praznikih. Prebivalstvo obveščamo, da bodo ob prvomajskih praznikih poslovale trgovine in proda- jalne takole: 1. V soboto, dne 30. aprila 1960, so vse trgovine in prodajal- ne odprte neprekinjeno od 7. do 18. ure. 2. V nedeljo, dne 1. maja 1960, so vse trgovine in prodajalne zaprte. 3. V ponedeljek, 2. maja 1960, so odprte: a) mesnice: v Ptuju v Lackovi ulici od 6. do 9. ure, v Kidričevem od 6. do 9. ure, v Gorišnici od 6. do 9. ure, na Borlu od 6. do 9. ure; b) prodajalna mleka: v Ptuju v Prešernovi uli- ci (xl 6. do 9. ure in v Kidričevem od 6. do 9. ure. 4 V torek, dne 3. maja 1960, so odprte: a) mesnice: v Ptuju v Miklošičevi uli- ci od 6. do 9. ure; b) prodajalne kruha: v Ptuju v Lackovi ulici in pri Dravi od 6. do 11. ure in v Kidričevem rd 6. do 11. ure; S) prodajalna mleka: v Ptuju v Prešernovi uli- ci od 6. do 11. ure. Oddelek za gospodarstvih Gostinsko pod|et|e „Bračlč" Ptul RESTAVRACIJA IN KAVARNA »EVROPA« TER GOSTiSCi ROGOZNICA IN LOVRENC Gostje, domači in inozemski turisti, ki pridejo v naše obrate, bi naj odnesli vtis, da si prizadevamo, zadovoljiti jih z okus- nimi jestvinami in pijačami po ugodnih cenah ob solidni postrežbi. Tako usmer- jamo naša prizadevanja za dvig turizma in gostinstva v Ptuju in okolici. Ob prvomajskih praznikih želimo prijetno praznovanje vsem delovnim ljudem Jugo- slavije! sPLOsno miiflRSTUo m znGR - pruj Naši kvalitetni izdelki in usluge nam omogočajo stalno nova obširna naročila podjetij, zavodov in zasebnikov Ob mednarodnem prazniku dela 1. maju tudi naši pozdravi in čestitke delovnim ljudem Jugo- slavije ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOIILNICA MARIBOR, PODRUŽNICA P T U I Za mednarodni praznik dela 1. maj čestitamo vsem de- lovnim ljudem Jugoslavije, se jim priporočamo tudi v bodoče z našimi hranilni- škimi in posojilniškimi posli ter želimo vsem prijetno praznovanje delavskega praznika STROJNE DELAVNICE OZZ PTUJ Izvršujemo vsa generalna in tekoča popravila ter servisne preglede TAM in TOMOS kvalitetno in po zmernih cenah. Z našimi kvalitetnimi izdelki zadovoljujemo naročila naših kooperantov po Jugoslaviji — Za praznik dela 1. maj pošiljamo delovnim kolektivom tovariške pozdrave in jim želimo prijetno praznovanje VSEM CENJENIM STRANKAM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE MEDNARODNEGA DELAVSKEGA PRAZNIKA 1. MAJA IN SE JIM TUDI V NADALJE PRIPOROČAMO: GOSTILNA in PRENOCigCE »BELI KRIZ« PTUJ FOTOATELJE FRANC LANGERHOLC PTUJ FRANJO OMAN OPTIK PTUJ HERNJA ANDREJ LONČARSTVO PTUJ JAKOB MAJCEN VRTNARSTVO PTUJ JOŽE ROJKO LIVARNA KOVIN PTUJ TAPETNIŠTVO ELIZABETA KAJZERSBERGER PTUJ STr^ \Nr 8 -PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 29. APRILA 1960 Občinski ljudsici odbor Ptuj (HRaKI IN OBVESTILA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 1. členu zakona o spremem- bah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in po- sebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 52-892/58) ter 1. členu zakona o dooolnitvi temeljnega zakona o občinski do- kladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 52-853/59) je Občinski ljudski od- bor na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev, dne 31. marca 1960 sprejel ODLOK O DOLOČITVI STOPENJ OBČINSKE DOiaHDE, KI SE ODMERI ZASEBNIM KMETUSKIM GOSPODARSTVOM IN ZASEBNIM LASTNIKOM ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE PTUJ ZA LETO 1960 1. člen Na območju občine E»tuj plačajo v letu 1960 zasebna kmetijska go- spodarstva in drugi zasebni last- ■Po I. lestvici se predpišejo ob- činske doklade davčnim zavezan- cem v naslednjih katastrskih obči- nah: Belavšek, Belski vrh, Bolečka