Stev. 27. V Mariboru 8. julija 1897. Tečaj XXXI. Slovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem n» dom za celo leto ¡i gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.. za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr Kokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstioe, če se natisne enkrat, po S kr., dvakrat 18 kr., trikrat IS kr. Poziv iz Celja. V nekaterih dneh se bodo vršili na naših gimnazijah, torej tudi na naši tako imenovani slovenski gimnaziji v Celju, sprejemni izpiti za prihodnje šolsko leto. Ta zavod ima namen, da se izomika naša mladina tudi še po dovršeni ljudski šoli vsaj deloma v slovenskem jeziku. Skrbljeno je pa seveda — na to ne bode naša vlada nikdar pozabila — da se podučuje vsak mladenič tudi v nemškem jeziku. Naša čast zahteva, da pošilja vsak Slovenec svoje sinove v našo, ne v nemško gimnazijo. Pokažimo, da se ve slovenski narod posluževati svojih pravic, da dobro razume, kaj je njegovi deci koristno in potrebno. Mnogoštevilno obiskovanje našega zavoda bodi najboljši odgovor vsem tistim klevetnikom in nasprotnikom, ki v svoji ošabnosti slovenskemu narodu ne privoščijo niti trohice tu ali tajn, dasiravno se njim deli povsod obilna mera. Vsak Slovenec, ki pridobi vsaj jednega novega učenca za zavod, storil je resnično narodno delo — to je vredno več, kakor lepe besede brez dejanja! Naj potuje ta številka »Slov. Gospodarja« od duhovnika do duhovnika, od učitelja do učitelja, od kmeta do kmeta. Vsak naj drugega spodbuja in nagovarja; rodoljubi spremljajte sami vse one stariše, ki so našega mišljenja, v Celje, in podpirajte posebno kmečke ljudi s svojim svetom ravno tu v Celju, da jih ne bi nasprotniki morda v zadnjem hipu pregovorili in še na potu odvrnili od njihovega namena. Na delo torej! Rodoljub. Držimo se tega! »Namestnijske oziromadeželno-vladne oddelke, kjer smo v manjšini; slovenske šole; slovensko sodišče druge instance; pri vseh uradih slovenski poslovni jezik. Prvo je, da se duševno oslobodimo«. Sicer pa se imajo naše zahteve nadrobneje premozgati, točno formulirati, potem postaviti pred narod, narod pa podžgati, da se jih oprime z vso svojo dušo. V to svrho svetujemo, da se zbero zastopniki vseh slovenskih društev, ki se pečajo s politiko, in naši poslanci ter izreko zahteve Slovencev v obliki točnih in jasnih rezolucij, da nadalje oskrbijo poljudno in iskreno pisan spis, ki se naj razpeča na tisoče in tisočo brezplačno med narod in da končno naredijo podroben načrt za slovenske tabore. Politična društva, kolikor nam jih je znanih, so: »Slovensko društvo (za ves Spodnji Štajar), »Katol. politično društvo« in »Slovensko društvo« (za Kranjsko), »Katol. polit, in gospodarsko društvo za Slovence« (na Koroškem), »Sloga« (za Goriško), »Edinost« (za Trst in okolico), posebej na Spod. Štajarskem: »Slov. katol. politično društvo v Konjicah«, »Slov. polit, in gospodarsko društvo« (za Ljutomer in Gornjo Radgono), »Pozor« (za Ptuj), »Slov. katol. delavsko društvo« (v Žalcu), »Katol. polit, društvo« (za vranski okraj), »Slov. katol. polit, društvo« (na Teharjih) in »Katol. politično društvo« (na Slatini). Torej na delo, voditelji naši, društva naša! Ne od-lagajmo, da ne bode prepozno! Zgubiti nimamo ničesar, pridobiti zlato prihodnjost. Naprej zastava Slave! Na delo, voditelji naši, društva naša! Odkar je ministerski predsednik, grof Radeni, zaključil državni zbor, vreden je za nas Slovence vsaki dan, če delamo, breg zlata, če ne delamo, pa nič. Sedanji mir je le premirje, in stojimo pred hudo borbo, mi Slovenci pred borbo, ki bode nam odločila življenje ali smrt. Zato Nemci neutrudno zborujejo, tuhtajo naklepe, predlagajo nasvete, kako bi se naj Avstrija uravnala, da bi med narodi vladal mir, rekše, da bi prihodnjič Slovencev ne bilo treba več šteti, da bi bil most do Adrije dogotovljen. In mi? Ce roke križem držimo, druzega nismo vredni, nego da poginemo. Narod naš, vsak Slovenec, od prvega do zadnjega, mora biti pripravljen na veliki trenotek, ko ga bodo vodje poklicali na bojišče; vsak mora takrat vedeti, kaj naj stori, kaj hoče, v prvi vrsti pa vodje. V to svrho pa je treba, da se pripravimo! Kaj naj hočemo? »Slov. Gospodar« je odgovoril na to vprašanje v člankih »Pred važnimi izpremembami«. Ljudski shod kat. pol. društva za vranski okraj. (Iz Šentjurija ob Taboru.) (Konec.) Na-to je g. govornik, župnik Franc Zdolšek omenil več točk, po katerih bi se kmečki stan zopet povzdignil. Te-so: 1. Kmečki domovi. Kmet bi se na svojem posestvu smel zadolžiti le do polovice prave vrednosti in nikdo bi ga ne smel pregnati s posestva. Dediči bi manj dobili, a za-to bi imeli pravico priti domu za časa svoje onemoglosti, seveda le samci, ne družine. 2. Ce bi prodal kmet svoje posestvo, bi ga smel le tak kupiti, ki sam dela. Ce bi pa kak grajščak umrl, naj bi država posestvo kupila in ga med kmete razdelila. 3. Kar pri nastopu posestnika zeló mori, je de-setek, kateri pride prav visoko in če ga je treba večkrat . plačati radi slučajne smrti, je to prav občutljivo, /.ató, _ če je posestvo vredno 1000 gld., naj bi ne bilo plač§t£v pole kot prilogo. ^ • \ nič pristojbin, če je vredno 3000 pa 1%, za 6000 le 1 v. % itd. 4. Odkodi naj bi se pa davki nadomestili za izgubo teh sedanjih davkov? Obdačilo naj bi se razkošje. Zdaj, ko je angleška kraljica Viktorija obhajala 601etnico svojega vladanja, je prišlo v London okrog 2,000.000 ljudij. Med temi je bil amerikanski milijonar Astor, ki je platil za stanovanje 12 ur v nekej palači celih 37.500 frankov. In sploh gospoda po mestih na vse načine zapravlja denarje. Rothschild na Dunaju je napravil večerjo in k tisti večerji je povabil dvorno pevko, da je s svojim petjem razveseljevala goste. Plačal ji je za tisto petje en večer 5000 gld. Taki naj bi plačali davke namestu kmeta! 5. Poglejmo še stopljevalni davek! Večkrat morajo nižji ljudje veliko plačati, bogati so pa skoraj prosti. To bi se moralo izpremeniti, da bi človek primeroma tem več plačal, čim bogatejši je. Na pr. od 700 gld. naprej do 3000 čistega dohodka naj bi se plačalo iy2 "/<,, od 3—7 tisoč 2%, od 7—15 tisoč 3% itd. Bogataše je treba pritisniti, da bi plačali. 6. Lovska postava se mora izpremeniti. če človeka udarimo za uho, je treba plačati 5 gld., če zajca udarimo, je kazen večja. Zajec pojé fižol, ogloda drevesa itd., sploh kmetu prav zeló škoduje. 7. Šolsko breme se mora tudi zlajšati. Šolska doba naj bi trajalo 6 let; otroci naj bi se učili le potrebnih rečij: brati, pisati in računati. Upeljale naj bi se za po zimi nadaljevalne šole. — In tukaj še posebno omenim, da so kmetje sami po shodu g. poslanca prosili, da naj se v državnem zboru poteguje kolikor možno za 61etno šolsko dobo. Rekli so tudi kmetje, da naj se naredi razlika med šolo na deželi in v mestih. V mestih imajo otroci čas v šolo hoditi, kmetje jih pa morajo imeti za delo, ker delavcev ne morejo dobiti. 