jT / T' V
2 Najvtečji slovenski dnevnik 8 v* T^ruženih državah
Velja za vie leto . »	$6.00
Za pot leta •»•••.	$3 00
Za Ne% York celo leto *	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NAROD
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest
the United States.
a liwed every da j except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers«
TELEFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Claa« Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 112. — STEV. 112.	NEW YORK, FRIDAY, MAY 13, PETEK,, 13. MAJA 1927.	VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV
CILJI ZUNANJE POLITIKE ZDR. DRŽAV
SENATOR LA FOLLETTE JE JAVNO OBDOLŽIL PREDSED. COOLIDGE-A
IZ NEW YORKA V PARIZ
Osemsto nadaljnih mornariških vojakov je bilo poslanih v Nicaraguo. — Ostro se je napadlo imperialistično politiko vlade. — Najnovejši razvoji na Kitajskem. — Prodiranje generala Feng Ju Hsianga.
WASHINGTON, D. C., 12. maja. — Osemsto mornariških vojakov, ki so bili pred par dnevi določeni za ojačenje sil admirala Latimerja v N ica- i ragui, je dobilo včeraj povelje, naj se pripravijo na j vkrcanje. Tri bojne ladje bodo spravile mornari-; žke čete in šest aeroplanov v Nicaraguo.
Senator La Follette je obdolžil predsednika Coo-lidge-a, da izvaja politiko brezobzirnega imperija-lizma v Nicaragui.
— Priznanje državnega departmenta, da je pre- j til St imson kot osebni zastopnik predsednika Coo-! lidge-a liberalcem z vojnimi dejanji, pomenja presenetljivo razkritje, da je pripravljen predsednik izvesti svojo politiko brezobzirnega imperijalizma v centralni Ameriki ter kršiti ustavo, ki daje pravico nrpovedi vojne izključno le kongresu, — je izjavil senator.
—	Lepe fraze predsednika glede politike prijateljstva napram drugim narodom niso nič drugega kot slepilo, da se lahko s tem večjo eneržijo zasleduje imperijalistično politiko.
Lci Follette je omenil nato newyorski govor predsednika z dne 25. aprila, v katerem je trdil Coolidge;
—	Mi vodimo prav tako malo vojno z Nicaraguo kot vodi policist na cesti vojno s pouličnimi pa-santi, — nakar je dokazal, da to ne odgovarja dejstvom. — Vse ak cije, vprizorjene v Nicaragui od Združenih držav, — je izjavil, — bi nas že davno zapletle v vojno s kako drugo veliko silo.

•MOCftWOOD A UKOIHWOOO. M. V.
Medlem s<« pa vrii» nadalje od-mlbt« za razoroženje "vstaiev", kol iinciinjc ameriški državni do-I irtinent vojake ustavne liberalni' vlade v Xicarnpui, ter za prev-/ ije pol irijske silo v tej central iio-;»nn'riški republiki. Poariinirnl Ijitiunr. poveljnik ameriških oku-izdal formalno
PREPLAVLJENJE SLADKORNEGA OZEMLJA
NEW ORLEANS. La.. 12. maja, — Približno 12.000 delavcev neumorno utrjuje nasipe Mi>sis-fcipija v bližini Baton Iioufje. da
pacij.sk ill ret. je
pn-Ulainaeijo. v kateri pogiva; p„.pre4,ijo pronicailjt. vodnih inaSL vstašr . naj odlože svoje orožje Po mnonju illžillirj(.v lia je pre.
^,^,Zp0stavij° aev»ruosti kr-;<lr.P n;isipov pri Bayou des daises ' ' "•ntizcpiben. vsled česar bi bila
SAXGIIAJ. Kitajska, 12. maja. stavljena pod vodo "sladkorna I/ maloštevilnih poročil plode bo- shramba' Združenih držav, pokra-j< v v notranjosti Kitajske je raz- j'll!l Lontsiane. kjer se sadi največ vidno da prodira general Feng, sladkorja za domačo porabo, poveljnik armad bankovskih naei- Odrejene so bile že vse pripra-j i ilia list o v i/ province Nensi proti vo» 'l*"1 s<4 odstrani 25.000 do 50,000 IFonnnn, <■ i z boka napade sever- 'Ijndi iz omreženega ozemlja v sln-n.■ sile (ilasi se. tla votli general čaj", da bi se nasip porušil. Veli-Fen.tr v« jaške operacije iz Ttin<r- kn kotila ročnih parnikov in mo-I ana ob Rmeni reki. Xjegove če- torn ill čolnov je pripravljena na t • mi zasedle Senčov. ki se nahaja Mississippijn. da sprejme v slučaji) milj od Honanfu, ki je nepo- j« potrebe na krov begunce, sred n i eil j prodiranja.
Vu j«' nastopil nnail znna-
Dr
ALT imate že Slovensko-Ameri-kansJri koledar T — Naročite en iz t is še dane}t!
Na sliki vidite ameriškega zrakoplovca Clarence 1). ('hambcrlaina, ki namerava s svojim tovarišem Llovdom Bertaudom poleteti iz Xew Yorka v Pariz. Razdalja je ilolpa 4G00 milj. Polet je bil za nekaj časa od goden, ker se je Franeoz Xungesser pri istem poskusu najbrž smrtno ponesrečil.
POIZVEDOVANJE PO
FRANCOSKIH ZRAK0PL0VCIH
Zračna ladja Los Angeles bo preiskala ocean za sled izgubljenih francoskih avijatikov, Nunges serja in Colija. — 40 ladij in aeroplanov na delu, a dosedaj je bilo vse zaman.
Čeprav so opustili skoro vsako upanje, dn najdejo pfi življenju francoska letalca Xuiig esse rja in Colija. ki sta v nedeljo zjutraj o.l-
let-ela v svojem neroplaim '"Beli ptii"". iz Pariza proti Xew Yorku sn pričeli včeraj k splošnim iskanjem. Več kot štirideset rušilcev knterjev carinske straže, Iovcčv na žganjarske čolne in aeroplano\ je bilo odposlanih. <In preiščej« ocean od Cape Cod pa do (Irca Hanks pri Xovi Fuudlandiji.
Vodljha zračna ladja Los An geles bo vprizorila danes poskus no vožnjo, bo istotako pazila, d. eventualno izsledi pogrešana avi jatika. Zračna ladja Los Angele*, bo letela z naglico i-.io milje na minuto ter se bo držala južno od
ZAVAROVANJE NEMŠKIH OTROK
Nemci so izdelali nov načrt za zavarovanje mladine. — Prepovedoval bi oblike zabav, katere smatrajo za nevarne in nemoralne.
BERLIN. Nemčija, 12. maja. — j)a izpopolni prod kratkim sprejeto postavo, s katero se je zatrio nemoralne knjige in tiskovine, razmišlja nemški državni zbor o sličnem dekretu, ki bo zavaroval mladino pred nevarnostmi pohujšanja potom ipre, plesa in drugih zabav.
Odredba prepoveduje osebam, starim manj kot osemnajst let ob isk plesov ali amaterskih predstav, in polieija je avtoriziraua, da lahko preišče vsako hišo. 'če se j zdi taka akcija potrebna. Dečki in deklice bodo tudi zavarovan pred koncerti, vokalnimi ali instrumentalnimi in pred vsemi dru primi oblikami zabave, o katerih se sodi, da škodujejo moralnemu dobrobitu.
Predloga, ima izvrstne prilike, da bo sprejeta v državnem zboru. ker jo podpirajo vladne stranke. Tekom včerajšnje debate pa jo bilo le par teh poslancev navzočih. in še predno je bilo moeo-<V zbobnati skupaj druge, je bila na pr<*«llo<* komunistov pred-!o<?n odjyodena.
Ilerr Lot'h(>. proilsr<lnik državnega zbora, je odtjodil sejo za pol ure. da dovoli koalieijskim strankam skliennje svojih članov, a ko je bila debata obnovljena, ni biio njih število zadostno. Vsled tega je bil državni zbor odgoden dc naslednjega dne.
Medtem pa skušajo različne stranke podaljšati postavo za varstvo republike. Nacijonalisti so sedaj pripravljeni pristati v zahteve eentristov in socijalistov, da se
ohrani paraprrafe, s katerimi bi se Komisije mednarodne gro-1	. ,	„ , ■
. , , .	° prcpreeilo povratek preisnega kaj-
ipodarkse konference se je zavzel
ŠPIJONAŽA V PRID ZD. DRŽ,
Ameriške agente so o-značili kot trgovske špijone. — V Ženevi zahtevajo prepove d produkcijskih preiskav
ŽENEVA. Švica, 12. maja. — Pri razpravi glede predlogov tr-•ovske komisiie mednarodne
včeraj profesor Cassell iz Švedske za prepoved vseh posebnih metod v namenu, da se preišče produk-
'adijskill prometnih poti. Povelj-1cijske stroške inozemskih proizva-nik zračne ladje, poročnik Rosen-J Ja!cev s pomočjo posebnih a gen dahl. je dobil popolnoma prosto lOV-
roko pri ugotovitvi kurza.	n,,, i. „ „„ , ~ . ,.
l rediog se ohraca proti amen
Clarence Chamberline in Lloyd ški tarifni komisiji, k oje agenti
imajo nalogo dognali produkcij
ske stroške inozemskega blaga, da
zerja v Nemčijo, čeprav ustrajajo tako nacijonalisti kot Ljudska i stranka pri tem, da se odpravi po-j sebno sodišče, ustvarjeno, da sodi kršitve te postave. Socijalisti in demokrat je pa so za podaljšanje postave v njeni sedanji obliki, brez vseh izprememb.
Kabinet ni še objavil svojega stališča glede različnih predlogov, a se pričakuje, da bo zavzel defi-(loločijo na temelju teh ugotovitev nitivno stališče še pred koncem ameriške carinske pristojbine. Ko tedna.
misija je prišla vsled tega v kon-___
flikt s tvorničarji ter potom njih zveznega sodišča ter jo predložit
I z dotičnimi vladami, namreč Fran J razsodišču trgovske zbornice v De j cijo. Ilolandsko, Švico in pred par troitu.
njega ministra vlade v Nankingu. Njihov politični pravec je objavi-lo kitajsko časopisje. On «ifl«pro-j<ljir n<i ^^ zatrofi rcvolucijo.] tuj.> up. rab. sde za dosego nacijo- narno prnpajrant,P
n.tlističnih ciljev in vprašanje neenakih dogovorov je začasno preložil »n bolj ugodno priliko. - Dr. Vu, katerega je pred polovico leta odstavila nacionalistična stranka kot župana Kantona radi nje-povejrn konservativnega stališča.
LONDON, Anglija. 12. maja. — Maršal Cang T sol in in drugi vo-' ditelji severo-kitajske reakcije so skrajno nezadovoljni z izjavo an-j ffleškega zunanjega min. Cham-' berlaina.	j
Zagotovila, da so bili kaznovani
Bertaud nameravata vprizoriti po let v Pariz v soboto z Uellanea enokriIn ikoni.
PARIZ, Francija. 12. maja. — V francoski poslanski zbornici je /.ahteval včeraj predsednik ar-nndne komisije general Girod pre-
skavo. kdo je odgovoren za na-i	• ,	v..