vas, Bolfenk, Brezovec, Cirkulane, Čermožiče, Dežno, Dobrina, Dokle- ce, Dolane, Dolena, Dravci, Dra- vinski vrh, Drenovec. Gradišča, Gradišče, Gorca, Gorenjski vrh, Goričak, Gruškovec, Gruškovje, Hrastovec, Jablovec, Janški vrh, Jurovei, Kočice, Korenjak, Koz- minci, Kupčinji vrh, Stanošina, Stogovci, Stopovec Sp. Leskovec, Zg. Leskovec, Lešje, Ljubstava, Ložina, Majski vrh, Medribnik, Meje, Nadole, Mali Okič, Veliki Okič, Paradiž, Pestike, Podlehnik, Podlože, Pohorje, F*ristava, Zg. Pristava, PtAijska gora, Repišče, Rodni vrh, Sedlašek, Sesterže, Sitož, Skorišnjak. Skrblje, Slatina, Strajna, Sveča, Trdobojci, Turški vrh. Vareja, Mala Varnica, Veli- ka Varnica, Veliki vrh, Zakl, Za- vre in Zetale. Po II. lestvici se predpišejo občinske doklade davčnim zave- zancem v naslednjih katastrskih občinah: Biš, Bišečki vrh, Bodkovci, niki zemljišč — razen gozdov — občinsko doklado po naslednjih stopnjah: Bratislavci, Desenci, Desternik, Dolič, Dragovič, Drbetinci, Drste- Ija, Gradiščak, Grajena, Grajen- ščak, Grlinci, Hlaponci, Hvaletinci, •lanežovci, Janežovski vrh, Jiršov- ci, Juršinci, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Kukava, Levanjci, Lo- čič, LoČki vrh. Mestni vrh, Mostje, Novinci, Polenci, Polenšak, Prerad, Rjavci, Rotman, Sakušak, Senčak, Slavšina, Slomi, Svetinci, Tibolci, Trnovska vas, Trnovski vrh, Zg. Velovlek, Vitomarci, Vintarovci in Zagorci. Po III. lestvici se predpišejo občinske doklade davčnim zave- zancem v naslednjih katastrskih občinah: Borovci, Brstje, Bukovci, Dor- nava, Formin, Gajevci, Gorišnica, Mala vas, Markovci, Mezg ovci, Moškanjci, Muretinci, Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptu- ju, Krčevina pri Ptuju, Pacinje, Podvinci, Prvenci, Rogoznica, So- betinci, Spuhlja, Stojnci, Štur- movci, Zabovci, Sp. Velovlek, Za- gojiči in Zamušani. Po IV. lestvici se predpišejo občinske doklade davčnim zave- zancem v naslednjih katastrskih občinah: Apače, Sp. Breg, Zg. Breg, Cir- kovce, Dragonja vas, Gerečja vas, Hajdina, Hajdoše, Zg. Jablane, Sp. Jablane, Lancova vas, Lovrenc, Mihovci, Pletrje, Pobrežje, Pon- gerci, Ptuj, Sela, Skorba, Slovenja vas, Starošinci, Stražgojnci, Šiko- le, Trnovec in Župečja vas. 2. člen Zasebnim kmetijskim gospo- darstvom in drugim zasebnim lastnikom zemljišč, za katere bi se gle''e na lepo lego zemljišč morale uporabljati različne lestvi- ce občinskih doklad, se uporabi enotna lestvica. Ta enotna lestvi- ca se določi po onem kraju po- sestva, kjer znaša katastrski do- hodek več kot 2/3 skupnega ka- tastrskega dohodka. Zasebni lastniki kmetijskih go- spodarstev in drugi zasebni last- niki zemljišč, ki bivajo in imajo svoja zemljišča na območju kra- jevnih uradov Videm' in Dolena, plačajo občinsko doklado po le- stvicah določenih za katastrsko občino, kjer je zemljišče. 3. člen Na območju občine Ptuj plača- jo v letu 1960 zasebna kmetijska gospodarstva in drugi zasebni lastniki na katastrski dohodke od gozdov občinsko doklado po na- slednjih stopnjah: Kategorija davčnih osnov do ■ 30.000 nad 30.000 do 50.000 nad 50.000 do 30.000 nad 80.000 Stopnje občinske doklade ■ lestvica v odst. 2 3 4 5 4. člen Zasebni lastniki kmetijskih go- spodarstev in drugi zasebni last- niki zemljišč, ki dajejo del ali ce- lotno posestvo v zakup gospodar- skim in finančno samostojnim za- vodom in prejemajo za to zakup- nino, so oproščeni plačevanja ob- činske doklade od prejete zakup- nine. 5. člen Predpisi uredbe o dohodkih ter jredbe o izterjavi davkov in dru- gih proračunskih dohodkov se pri- nerno uporabljajo tudi pri pred- pisovanju in pobiranju občinskih ioklad. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave 1 »Uradnem vestniku okraja Ma- ribor«, uporablja pa se pri pred- pisu občinskih doklad za leto 1960. Štev. 04/6-32-23/2-60. tuj, dne 31. marca 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik O proračunu občine Ptuj za ieto 1960 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 10. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni Mst LRS, št. 19-88/52) ter 14. in 39. členu zakona o proračunih in finansiranju samostojnih zavodov ^radni list FLRJ, št. 52-847/59) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbcra in na seji zbora proizvajalcev dne 31. marca 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Ptuj za leto 1960 1. člen Občinski proračun za leto 1960 obsega: dobcdke v višini 567,686.000 din izdatki v višini 530,437.000 din posebno proračunsko rezervo v višini 37,249.000 din 2. člen Primanjkljaji v finančnih načrtih samostojnih zavodov, ki znašajo 63.360.0'6o dinarjev, se krijejo z dotacijo iz občinskega proračima. Razporeditev njihovih skupnih sredstev za osebne in materialne izdatke je določena v tem prora- čunu. 3. člen S sredstvi za dotacije družbe- nim organizacijam in društvom v 7. razdelku proračuna razpolagajo pristojni odredbodajaici v prime- rih, kjer so družbene organizacije ali dnoštva pod pozicijami imen- sko označena. Ostale dotacije v tem razdelku proračuna: se razde- ljujejo po predhodni odobritvi pri- stojnega sveta. 4. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da porazdeli na ob- činske organe in zavede sredstva, ki so predvidena v 5. razde!'ku proračuna za povečanje plač in nastarvitve novih uslužbencev. 5. člen V primeru neenakomernega do- toka proračunskih dohodkov sme cbčinski ljudski odbor za redno izvrševanje proračunsikiih izdatkov najeti posojilo do višine 42,400.000 dinarjev. 6. člen Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora s proračunsko rezervo do zne^ska 2,000.000 dinarjev. 7. člen Bolniški in prevozni stroški ka- kor tudi oskrbni stroški v social- nih zavodih samoplačnikov se smejo odpisati samo v soglasju s svetom za družbeni plan in finan- ce občinskega ljudskega odbora. 8. člen Ta cdiok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ma- ribor«. uporablja pa se od 1. ja- nuarja 1960. Številka: 04/4-31-14/2-60 Ptuj, dne 31. ntarca 1960 Predsednik občinskega ljudskega odbora LOJZKA STROPNIK Pregled dohodkov In izdatkov proračunu Občinskega ljudskega odbora Ptuj za leto 1960 (po delih) OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTLJ Po drugi točki 50. člena zako- na o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88 52), 1. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zako- na o občinski dokladi in poseb- nem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 52-892/58) in 37. členu zakona o pristoj- nosti občinskih in okrajnih ljud- skih odborov ter njihovih orga- nov (Uradni list LRS, št. 52-644/57) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proiz- vajalcev dne 7. marca 1960 spre- ODLOK o določitvi stopenj občinske do- klade, ki se odmeri samostojnim poklicem in lastnikom premo- ženja na območju občine Ptuj za leto 1960. 1. člen Zavezanci dohodnine od samo- stojnih poklicev in premoženja plačujejo občinsko doklado po naslednjih stopnjah: a) zavezanci, ki opravljajo uslužnostno obrt: Kategorija stopnja davčnih osnov obč. doklade do 30.000 8 »/o nad 30.000 do 50.000 8,5 7o nad 50.000 do 80.000 9 "/o nad 80.000 do 120.000 9,5 "/o nad 120.000 do 120.000 10 ®/o nad 150.000 do 200.000 11 »/o nad 200.000 do 300.000 12 "/a nad 30.000 13 «/o Za zavezance, ki opravljajo uslužnostno obrt, je smatrati: krojače, šivilje, klobučarje, ple- tilje, krpalke nogavic, pred- tiskanje tkanin, šivanje odej, brivce, čevljarje, dimnikarje, bičevnikarje, pletilce košar in Žagarje drv ter kolarje in kovače izven mesta Ptuja; b) zavezanci vseh ostalih strok obrti ter svobodni poklici in imetniki premoženja: Kategorija stopnja davčnih osnov obč. doklade do 50.000 10 9/o nad 50.000 do 80.000 11% nad 80.000 do 120.000 12% nad 120.000 do 150.000 13% nad 150.000 do 200.000 14% nad 200.000 do 300.000 15% nad 300.000 do 400.000 16 »/o nad 400.000 do 500.000 17% nad 500.000 18% . 