8. Kmečke zadruge. Svoje zadruge imajo delavci, trgovci, obrtniki itd. Tudi kmetje se morajo združiti ; take zadruge bi kupovale svoje potrebe in prodajale svoje izdelke itd. 9. Brez vere ne gre! Vse izpremembe ne bodo nič pomagale brez krščanstva. Socijalni demokratje pravijo: Vsakdo naj veruje, kar mu drago! — Torej naj ima oče drugo vero kakor mati, in sin in hči spet po svojem? Ali bo družina srečna? Nikoli ne! Potreba je še tudi zmernosti in pravičnosti, modrega gospodarstva in modre varčnosti, drugače nam vse postave ne bodo koristile. Toliko ob kratkem! Da so bili ljudje s tem govorom zeló zadovoljni, je kazalo navdušeno pritrjevanje k posameznim točkam. Na-to sta bili vsprejeti naslednji resoluciji: 1. Volilci iz Savinjske doline, zbrani na ljudskem shodu kat. pol. društva za vranski okraj dne 27. junija popolnoma odobravajo jezikovno naredbo, ki se je izdala za češke dežele, ter prosijo visoko c. kr. vlado, da izda tako naredbo tudi za slovenske pokrajine ter dejansko izvede 19. člen državnih osnovnih postav. 2. Volilci iz Savinjske doline, zbrani na ljudskem shodu kat. pol. društva za vranski okraj dne 27. junija, prosijo slovenske državne poslance, da po predlogu g. viteza Berks-a delujejo na tó, da se kmečke zadruge razdele po narodnostih, ker drugače bo divjal v njih narodnosti prepir in ne bodo prinesle željenega uspeha. Poslednjič je predsednik opominjal vse navzoče k slogi in miru. Svaril jih je, da naj ne verjamejo tistim ljudem, ki znajo samo hujskati in obetati, a ničesar storiti, ter je zaključil shod s trikratnim živio-klicem na papeža Leona XIII. in cesarja Franca Jožefa I. Prihodnji shod bo na Gomilskem. Cerkvene zadeve. Inštalacija čast. gosp. župnika Franca Černenšeka v Cirkovcili. Med obilnimi župnijami, katere so letos učakale spremembo dušnih pastirjev, ali že po smrti ali po preselitvi, bila je tudi naša fara. Čast. gosp. Jožef Sorglechner so se preselili na boljšo in lažejšo župnijo, in tako smo mi bili dva meseca brez župnika, dokler niso nastopili čast. gosp. Franc Černenšek. Došli so zadnjega junija večerko, ker za dan 1. julija je bila oznanjena inštalacija. Že v jutro zarano je bilo vse veselo po vasi in papeška zastava nam je oznanjevala cerkveno slovesnost dneva, topiči so doneli po obširni poljavi ter goste vabili k redki svečanosti. Točno ob pol 10. uri se začne gibati lepa procesija iz župnišča: šolarji s svojim gospodom učiteljem, opletene družice s svojo vodiljo, in duhovniki s svojim slavljencem se med trijančenjem, strelbo in molitvijo pomikajo v cerkev. Kar pri vratih preč. gosp. kanonik in dekan Martin Strajnšak izročijo cerkvene ključe, sprejmejo prisego vere in obljubo zvestobe od gosp. slavljenca, ter jih cerkveno oblečejo in izročijo ključeke hišice božje ali tabernakeljna. Zdaj stopijo preč. gosp. kanonik dr. Janez Mlakar na prižnico. V enournem govoru so nam po izreku Jezusa: »Kdo, misliš, je zvest služabnik in moder, katerega je njegov gospod postavil črez svojo rodbino, da jim daje jed ob času« (Mat. 24, 45) razlagali lastnosti pastirja in vzajemne dolžnosti ovčic. Dušni pastir mora 1. biti zvest; in tudi novovmeščeni gospod župnik so zvesti bili na vseh svojih službah; bodo tudi tukaj; pa tudi vi jim morate biti zvesti poslušalci! 2. Mora biti moder. Ne samo v šolah, temuč tudi v pastirskem poslovanju so se naučili modrosti, da vam bodo v vsaki okoliščini vedeli dobro svetovati; ubogajte jih! 3. Mora biti od Jezusa postavljen. Dušne pastirje Jezus postavlja, pošilja, tudi vašega gosp. župnika — po škofu, patronu, namestniji. Vsaka oblast je od Boga; nihče ni nasprotoval: Jezus vam jih je poslal, tako jih tudi cenite! 4. So postavljeni črez božjo družino, katere mali del je cirkovška fara. 5. So postavljeni zato, da delijo jed božje besede, jed presv. Rešnjega Telesa; ob času življenja, ob času smrti; in še po vaši smrti vam bodo dajali jed molitve in mašne daritve vaš od Jezusa postavljeni gosp. župnik, ki bodo danes prvokrat za vas služili sv. mašo. Po tem jedrnem nagovoru stopijo novi gosp. župnik pred oltar ter so vpričo petnajsterih duhovnikov s krepkim glasom popevali sv. mašo, pri kateri so jim stregli preč. gosp. kanonik Anton Hajšek, čast. gospoda župnika iz Slivnice in Frama. Že je bilo poldne odzvonilo, ko se je zapela zahvalnica in skončala cerkveno slovesnost, pri kateri smo novega pastirja in tudi sebe priporočevali v brambo Matere božje cirkovške. S. G. --♦-- Gospodarske stvari. Peronospora ali strupena rosa ter način, kako se tej bolezni obraniti. (Govoril dne 27. maja na podučnem shodu središkega bralnega društva „Edinost" Anton Kosi, učitelj in posestnik v Središču.) (Datfe.) Najraje se pojavlja peronospora, kakor znano, na listju, a loti se tudi, posebno, ako so ji pogoji ugodni — vseh drugih trtinih nežnih delov, kakor receljnov, mladik in grozdekov. Da se more trosje razviti, treba je poleg toplote tudi mokrote, toplo-mokrotno vreme je torej prvi pogoj za napredek te bolezni. Kapljica vode — bodisi od rose ali od dežja — zadostuje popolnoma, da se more trosje razviti. V trosu, ki je prišel v kapljico vode na list, razdeli se vsebina čez kake pol ure v 4 do 5 z nežnimi nitkami obdanih kroglic, katere pretrgajo lupino ali steno in splavajo v vodo. Zopet čez kake pol ure se nehajo kroglice premikati — ter se zarinejo, ko zgubč še prej nitke, v gornjo kožico trtnega lista med listne stanice ali v rastlinsko meso. Tu se razvije iz njih takoimeno-vano podgobje ali micelij, o katerem smo že slišali. V podgobju se nahajajo in širijo majhne, okroglaste sesalke ali cevke na vse strani listnih stanic in srebljejo ondi životno mezgo ali sok. Na spodnji strani lista pa pri-rijejo iz podgobja čez kakih 5 do 10 dnij nove vejice, na kojih zori zopet nov tros. To je takoimenovano poletno trosje, in ko bi drugega ne bilo, ponehala bi bolezen čez zimo sama, zakaj to trosje je jako nežno in pogine kmalu, ako ne najde ugodnih razmer, namreč vode. Tudi se ne more razviti, ako se nahaja v vodi, ki ima v sebi nekoliko kakšne si bodi soli; a najnevarnejše so ji bakrene soli. Ta slučaj, o katerem bode kasneje govor, pa porabljamo za uničevanje peronospore. Razun poletnega trosja se naredi pozno v jeseni na odpadlem listju zimsko ali jajčno trosje, ki je nekoliko večje od poletnega ter obdano z močno, trdo kožico, zato je tudi bolj vstrajno. Ta tros prezimi in povzroči prihodnje leto novo bolezen. Na jednem jedinem odpadlem listu se naredi tega trosa do iyg milijona. Da se ta tros uniči in zatrč, priporočali so spočetka, dokler še niso bila znana bolja sredstva, odpravljanje in sežiganje odpadlega listja. Seveda je to le malo pomagalo, zakaj zimskega trosja ostane vkljub odstranjevanju še vendar-le lahko nekaj v vinogradu in po njem se morejo okužiti znova vinogradi celega okraja. Bakreno-apnena zmes, gotov pripomoček zoper peronosporo. Hvala Bogu, da se je posrečilo učenjakom in vinogradnikom najti popolnoma zanesljivo sredstvo zoper peronosporo, in kdor se tega pripomočka iz kakošnega koli uzroka ne poslužuje, tistega malomarnost je res neodpustljiva. Ker so izkušnje pokazale, kakor sem že prej omenil, da so trosom peronospore najhujši strup bakrene soli, zato se tudi vsi razumni vinorejci že nekaj let sem poslužujejo tega izvrstnega sredstva. Bakrene soli je moči sicer rabiti v raznih oblikah, vendar se je izmed vseh oblik še najbolj obnesla bakreno-apnena zmes, ki se pa tako-le nareja. Vzemi iz polovnjaka sprednje dno, postavi sod po koncu in napolni ga blizu do vrha z vodo. V vodo v sodu obesi v kakšnem starem žakljiču 4 do 5 kg bakrenega vitrijola, da se raztopi. Spočetka so galico raztapljali v vroči vodi, pozneje pa so to ravnanje opustili, trdčč, da izgubi vitrijol v vroči vodi precej svoje moči. Ne vem sicer, koliko je na tem resnice, zakaj sam se nisem mogel uveriti, da bi dala v topli vodi razpuščena galica manj vredno škropivo nego pa ona, ki se je raztopila v mrzli vodi, toliko pa vendar lahko rečem, da je že radi tega bolje razpuščati galico v hladni vodi, ker je ta način raztapljanja najbolj priličen. Na predvečer onega dne, ko mislimo škropiti, obesimo na palico čez sod vrečico vitrijola in sicer tako, da je žakljič prav blizu površja tekočine. Ako bi galico vrgli samo na dno posode, trajalo bi pač dolgo časa, predno bi se ta tvarina po vsej vodi popolnoma razdelila. Ko se je vsa galica raztopila, vzemi 6 do 7 kg, torej več kakor galice, na novo ugašenega apna. Apno se z vodo tako razredči, da je podobna mleku ter se vlije potem skozi kako redko platno ali sito v sod, kjer je raztopljena galica.