..... .. , , , i meseci tudi z Nemčijo. Na teme »acna poronla glede prihoda obeh	,	v
, , ; '	. iU« poročil agentov tarifne kom:- C
rancoskih letalcev v New \ ork.	,.	, , „ ,	"
.... , ,, .„ sije so uveljavile takrat Zdruze-Komumstiem poslanec \ aillant , -	.
ne države embargo na nemško ze C outunez je obdolžil vlado, da je |
ofieijelno potrdila poročilo o prihodu letalcev. Maurice Bokanow- Franco ke in nemške trgovske
i -
ski je naprosil v imenu vlade za zbornice označujejo agente ameri-odgo<lenje <b'bate. ker še vedno ške tarifne komisije kot špijene. obstaja možnost, da sta letalca ki vprizarjajo preiskave, da iznaj-
ŽIVAHNA DEBATA GLEDE
ANGL. DELAVSKE PREDLOGE
Člani delavske stranke so prenehali s kravali v zbornici ter so se lotili ostre debate v konvteju. Vložili so 400 amendmentov. — MacDonald je v Philadelphiji strogo obsodil odredbo.
LONDON, Anglija, I 2. maja. — Zopetni pojav vladne strokovno unijske predloge v komiteju poslanske zbornice je značila izprememba v takti ki delavskih nasprotnikov, ki so nadomestili kričanje s kritičnimi argumenti.
Z izjemo par debelih medklicev je potekel prvi dan v resnični debati med obema strankama.
Pri otvorjenjn razprave je vprizorila opozicija različne poskuse, da ugotovi, kako treba predlogo aniendirati. Vojevanje proti vladni strokovno-unijski predlogi se je vsled tega pričelo včeraj.
Doc i m je bil Ramsev MacDonald, voditelj delavske stranke, zaposlen s tem, da je napadel lo krivično predlogo iz bolnic v Philadelphiji, o jo pričeli njegovi l.>-variši v Weslniinstru bombardirati s 400 amendment!. O teb bodo debatirali v naslednjih dvanajstih dneh noč in dan.
PHILADELPHIA. Pa., 12. ma ja. — Ramsey MacDonald j<> sit bolnice ter želi biti zopet sredi boja v angleškem parlamentu. On ne vi
VEČKRATNI MORILEC JE NAVARNEM
Po osmih letih iskanja so ujele nemške oblasti cigana, o katerem domnevajo, da je izvršil pol ducata umorov.
RERLIN, Xemeija, 1*J. maja. Pod obtožbo, da je izvršil najmanj pol ducata umorov je bil cigan Herman Hor/berg ujel včernj no obupnem boju v v:isi Dungpot ncn. v bližini Pillkallen po lovu, ki j»-trajal celih Uierri let.
Cigan, ki je nc.sil med člani svojega plemena priimek Tom M»m-'v ali Besso, kar pomct.i debel, j«- mož berkulske postave in moči tc-r so s'e gn zelo bali vsi njegovi tovariši. Pred ost mn ijstimi leti je ubil tn obupni človek nekegn državnega orožnika. Oproščen iz ječe leta 1918. potom ko ie odslužil osem let. sc> je pričel potikati po različnih delih dežele ter je izvršil ne-stevilne zločine.
V prepiru radi neke konjske trgovine je ubil svojega strica, cijj-i-na Rosenbaclia leta in*?0. V naslednjem letu ga je policija obkolila v bližini Dortmunda, a posrečilo se mu je ujiti. d očim je bila njegova mati ubita v boju.
Xekaj časa nato je ustrelil nekega cigana, ker mu ni hotel dati .svoje hčerke. Oblasti so razpisale te postave so velike nagrade, a vedno se je izotr-naravnost smešne. Žaljenjc je za nil zajetju, ker se je neprestano zdrave ljudi, da se je ponudilo pr-j potikal iz enega dela dežele v dru-stavo parlamentu in podpirali jo gega pod izmišljenimi imeni, bodo le oni. kojili srca in glave to Pred tremi leti je ustrelil neke-
di nobenega vzroka za špekulacij glede svojega možnega nasledni ka kot voditeija delavske stranke
To so l»ili vtisi, katere so dobi li v .Teffei-soii bolnici zdravniki prejšnjega ministrskega pre«lse«7-nika in časnikarski poročevalci, ki ;o dobili prvikrat izza bolezn MacDonnida dovoljrnjo. da govo re ž njim. .MacDonald je namig nil, d;i lfo imelo dejstvo, da je via da zapoeela jn-oti strokovno-nnij--ko zakonodajo. za posledico, da bodo konservativci odločno poraženi tekom prihodnjih volitev.
— Vsak pošteno misle' človek, "e je simpatiziral z našo stranko v preteklosti ali n;-. more priznati. da je ta zakonodapja trpka in slejia napaka."— Kaže, da bo storila sedanja vlada deželi dosti škode. če bo ostala še nadalje v moči. Ta predloga jemlje unijam vso si-silo uspešne politične in industri-jalne akcije.
Številne določb«
polne razredčili predsodkov.
Mudim se tukaj \ bolniški sobi mesto da bi bil v poslanski zbor-
ga gozdarja na Pomeran>kem in pozneje je zabodel do smrti dva nadaljna cigana. Ko je bil ob k o-.
niei ter sr1 boril proti predlogi. To ljen od policije v Dangpoenen. se me vznem;rja. Razredna trpkost je boril kot lev ter oddal na dnea-sedanje vlaf.e je tako globoka injte strelov, dokler ga ni ranila o-njen antagonizem proti vsemu, kar rozni'ka krogla, te delavskega, je tako plamteč. da bi bila spodobna vlada, ki bi sle dila sedanji, popolnoma upraviče ra. ee bi jo obtožila nelojalnosti To je predloga, o kateri ne veru-
jem. da bi jo delavci kdaj trpeli in nobenega resničnega miru ne more biti, dokler se bo nahajala v zakoniku.
j- ubral v splošnem politiko, ki v komunistični grešniki, označujejo številnih onr.h direktno nasprotu- kot zmotljiva. Noben glavnih "zlo-je noht,k. hankovske vlade.	čincev", ki so "namenoma vprizo-j
Cele vlade v Xank.ngn so priče- ri|i r^ozodejstva proti inozem le prodirali proti Tlankovn.	Lpm« v XankinpiKni bil kaznovan
KANTON. Kitajska. 12. maja. od ffenerala Kaj-Scka ali njegove lCljnb objavi konservativne naci-|nam>vo stV0rjene vlade. Severni jonalistiene vlade, ki ima za tre-;7affntflvljajo liada4e, da so bile nutek Kanton v svojih rokah, da	naložene komunistom Vu-
so razkrite številne radikalne taj- hfktt1t^ večj^meri osebnega kot pa ne organizacije in da je-fcrcjironih narodne„a ali eelo mednarodnega veliko itevilo voditeljev, se- ven-ZIiajaja
živa.
ST. LOT'IS, Mn., 12. maja. — Kapitan Charles Lindbergh je dospel včeraj zjutraj ob osmih v St Louis, potem ko je rabi! za polet iz St. Diega v Californiji v St Louis štirinajst ur in pet minut Lindbergh je sklenil danes zjutraj leteti naprej proti New Torku. Poslužuje se enokrilnika, s katerim namerava vprizoriti polet iz New Yorka v Pariz.
ALI imate že Slovensko-Ameri kcnshi koledar? — Naročite en ižti* ie dane t!
\
dejo trgovske skrivnosti. Številne evropske tvorničarske zveze so pozvale svoje vlade, naj uveljavijo diplomatične korake proti postopanju ameriških agentov. Neki član ameriške delegacije je izjavil. da bo ameriška delegacija najbrž podpirala resolucijo.
Ford odklonil razsodišče
DETROIT. Mich.. 12. maja. — Pravni zastopnik Henry Forda v zadevi Arona SliapirOi ki bi rad od Forda na cenen način milijon dolarjev, noee umakniti zadeve iz
Seznam.
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denaTj'a nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo
Din. Din. Din. Din. Din.
Dinarji
500 . . 1,000 . . 2,500 . . 5.000 .
$ 9.40 $ 18.60 $ 46.25 $ 92.00 $182.00
Lir Lir Lir Lir Lir
Lire
100 200 300 500 1000
$ 6.15 $12.00 $17.70 $29.00 $57.00
.. 10,000 .
Za nc&iljatve, k! presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa Dvatlsoč Lir dovoljujemo j »oseben znesku primeren popust.
Nakazila pa brzojavnem pisma izvršujemo v najkrajšem taso ter računamo za straSke $1.—
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	phone: cortlandt 4087 New York, N.
Posebni podatki.
Pristojbina za izpta-Hla ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji z nafta kakor sledi: x a $25. ali manji znesek 73 centov; od $25. naprej do $300. po S cente od vsakega dolarja. Za vetje svote po pismenem dogovora.
GLAS X A RODA. 13. MAJA 11»27
i **
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakscr, president.	Louis Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
7a celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ..........................$6.00
Za pol leta ..............................$3.00
Za četrt leta ............................$1.50
Dopisi.
Lavack, Out.
Kar s«- tire tukajšnjih razmer, so normalne. par dni je gorko in jakn prijazno vreme. <*> ho kaj izvanrednejra. vam bom že sporočil, da ponatisnete v vašem časopisu. Počasi vse pride na vrsto. Vsako leto bo ver novic, posebno pa sedaj, ko so se zaceli Slovenci
sem seliti. Ko sem prišel lansko Za New York za celo leto...$7.00 letQ 3 apriIa 7Vp-pr y Levaek
Za T>°1 Uta ................................bilo samo 10 Slovencev in 2 Klo-
dale Ave. in 27. eesti. Že od kar obstoji to društvo, je vedno vsak zaveden Slovenec in Slovenka prisostvoval takim krasnim prireditvam. Nikdo naj ne izostane na dan 21. maja. ter zopet dokaže, da je še vedno napreden in zdrav Slovenec.
J. K.
Za vol leta
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
Za inozemstvo za celo leto ..$7.001 . . ... , x ... .
$3.50'" letos jih je pa ze naraslo na SO. namreč moškega spola. Žene in dekleta pridejo pozneje za nami. ko si enkrat ntrdimo svoje stališče.
Agitiral sem za vaš časopis, in par ljudi mi je zopet obljubilo, da se bodo naročili, kakor hitro dobe delo.
V par mesecih bom kupil foto-grafični aparat, potem vam kaj slik pošljem iz te okolice. Bodite pozdravljeni!
Ivan Kostanjevee.
SE ENKRAT SACCO IN VANZETTI
Usoda Saeca in Vanzetti ja. katerima hoeejo na v&r.k način naprtiti krivdo roparskega umora, jo zaenkrat v rokah governerja države Massachusetts, gospoda Fuller ja.
Z vseh strani pritiskajo nanj.
IVijntelji obtožencev bi radi izposlovali nov proces, nasprotniki delavske zavesti in razrednega napredka pa poskušajo vplivati na governerja Fulleria, da bi to značilno poglavje v ameriški zgodovini zaključil s smrtjo obeh v električnem stolu.
Eden teh je tudi Mr. John Noble, elan advokatske firme Loring, Coolidge and Noble. Ta advokatska firma 3e jako uvaževana v visokih kapitalističnih krogih. John Noble se izredno zanima za zadevo.