2. člen Stopnje občinske doklade, na- vedene pod točko b) prvega čle- na tega odloka, se bodo uporab- ' Ijale tudi za leto 1959 za davčne ' zavezance, katerim se odmerja ' davek po preteku leta. 3. člen ^ Občinske doklade ne plaču- ■ iejo nad 60 let stari obrtniki, za matere veljajo stopnje občinske ioklade, navedene pod točko a) Drvega člena tega odloka, če opravljajo uslužnostno obrt brez zaposlitve tuje delovne sile in maša davčna osnova manj kot LOO.OOO din. Od razlike nad 100.000 din se obračuna občin- ska doklada .po stopnji, ki ustre- :a celotni davčni osnovi. Vajenci in pomočniki v prvem etu pomočniške dobe se ne sma- ;rajo za tujo delovno silo. 4. člen Predpisi uredbe o dohodnini ter uredbe o izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov se primemo uporabljajo tudi pri predpisovanju in pobiranju ob- iinskih doklad. 5. člen Ta odlok velja od dneva ob- ave v »Uradnem vestniku okra- a Maribor«. Št. 04/1-32-31/1-60. Ptuj, dne 7. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ptuj Lojzka Stropnik 1. r. OBVESTILO Delavski svet Tr^ovskejja podjetja >Panonijac Ptuj ob- vešča vsa društva, organizacije in ustanove, ki vlagajo razne prošnje za podpore, srečolove in prispevke, da nima na raz- polago nobenih denarnih sred- stev ter na eventualne prošnje v bodoče ne bo več odgovar- jal. Tf^ranska sluiM Edravulicev Splošni zdravniki Dež-irstvo splošnili zdravni- kov se vrši od 14. do 7. ure po sleflečein razporedu: 29. 4. I%0 dr. Slobodan Zakula >0. 4. 19W) dr. Nada Pavličev 1. 5. 1960 dr. Nada Pavličev 2. 5. 1960 dr. Ladislav Pire ■>.5.1960 dr. Emil Blajrovič 4. 5. 1960 dr. Franc Rakiiš 5. 5. 1960 dr. Ladislav Pire Pomožni dežurni zdravniki Pomožni dežurni zdravniki vršijo dežurno službo po po- trebi, in sicer od 16. do 20. ure po sledečem razporedu: 29.4.1960 dr. Emil Blapovič ^0. 4. 1960 dr. T.adislav Pire 1. 5. 1960 dr. Ladislav Pire 2. 5. 1960 dr. Nada Pavličev 3. 5. 1960 dr. Slobodan Zakula 4. 5. 1960 dr. Fran Brumen 5. 5. 1960 dr. Nada Pavličev Pomožna ambuicinici Juršinci Pomožna ambulanta v Juršin-. cih posluje vsako sredo in vsa- ko soboto od 14. ure dalje. Pomožno ambulanta ^ Podlehnik Pomožna ambulanta Podleh- nik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov Dežurstvo otroških zdravni- kov traja od 14. do 19. ure no sledečem razporedu: _>9. 4. 1960 dr. Aleksander Poznik 30.4. 1960 dr. Ljuba Neudauer 1.3.1960 dr. Ljuba Neudauer 2. 5. 1960 dr. .\leksander Poznik 3. 3. 1960 dr. Aleksander Poznik 4.3.1960 dr. Ljuba Neudauer 3.3.1960 dr. Ljuban Cenčič Informacije in hišni obiski Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema de- žurni center Zdravstvenega da- ma Ptuj, številka telefona "O in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskili urah, pozneje naro- čeni hišni obiski bodo izvršeni samo v nujnih primerih. Otroške posvetovalnice Otroške posvetovalnice: 29. 4. 