* Vse to se dobro premeša s kako leseno palico; z železnimi predmeti pa naj raztopina ne pride mnogo v dotiko, ker železo galico razkraja terjostorinesposobno, da celo škodljivo za naše namene. Napačno je torej, rabiti za grabenje zmesi iz soda v škropilnico železne lonce, še bolj napačno pa je, ako rabimo za raztapljanje galice v vreli vodi, železno podobo; bržkone je tudi mnenje nekaterih vinogradnikov, da namreč galica, raztopljena v vroči vodi, nima iste moči, kakor ona, pridobljena hladnim potom, iskati največ v dejstvu, da so se za raztapljanje rabili zvečine kaki stari železni lonci brez glazure, kateri so potem storili galico več ali manj neprikladno za vinogradne namene. (Dalje prih.) Sejmovi. Dne 12. julija v Oplotnici, na Planini, v Šoštanju in Rogatcu. Dne 13. julija v Ločah. Dne 15. v Arvežu, na Bregu pri Ptuju (za svinje), v Dobovi in Zdolah. Dne 16. julija v Dobjem. —- Dopisi. Iz Jarenine. (Ciril - Metodo va slavnost) naša se je zadnjo nedeljo lepo izvršila, čeravno nam jo je hotelo viharno vreme preprečiti. Pri Mihaelovi kapeli na lepem prostoru pri cerkvi je bil oder postavljen, ovenčan s podobo sv. bratov. Slavnost se je pričela s petjem moškega zbora, ki je zapel dve pesmici; na to je podpredsednik bralnega društva, gosp. učitelj Čonč, pozdravil navzoče, mešani zbor pa je zapel pesem. Potem pa so nam slavnostni govornik, naš ljubeznivi in vkljub svoji visoki starosti za svoj narod mladeniško vneti veleč. gosp. dekan v tako zgovorni besedi in s toliko navdušenostjo opisali življenje in delovanje naših slovanskih apostolov, da so sklenivši svoj govor z besedami : Sv. brata Ciril in Metod, prosita za slovenski rod, da se ohrani med njim krščanski in narodni značaj povsod! na mah vneli srca Jareninčanov za sv. brata, ki sta nekdaj tudi njih prednike učila, tod mimo potujoč, kakor še to ljudstvo sedaj pripoveduje. Na to izročilo se je naslanjala nalašč za to slavnost zložena pesem, katero je pet deklamovalcev prednašalo: gosp. Conč uvod in konec; jareninski župan Ign. Zupanič in Pesničan L. Zupanec sta pozdravila v Jarenino došla brata, na kar je Metod, čast. gosp. kaplan R. Janežič, podučeval ljudstvo v veri, Ciril, domači gosp. kaplan, pa v ljubezni do jezika in do naroda, kar vse je ljudstvo z zanimanjem poslušalo. Potem pa je mešani zbor zapel pesem svetima bratoma v čast in »Triglav«. S tem je bil vspored končan; zvečer so se pa zažigali kresovi, izmed katerih je bil najlepši oni viničarja Šavperla; zraven pa se je pridno streljalo. Pri Stefliču se je vršila na to prosta zabava med petjem in navduševalnimi govori. Pohvaliti mi je tukaj posebno vrle pevkinje in pevce jareninske, ki so pod spretnim vodstvom za petje vneto delujočega pevovodje. gosp. Čonča kaj lepo popevali in od zadnje veselice pokazali res velik napredek. Le tako vrlo naprej! Našo slavnost so zelo povzdignili nekateri Šent-iljčani, posebno pa pet duhovnikov mariborskih, častiti gosp. kaplan Sigi iz Kamnice in gosp. prof. dr. Bezjak, ki so nas s svojim prekrasnim petjem kar očarali. Gosp. * Precejanje ima namen, da se pesek, katerega je vedno več ali manj med apnom, odstrani; sicer bi se mašile in kvarile pri škropljenju škropilnice. dr. Medved pa nam je na srce polagal v navdušenih besedah, naj bi vsak čas ostali vrli Slovenci in bi naj nikdar svoje lepe zemlje ne izročili tujcem v last. Hvala srčna ljubim Mariborčanom za ta obisk! Slavnost ta, upamo, pa ostane gotovo vsem v najlepšem spominu. IzOplotnice. (Občinska volite v), dne 21. junija se je vršila pri nas vpričo komisarja, treh žandarjev, pod vodstvom župana in štirih odločnih in zagrizenih naših nasprotnikov. Za našo stranko je bil ta čas zavoljo nujnega spravila sena jako neugoden, ker so mnogi volilci izostali, drugi pa po dve do tri ure čakali in potem pred volitvijo na dom odšli, in eni se zopet povrnili, pa že volitev zamudili. Nasprotniki so po starej navadi po trije obdelovali enega volilca in so si naj-sijajnejše delo našega gosp. župnika — stavbo nove farne cerkve — izvolili za pomoč pri svojih agitacijah, trdeči, da je gospodova želja, svoje može v odbor spraviti, da bi se potem plačilo nove cerkve na davkarski goldinar vrglo, čeravno se je že dne 24. julija 1895 po cesarskem komisarju zbranim možem jasno razložilo, da se naša nova cerkev le z denarjem dotičnega društva zidati zamore, nikoli pa po dokladah, in se je gosp. ustanov-niku društva posrečilo, od tujih dobrotnikov in po lastnih doneskih nabrati nad 15.000 gld., več kakor so vsi domačini priložili. Volitev je bila jasno znamenje zagrizenosti nasprotnikov in so se tudi razne nepostav-nosti godile, tako se je kakih 10 volilcev pravica volit-vena pismeno reklamirala in se je v začetku tirjalo zato za vsakega pooblastilo in ko se je temu oporekalo, se je pritožitelju po občinskem policaju na povelje župana naznanilo, da se je zapisnik popravil in se to ni zgodilo. Pri volitvi se je vpričo gosp. komisarja tirjalo, da bi bil moral pooblastitelj navzoč biti, ko je katera ženska-lastnica pooblastilo dala naši narodni stranki, pri nasprotnikih pa je vsak podpis naprej bil veljaven spoznan. In ko so naši še morali pobalinsko psovanje starih in mladih zagrizencev oplotniških slišati, so se nekateri rajši na dom podali. Po volitvi 3. razreda se je naznanilo, da so vsi nasprotniki zmagali, oziroma od njih voljeni, v 2. razredu se je vadljalo med velikim Nemcem Jož. Kos-om in med župnikom J. Bezenšek-om in v 1. razredu se je zopet nasprotna stranka s trinoštvom povzdignila s svojimi sredstvi, pa črez tri dni se je še le po dolgem računanju spoznalo, da je že v 3. razredu razun našega kandidata Jožefa Kmetca, kojega so tudi nasprotniki volili, bil tudi že izvoljen čast. gosp. župnik J. Bezenšek z 48 glasovi, med tem, ko so drugi naši ostali v manjšini po takih nepostavnostih z 34—36 glasovi. Ker so naši modrijani tako sijajno volitev vodili, se ni po volitvi vsakega razreda, kakor je to v postavi zapovedano, poročalo, kdo da je izvoljen, in sliši se, da se bo pritožba na c. kr. namestništvo napravila in upam, da bo vsa volitev ovržena. Z Dobrne pri Celju. (Redko slovesnost) smo obhajali pri nas praznik sv. Petra in Pavla. Po prizadevanju našega preč. kanonika in požrtvovalnosti faranov smo začeli začetkom preteklega meseca delo pri zvoniku farne cerkve. Zvonik se je povišal in je dobil novo streho. To delo je do zdaj že tako daleč dospelo, da smo omenjeni praznik po večernicah že potegnili na zvonik z nova pozlačeno jabolko in križ s strelovodom in sicer slovesno. Po večernicah se