Že dvakrat je pozval governehja države Massachusetts, naj se ne meni za demogoško kričanje zavedene dr-Iiali in naj ne obnovi procesa proti obtožencema.
Kdo je ta gospod Noble in kakšni so ljudji njegove sorte?
Svoječasno je njegova firma zastopala Plymouth Cordage Company in sicer tekom štrajka, v katerem so si delavci izvojevaH nekoliko boljše delavske pogoje.
To je bil prvi štrajk, v katerem so igrali glavno vlo-^o italijanski in slovanski delavci.
Bartoloineo Vanzetti je bil eden glavnih štrajkar-skih voditeljev. Vodil in nadzoroval je pikete ter pozival svoje tovariše k vztrajnosti.
Dotična vrvarska kompmuija ni pozabila, da je delo v njenih: tovarnah tedne in tedne počivalo in da je bas v istem času cena vrvi jako poskočila.
Iii nadalje ni pozabila vloge, ki jo je igral Vanzetti y tem štrajku.
Osemnajst tednov po štrajku so mu bili detektivi Plymouth Cordage Company neprestano za petami in so pazili na vsak njen korak. Bil je na črni listi ter ni dobil dela v nobeni plymouthski vrvarni in v nobeni vrvar-ni v bližnji okolici. To je bil tudi poglaviten vzrok, zakaj se je lotil krošnarjenja, «la je zamogel preživeti sebe in svojo družino.
Poleti leta 1920 je bil obtožen Vanzetti pocestnega jopa.
Sodnik Tliaver je predsedoval.
Načelnik porote se je imenoval Niekerson. Ta Niek-crson je bil pa obenem tudi foreman Plymouth Cordage Company.	,
Vanzetti je v advokat ni poroti temu porotniku prote-stiral.	i Bjl;
Vanzettijev advokat je bill John Vahev. In značilno je bilo, da je bil Valley delniča.r Plymouth Cordage Company, česar pa Vanzetti tedaj seveda ni vedel.
Načelnik porote je bil uslužbenec družbe, pri kateri je Vanzetti štrajkal. In Vanzettijev zagovornik je bil delničar iste družbe.	•
Potemtakem seveda ni čisto nči čudnega, če je bil te-idaj Vanzetti spoznan krivim. . . 1
) Pa še neki drugi uslužbenec t^e vrvarske kompanije je fuval proti Vanzetti ju.	(
Onega dne, ko je bil izvršen i roparski umor, je bil Vanzetti v Flymouthu ter ga je viidel superintendent Ply-fnoutli Cordage Co.	j
i Ta superintendent pa ni hotel pred sodiščem nastopiti kot priča, češ, "da ni opazil VJanzettija'•
Raznoterosti.
Chicago, I«.
Dovoljujem m napisati par vrstic- <» ebienškem '"Slovenskem Sokolu".
Prepričan spni. da je elit cask i "Slovenski Sokol" ono društvo, kolero brez dvoma se vedno prerl-n.jači vsem slovenskim sokol ski m društvom v Ameriki sploh, to je. alio so v pošt ova zmožnost telovadcev in telovadk. To pač dobro ve oni, kateremu je dana prilika, prepričati se o zmožnosti ostalih društev. F)a, ponosni smo v-! Slovenci. ki živimo v Phieagi ali o-kolici Chicane, da imamo malo toda krepko četo Sokolov in Soko-lie. kateri so že neštetokrat pokazali javno doma in drugje svoje zmožnosti.
Med drugimi prireditvami Slovenski Sokol Chicago sodeloval dne 23. in 24. apria ob priliki otvoritve Hrvatskega Sekol-skesa Doma v St. Louis, Mo.
1'speh telovadcev in telovadk je bil nadvse zadovoljiv.
Dne 21. maja pa priredi Slovenski Sokol svoj običajni spomladanski nastop z zabavo in plesom v S. X
Nenavadna obsodba.
Morilci generala -lose Pando, bivšega predsednika republike Bolivije (južna Amerika), ki je bil umorjen pred 10 leti. so brli te dfti obsojeni. Sodba vsebuje za evropske pojme nepojmljive določbe: 4 obtoženci morajo med seboj žrebati. ko<ra bo usmrtil rabelj, medtem ko bodo ostali trije še 10 let zaprti.
Zoološki vrt v Sofiji.
Sofijski zoološki vrt je največji po svoji zbirki raznovrstnih živali najbogatejši na vsem Balkanu. I'stanovil «*a je pred 30 I.»ti boljrarski kralj Ferdinand T., ki je bil dokaj znamenit orintoloj?. Tudi sedanji kralj lSoris izkazuje zoološkemu vrtu vso svojo naklonjenost. tako da se more meriti vrt z najlepšimi zoološkimi vrtovi v Evropi.
V	parku >e nahaja preko .">000 raznih živali in zveri. Poleg bogat o zbirke vse domače favne, je v parku večje število redkih ek-sepniljarjev inozemskih in tropskih živali.
V	parku se nahajajo tudi ameriški in evropski bizoni, ki so da-nos prava redkost, kajti evropskih bizonov živi sedaj le še 70 komadov na Kavkazu. Pred vojno so živeli bizoni tudi v Litvi, toda vojna jih je popolnoma uničila.
Kako je sestavljena rdeča armada.
Po podatkih vseruskega popisa prebivalstva je vseruska armada sestavljena iz 15.2r; delavstva. /7% kmetov in 7.7c/c ostalih. Pismenih je v armadi	. 1'lanov
Ko enkrat Helmar dotakne vaših ustnic, ste dobljeni! Cim daljše je znan-stvo, tem več j a je naklonjenost.
Seznanite se s
Kraljico izrednih cigaret
g g-='."yr=rg •?-!•;--• TfSSSS?.
Peter Zgaga
Iz Slovenije.
Umrli v Ljubljani.	,go posla. Dne >'?.. aprila je začu-
Ladislav Pavlin, dijak. Iti let. «nl v -rlu hurte b"le<v»>**. "" kar se Marjeta Ilodnik, zasebniea. 83 m'mui,omn vrnil v Pnstcurjev
let.	.zavod v Celju. kjer mu pa zdrav-
Ivan Svetlin, magistralni urad-	ni mo»]a rešiti življe-
nik. v pokoju, 58 let.	j nJ*a- ^ strašnih krčih je Plevčak
Alojzij Rus. gostilničar. 62 let.	steklini.
Marija Košalt. zasebniea. 7."» letJ LetoSiijn leto se kar kopičijo Marija .Teras, posestnika žena. slll<"nJi- ko PosTajnjo ljudje žrtve
4(j	'	»rrozne smrti zaradi |>asje stekli-
Katarina Tampa. zasebniea, 61 ZaTo bi ,llfr»!a	oblast
}et	, postopati tozjulovno s skrajno ri-
Antonija ?»rali. delavka. 10 let. prožnostjo. Pasja zalega brez Pavla I,evec? zasebmeta. 72 let. l^avih prospodarjev se je zadnji Tv. Muren, kurjae. 32 let. ,'''<K razširila po raznih jug-, krajih
Amalija Draksler. zasebniea. 71.tPr Vf4,p<1 lakfth' in nezadostnega
. npprovanja neprespano ogroža i>ri-
Julija Tratnik, obeinska uho?a.klenj,;11°liso' zlnsTi I,!» 1,1,li
: ško življenje. Na dru<ri strani bi
Anton Šparenblrk, dninar. «2 1>:l llinra!o })i,i tn<li prebivalstvo v lef	item oziru pievitlnejse. l'<rriznje-
Ivan Fintarie, korar. 40 let. j11,1	naj bi po nesre^'i ne
>rarija Debelak, zasebniea. 7:1 migoma podale v Pa s ten rje v za-jpt	vod. tam ]wi kazale ver potrpežlji-
vosti in naj bi se tudi strogo dr-Bmrtna, obsodba pri kasaciji.	I10 navodilih zdravnikov.
Rvojeeasno je bilo poroeano o j porotni razpravi proti bratoma Mareuzziu in Zemljien, ki jih je j mariborska porota lani obsodila radi krivde umora na neznanem trjrovcu. ki so qra našli v benedi-škem grozdu ]>ri Trojici v Slovenskih prorie.nli pred šestimi Teti. Ob sojeni so bili: Tvan AFareuzzi v
smrt na vešala, brat Jože
u-i,	i i jšem času uspešno uveljavila
euzzi in Miha Žemljic pa le na do-	1 .
------- , _	.	. ,	I povsod najdemo v javnem življe-
; P 1 dvor «ni na Lawn- komun st ene stranke e 17.1% o »mrtiro je.-o, ker sta bila ze po iz- ' .	J . , J i., i. -j. n\oiam n<i im« h / . ■ 1 ji | u odlične predstavnice zenske--.članov komunistične mladine UV'r. | vrsenem umoru pred poroto obso-j j' , , . f
jena tudi radi drnjrib malenkostnih preslopkov in sicer .Tože Mar-cuzzi na tri dni in ]Milta Zemlji"-na sedem dni zapora.
Čeprav so torej porotniki spo-
V CEM SE ŽENSKE NE ODLIKUJEJO
Xa vseh poljih pros])odarske«ra. ,;kulturiie<ra in političnega življe-se nežni sj>ol osnbito v novej-
m
CHAPLIN ZASLIŠAN KOT PRIČA
I Ared častniki in podčastniki j«1 120% delavcev.	kmetov in
j 126fc ostalih. Od teb je 5Čla-j nov komunistične stranke in 3.7
članov komunistične mladine.
POZDRAV!
Chaplin je bil zaslišan Predno se podamo na široko
kot priča V odškodnin- mr'rj(1' pozdravimo vse znanee in
i	. • prijatelje na Bessemer. Pa. Xai-
skem _ procesu ter je prvn s„ zahvalirao Alojzijn Hrj.
vzbudil s svojim nasto- bar in Jožefu Ferk, ki sta nas pe-pom splošno veselost.	na postajo in nam vse ure-
dila. da smo imeli našo skrb od-Charlie Chaplin je nastopil v pravljrno do Xew Torka; potem zveznem sodišču kot priča v tož- po pozdravljamo Mačkovo družiti Leona Loeba, Loeb zahteva no in Potočnikovo. Ivano. Toneta. $.">0.000 odškodnine, češ. da je vzel potem pa Ivanko, Tony, družino Chaplin materija! za svoj film Oblin ter vse moje in Petrove pri-"8 h oni de rs Arms" iz Loebevovepa jatelje, ki sino skupaj delali in "The Rookie''.	j tudi Johana Certalič ter drnžino
Chaplin je to zanikal ter vzbu- Prelesnik. dil pri porotnikih in tudi pri po-J Se enkrat hvala vsem. ki so nas slušaleih s svojim obnašanjem in obiskali ter se poslovili zadnji dovtipnimi pripombami veliko ve-;dan. ko smo odhajali, se'ost Vse se je zabavalo, ko bi|	Tonv in Ivana aZkraišek.
moral Chaplin prečitati mesta iz	*
cbeh rokopisov ter si nataknil o- Sedaj pa 5e jaz pozdravljam vse čala sodnika Bondvja. ki mu jih ■ moje prijatelje, ki so me obiskali, je rade volje posodil, ker je Chap-'posebne. Franka Grejrorie. Joha-li pozabil svoja doma. Veselo raz- na Maeek in njegovo ženo ter dru-položenje je bilo še povečano, ko žjno Ohlin na farmi. Zdravstvuj-
spolu, ki često nadkriljujejo : moške. Moderne ženske so v borbi za enakopravnost dokazale, da jlahko -s svojimi zmožnostmi. I vztrajnostjo in enerpijo uspešno
,- t - , i-i	i tekmujejo po\*sod, kjer so se uve-
znali vse tri soglasno krivde umo-	'
lljavili v prejšnjih časih samo moški. Italijanski diktator
je v svo-odrekal
je napravil par umetniških odmo- te! Do svidenja! rov ter pri tem kukal na odvetnike in porotnike i»za očal.