1960 v Ptuju od 14. ure dalje. Protituberkulozni dispanzer Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj po- sluje do nadaljnjega vsak dan od 7. do 13. ure razen torka. Rentgenski pregledi pljuč, bol- nih na tuberkulozi in zdrav- ljenih se vršijo v torek od 13. do 18. ure, v soboto od 7. do 13. ure. V sredo od 7. do 13. ure so rentgenski pregledi pljuč za vsa„ ostale. Uprava ZD Ptuj Tesen poraz ..Drave" v prvem kolu prvenstva v malem rokometu sta se pome- rili ekipi Partizana iz Kamnice in Drave iz Ptuja. Drava je bila vsekakor favorit po tekmi v jesenskem delu tekmovanja, kjer je katastrofalno porazila goste. Obenem je bilo priča- kovati ogorčen odpor domačih, saj je ta tekma odločila, ka- tera ekipa bo izpadla iz na- daljnjega tekmovanja, kajti ti dve ekipi se nahajata prav na dnu tabele. Igra je bila v začetku zelo nervozna po obojestranskih na- padih, vendar je Drava poka- zala bolj povezano igro in tako v odmoru vodila s štirimi goli (13:9). V drugem polčasu so do- mači silovito napadali in ^e odlikovali z bliskovitimi proti- napadi, ki so se vselej končali z uspehom. Pokazali so se kot strnjena enota in zasluženo zmagali, čeprav samo z enim golom razlike (20:19). Pri Dravi sta se posebno od- likovala vratar Rakuša in Cr- nezl s sedmimi zadetki! V. M. SUHE RAZNE DESKE prodam. Naslov v upravi. HIŠO z gospodarskim poslop- jem, živim in mrtvim inven- tarjem, 5 ha posestva vseh kultur v Zg. Ščavnici v Slo- venskih goricah ob glavni cesti prodci.m. Cena 1,400.000 dinarjev. Vprašajte pri Ani Dež, Košaki 3, Maribor. 30 AROV NJIVE, primerno za stavbišče, pri Roku ob glavni cesti prodam. Vprašajte Brst- je štev. 36. 12()-BASNO KLAVIRSKO HAR- MONIKO prodam. Vprašajte Vinka Copak (frizer), Ptuj, Krempljeva 1. HISO z gospodarskim poslopjem in 1 ha zemlje prodam v Zu- pečji vasi 33. NJIVO, primerno za stavbeno parcelo, v Brstju prodam. Jan- žekovič. Brstje 38. ŠIVALNI STROJ prodam za 16.00 Odin. Naslov v upravi. BICIKL MOTOR na zobčenike (nemški motor) MAW, 49 ccm zaradi starosti prodam. Rogoz- nica 19. HIŠO z vrtom, takoj vseljivo, prodam. Zg. Hajdina 56. Prodamo Kmetijska zadruga Muretinci proda Dieslov motor 7 KS, eno- osno prikolico in vprežno kosilni- co Lanz — vse v dobrem stanju. Prednost nakupa imajo socialistič- ni obrati, potem pa zasebniki. na ptujskem živilskem Irgu v sredo, 27. aprila 1960 Povrtnina: krompir 20, čebu- la stara 40—50, čebula nova 80, česen stari 200. česen novi 140, rdeča pesa 30, korenček 40—30, peteršilj 60. luščeni fižol 30 do 60. kislo zelje 30, radič 100 do 160, motovileč 200, por 50. hren 100, zelena 50. čebuljček 250, špinača 100—150, solata v gla- vah 180—200, solata berivka 200, redkvica 10 din za šopek. Zahvala Ob bridki izgubi naše drage mame MAGDALENE ULCAR iz Ptuja se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na nje- ni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter z nami sočustvo- vali. Posebno zahvalo dolgujemo pekarskemu podjetju >ViTiko Reš« za sveče in vence. Žalujoča hčerka Marija, vnuka Jože in Vili. RAZPIS Za sobote, nedelje in prazni ke tekom gostinske in turistič- ne sezone sprejmemo za naše gostinske obrate v priložnostno zaposlitev kvalificirane in pol kvalificirane gostinske delavce in delavke, natakarice in nata karje. Ponudbe do 15. maja 1960 pismeno ali osebno pri podjetju »SLOVENSKE GORICE« Ptuj, Trstenjakova ulica. Sadike: solata 1 dinar za ko- mad, zelje 2, ohrovt 2, kolera- ba 2, rdeče zelje 2, paprika 5, cvetača 2. Sadje in sadeži: jabolka 60 do 80, orehi 240, golše 300, do- mači kis 30. Žitarice in mlevski izdelki: ajdova kaša 100, pšenica 30. koruza 30, proso 40, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, ko- ruzna moka 40, prosena kaša 80. Mleko in mlečni izdelki: mle- ko 30—33, smetana 160, sir 30 do 40, surovo maslo 500. Perutnina, divjačina in jajca: kokoši 400—600, piščanci 600 do 800, domači zajci 150—4^'^' kozlički 1000—1600, jajca 12 do 13 din.