je namreč zvrstila procesija iz cerkve, kjer sta bila shranjena križ in pa jabolka. Oboje so nesli fanti v spremstvu belo oblečenih in ovenčanih deklic. Ena izmed njih je nesla tudi pozlačeno ost strelovodovo. Med sviranjem godbe, streljanjem in veselim zvonenjem ter molitvijo se je pomikala procesija okoli župnišča do prostora, kjer so nas čakali g. kanonik, da bi blagoslovili križ in jabolko. In ko so to opravilo izvršili ob asistenci čč. gg. kaplanov, nagovorili so navzoče in njim razložili v kratkih besedah pomen sv. križa, ki nam kaže, kakor prst, kje je naš pravi dom. Na to so delavci potegnili na zvonik jabolko in križ med sviranjem godbe in streljanjem in so oboje srečno postavili na vrh nekaj čez 60 m visokega zvonika. In ko je nikakor ne vrtoglav delavec stoje vrh jabolke napil navzočim na nevarno pa srečno dokončano delo glasni »živio«, je končala tudi naša redka slovesnost. Iz kozjanskega okraja. (Druga plat zvona.) V št. 25. Vašega cenjenega lista je dopis iz našega okraja, ki ostro obsoja naš zastop, zlasti pa njegovega načelnika. Da se uraduje pri tem zastopu nemški, to je žalibog istina in ima dopisnik prav, da pograja nem-škutarijo, katere je res še mnogo v tem okraju pri raznih uradih. Po krivici pa dopisnik očita načelniku, da nič ne skrbi za blagor in prospeh svojega okraja. Da se kar slepo in brez premisleka ne poganja za napravo nove ceste iz Lesičnega skozi Prevorje na Št. Jur, to ne znači, da bi zanemarjal koristi okraja; nasprotno, boji se, da bi okraj s tem ne dobil težkih bremen, pod katerimi bi onemogel. Ako ima okraj že zdaj za vzdrževanje starih cest letnih stroškov nad 9000 gld., kaj še le potem, ko pride še zgradba nove ceste! Torej ravna načelnik le modro, ako se hoče poprej za to novo cesto tudi še od šmarijskega okraja pomoči zagotoviti. Da pa vendar nameravani cesti ni tak protivnik, je pokazal s tem, da je postavil na dnevni red seje dne 31. maja tudi to novo cesto, naj bi se namreč na okrajne stroške trasirala do slivniške meje. Samo to je hotel, da bi se poprej še ona cesta, ki pelje iz Podsrede proti Rajhenburgu, nekoliko preložila, kar bi okraj prijelo samo za okoli 5—7 tisoč. Da je pa cesta iz Lesičnega proti Št. Jurju koristna, da bi iz Kozjega in Pilštanja bila po njej najbližnja vožnja do železnice, in da je tudi nekaka dolžnost, Prevorje, Presečno in druge občine z drugim svetom zvezati, tega je prepričan ves okrajni zastop z načelnikom vred, in se je to v sejah pogosto poudarjalo in ravno v gori imenovani seji je večina tudi sklenila, da se prelaganje podsredške ceste odloži, in da se trasiranje prevorske ceste začne. Zakaj torej vedno očitati okrajnemu zastopu, da zanemarja blagor okraja, da se protivi zgradbi potrebne ceste in razupi-jati kot škodljivce celega okraja one može, ki hočejo stvar premisliti in pretresti, predno jo sklenejo ? Nima-li vsak ud okrajnega zastopa, in še celo njegov načelnik pravice, v seji razodeti svoje nazore, ne da bi se mu bilo bati, biti razupit kot sovražnik ljudstva! — Veliko pa je vprašanje, bo li nameravana cesta iz Lesičnega v Št. Jur v resnici toliko povzdignila ta okraj, kakor si dopisnik sanja? Živinoreja, trgovina z lesom, vinom itd. vse to bi se povzdignilo! Moj Bog, saj imajo spodnji kraji dobre ceste, pa poleg njih žaljujejo vinske gorice, po trtni uši ugonobljene! Saj je proti Planini cesta, poleg nje pa rebra kažejo hribje, posekani, po go-linah pa plazovi; opustošeni gozdovi ne morejo vzdr-žavati viharjev, nalivov in toče. Živinoreje pač cesta ne more pospeševati. Kupčijo z živino ceste že povzdigujejo. Pa še tukaj vprašajte zvedene živinorejce: so li res živinski sejmovi zdaj, ko je toliko cest, boljši in za kmeta ugodnejši, kakor so bili poprej, ko je bilo še manje cest? Dopisnik tudi nima prav, da očita, »da bi se od strani okrajnega zastopa za živinorejo niti trohice ne bilo storilo, in sploh v gospodarskem oziru popolnoma nič«. Ni-li okrajni zastop že mnogo izdal za nakup plemenske živine, goveje in svinj? Odkod mnoge trtnice z amerikanskimi trtami, ki skušajo kmetu opomoči, da dobi nove nasade za opustošene gorice? Ni-li to delo okrajnega zastopa? Kdo prihiti na pomoč občinam, kadar prihrujejo elementarne sile? Ne veste, kako je okrajni zastop pomagal Podsredi, ko so jo plazovi in povodenj ogroževali ? Torej le pravično soditi! Čuditi se moramo dopisniku tudi, da je tako izvrsten statistik! »Kozjanski okraj je najubožnejši na Štajarskem, doklade ima največje, najmanjše pa ima koristi«. Da ima mož tako obširen pregled črez vse okraje na celem Štajarskem! — Res, uboštvo je tukaj veliko; uzroki so tisti, kakor povsod; pa še eden uzrok uboštva je, in tega, kakor je dokazano, ni po drugod toliko, kakor tukaj, in to je pravdarstvo. Ko bi mogel okrajni zastop vse te uzroke uboštva odpraviti! Dopisnik pa je slab računar. Kako bi mogel drugače tako čudno izračnniti razdelitev dače? »Posestniku, ki plačuje 5 gld. cesarske dače, znaša z okrajnimi dokladami vred davek 15 do 20 gld.« Kako je to mogoče? Okraj pobira to leto 45% doklad za sebe. Torej cesarska dača 5 gld., okrajne doklade 2 gld. 25 kr., to da še le \ gld. 25 kr. Zdaj pridejo še deželske in občinske doklade. Recimo, da je de-želskih doklad 35%, torej 1 gld. 75 kr., znaša 9 gld. Iz tega sledi, da morajo pri dotičniku le občinske doklade tolike biti. Vidite torej, da vseh nadlog v tem okraju že le ni kriv edini okrajni zastop! Od Sv. Križa blizu Ljutomera. (Nova družba.) V nedeljo, dne 4. julija ustanovili smo v naši fari družbo za stavljenje novega velikega oltarja. Namen tega društva je gotovo blag. Res je, da imamo lepo cerkev, tudi imamo že dva lepa gotiška nova oltarja, tretji je tudi že v delu. A nekaj še manjka. Novega, lepega, gotiš-kega velikega oltarja še nam je treba in lepih barvanih oken. Da bi se to doseglo, v to se je ustanovila omenjena družba. Vsak ud te družbe se namreč zaveže na leto plačati v ta namen po 60 kr. ali pa na mesec po 5 kr. Če pa kdo še več daruje, se bo z veliko hvaležnostjo sprejelo. Ud te družbe zamore biti vsak kristjan, tudi otrok. — Dragi križevski farmani, pristopite torej v obilnem številu k tej družbi! Očetje, matere, fanti in dekleta, ne ustrašite se male žrtve, ki se tirja od vas za čast božjo. Pa tudi dragi rojaki križevske fare, ki v raznih častnih službah delujete zvunaj križevske fare, posebno Vi, velečastiti gospodje duhovniki, katerih šteje križevska fara tako lepo število, spomnite se svoje domače cerkve in pristopite kot udje k novi družbi! — Gotovo nam bo ljubi Bog vse povrnil, ker reči bomo smeli: »Domine, dileximus decorem domus tuae« — O Gospod, ljubili smo kinč tvoje hiše, skrbeli smo vsak po svojih močeh za okrašenje svoje domače cerkve. Doneski naj se prinašajo ali pošiljajo tukajšnemu gosp. kaplanu. Odbor. Od Mure. (Nemška zagrizenost) nekaterih, ki jim pa zibelj ni tekla pri Sv. Ilju v Slov. gor., je zares nestrpna. Miroljubni Slovenci, ki so si 1893 tukaj osnovali »Kmet. bralno društvo«, so dne 20. junija priredili majhno veselico, pri kateri naj bi potovalni učitelj gosp. Belé ljudstvo podučil o »cepljenju na zeleno« in o škropljenju. Ali to je že bila v nemčurskih očeh prva in največja pregreha! Druga »pregreha« pa je tej jednaka ali pa še bolj smešna, da ne rečem neumna, in sicer ta, da se odbor ni poklonil tukajšnjemu občinskemu nemškemu uradu in ni prosil dovoljenja, ali sme pri veselici svirati godba ali ne. Na ples seveda nihče ni mislil, saj ima naše ubogo ljudstvo zdaj dovolj plesa od ranega jutra do poznega večera na polju in travniku; torej ni bilo treba godbe za ples in potemtakem tudi nikakega posebnega dovoljenja. Ker so nas pa počastili tudi blagi gostje iz Maribora, posebno priljubljeni kvartet Čitalnice, kateremu bodi na tem mestu izražena prisrčna zahvala, — in ker so ti gostje morali čakati na vlak, ki še pride le ob IO'/í uri zvečer, sta odbor in gostilničar prosila, naj bi gostilna izvanredno smela biti odprta črez Í0. uro. Pa, dragi čitatelj, strmi, črno na belem je bilo zapisano: »Gostilničarju Z. bi dal „liceneijo", a društvu je ne dam! F.