Agitirajie za "Glas Narodanajvečji slovenski dnevnik t; Ameriki.
Peter Zakraišek.
Proti komunistom.
Potor
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerifi kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v liatu "Glas Na-S tem
PARIZ. Franeija, 11. maja. — " "	1 " J Poslanska zbornica je pospešila
J - včeraj od Poincareja objavljeno
atatelp. 'lakeij0 proti koraunistom s tem-
Upitni *GIm Narock*.
'da je imenovala komitej. ki naj bi preiskal delovanja komunistič nih poslancev Doriota, Vaillanta in Contnriera. Sklep temelji na postopanju en *azveljavljenje imunitete in procesiranje radi proti-nacijonalne agitacije in hujskanja vojakov k insurbordinaeiji.
Justični minister Barthon je zahteval razveljavljenje imunitete še za tri poslance.
Preiskava proti poslancema Do-'odpnSeen le vsled ponovne zalite-riot in Vaillanta je bila sklenjena ve Antona Flevčaka, eeS da ima • 364 glasovi proti 151 glasovom, i doma v goricah v tem času mno-
ra. je mariborski sodni dvor obsodil grlede na naknadne kazni o- .. ^ ... ii	i . . v , . , , ji nedavni izjavi sicer
ba le na dosmrtno ječo. ces. da ka-
ženski zakon prepoveduje poostri-'*°nskam spociobnost- da hi so tev smrtne obsodbe.	Jjav^ale v javnem življenji«, to-
. •	., (fa objektivna kritika njejzove iz-
t'rots tej obsodbi so se prit o-
žili obsojenci in javni obtožifeli.,J^T j<> ^rli,-^i,i,• ^ j<l H10Ž
Kasacijsko sodišče v Za-rebu jo k,oltkft Zmo,,,- Xožni	i'1
f/1 j •	• ,„ . . -v . . . elovestvu eelo vrsto odličnih pisa-
te dni razsojalo o te] nienostni jirt-	1
tožbi in ugodilo le držav, pravdni-,teljlc' pesnie*	*****
štvu v toliko, da je tudi Jožetai,tcL T° dokazllie< da "m^nost "
Marcuzzija in Miho Zemljiča ob naJširžem P<>™™n bosede ni samn
, ^ i-i ____t, • . , .	domena moških, marveč da se
sodilo na podlagi krvdoreka po-
rotnikev v smrtno kazen na veša-«Znaj° ^eljaviti v nji tudi ženske, lih. Xeizpremenjena pa je ostala.Ts,° Velja Za
kazen Ane Mareuzzi, ki je dobila I Pa<'' JP °na pano"a nmetn°-
v isti zadevi pred poroto tri leta'stu v katen žensko da,fM" :e-e	jo za moškimi.
S to razsodbo kasaeijskega so- Zpodovina knln,rnih "»rodov
dišča v Zagrebu ie torej izpreme- ,,ozna nobenp žensko' ki bi se njena praksa mariborskega sodi-ib,]a ^hkovala kot skladateljica.
šča v pogledu razsojanja liudo-lGlasba 'v kolikor ti,V koni" delstev s smrtno kaznijo, če je bil i 1,0ZIC1J" nekak	kr0?- ^ ka"
zločinee po izvršenem' umoru ob- torem ^ ženska iz"llbi' Xobe™
znamenita skladba ne nosi avtorskega imena žene. Ženska, ki je po .svoji naravi personifikacija glas-
ba ta dopis ne prevzamem no-b.-ii« odgovoresti. Objavljen je bil prejšnji teden v 7n-k.ni newyor-škeni dnevniku in napisal «ra je star zdravnik v odgovor nekemu svojemu mlajšemu tovarišu, navdušenemu suhaču.
\ skoro <loslovnem prevodu se glasi takole:
Cenjeni gospod tovariš z visoke zdravstvene šole!
Vprašam Vas. odkdaj ste pa Vi zašli med vodne apostrle ' Ali .te prenehali zdraviti z zdravili.' Ali ste začeli zdraviti r vodo?
Povem Vam. da je alkohol bož-|ji da r. Alkohol je najboljše sred-sStvo jn-oti kaejemu strupu in alko-ihol se izborilo obne^ proti raznim drugim zasfrnpljenjem.
A' najmanj šestdesetih zdravilih I izmed stotih je alkohol, i 1» nadalje je alkohol najboljši lo-I lažnik duš, alkohol usTvarja razpoloženje na Javnostih in vese-licali. alkohol jp nekako sredstvo za Oil|»nŠ4'anje srrehov.
Ali Ste že kdaj videli kakega stareo-ii gozdarja, vrtnarja, mornarja. ribiča ali kmeta. !n bi svoj živ dan samo vodo žlampal'
Xe. drapri moj! ■ T*' U^dje si vedno kaj	j-
I šeo-ji privošeijo; nekaj takega, kar uničuje kislino v želoden. kar kre-j pi dušo in telo in kar povzroča j visoko starost.
j Dra«ri prijatelj, le izpijte ;.m par kvartov, pa boste mislili, da se nahajate v devetih nebesih . . . Nato spat . . . seveda. In drugo jutro je trrba zdravnika... seveda. Tn-da, kakšnega zdravnika ' -Jako priporočljiv je slan arnik. kozarček trojiinea. pekoč g< laž in pol kvar-ta vina.
Prcjiibieija je blaznost in s ju-o-liibicijo se je Amerika pred vsem svetom osmešila. Ljudem je odvzela veselje ter odpravila pošteno družabnost.
Tvo sem bil star dvaindvajset let. sem začel študirati zdravniško znanost in obenem tudi alkohol. Vsak dan sem izpil najmanj pet kozarcev pijače, ki je bila močnejša kot voda. In še danes popijem sleherni dan najmanj pol pinta božje kapljice.
Star sem Šestdeset K-t. >eni dobro rej en. tako da mi jih nihče verne prisodi kot štirideset.
V vseh šestdesetih letih nisem bil še nikar resno bolan. Zeper prehlad imam sledeče zdravilo: V čašo kropa žpranja in pelina. To popijem in se dobro izpotim. Naslednjega dne sem zdrav in se «'-u-tim za dvajset let mlajšega.
('e si bom pa kdaj vrat zlomil, nogo ali roko. bom pa poklical zdravnika, kateri zna rane celiti in uue ravnati. Zoper vse druge bolezni je pa kozarček dobre pija-
sojen radi kakega likta.
manjšega de-
Požar v Gaberskem.
be. večna pesem in mameči ritem.
si ne upa vložiti svoje graeije in V Gaberskem je pričelo goreti,3iežnosti v note ter yi dati izraza v
če najboljši zdravnik.
Vas pozdravlja
Vaš stari tovariš
Dr. K.
pri posestniku I. Prislanu. K sreči so gasilci ogenj pravočasno o-mejili,- tako da je zgorela le streha. krita s slamo. Vsi drugi objekti so utrpeli malenkostno škodo.
Tragična smrt radi pa«j« stekline.
Dne 17. marca t. 1. je ugriznil
simfonični ali kaki drugi sklad bi. Vsi dosedanji poizkusi, da fci se ženske uveljavile kot skladate ljiee, so se izjalovili.
Ako pa prečitamo natančno življenjepise znamenitih skladateljev in mojstrov nesmrtnih glasbenih .del, se prepričamo, da tudi na tem ■poljn umetnosti ženska posredno sodeluje.
Ženska ljubezen in udanost je
nepoznan stekli pes 62 let starega Antona Plevčaka, posestnika v Ločnem dolu v okraju Rogaška potisnila že marsikateremu slav
nema mojstru tonov pero v roke ter ga spremljala v njegovih čarobnih glasbenih sanjah. Ženske
Slatina. Rana je bila le neznatna' na mezincu desne roke. Že naslednjega dne so I*levčaka pripeljali v Pasteurjev zavod v Celje, kjer so dale mnogim svetovnim skla-je bil proti pasji steklini takojIdateljem pobudo za njihova dela
nadaljne komunistične cepljen. V bolniški oskrbi je ostal in zato zaslužijo tudi v tem pogle-
'na zavodu do 29. marca ter je bil
dti priznanje.
Agitirajie ea "Glas Narodanajvečji slovenski dnevnik v Ameriki.
Moderna ženska, ki si sama šiva obleke, ne bo nikdar od dela zbolela in se ne bo mogla nikdar pritoževati, da je delala preveč. *
Časnikar mora imeti jako veliko in bujno domišljijo. Domišljati si mora namreč, da ljudje čita-
ja tisto, kar napiše ...
*
V Šanghaju so se stepli zavezniški vojaki zastran nekega ruskega dekleta.
Moški so povsod enaki, kadar pride ženska vpoštev. pa naj bodo zavezniki ali sovražniki. *
Na veselici je vzbujala občo pozornost nadvse lepa ženska. Vsi moški so ji dvorili, med njimi je pa samo enega odlikovala s tem, da jo je smel spremiti do doma.
Pred hišnimi vrati se je za vršilo prisrčno slovo.
—	Ali sjnem. kdaj priti k vam?
—	jo je vprašal.
—	Jako mi je žal. Povedati vam moram namreč, da sem poročena.
—	Tudi meni je neizmerno žal.
—	je odvrnil kavalir. — Jaz sem namreč tudi poroeen.
GLAS NARODA, 11. MAJA 1027
Največja povodenj Mississippija v zgodovini Združenih držav*
Zakaj se godi, da vsaka nastopna velika povodenj Missis-spipi reke presega vse prejšnje rekorde? Zakaj ta reka vsako leto bolj ogroža življenje in lastnino poreč-
nikov?
Slovaška pravljica.
POGLED NA MESTO NEW ORLEANS, LA.
Morda najvažnejši vzrok je drugače H vide vredno prizadevanje A meri kancev za razvoj in vzgrad-njo svoje dežele.
Nekdaj ko bile povodnji manjše iz enostavnega razloga, ker teh 100,000 pritokov MissLssippija je razmeroma v isti dobi priliva lo manj vode v glavno reko. Pragozi-vi ki lesovja, ki ne obstojajo ver. »o Se pred kakim petdeset i uiT leti pt-idrža vaht velFk del deževni.*, ki st* je le počasi cedila v potoke, pritoke in reke.
V zadnji dobi .se je stalno rastoče prebivalstvo trudilo spremeniti le razmere. Vsako posekano drevo, vsa igra jena .streha, vsaka na'liko-vana eesta in v.sak odtočni j n-k, izkopan v obširnem poročju Mi.ssi-sippijevejja sistema, je prispel k temu, da m» deževnica bo« j Intro zliva v veliko reko.