« In odbor je moral nazaj poslati koleke, kijih je bil v ta namen kupil. Pa to še ravno ne bi bilo najhujše, ko bi samo pri tem ostalo; a nemška nestrpnost gre še dalje v tej občini. Kmalu si namreč prebrisani 1. občinski svetovalec drugo iztuhta, in hajd, jo prisopiha k veselici, pa ne sam, ampak spremljal ga je njegov »adjutant«, občinski sluga, in sicer v svoji službeni opravi: policajsko' kapico na glavi in »britki meč« ob strani, kakor če bi šla nad tropo divjakov. »Desna roka« vice-predstojnika je takoj zaukazalo godbi, da mora utihniti. Da se pa to ni zgodilo, je umevno. Kajti kdo jima daje pravico meni nič tebi nič godbo prepovedati med veselico? K večjemu, da odbor zato-žita, in da se temu naloži kazen, ako je ravnal protipostavno. Slabo sta jo torej skupila slavna junaka; zato sta samooblastno stopala po stopnicah v spodnje prostore, kjer sta si z rujnim vincem, ki je rastlo na slovenskih tleh, skušala ohladiti jezo. Čvrsta godba pa jima je v slovo zasvirala: »Naprej zastava Slave!« — Imel bi Vam še marsikaj potožiti o naših žalostnih razmerah, pa za zdaj naj to zadostuje. H koncu bi le še izrazil to željo, da naj naši rodoljubi, katerim je bila »Fortuna« bolj mila, kupujejo posestva tukaj na jezikovni meji ali pa naj se kmalu osnuje v ta namen posebno društvo! Iz gornjih Slovenskih goric. (Z veseljem) smo čitali »Slov. Gospodarja« razpravo »Pred važnimi izpremembami«. To je bila prava struna, struna, katere mili, krepki glas se bode razlegal, dokler nimamo svojih namestnijskih oddelkov, svojih šol, svojih sodišč, svojih uradov, sploh skratka, dokler nimamo kulturno »Združene Slovenije«. Toda zadnji čas je, da začnemo narod naš za to misel disciplinirati, organizovati; kajti nem-čevanje širi se pri nas grozno. Najbolje se pri tem žalostnem poslu trudijo naše šole, v prvi vrsti lenarška in trojička. Po naših šolah se klati ves ljubi dan le »blažena nemščina«, v srcih naših otrok pa je vedni mraz; in v mrazu pač ne vzkali nobeno seme. Še doma v svojih družinah, v društvih in med seboj vam naši učitelji ne govore slovenski; človek bi mislil, da so trdi Nemci. Taki učitelji pač niso dobrotniki otrok, dobrotniki naroda; oni niso za nas, mi pa ne za nje; obžalovanja vredni smo mi, ker se naši deci daja le kamenje mesto kruha, obžalovanja vredni pa so tudi oni, ker njim nedostaje pravega spoznanja. Nahajamo sicer tudi nekaj častnih izjem, a prevladujejo vendar oni, ki sejejo ljuliko. Nemčujejo dalje uradi, in nemčuje še marsikateri drugi element, ki v svoji neumnosti posnema učitelje in uradnike. Kedaj že bodo plapolale zastave, pod kojimi bode naše ljudstvo slušalo boljši glas, glas o krepkem, zdravem narodnem življenju? Zares, taborov nam je treba, kakor ribi vode. Ganite se, slovenska politična društva! Kliče vas narod. Iz Ljutomera. (To je bilo krika in vika,) heil-enja in tulenja v Ljutomeru na Petrovo in Pavlovo, morebiti več kakor 1871. leta, ko so Prusaki premagali Francoze in korakali v Pariz! »Ravno je 25 let, kar so dali naši nemški bratje zunaj v nemškem »rajhu« občutni udarec takratnemu zmagovalcu Evrope in največjemu sovražniku Nemcev. Naši hrabri nemški bratje so namreč pred 25. leti priborili deželo na Reni, kjer prebivajo srca, z nami enako misleča«. In »heil« je donelo tem besedam nadobudnega županovega sinčka, ki je pred hišo okrajnega glavarstva slavil ne morebiti Bismarka ali kakega generala iz pruske vojske, ampak le 251elni obstanek ljutomerskega prostovoljnega gasilnega društva, ki šteje izvzemši par nemških privan-dravcev med svoje ude same slovenske može in fante in med svoje podpornike vse slovenske trške posestnike. Le v znani nemški predrznosti mogel je govornik reči, da črno-rudečo-zlati trak (znamenje avstrijskih izdajic) kaže mišljenje prostovoljnega gasilnega društva v Ljutomeru, kakor ljutomerskega prebivalstva samega. Če je res to milšljenje ljutomerskega gasilnega društva in njegov namen, ohraniti in podpirati nemštvo v boju zoper Slovence, kakor trdi dopisun v »Grazer Tagblattu«, potem bi bil skrajni čas, da si svoje slovensko gasilno društvo ustanovita isti dve tretjini ljutomerskega prebivalstva, ki sta pri zadnjih občinskih volitvah glasovali za slovenske kandidate. Boli pa nas ljutomerske Slovence, da k takim velikonemškim beznicam, ki nimajo napitnice niti za našega presvetlega cesarja, pošiljajo in sicer ne morebiti zdaj prvikrat, gasilna društva narodnih trgov in vasi kakor: Središča, Vržeja, Velike Nedelje svoje zastopnike, ki se tukaj s posili-Nemci bratijo in ž njimi heilajo, pred vsakim izobraženim človekom s svojo spakedrano nemščino smešijo in mirnim ljutomerskim prebivalcem še ponočni počitek kratijo. Sram jih bodi! Iz Ptuj a. (Podporno društvo organistov.) Gledč osnovanja »Podpornega društva organistov« za lavantinsko škofijo je podpisani razposlal mnogo pozivnih pisem čč. gg. duhovnikom in organistom. Lepo število se jih že odzvalo in z radostjo pozdravilo začeto delo. Da pa se zamore začeto delo nadaljevati, treba nam je najpoprej skupnega posvetovalnega zborovanja, da se zamore izvoliti osnovalni odbor. — Podpisani si usoja s tem vsem čč. gg. duhovnikom, tovarišem organistom in prijateljem cerkvene glasbe naznaniti, da se bode vršilo posvetovalno zborovanje dne 20. julija t. 1. v Celju z nastopnim dnevnim redom: 1. Ob 10. uri sv. maša v mestni župnijski cerkvi; 2. zborovanje v »Narodnem domu«: a) Pozdrav sklicatelja, b) prečitanje pravil. Tu je omeniti, da se bodo pravila samo preči-tala in kolikor mogoče popravila, da bode imel osnovalni odbor pozneje gledč taistih lažje stališče; c) volitev osnovalnega odbora in d) posameznosti. Sv. Cecilija, naša zaščitnica, naj nam izprosi blagoslova božjega, da se začeto delo v korist in blagor cerkvene glasbe tudi zamore srečno nadaljevati. — Silvester Šentjurc, organist, sklicatelj. Iz Zreč. (Zbor.) V nedeljo dne 4. julija je bil za naš kraj imeniten dan. Bival je v našej sredini naš državni in deželni poslanec č. g. Jožef Žičkar ter poročal o razmerah v državnem zboru svojim volilcem, ki so se zbrali v ogromnem številu. Prostrana lepo okrašena dvorana g. Petra Dobnika, kjer se je vršil shod, je bila natlačeno polna; premnogi volilci so morali ostati zunaj ter pri odprtih vratih in oknih poslušati izvrstni govor poslančev. Predsednikom shodu je bil izvoljen gosp. hišni gospodar, ki je po kratkem pa prisrčnem pozdravu dal besedo č. g. poslancu. V lepem poljudnem govoru je razložil nato č. g. poslanec sestavo in pomen državnega zbora v obče, potem pa je podal obširno poročilo o zadnjem zasedanju. Veliko dobrega bi se bilo lahko storilo za