Xe le da je čflovek pomaga! pri-ve.sti več vode T Mississippi, on jo je tudi pri.silil, da se drzi znc:rij l>ontavl jemh mej. Za časa, <c."» j.* D« Sot o. spanjski raziskovalec, odkril reko Misssisippi v šestn«ijs't»;l stoletju, se je reka oh vsaki povo-denjski sezoni razprostirala čo'. široko pokrajino. Kakšenkrat v svo-j( m doljnem t ecu je bili reka 'J \ "«• in eel o 40 milj široka. I*:1.*! je zares "Oče vodovja", kot so jo Indijanci nazivali*.
Dejstvo, da se je narasla si raja v mnogih krajih prelivala v nižine ir. močvirja, je prepr« č valo previsoko naraščanje vod1 v spo.lnjem teku. L. 1717 so nasipi, tri čevlje visoki, zadostovali, da se New Orleans obrani pred povodnjo. Dandanes se li nasipi (levees) vodovje ne odteče v morje. Ttvba vzpenjajo 25 čevljev in še višje nad približno trideset dni, pred no se mestom. Še 1. 18S2 je največja \ i- vrb naraslega vodovja privali od Kina na t oko pri Xew Orleans zna- uMja reke Ohio do New Orleansn šala 16 čevljev. L. 1022 je bila vi- jn deset dni do dveh tednov za ]>ot šina natokn pri New Orleans zna-|od Greenville. Mississippi, do Xew voda utegne presegati tudi to ste- j Orleansa.
vitko. Poglavitni vzrok je ta, da Značajna za reko Mississippi je boljši nasipi, raztezajoči s<* P"! velika količina blata, ki ga s seboj
ko vodovje )[u&ksq>pija je r.*k:i Arehat'abrya. ki blizu iztoka reke Red River v Mississippi odtel:-. proč od glavne struge in se idivs v Mehikanski zaliv kakih 5*1 milj zapadno od Xew Orleansa V »a-sih visoke vode ta reka odpomaga natečenemu "Očetu vodovja" in mu o<ljemlje do 300.000 kubičnih čevljev vode vsako sekundo — kar odgovarja več kot polovici navadne struje MLssissippija. Ravno ra-1» takih izgub vode. kakor tudi radi mnogo globlje struge v spodnjem teku se godi, da najvišja stopnja vode pri^ Memphi.su in Vicksburg utegne biti «"»0 ali 00
čevljev, vendarle samo malo «"ez 20 čevljev bolj naprej ]>ri Nevr Orleansu.
Rečni sistem Mississippija je zares kontinentalnega pomena, kajti ta reka s svojimi pritoki služi kot odtok dobre trotine vseli Združenih Držav. Trideset izmed osem-inštiridesetoricc vseh držav
speva ve č ali manj vode v to ve-i ogromno pokrajino, liko reč j c. Celo do države Xew York. Pennsylvania, Virginia, No. Carolina in Georgia, ki imajo svoje pročelje ob Atlantiku, segajo priloki velike ameriške reke.
Dva mlada človeka sta se zelo >00 ljubila. Oya je bila kot grlica, on kakor sokol. Xjega so zvali Jeni-ka. a njo Hanuško.
Hanuškin oče je bil bogat kmet.
krajini, more nuditi zavetje osebam. Ti mo'no zgrajeni nasipi zemlje sredi planjave so tekom stoletij zdržali naval vodovja in še dandanes služijo kot dobrodošli o- Jcnikov ooe j c bil nbotr pastir. Ali toki >iv< I i poplave. Indijanci >o jih Hanuški je bil vse eno: čeprav je zgradili pred tisočimi leti. Brez-ikil nik siromašen kakor cerkve-dvomno doživeli so poplave veli- niii. je bil lep in stasit in njej kanskega obsega in zgradili so te ^ dr;:g.
gomile bržkone ravno v svrho, dal X'dcega dne si je .Tenik nadel .si zagotovijo zavetje v slučaju pri-	obleko in je šel k boga-
hodnjih poplar. Trdo so morali de- t, nra km< u«.	so-
lati leta in leta. da so nanesli ioli-, ko lu'-rke-
Kmet «r.» je mirno poslušal in je
nato rekel: '"Cuj. »Tenik.

ko zemlje dc take višin, kajti imeli j >o If ko.š,;re za prenašanje ogromnih količin [»isti. potrebnih za Tako gomilo.
Najprej .se je mislilo, da si ti
bili le velike pogrebne go-!, '
\ luno, zakaj ne sveti dnevu kakor
; noči. Kadar To izveš. se vrni in dal
je vsepovsod i v po- .	.	. v
... .,	.. . Mi bom hčerko za ženo m .so lopo
t v velikih gomilah! .	, .,
dot« povrhu .
Ko je .Tenik to čitl. si jo veselo
nasipi
mile. kajti manjših indijanskih pomij
Ohio dolini. Ali
-o našli luknje, kjer .so so oči vidno
e hočeš dobiti mojo hčer. moraš najprej vprašati so!nee. zakaj ne žari tudi po no-kiikor po dnevi, in
nahajali koli Xasli .-^o tudi
i n. I i j; i n>k i h kol i u. »no ilovico. Imli-
pe
UNMMWOOO * USOSBWOOO, H. V.
ve zemlje ob ustju pa nam lahko j polnola spodnji tek roke Ohio. Kasj Do sedaj je visoka voda v MU-nudi pojem, kako je reka v teku , ne je v januarju je reka Ohio na- sLssLppiju presegla vse prejšnje re-pri- neštetih tisočletij ustvarila tako rasla tudi v zgornjem teku. tako kor.le od mesta Cairo do Vieks-
da je strnja narasla pri Pitts-1 Inirg. kjer je reka še bolj narashl hurgliu do 30 čevljev in čez r>fl čev- ( vsled pritoka iz preplavljenega jljev pri Cincinnati. Xa to je začelo j Yazoo porečja.
-i Citali smo. kako st
Letaš smo imeli nenavadno mnogo deževja in zalo imamo izredno mnogo Kissippiju
vode ne le vspodnjem Mis-1 deževati vsepovsod. Države Kan-J Citali s ijn, marveč tudi v dvajseti-j sas, Oklahoma, Mississippi, Ar- 'preplašeni
ni velikih rek, ki so zlivajo v Mlssi- kanas, Misouri, Glavna struga Mississippija Je sippi. Ko jo začelo deževati, napol-čez 2500 milj dolga. Ako pa sma-!™li	«ajl>«\i spodnji pritoki
t ramo Missouri in Mississippi kot reke Ohio, zlasti reki Cumberland
južni del zapadni dol Kentuckvja nessee-a in incle veliko dežja. Deževja so >1«
low i\ na vrh
smo, Kauii so je nešteto ih ]>oplavljencev zateklo indijanskih gomil (ludi-
in Ton-j an moumls). Ta okolščin.i potrju-kasneje Louisiana so i- je domnevo, da so Indijanci rabili te gomile, ki so jih zgradili
eno reko, Mussissippi-MLssouri Ki-ver, kot se večkrat naziva večji del Mississippija z vso reko Missouri vred, t »sla j je ta reka 4200 milj dolga — največji rečni sistem na svetu. Ogromnost te reke si lahko predstavljamo, ako pomislimo, koliko časa je treba, dokler naraslo
in Tennessee. Oho ti reki sta bili. la drugo za drugim v presledkih dolgo pred o. Merit jem Amerike, za v stanju povodnji koncem leta!samo dveh ali treh dni in tupatam ravno i>to svrho. Vsaka izmed teh
janci >o z Ilovico ometavali svoje zgradbe i/, logov in vej in ta i lovi-j 1 Trn lil reč ju Mississippija. kakor tudi vf
.nataknil kh buk, s.- poslovil od Ila-j miške in krt nil i:a |>ot proti soln-
jCU.
hribe in doline, pr »ko livad, in logov,-hodil jo dol-ea se je strdila. ko so kolibe zgore-'^
le.	'do
Com i le imajo podobo piramide.
je naposled dospel o soluca. ki je bas vzhajalo.
'OhejJ\ tra je pozdravil, "daj
ali s 'plošč na t Lm vrhom, tako so na počakaj malo. nekaj to moram
vprašati" . "Le žnrun. prijatelj nimam kaj danes obiti vso ze-
ti J eni mogli zgraditi svoje koče. (lomile merijo v premeru kakih ir,0 čevljev in so približno' 50 čev-1 časa. Moram še ljev visoke. Večinoma se nahajajo.*11'''.)-!*0 ohlo' .
\ povo.lju M 1-ssls.sippija.	j -Tenik se je podvi/.al in ko je bil
Pričakuje se, da bo feileralna > vlada ukrenila potrebno za »>bva-j
čist«i pri solnc-u, .i>* vprašal:
Z:
aicaj, pr vej mi. no gi*"j<
rovanje Mississippi dolino pred knj ne svet iš po m.r-i prav tako kakor po dnevi ?"
J*)2t>. Ta visoka vosla je takoj na-'je kar lilo.
povodnji potoni gradnje boljših nasipov in izlivališČ (spillway.-.) za <>dtok prebitečne vode v Mehi-
gomil, katerih je mnogo v tej po-.kanski zaliv.
F. /.. 7. .s'.
SPOMINI IZ WIED0VE ALBANIJE
NA CAST AMERIŠKEMU NEZNANEMU
VOJAKU
A* današnjih časih, ko je posta-, ko se je parnik približeval obali, la Albanija zopet predmet raznih j poln množice, so dospeli do nasj intrig in "diplomatskih" misij, so glasovi kolporterjev, ki so kričali:,
bregu reke čez mnogo stotin n-ilj, silijo naraslo vodovje, deroč j mimo Xew Orleans in drugih krajev ob spod n jenn teku, da se drži r*d-n< struge.
Sistem nasipov ob reki j? padal potrebno vsled poljedelskega razvoja in naselje, an j a porečnih td-žin. Dandanes je kakih 20,0iH) kva-| Missouri vsa pokrajina, skozi kate-dratnih milj (kar odgovarja več r0 n«ka teče 600 milj daleč do
prinaša. Zato je "Oče vodovja" ob enem tudi Oče zemlje. Tekom mno-tlsoč in tisoč let je reka pridna na-našala svoje breme blata, ilovice in peska in ga spuščala na dno, da ,se ustvari nova zemlja. Odjemala je od gor, da ustvari planjavo. Za-
prav zanimivi spomini, ki jih objavlja C. Z. Klotzel v "Berliner Tagblattu" iz dobe tik pred in ob začetku svetovne vojne v Albaniji. Ker bi bilo res škoda, da bi ti veleinteresantni spomini ne vzbudili malce zabave tudi pri nas. jih priobeujemo v prevodu.
Neko nedeljo v zgodnjem poletju leta 14 sem stopil na an*
"Nemci zasedli l/:ege!" Nemški o-k lopni c i "Goebeti" in "Breslav" sta ušli iz messinskega preliva!" Med onim dnevom v Pragi in tem v Brindisiju so bili zame najvese-lejši tedni, kar sem jih kdaj doživel : bil sem v "Wiedovem kraljestvu''. To je bila sat irska igra pred dramo — in še kakšna sat irska igra! To je bila imenitna parodija na vojno, na mednarodno dinastične žc-
haltskem kolodvoru v Berlinu naj vlak in odpotoval preko Trsta v,diplomacijo in na Albanijo. Sredi noči nas zbude.Parodija, vredna humorist,č-j Ustavili smo se na ogromnem, pol-r^0 genija.
• tCNU* HILLI". WA(H D. C.
kot tretini vse Jugoslavije i popol-noma odvisnih od nasipov za svojo zaščito. Razi>oke v nasipih se še vedno dogajajo in, ko se je nasip podrl, se nekoliko rečnega vodovja razliva onkraj nasipa ip se na tak način nekoliko zmanjša pritisk naraslega vodovja v spodnjem t-ku reke. Ali sedaj ni več tako kor je bilo za časov Dc Sota. Daudane.s se v nižinah nahajajo mesta, naselbine in ^plantaže, železnice in tovarne in, ako pod rt je nasipa uteg-iu pomagati krajem nižj- ob reki, m- ta od pomoč vrši na svr.^e mnogih življenj i n ogromnih gmotnih škod.
Važen varnostni ventil za ve.i
čenši od Cape Girardeau v državi tomnom kolodvoru v Pragu. Ku-i IMed maloštevilnimi možmi pe-
pil sem črnoobrobljen časopis, po-J resa. ki so takrat poročali o Alba-
sebno izdajo "Boheme". Poročala; niji v svoje liste, ni bilo nobenega Ko se je mudila pred kratkim v Združenih državah Mrs. Ana Papa-je o umoru nadvojvode Ferdinan-l humoristienega genija, v časih pa J dupoulo, ena prvih bolniških strežnic tekom svetovne vojne, je
Mehikanskega zaliva, je bila u-stvarjena od reke same. Najmlajši del te pokrajine je seveda sedanja "delta"', južno od izliva velikega pritoka Red River v glavno reko do morja, pokrajina niža v, jezer in
"Co bi po no'i -votlin in grelo kakor po dnevi, bi morala zemlja zgoreli", jo odgovorilo solnoe in s.« blesteče vzpelo na obzorje.
•Tenik se je -zahvalil in odhitel dalje k luni.
"Ohej. draga luna. postoj malo. moram te nekaj vprašati"*.
"Le hrzo". je odvrnila luna in je za časek obstaja, "mudi se mi, zemlja me čaka. da jo < svetiirn".
'Povej mi. li dobra luna, zakaj razsvetljuješ le noč in ti dneva ni mar ?"
"(V bi svetila tudi po dnevi, ne bi mogla prinašati rose in zemlja bi ovenela, zakaj rosa ji je potrebna kakor božji blagoslov", je odgovorila luna in odhitela dalje.
.Tenik je ni več zadrževal. Vedel jo zdaj. kar je hotel vedeti, in se je odpravil proti domu.
I -
-i
da in Sofije Ilohenberške v Sara- ki kasneje sledili v Evropi, ni-
jevu.
"Jutri bomo že imeli vojno s Srbijo!" — je rekel nekdo. Nato smo zopet zaspali. Tri dni kasne-
močvirij. Ceni se, da Mississippi j je sem štal na parniku 'Adelsberg* Izvalja vsako leto v morje toliko so- poleg mornarja, ki je spustil na lidnili snovi, da zadostuje za li- pol droga izobešeno zastavo k stvarjanje nove zemlje v obsegu j tlom, ko je plula mimo nas oklop-ene kvadratne milje in 241 čevljev na križarka "Viribns T'nitis' s globolio. Ustje reke se vsako leto trup]i umorjenih, pomakne za 0 do 70 čevljev naprej Xekaj tednov kasneje je prišel v morje oziroma eno četrt milje krasnega avgustovega jutra v lu-
vsakih sto let. Nova zemlja ob ustju je vodnato barje žoličastega bla-
so imeli ljudje za humor niti naj-j
manjšega smisla. ^rogoče imajo --
sedaj po trinajstih letih kak »mi-1^^ dpdek ki ^ j.me| lo ono
sel za to. da se obude spomini na oko -n katereffa obraz bi mo„ol
one dni. v času. ko se euje ime Al- , . ..	„ , . . .
,vzbuditi grozo. Prcnk je- najprej
baniia zopet v zvezi s svetovno po-	. .	.
'	1 j našteval streske zaupane mu ck.
tiko ...	"Špedicije in sicer prav visoke. Po
Položaj je bil tfikle: Princ AVil- razgovoru z italijanskim in av
položila na grob neznanega vojaka na Arlington pokopališču "Wasjiingtomi, lep venec.
upornikom, zlasti proti njihovimj helm zu Wied je dospel s snežno- atrijskim poslanikom, ki sta si iz'hišam in proti njihovi živini. Ko
Tlanuška ni vedela, kaj nač poč-[ne od veselja, ko je spet zazrla svojega Jenika. C>ee pa se je manj veselil, kajti upal je bil. <la se .Tenik nič ne povrne (lomov. Baš zato ga je bil poslal k solncn. ker je na tihem smilil, da bo zgorel v njegovi bližini.
Toda -Tenik se je vrnil, zdrav in vesel in moder, kajti vedel j^ zdaj, zakaj sveti solnee le dnevu
lo v mesto metanje telet in koz in mukanje krav, kakor še nikoli., in luna le noči.
Prcnk Bibdoda se je vrnil! Res-j Da. bil je zal in postaven deč-nično. odpeljal se je od Bojane in ko in TTanuška ga je imela še raj-nato napravil vojni pohod proti ši kakor prej.
belo fantastično uniformo, s snež- političnih razlogov privoščila za
je toliko naropal. da sploh ne bi
nobelimi čapljinimi peresi na gla- bavo. da sta plačevala vsako ne- mogel še več plena transport i rat i.
ko Brindisi parnik "Oita di Bari'
vi in se nastanil v snežnobelem. umnost, ki so jo v Drač.u zasnova-drugače pa tudi zelo skromnem in li. se je v tej točki vendarle dose "konaku
se je enostavno obrnil: vojna ga več. In Drač je bil
ni zanimala
"osvobojen".	j
Albanija je imela kar dvoje le-,
KAJ JE REŠILO NEW ORLEANS
-v-

iz Drača. Na njegovem krovu je! deloma že razpadlem "konaku" v gel sporazum, ta, skozi katero se reka spaja z'hjio zbrano gotovo vse. kar je bi-i Dr a ču kot mbret. V resnici pa ni, ^'aio pa ie Bibdoda zahteval, da
morjem. To stalna nanašanje no- j0 Nemcev v Albaniji. Medtem.'imel v svoji deželi več oblasti, ka-)Smo na svojem l)0jnem pohodu __nem»ko-avstrijsko in romun-
_ kor nad pristanišči Oračem in ^a- ,.0pati. Kralj je to najprej gladko!Rko Xpmsk°-sTv.^trijska je bila |>r-
loni. njegovo ostalo "zvesto ljud-j odklonil, ker vendar ne more do-lva; dunajski kipar Gursehener jo stvo" se je nahajalo v krepkem voliti bi kdo ropal njegfOVC|je osnoval in čeprav je bilo nje-nporu prot njemu. Drač. ki se p^lložnikc. Prcnk Bibdoda je-od-'-ovo »obiranje- kot neumno na Du-haja na malem polotoku, je bll;vrny (la -p Veličanstvo ko-jn;,^u in v ^or,'nn prepovedano..
Kaj je hotel stari početi? Moral se je vdati in .Tenik je dobil ITanuško za ženo. Naredili so sva-tovanje in je bilo toliko medu. da se je cedilo iz vreev, in toliko .godbe, da je odmevalo od gora.
KJE SE HAHAJA MOJ OČE
popolnoma odrezan od celine. Vsrmaj llokaj r.asa v	in Vt.
poskusi, da bi zlomili slcoro baje-jkaj je m obil-;l to(la brez ropa-slovni obroč sovražnikov, so bili - pa lo m, „r<i in ,v bo Xj zanian. Tu so pregovorili kralja. Veličanstvo še dalje branilo spo-ki mu je v nasprotju z njegovo ze- šfftvati namlne običaje, potem lo energično žimo. manjkala vsa* ra propasti vos na<Vt Kratj se inieijativa, da se mora nekaj zgo-j^ <lai kon-no pregovoriti, Prcnk diti in sieer osvobojen je Drača od tiiluloda pa Sp vkr(,a! s svojimi severa. Treba je poslati mirldit- Uudmi na praKtar parnik in ^lpo. skega vodjoPrenkaBibdodosparjtoval y Dra(,u so napeto prir.a_ j tisoči njegovih ljudi proti i^th,.^,; ^ "osvobojouje» in s tem Bojane, kjer naj prično "razbija
ti" fronto upornikov in se pomikati proti Draču. Ko bodo slišali v mestu Bibdodi i ogenj, bodo u
tudi na konec vojne.
Prešlo je več tednov, toda še tenko uho ni moglo zaznati niti
je vendar zbral prav lopo številce najemnikov.
Njihov vodja je bil mladostni vitez pl. Gumpenberg. falirani ha varski konjeniški častnik, etlen največjih pustolovcev, kftr jih bilo na svetu. Boril se je že na Ci-renaiki pod En ver begom, nato je prišel v Albanijo, ko se je osnovalo tam mlado kraljstvo. Potem je bil tu še vitez pl. Lippe, od saar-
Ibriiških ulaneev. kateremu je bila poverjena albanska artilerija.
.j A propos artilerija^ tu moram .obenem povedati še zgodbo o ita-
dariU iz mesta in uničili sovražni- f® naiina"i»J krup, na čigar pod- lijanskih topovih. Za Albanijo sta
ka med obema frontoma.
Pričela so se dolga mešetarenja
lagi bi se dalo Prcnk Bibdoda
Ker je vedno narftščujoča voda pretila preplavati nasipe ter zaliti mesto New Orleans, so del nasi- med kraljem in njegovimi sveto-m(>stlu Onega močnega
valci na eni in med Prenkom Bib- ^reljanja, ki bi dal signal za iz-
pa pri Povdras razstrelili. Voda se je vlila skozi odprtino ter preplavila bližnje nižine, na katerih se je nahajalo več sto farm. Toda mesta je bilo rešeno. Slika je bila' vzeta v trenutku, ko so inženirji razstrelil vnasipu 240 funtov dinamita.	,
dodo na drugi strani.
(pad iz mesta, ni bilo od aajkoder.
sklepati, da se tc(laj zelo potegovala Avstrija m njegove čete ^ Jtalija in mala da|.ilea z obph
strani naj bi jima pridobila albansko prijateljstvo.
Prenk Bibdoda je bil debel na- Mesto tega pa se je lepega dne ču-
(Konec prihodnjič.)
MARTIN BEBAR.
Zapustil me je še lansko leto, ko sem bil komaj tri mesece star. Cenjene rojake prosim, če kdo ve, (kje se nahaja, da mi sporoči nj-j-{gov naslov.