ljudstvo, toda zabranili so vsako uspešno delovanje nemški nacijonalci in liberalci v zvezi z brezverskimi in brezdomovinskimi socialdemokrati. Izdala se je jezikovna naredba za Češko in Moravsko, in ta čin pravičnosti je vznemiril ohole Nemce in nemškutarje tako, da so razgrajali in razsajali, kakor besni v zbornici in preprečili vsako koristno posvetovanje ; vsled tega se je moral državni zbor tako hitro zaključiti. — Veselo je bilo videti, kako pozorno so poslušali naši vrli kmetje nad dve uri trajajoči govor, saj je pa tudi bil podučen, zanimiv in tudi kratkočasen, zlasti kadar je č. g. govornik bičal s šaljivorezkimi besedami surovo vedenje, s katerim so se v zbornici odlikovali nekateri zastopniki naroda »višje vrste«. Med poslušalci je bilo tudi več kmetov iz sosedne župnije sv. Kunigunde; zaman pa si iskal Slakovčanov; naj bi bil vsaj prišel njih prvi »prerok«, ki vedno kvaka v nemškutarski rog. Morda bi se bil spreobrnil in za vselej pokazal hrbet Oplotničanom, katerim je še le pred kratkim pripomogel do zmage pri občinskih volitvah in sramotno izdal svoje krvne sobrate. — Ko je č. g. poslanec končal svoj govor, zagromeli so po vsej dvorani burni živio - klici. Nato je g. predsednik zahvalil č. g. poslanca za njegov trud, izrazil mu v imenu vseh vo-lilcev popolno zaupanje ter ga prosil, da bi tudi v prihodnje se potegoval tako krepko in neustrašeno za koristi milega nam naroda. Naposled pa se je vsprejela jednoglasno nastopna resolucija: Dne 4. julija v Zrečah zbrani volilci odločno obsojajo surovo nagajanje nemško-nacijonalne liberalne in socijaldemokratične stranke, ki je preprečila uspešno delovanje naših dobro mislečih, za blaginjo ljudstva vnetih poslancev. Odobravajo pa postopanje c. kr. visoke vlade in prosijo, da izda kakor za Češko in Moravsko jednako jezikovno naredbo tudi za vse slovenske pokrajine. — S tem se je završil shod, kateri, dal Bog, naj obrodi obilo dobrega sadu! Navduševali smo se na njem za svoj narod, za blaginjo njegovo, ki imej za temelj sv. vero, in tako kar najlepše proslavili predvečer godu naših slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. —n. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Na posebno željo Nj. veličanstva svetlega cesarja pokliče vlada v Prago nemške in češke zaupne može, večinoma poslance, da se dožene sprava med Nemci in Čehi na Češkem. Javaljne če se bo kaj dognalo, ker so Nemci preošabni, naravnost nenasitljivi! — Dunajski mestni zastop d;i devet novih cerkev pozidati, tri stare pa razširiti, kar bo stalo 400 tisoč gld. — Okrajni šolski svet dunajski je učiteljem prepovedal socijaldemokratične agitacije. Češko. Državni poslanec princ Friderik Schwarzenberg je govoril v nedeljo na shodu v Budejevicah o spravi med Čehi in Nemci ter povdarjal, da se ta sprava ne sme nanašati samo na Čehe, ampak tudi na Slovence in na Hrvate. Da, bratje Čehi, ne zabite nas! — V Mostu so Čehi priredili veselico v korist školske matice; toda Nemci so je napadli s kamni in noži, da so slednjič dragonci morali Nemce razgnati. Moravsko. Kakor piše »Mor. Orlice«, bode še se to jesen v Brnu otvorilo dvojezično vseučilišče, v Olomucu pa češka tehnika. Daj Bog, da se to uresniči! Štajarsko. V nedeljo je bil v Gradcu shod nemško-avstrijskih kmetov, ali samo liberalnih. Glavno besedo pri tem je imel znani politični veternjak baron Bokitansky. Ako še omenimo, da je vlada slovesni obhod po mestu prepovedala, povedali smo dovolj o tem shodu, katerega se je udeležilo tudi nekaj južnoštajarskih nemškutarjev. Koroško. Zastava celovškega mesta je bržčas frankfurtarica, ker letos vedno plapola pred mestno hišo. — Celovška obrtna in trgovinska zbornica je sklenila, da pod nobenim pogojem ne reši slovenski pisanih prošenj za podelitev obrtnih koncesij. Ta zagrizenost pa že presega vse meje. Kranjsko. V Ljubljani se postavi »Dom delavskih stanov«. Najbolj se za to trudi drž. poslanec dr. Krek. — Vlada je potrdila pravila »Gospodarske zaveze« za Kranjsko. — V Beli Peči bodo na shodu dne 18. julija govorili poslanci dr. Krek, dr. Žitnik in V. Pfeifer. Primorsko. V Ročinju na Goriškem je bil na Petrovo velikansk volilni shod. Poročala sta poslanca dr. Gregorčič in Rerbuč. — V Trstu sedi v ječi zdaj 39 Slovencev, obsojenih zaradi nemirov ob volitvah. Kje pa so lahonski volkovi? — Tržaška »Edinost« ima dne 18. julija občni zbor. — Tržaška policija je v okolici prepovedala Giril-Metodove kresove. Hrvaško. Deželni sabor bode bržčas sklican dne 29. julija. Njegov predsednik bojda postane Stankovič, banov namestnik, ki se potem dozdanji službi odpove. — Saborski poslanci združene opozicije so si izvolili za predsednika dr. Brestyenskega in barona Rukavino. Ogersko. Ne samo radi § 16 tiskovne postave, ampak tudi zaradi sladkornih premij je zdaj v državnem zboru obstrukcija. — Poljedelski minister je poslal 2500 hrvaških in rusinskih delavcev v one kraje, kjer ženjci štrajkajo. Vseh teh štrajkovcev je okoli 12 tisoč. Vnanje države. Rim. Ruska vlada je dovolila katoliškim škofom, da smejo obiskati sv. očeta. To je dozdaj bilo prepovedano ali pa sila otežkočeno. — Avstrijski poslanik groí Reverterá se je oni dan poklonil papežu, predno je nastopil običajni dopust. Francosko. Ruski car Nikolaj je pisal predsedniku republike, Faure-ju, da ga z veseljem pričakuje. — Za Faure-jevo potovanje v Petrograd je poslanska zbornica že dovolila pol milijona frankov. Angleško. Na koncu slavnostij, ki so se vršile o 601etnici kraljičinega vladanja, bil je pri Spetheadu pregled vojne mornarice. Bilo je videti 164 angleških vojnih ladij; blizu toliko pa jih je še ostalo pri raznih naselbinah. Nemško. Iz ministerstva je izstopil državni minister Botticher, na njegovo mesto pa je prišel grof Posadovski-Wehner. Miquel je postal podpredsednik pruskega državnega ministerstva. Poštni minister pa je posta! Podbielski, bivši huzarski general, ki se na poštne zadeve toliko razume, ko zajec na boben. Turško. Mir med Grško in Turčijo še vedno ni sklenjen. Sklepajo ga s Turčijo zastopniki evropskih velesil. Tudi tukaj velja pregovor »Več kuharic, manj dobrih potic". — Nelidov, ki je bil 15 let izvrsten ruski poslanik v Carigradu, je premeščen v Rim, da bo pri laški vladi zastopal ruske koristi. Špansko. General Wevler je na Kubi izjavil po-miloščenje vsem ustašem. A ti se za to prav malo brigajo, ker je španska vlada sklenila, jeseni zopet poslati še 20 tisoč vojakov na Kubo. Severna Amerika. Poslanska zbornica Zedi-njenih držav je sklenila, da se Sandviški otoki v Aziji priklopijo Zedinjenim državam. Gosposka zbornica se pa bržčas izreče zoper to, ker se noče mešati v zadeve drugih delov sveta. Za poduk in kratek čas. Socijalist. (Spisal Ant. Solnce.) (Konec.) Kakor govornik z odra, tako je izginil Fajs iz sobe. Ze od nekdaj je bil odločno proti temu, da bi se pri njem denar pobiral. To mu je bilo bržkone v krvi. Nekateri so nekaj darovali, drugi pa so jo pobrisali iz i sobe, kakor Fajs. Menda so imeli enako kri. Po dokončanem vsporedu se je začela prosta zabava. Navdušeno se je napivalo bratoljubju, jednakosti vseh ljudij in zlati prostosti. Dobro Vaupotičevo vino je močno uplivalo na medsebojno ljubezen, jednakost in prosto obnašanje vstrajnih pivcev. Fajs je odšel k Gvrku. Tam je najprej moško izjavil pred vsemi navzočimi, da je on od danes zanaprej »le socijalist in socijalist in zopet socijalist!