A. M. Bebar, P. O. Box 458, Export, Pa.
(3xl3,14&16)
GLAS NARODA. 13. MAJA 1327
POUČNE KNJIGE MOLITVEN IKl
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerik«, povsod dobro, doma
najbolj« .................... .35
Angeij suinJfT. hrazlljnku povest .25 Audtnonote pripovedke. tnlo ve*. .75
Agitator (Kersniki trdo vet.....1.—
Andrej Ilofer .................. .50
Beneška vedeievalka .............35
Bel grajski biser ................ .35
Beli rojaki, trdo vezano ........1.00
liiserniee, 2 knjigi ...............80
Biti zarje, trdo vez.	.90
Bel« no#i (l»o>.toJevMkl) tnlo vez. .75
Baikan»ko-Turska vojska ........ .80
Ralkanuka vojhka, m i kanil .....25
.20 .20 .40
.25
.50 .60
: s IGRE : s RAZNE POVESTI IN ROMANI
....................................................
N'e v Ameriko, po resničnih do-
gorlkih, (AleSovec) .............60
Na Preriji .......................30
Naseljenci .......................30
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln
strahote z bojnih pohodov bivfie-
ga slovenskega polka ........1.50
Obiski. (Cankar) Trdo Tezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza K. Kreka .25 Ogenj, trdo vezano..............1.30
Pri godbe čebelice Maje, trda vez ..1.00 .	. . .	-vt j
Pabirki iz Roža (Aibreeht) .......25. ima v zalogi knjigarna Glasa .Naroda.
«BMniHiuiinainimmnin^nri.f
Našim naročnikom!
Danes je .objavljen v našem listu seznam knjig, ki jih
Boi ja pol na Šmarno goro ...
Božja pot na Bledu ........
(tunika vojska ..............
Bilke (Marija Kmetova) .... Berač in Elizabeta, angleška
kraljica ................
Brati n dnevnik............
Božja kazen .................... _>,">
Boj in zmaga, invest ..........-. .iiO
Cankarjev zbornik, trdo vezan...1.20
Cvetke ...........................25
Cemr Jožef II...................30
C iganova osveta .................35
Cas je zlato .....................30
Cvetina Borograjska ............50
Četrtek, r. v......................90
Čebelice, 4 r.v. bknj.aJ ...........90
frtiee iz življenja na kmetih____.35
Drobiž, slnlil ear In razne povesti —
spij.nl -Mil<"iiiski ..............60
Darovana, zgodovinska revest.....50
Dalmatinske povesti ............ ,35
Dekle KI i za .....................60
Doli i orožjem ..................
Dve »liki — Njiva, Starka —
(Meško) ......................
Devica Orleanska ..............
Duhovni boj ....................
Dedek je pravil; Marinka in žikra-
teljčki ......................
Elizabeta........................
Fabijola ali cerkev Fran Baron Trenk ... Filozofska zgodba ....
Fra Diavolo .........
Gozdovnik (2 zvezka > . (iodčevski katekizem . Gruda umira, trda vez.
Gusarji ..............
Grška Mytologija.....
Hči papeža ..........
.50
.60 J»0
.50
.............40
.............35
Katakombah .45
............ .35
.............60
.............50
............1.20
.............25
.......1.20
........90
.......1.00
...... 1.—-
Had j. i .Miirat. trda vez............80
lfedvika .........................35
Helena (Kmetova) .........40
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano .......................80
broširano ....................60
Je dobe punta in bojev ........ .50
z modernega sveta, t rdo vez.......1.40
Igračke, trdo vez............... 1.00
ltroSirano ....................8C
J»Cnje ..........................30
Jeraač Zmagovat. Med plazovi.....50
Jutri l Strug i trd. v..............75
Jurčičevi špiki:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lejNi vezanih .................10._
Sosedov «in, broS................40
ti. zvezek: Dr. Zober — Tugamer
trdo vezano ................1.20
broširano ...................75
Juan Minerja, povesti lz £panRke$m
življenja ....................G0
Kraljičin nečak, zgodovinska povest
iz J a j tonskega ..............30
Korejska brata, invest lz misljo-
nov v Koreji ...............30
Karmen, trdo ve*................40
broširano ...................30
Kralj zlate reke in trna brata.. .45
Križev pot, trdo vezan ..........1._
Krvna osveta ...................35
Usjakova hči ...................30
Lucifer ........................ 1.50
Levstikovi zbrani spisi ...........90
1.	zv. Pesmi — Ode in elegiie — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Itazlirne poezije — Zabavljiee in p'iSiee — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik)..
5. zv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike ............
Ljubljanske slike. —Hišni lastnik. Trgovce, Kupiijskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarea, Duhovnik. itd....................
Mali lord. trdo vezan ..........
Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti —
Trdo vezano ...............1.00
Malo življenje x...................65
Marijna otroka, povest lz Kavka 5-
kih irora .......................25
Marott .krščanski deček is Libanona.............................25
Mlada mornarja ...............30
Mimo življenja, trda vez. ......1.00
broširano .................. JJ0
Mladik zanikemežov lastni živo-
tepis .........................75
Moj« obzorje, (Gongi) ..........1JS5
Mrtvi Gosta* ...................35
Materina
Musolino.........................40
Malt Klatdl......................7«
Mesija ..........................JU)
Malenkosti (Ivap Albreht) ____,.+3
Mladim srcem. «birka povesti za
slovensko mladino ............ .25
Notarjev nos, humoreska .........35
ki Izmir*............,.....40
Nafta vas, 1. deL 14 povesti ......JO
Nača vas, II. del 9 povesti ...... M
Nova Erotika, trd. vez............70
Naša £eta, trd. v«®. .,............
broširano ............... .60
M
ru&tts	.35
.4«
Pariški zlatar ...................35 i
Pegam Lambergar, sreča v nesreči
in druge povesti ................70
Prihajač, j»ovest .................60
Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-
kovnjačev na Kranjskem .......50
1'oslednji Mehikanec .............30
Povest o sedmih obešenih .......70
Pravljice H. Majar ...............30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv.
Roku ........................ .35
Po strani klobuk, trdo vez........90
Požigalee ........................25
Praprečanove zgodbe .............25
atria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svet.
niki v gramofonu ..............25
Ptice selivke, trda vez ...........75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke (KoSutnik)
1.	zvezek ....................40
2.	zvezek ...................40
Podobe iz sanj, (Cankar) broš. . .1.—
Poznava Boga....................30
Pirhi ............................30
Povodenj ........................ „30
Praški judek......................25
Prisega Iluronskega glavarja.....30
Prvič med Indijanci .............30
Preganjanje indijanskih milijonarjev ............................30
Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.—
Rabi j i, trda vez .................75
Robinzon.........................60
Revolucija na Portugalskem......30
Rinaido Rinaldini .............. .50
Romantične duše (Cankar) ______ .90
Razkrinkani Habsburzani .........40
Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana .........................1.50
Rdeča in bela vrtnica, povest.....30
Slovenski šaljivee ................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70
Suneški invalid .................35
Skozi širno Indijo ...............50
Sanjska knjiga, mala .............60
Sanjska knjiga, nova velika......JO
Sanjska knjiga Arabska .........1.50
Spake, humoreske, trda vez.......JO
Strahote vojne ...................50
Strup iz Judeje...................75
Spomin znanega potoval ca........1.50
Stritarjeva Anthologija, trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .... .30 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ...........................80
.................35
Kot že ponovno rečeno, ima vsak naročnik, kateri nam pošlje celoletnega novega naročnika, pravico do ene, dveli ali več knjig, kojih skupna vrednost znaša tri dolarje.
Tisti, ki nam pošljejo novega naročnika za pol leta, so upravičeni do knjig v vrednosti $1.50.
Za nove naročnike v New York City in v stari domovini ta ponudba ne velja, ker moramo plačati skoro tri dolarje poštnine na leto.
V slučaju, da nam medtem kaka knjiga poide, si pridržujemo pravico, poslati mesto nje kako drugo, podobne vsebine in približno iste cene.
Rojak, ki dosedaj še ni bil naročnik, pa sam zase pošlje celoletno naročnino, ni upravičen do nagrade, kajti v tem slučaju šele postane naročnik in mora poslati drugega novega celoletnega naročnika, če hoče dobiti nagrado.
Ta ponudba je dvojnega pomena: razširiti hočemo čimbolj že itak širok krog naših naročnikov, obenem pa nuditi našim rojakom takorekoč brezplačno lepo slovensko čtivo, ki si ga morajo sicer nabavljati z znatnimi «t > ški.
Izvzeti so zastopniki Glasa Naroda.
Onemu, ki bi nagrade slučajno ne hotel, se pripiše tri dolarje k naročnini.
Da vam bo delo olajšano, izpolnite, izrežite ter nam pošljite z naročnino vred to:
Sv. Genovefa
Sveta Notburga...................35
Sredozimci, trd. vez.
broS..................
Spis je, male povseti ......
Sveti večer ................
SHAKESPEAREVA DELA:
Maehbet, trdo vez. ........
.60 .40
.35 .35
JO .S
.35 JO .25 .25
JO
.65 .30
broširano.....................7o
.70
.70
.60 .80
Othelo Sen Kresne noči
.70 .70
Ranjena
104 str.,
.35
.35
JO
.25
SPLOŠNA KNJIŽNCA: Št. 1. (Ivan Albreebt) gruda, izvirna povest,
broširano .....................
St. li. (Ivan Itqzman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš,
105 strani ..................
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.,
broširano .....................
ŠL 5. (Fran Milčlnski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72
strani, broširano ..............
št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila
Utva, 111 str., broS. ..........J5
št. 8. Akt št. 113 ...............70
Št. (Univ. prof. dr. Franc Wober.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broS.............70
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc. relijefna karikatura is
minulosti, 55 str., broš. ........
Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest
v 4. slikah, 84 str., brofi.......
Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljiea v 4
dejanjih, 91 str., l»ro.š..........JO
Št. 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil
U. Žun, 112 str., broš...........
Št. 14. (Dr. Kari Englis) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.,
broš. .........................
Št. IG. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., broš. ..........
Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, povest, p revel Mirko Pretnar, 80 str.............
Št. 18. (Jarosl. Vrehlieky) y Oporoka lukovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanja, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broS. .. Št 19. (Gerhart Hauptnjan) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 134 str., brofi. ........JO
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komnrasald, japonski roman. Is češtne p revel dr. Fran Bradač, 154 str., bro*. ............ .49
Št. 23. (Sophokles) Antigoae. žalna Igra. poslov C. Golar, 60 str..
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poalednfl
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,____
II. del .......................80
Št. 2d. (L Andrejev) Črne ma -ske,- poslov. Josip Vidmar, 82 st.,
broš........................... .35
Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za
brezposelne, 80 str., broš. .....
št. 29. Tarzan sin opice........
Št. 31. Roka roko .............
Št. 32. Živeti ..................
Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broš. ..........
<t. :;0. (Ksaver MeSko) Listki,
144 strani ..................
št. 37. Domače iivali ..........
št. 38. Tarzan in svet ..........1-—
št. 39. Boheme ............1.—
št. 4G. Magda................40
ŠL 47. Misterij duše............1.—
Št. 48. Tarzanove živali ........JO
št. 49. Tarzanov sin ............90
št. no. Slika De Graye ........1.20
št. 51. Slov. balade in romance JO
Št. 52. Sanin ..................1J0
št. 54. V metežu ..............1.—
št. 56. To in onkraj Sotle......JO
Št. 57. Tarzanova mladost .... JO
Št. 58. Glad (Hamsun) ........JO
Št. 61. (Golar) Bratje in sestre.. .75 Št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) JO
Št. 63. Idijot, II. del ..........JO
Št. 64. Idijot, III. del ...........90
Štev. 65. Idijot, IV. del .......JO
Vsi 4 deli skupaj............3.25
Štev. 66. Kamela, skozi uho
šivanke, veseloigra........45
Tisoč in ena noč, trdo vez.......JO
Tik za fronto ...................70
J5
.35
JO
.SO
.45
JO
J5
.75 JO .60 .40
JO
j5 J5
JO
Tatič, Bevk, trd. vez.............