« Toda s to izjavo se je postavil danes pri Čvrku na težavno stališče. Drugi Čvrkovi pivci niso bili za nove postave, posebno ne za delitev. Fajs pa je pri svojih osminkah trdovratno branil nazore Bogataševe. Nesporazumljenje je zmeraj bolj raslo, in nazadnje so se nekateri celo tako daleč spozabili, da so ga porinili skozi — vrata. Omahovajočih korakov se je pomikal Fajs proti domu in ničesar ni bolj želel nego, da bi zasijal človeštvu že kmalu socijalizem vsaj z bratoljubjem. Kako rad bi še danes pil, danes, ko je postal — »socijalist!« III. Preteklo je jedno leto. Dijaki so prišli zopet na počitnice. Takrat niso nosili več vsi vseučeliščniki ru-dečih zavratnic in rudečih cvetlic v suknji. Pametnejši so obrnili socijalizmu hrbet. Pravijo, da ni vse zdravo pri socijalizmu, da je mnogo gnilobe zraven. Njegove zahteve se ne dajo trajno izvesti. Nekateri govorniki voditelji gorijo za socijalizem vsled plitvega mišljenja, drugi pa razburjajo ljudstvo, da potem — lažje pobirajo med ljudstvom denar. H katerim govornikom-voditeljem spada Bogataš, ne vemo. Toda on še je zmeraj rudeči socijalist. Najgorši pristaš Bogatašev v fari je brezdvomno Anton Fajs. V teku jednega leta se je precej spremenil. Seveda, žganje še je vedno njegova najljubša pijača, temu je ostal zvest. Toda ne pije ga ne več toliko. Zdaj ga že hitreje čuti. Jedna, dve osminki, in že se ponosito imenuje socijalista ter blodi o delitvi, o novih postavah in bratoljubju. Kadar gre domov, razdeli ob potu vsa posestva. »To bo Čvrkovo . . .« govori sam s seboj ter kaže na posestva, »do sem bo Čvrkovo! Ne, dalje mora biti! Če da jedno osminko, ... do sem, če še jedno, . . . do sem, da, do sem . . . Naj ima vrag!« Na drugi strani razdeli sebi, Kreftu in drugim. Če mu pride kdo nasproti ter ga vpraša : »Kaj pa delaš Fajs?« odgovori: »Jaz sem socijalist! Hudič . . . socijalist! Bratoljubje . . . vse se mora razdeliti. No, ali ti nisi . . . socijalist ? Jednakost ... vsi smo socijalisti.« In če mu poveš, da je menda bil pri Gvrku, zadere se nad teboj: »Kaj . . . hudič! Prostost . . . grem, kamor hočem ... jaz sem socijalist!« — Vaški otroci ga dobro poznajo. Kadar ga vidijo, da prihaja, zavriščijo: »Socijalist, socijalist!« Bogatašev študent bi smel ponosen biti na Fajsa. Saj ravno Fajs razširjuje prave pojme o socijalizmu najbolj v fari, celo med otroci. Toda hudobni jeziki pravijo, da mladi Bogataš ne sliši ravno najrajši o Fajsu. Nič ne de, vkljub temu je Anton Fajs vendar v celem okraju doslej še najslavnejši in najzavednejši — socijalist. Smešnica, Gostu je natakar prinesel vrček piva, v katerem pa je bilo več pen, kakor piva. Rekel mu je: »Natakar, vi ste se zmotili. Jaz se nočem briti, temveč — piti!« Razne stvari. I)r. Alojzij Meško. f Dne 2. julija je umrl pri svojih stariših v Trgo-višču pri Veliki Nedelji č. g. dr. Alojzij Meško, profesor bogoslovja in ustanovnik katol. delavskega društva v Mariboru, v 39. letu svoje dobe. Pogreb je bil v nedeljo popoldne. Vodil ga je preč. g. kanonik dr. J. Križanič, ki je imel tudi nagrobni govor, v katerem je prisrčno opisal pokojnika, kako je ta bil vedno zvest sin svoje telesne matere, sploh svojih starišev, zvest sin sv. matere katol. cerkve, prebl. Device Marije in mile Slavije. Naj v miru počiva! (V Konjicah) bode v nedeljo dne 11. julija ob 3. uri popoldne zbor »Katol.-pol. društva«. Pri tem bo čast. gosp. župnik Žičkar poročal o zadnjem državnem zboru. Pričakuje se tudi potovalni učitelj gosp. Jelovšek. Poslednjič ima »Katoliško delavsko podporno društvo« svoj zbor. Gostje dobro došli! (Zlatomašnikov) šteje danes škofija mariborska 13. Letos pridružijo se trije gospodi, namreč: Jakob Meško, častni kanonik in župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. (jutri dne 9. julija), potem Ivan Trampuš, župnik na Kogu pri Središču (25. julija), in Bernardo Vovk, dosluženi ravnatelj gimnazijski in redovnik v Na-zarjih ob Savinji. Petdeseto leto duhovniške službe so pa letos dne 6. julija nastopili gospodje: Karol Gajšek, ka-nonik-župnik na Dobrni, Franc Naprudnik, kaplan-do-služenec v Gradcu, Jožef Žehel, župnik v Mozirju. Dal Bog, da še ti čez dvanajst mesecev krepki pomnožijo število zlatomašnikov! (Pri Sv. Kunigundi na Pohorju) je lično kapelico ob cesti blizu svoje hiše dal postaviti za vse dobro vneti župan Potnik-Levičnik. (»Počeščenje) Boga, našega Gospoda in Zveli-čarja Jezusa Kristusa in prebl. Matere božje Marije«, kakor ga je objavil nedavno škofijski uradni list, se zdaj dobi v tiskarni sv. Cirila. 100 komadov stane s poštnino vred 95 kr. (Nesreča.) Jurij Cesar, posestnik v Št. Florjanu ob Boču, nalaga dne 28. junija na travniku seno; ko voli nekoliko prepeljejo voz, se umahne, pade na tla in si ulomi vrat. Drugi dan pride iz Stoperc njegov brat, pomolit za dušo rajnega, a ko se vrača domov, vidi goreti še zadnje brune svoje hiše. (Celjski »Domovini«) se je zdelo potrebno v zadnji štev. cerkvenemu predstojništvu v Nazarjih brati levite, da je ono bojda novo železno ograjo naročilo pri našem najhujšem narodnem nasprotniku M. Ungerju. Narodno tako skrbni »Domovini« odgovarjamo le to, da ravno »Domovina« je »našega najhujšega narodnega nasprotnika« Morica Ungerja v plačanih inseratih pripo-ročevala; torej pometaj pred lastnim pragom! (Umrla) je dne 4. julija v Mozirju blaga dobrot-nica ubogih, gospa Neža Pirš. Ob gomili žaluje vrli g. soprog ter premnogo siromakov, katerim je usmiljena rajnica na tihem marsikatero solzo s svojo materino dobrotljivostjo usušila. Upajmo, da uživa pri nebeškem Očetu plačilo! (Nov pozdrav) »kis' di-hant* se sliši novejši čas od malih frkolincev v trgu Velenju. Ali je ta šega nemška ali framasonska, znano je le učiteljici otroškega vrtca, pošteni Slovenci smo vajeni slišati od naših otrok le krščanski pozdrav: Hvaljen bodi Jezus Kristus! (Lep kres) so kurili slovanskim apostolom na čast v nedeljo zvečer ljutomerski, kakor tudi cvenski rodoljubi. Sv. brata Ciril in Metod, prosita za slovanski rod! — (Toča in povoden j.) Toča je hudo klestila preteklo nedeljo popoldne pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah in na Polenšaku. Pri Sv. Tomažu pa je takrat tako grozno lilo, bržčas se je oblak utrgal, da je pri Veliki Nedelji nastala povodenj. Voda je podrla železniški most ter preplavila železniško progo, da je promet bil ustavljen za 24 ur. (Iz Šaleške doline.) Novo zastavo je dobila šolska mladež v Št. Ilju pod Gradičem po prizadevanju g. učitelja Trobeja. — Prestavljen je g. žandarmerijski vodja g. Kralj iz Velenja v Ribnico; menda je to tudi zasluga nestrpnih velenjskih nemčurjev. (Iz gornje Savinjske doline.) Občno pozornost povzročujejo težki vozovi, ki skozi leto in dan s praznimi in polnimi sodčki romajo brez ozira na nedeljo po naši dolini. Jeli sila in žeja res tako velika, da ne poznamo več razločka med petki in svetki? Narodnost je vredna le podpore, ako je združena z vero; da pa slovenska pivovarna S. K. vznemirja ob največjih praznikih po svojih težko obloženih vozovih verne kristijane, obsojamo vsi! (Iz Savinjske doline) se nam poroča, da je na predvečer sv. Cirila in Metoda gorelo veliko kresov in da so na več krajih pokali s topiči na čast tema svetnikoma. (Deček utonil.) V Viča vi pri Ptuju je v Dravi pri kopanju utonil v soboto opoldne, dne 3. julija, 121etni Karol Heitum. Stariši, pazite na otroke! (Dva samomora.) V ponedeljek zjutraj je v svojem stanovanju v Mariboru svojo posteljo sežgal 301etni komij Janez Markež, da se je potem zadušil. Ravno v tistem času pa se je v Mariboru v glavo ustrelil 481etni priden učitelj Urban Wesjak. Poslednjemu se je pamet zmešala, ker se je s podučevanjem preveč trudil; včasih je po 15 ur na dan podučeval. Bodi mu Bog milostljiv! (Iz Krčevine pri Ptuju.) V nedeljo popoldne je toča petkrat klestila, mnogo škode naredila po vinogradih in polju. Ali »žalost preide — veselje pride«. Večer se je približal, kako veselje! Kres je gorel, mož-narji pokali in rakete so frčale v zrak. Srčna hvala onim, ki so vložili za strelivo in druge reči! (Duhovniške spremembe.) Čast. gosp. Matej Slekovec, župnik pri Sv. Marku niže Ptuja, je dobil župnijo Sv. Lovrenca na Dravskem polju. — Čast. gospod Andrej Urek, župnik na Polzeli, je stopil v stalni pokoj. — Dne 1. julija je v Radgoni umrl čast. gospod Andrej Lovrenčič, vpok. duhovnik. Naj v miru počiva! Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali vč. g. Simon Gaberc, župnik v Framu, 25 gld. in France Murkovič, župnik pri Sv. Barbari v Halozah, 2 gld. ter Simon Wuth, c. kr. davčni preglednik v Ap-nenici, 60 kr., gosp. Jurij in Ana Vreže, posestnika na Bobovem, 3 krone. (Družbaduhovnikovzalavantinskoško-fijo.) Na občnem zboru včeraj so bili v odbor te družbe izvoljeni preč. gg. stolni dekan Lovro Herg, opat Franc Ogradi ter kanoniki dr. Ivan Križanič,. Karol Hribovšek, dr. Jožef Pajek, dr. Janez Mlakar in Anton Hajšek. Nato je bil predsednikom izvoljen preč. gosp. Lovro Herg, njegovim namestnikom preč. gosp. Fr. Ogradi in blagajnikom preč. gosp. dr. J. Križanič, zapisnikarjem pa čast. gosp. profesor Jak. Kavčič. (C i r il-Me t o do v o slavnost) priredi čitalnica v Brežicah v korist družbi sv. Cirila in Metoda, v nedeljo, dne 11. julija na vrtu »Narodnega doma« v Brežicah. — Vstopnina za osebo 1 krono, za obitelj 2 kroni, za kmete 20 kr. — Vspored: A. Občni flbor »Čitalnice v Brežicah« z običajnim vsporedom ob 4. uri popoldne in zatem občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za brežiški okraj z običajnim vsporedom. B. Koneert pevskega zbora »Čitalnice v Brežicah« ob 5. uri. Med posameznimi točkami koncertuje polnoštevilna vojaška godba c. in kr. pešpolka Sergij Aleksandrovič, Veliki knez Ruski št. 101 iz Zagreba. (Pred zborovanjem organistov) v Celju dne 20. julija se bodo pele pri sv. maši slovenske pesmi iz »Cerkv. pesmarice za možki zbor«, izdal Ant. Foer-ster. Gg. organisti, prosim, sodelujte pri tej priliki kot pevci, ter pridite nekoliko pred 9. uro k vaji, da se bode potem petje gladko vršilo. — K. Bervar, mestni organist v Celju. Iz drugih krajev. (V Pragi) so nedavno ustanovili podružnico »Slovenskega planinskega društva«. Ze prvi teden je pristopilo okoli 50 udov, vrlih Čehov. (Odvetnikov ali advokatov) je v Avstriji 3758, med njimi 1787 židov, torej 47-2 odstotkov. Res, kako je to, da Židom odvetniški kruh tako diši? (Iz Worishofena.) Dasi je župnik Kneipp mrtev, vendar gre vse v lepem redu, kakor poprej. Za vse skrbi Kneippov naslednik, prior Reile. Zdaj se v Wo-rishofenu zdravijo nadvojvoda Leopold Salvator, vsa družina in nadvojvodinja Marija Terezija, svakinja avstrijskega svetlega cesarja. Vseh ptujcev je zdaj blizu 2000. (Društvo brezvercev v Gradcu) bode bržčas razpuščeno. Oni dan je na glavnem zboru tega društva neki dr. Wille iz Berolina tako napadal katoliško vero, da je prišel pod ključ. Loterij ne številke. Trst 3. julija 1897: 43, 20, 6, 78, 18 Line » 30, 22, 32, 13, 9 Hennebergova svila — edino le pristna, če se naroči naravnost pri mojih tovarnah — črna, bela in barvana, meter od 35 kr. do 14 gld. 65 kr. •— gladka, rižasta, karirana, pisana, damast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd). Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. Tovarne za svilo G. Henneberg c. in kr. (dvor. lif.) Zürich. 1WM~Mi** 10 minot od mesta Zlatara itf.llll na Hrvaškem na tri tečaje zidan, v krasni okolici, s 4 orali oranice in livade, prode se ceno. Več se izve pri lastniku Mirku Horvat, pošta Konščina (Hrvaško). Trgovski pomočnik, vešč v trgovini špecerijskega blaga, slovenskega in nemškega jezika zmožen z dobrimi spričevali, dober prodajalec, išče službe na spodnjem Štajarskem. 2-3 Dva pridna dijaka iz nižjih razredov, najraji iz prvega gimnazijskega, sprejela bi se v prijetno stanovanje, skrbno nadzorstvo in zdravo prehranitev. — Več pove upravništvo „Slov. Gosp." 2-3 Zobozdravniško naznanilo. Dr. J. Riebl ordinira vsak dan za zolioltolne v lastni hiši: vrtna ulica (Garten-gasse) St. 9 v Celji. Plombira in ustavlja umetne zobe in zobovje z zlatom itd., tudi brez potrebe izjemanja, ne ovira žvečenja, ne govorjenja, garantuje za najpopolnejšo izvršitev, enako najboljšim dunajskim delom. Izdira zobe brez bolečin v pli-novi veselni narkozi, pa odstrani zobne bolečine tudi brez izdiranja. 7-12 Dr. A. Praunseis okrožni in praktični zdravnik ^ v Celju 11-22 # ordinuje tudi za zobobolne vsaki dan od 9.—11. ure dopoldne in od 2.—5. ure popoldne v Celju Ringstrasse št. 9. Plombira se zlatom, srebrom in emailom po amerikanskem sistemu brez vsakih bolečin in garantuje za najpopolnejšo izvršitev. Gi 9 9 9 9 9 9 9 9 9 <5 Cesarska cesta 18. MctriTDOI. Gledališka cesta 18. Kamnoseška obrt Murnig-ovega naslednika se priporoča za izdelovanje vseh kamnoseških del. 2-6 "Velika zaloga <^r*ol>i»ili spomenikov. SB^f Prav nizke cene. ""SKD Anton Gaiser, Karol Kociančič, posestnik. kamnoseški mojster. ■ G' /^^N/N /N /N /N /N /N /N ^N /N /-N A/N/N /V AN /N v w v v/ v \7 v v/ v/ v/ v/ w" w v v v w O 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 Proda se novozidana h i š a s hlevom ; sadonosnim in zeliš-nim vrtom, vse v najlepšem stanju, v T r-čovi pri Sv. Petru pri Mariboru; primerna je hiša za grajzlarijo, in tabačna trafika je že tako v tej hiši. Cena je devetnajsto goldinarjev. Več se izve pri lastniku Ferd. Bračko ravno tamkaj. 1-2 ^idbbbbbbfcibb:^ M * * * * * * * Naznanilo in priporočilo i Podpisani najuljudneje naznanja in priporoča razno špecerijsko blago, potem železo, podplate, posebno pa različno žganje liter od 26—75 kr., dobro vino itd., vse po najnižjej ceni. 8-10 Z odličnim spoštovanjem Henrik Klemem-ic*. trgovec in gostilničar v Veržeji. ^^pqpqqqpqcyy * * * * * t T«**»^ se dekla, katera bi stregla vpo-^ kojenemu duhovniku in oskrbovala hišna opravila. Naslov pove upravništvo „Slov. Gosp." 3-3 R. Wieserja v Hoči pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce. kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 35 V TTCfllrern poštno oddajnem okraj>. v V VoCfcAClU vsaki fari in po potrebi v vsaki občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot 3 zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod ,, F. ««. €*."', Gradec, poste restante. <2< <3. % Hdo P** ^ , Vsak kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti. S I i Q I ____ _ _ i___.^.j? Ga e^rfatorGrojcTeTeTe/e/^Q/QJQTQ^Q) c3 ■ ■— ■ H O « i s s1* i* a. s !_ O) _ . ss a F* « S s T3 ° M a °rH > "E X d m f-t t> IM ti) ci & ^ * u Ai -•s s* «to N rs bo > P. £ - -M fi _ rt n S ^ S £ as i f Cfl« f- s S! J= .S ° o § > °< . c o ' , Mi C ~ a •?= o'" Ž* .3 0..- je" m y J «j c ■M f - J Zli co