Tri povesti grofa Tolstoja........
Turki pred Dunajem ............
Trenutki oddiha ................
Tri indijanske povesti...........
-jTreskova Urška .................
V	gorskem zakotja ..............
V	oklopnjaka okrog sveta, 1 del...
i del
Veliki inkvizitor ................
Vera (Waldova), brofi. ..........
Višnjeva repatiea (Levstik), ves. Vrtnar, (Rabindrath Ta gore),
trdo vezano.................
broširano ...................
Vojska na Balkana, s slikami .... Volk spokornlk in droge povesti. Valetin Vodnika izbrani spisi ....
Vodnik svojemu narodu..........
Zmisel smrti ....................
Zadnje dnevi nesrečnega kralja ..
Z ognjem in meče«............
Za kruhom, povest .............. J5
Zadnja kmečka vojska .......... .75
Zadnja pravda, trdo vez..........65
Zadnja pravda, broi. ............JO
Zmaj iz Beane .................. .70
Zlatarjevo zlato ................ JO
Za miljoni .......................65
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
AleSovec, 3. zv. skupaj ........1J0
Zvesti sin. povest................iS
JO
J*
in 1»
r Oreivalik. 24G str.
J5
.75 j60 J25 L— JO J5 .60 .M
3.	zv. Vesele povesti ............. J5
4.	zv. Povesti in slike............35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .......................65
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaz v R. dejanj.60 Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih JO Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70
Mati, (M«"-«*, tri dejania.......70
Marta, Stmiii.j v lUchmondu, 4
dejanja .......................30
Starinarica. Veseloigra v 1. dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na MiklavŠev večer, Mladinska isra s {»etjem v
3. dejanjih....................
R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Oapek), vez...........
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. Ujetnik earevine, veseloigra v 2
dejanjih .......................30
Veronika Deseniška, trda vez ....1J0 Za križ in svobodo, igrokaz v 5.
dejanjih ......................J5
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, 5. dejanj ..
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja ..
.60
.45
.75
.60 .60
Balade in romance, trda vez. 1.25
mehka vez. ..........k,.....1.—
Bob za mladi zob. trda vez........40
Godec; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezera. (A. Funtek) —
Trdo vezano .................73
Kettejeve poezije, trda vez.......1.10
Kraguljčki (Utva) ..............65
Ko so cvele rože, trda vez.......60
Nareis (Gruden), broš. ..........JO
Primorske pesmi, (Gruden) vez... .35
Pohorske poti ((ilaser), broS......30
Slutne (Albreht), brofi. ..........JO
Pesmi Ivana Zormana:
Originalne slovenske i»esml ln prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini ..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije. JO Oton Zupančič: —
Ciciban, trd. vez .................50
Sto ugank .......................50
V	zarje Vidove, trd. vez.........JO
Vijolica. Pesmi za mladost...... .60
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano......90
Zlatorog, pravljice, trda vez.......60
pesmi z notami:
MEŠANI in MOŠKI ZBORI
Priložnostne pesmi (Gram) ......1.10
Slovenski akordi (Adamič):
1. z v.......................75
II. zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak ........................ .45
Ameriška slovenski lira (Holmer) 1.50
Orlovske himne (Vodopivee) ----1.20
10 moških in mešanih zborov —
(Adamič) .....................45
IG jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. z v................80
Dvanajst pesmi, I. in II. zv. izdala Glasbena Matica ..............JO
MOŠKI ZBORI:
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
Izdala Glasbena Matica ........40
Trije moški zbori (Pavčič) —
Izrkila Glasbena Matica .......40
Narodna nagrobnica (Pavčič).....35
Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv.. .45
SAMOSPEVI:
Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45
MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM:
Domovini, (Foester) .............4rt
Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rndečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev .......................20
V	pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor in bariton solo ...........20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske šege in navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00
Kupleta Kuza-Mica (Parma) .....40
Naši himni (Marold), dvoglasno s spremljevanjem klavirja .......15
Angleška lepotica
ke cerkvenega leta .............50
12. T an t um Ergo. (Premrl) ____JO
Maine pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) .................... .50
Slovenska Sv. Maša, za mešan
zbor. s spremljavo orjjelj ......JO
12 Pange Lingua Tan t um Ergo Ge-nitori. (Foerster) ..............59
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitorL (Gerbič) ..............JO
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast
srcu Jezusovem. (F. Kiroovec) -. .50
Slava nebeške kraljice. 20 Mariji, nih pesmi za mešani zbor. —
Sopran, alt, tenor, bas .........40
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) .................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr.
eu Jezusovemu. (Gruin> ...... J5
12 Tantum Ergo, (Premrl) ......JO
Missa in honorem Sanetae Caeeili-
ae, (Foerster) ................JO
Missa in honorem St. Josephi —
(Pogaehnik) ...................40
Litanije presv. Srca Jezusovega
(Foerster) ....................40
Oremus pro Pontilice.............40
Kyrie ...........................60
K svetemu Resnjemu telesu —
(Foerster) .....................40
Sv. Nikolaj ......................60
note za citre:
Buri pridejo, koračnica...........25
Slovenski citrar, (Wilfan) .......25
Sarafan. Ruska i>esem. (Wilfan).. 35
note za tamburice:
Slovenske narodni pesmi za t ambrimski zbor in petje. (Bajuk)____1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk) ............1.00
Na Gorenjskem je fletno........1.—
note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi ........................
Ji 0
Zbirka ljudskih iger:
snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje.......................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Časiea kave.............30
12.	snopič. Izgubljen tin, V ježi, Pastiriei in kralji, Ljudmila,
Planšarica .....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. -30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fahjola in Neža ..............<50
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2.	xt. trdo »veno. Pripovedka ln pesmi ««»*...•..■•..••••••.•.. .50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................50
4.	»v. trdo vezano. Vsebu.e S. ro-
\6Sti	» *«*«•■• 0
'i. *v. jrdo rrsjuio. Vinski brat. .... .50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slik tu.I ____1.60
Rdeča kapica: pravljica s slikami 1— Snegnljčica; pravljica s slikami . .1.—
Mlada feteda...............L—
Trnoijčiea, pravljica s slikami ....L—
KNJIGE ZA SLIKANJE:
Mladi slikar .....................75
Slike Iz pravljic ...............- .'5
Knjige sa slikanje dopisnic, popolna s barvami in navodil m.:
Mladi umetnik .................1.20
Otročki vrtec ......... . .......1.L9
Zaklad za otroka................1.20
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1. Pesmarica, uredil Hubad .. f .2.50
3.	Narodne pesmi (Gerbic) .... .30
4.	Koroške Blovenske narodne pesmi (Svikarfič) 1., 2., in 3.
zv. skupaj .................. L—
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne hi orne.....15
Št.la Što čutiš, Srbine tužni____.15
Št. 2. Zrinjski Frankopan........ .15
št. 5. V sladkih sanjah .........'15
št. 7. Pri oknu sva molče slonela .15
<t. 9. Pogled v nedolžno oko.....15
Št. 10. Na planine ...............15
št. 11. Zvečer ...................15
Št 12. Vasovalce ...............15
Narodne pesmi za mladino (2i-____
rovnik), 3 zvezki slcnpaj .......50
Slavčefe, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30
Narodne vojaške (Ferjančič) ____.30
Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj .......................... .2.—
Mešani in arcki zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.........40
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji Sar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40
6.	zvezek: Opomin k veselja; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadU; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
& zvezek: TI osrečiti jo hoti (me-San zbor) ; Ti osrečiti Jo hoti (moški zbor); Prijatelji in senca (mešan zbor); Stoji, solnQce stoj; Kmetskl biSi .............40
CERKVENE PESMI:
Domači glafi, Cerkevene pesmi za meSan zbor ...................L—
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VAN JEM KLAVIRJA:
Narodni zaklad. Zbirka slovenskih
narodnih i>esmi ...............90
Uspavanka......................70
note za klavir:
Klavirski album za mladino —
(Pavčič) .....................1.—
Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .r>0 Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45
Moje sanje.......................20
Slovenske zdraviee. (Fleischman).
— .20
Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) ........................40
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje, Polka mazurka, (Jaki) .....................40
Zmiraj zvesta. Polka, (Jaki) .....40
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) ....................
Mabel. Intermezzo. (Aletter) ____
At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) .....................
.50 .20
.20
razglednice:
Zabavne. Različne, ducat .......40
Nevvyorške. Različne, ducat.....40
Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................ .40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Narodna noša, ducat .............40
Planinski pozdravi, ducat......... .40
posamezne po ................ .05
Import!rane prorokovalne karte . -1-—
Zemljevidi:
Slovenija ...................25
Jugoslavija..................25
Združenih držav, veliki ..........
Nova Evropa ...................
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po ....
Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York— vsa-ki po •••••••••••••••••••••••
Velika stenska mapa Evrope
.40 J>0
.25
.40 2.00
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo pdštnino prosto.
"6LAS NARODA"
82 Cortlandt St., New York
KNJIGO
KAKO SE POSTANE AMERIŠKI
DRŽAVLJANK imamc* zopet v zalogu Stane 251 Onim, ki ao jo medtem naroČili smo jo že odposlali
i«? * ? mmmmm* mm?*
liNOIR.OOD M, UMMXWOOO. M- T.
jrofiea Westmoreland, ki je liC-i lorda Ribbk sdale. Xa vseh an-gleških priredil vah vzbuja občo pozornost.

f^- «
Ogromen kip.
___ amm «
imo£»wč><"« A ljH0C»»0«0. 1». T
Avtomobilski klub bo dal postaviti na meji države Washington ogromen doprsni kip prvega ameriškega predsednika. Kip bo videl sleherni, ki bo dospel po glavni eesti v tu dr/.avo z vzhoda. Pod kipom bo velikanski napis '"Washington 'IV ]>ozd rn v-lja!''
Jeklarski magnat
Charles M. Schwab pri igranju golfa.
Najnovejša moda.
82 Cortlandt St.. Hew JTork City.
V Parizu so začele nositi ženske dežnike, kojih kljuke so okrašene s pasjimi glavami.
POPRAVEK.
V žalostinki za Mary Turkaly je bila izpuščena zahvala družini brata Jgnaca Golobic, ki so prišli iz Cok^urg:, obiskat naio ljubo hčerko na mrtvaškem odra.
Weir ton, W. Va.
GLAS NARODA. 13. MAJA 1927
KRATKA DNEVNA ZGODBA

PR.
Ž.: O
DELEGACIJ IN KOMISARJIH, O MLADINI NEPRIMERNEM VITEZU IN O PRAVOPISU.
NA ZGODOVINSKIH TLEH
Ni /.uslišano je in če mi no 1»i bil ogovorila. Ogovorila pa jo je v so nekateri ljudje, ki gledajo na zdravnik strogo prepovedal si"- milem slovenskem jeziku s temi-le pravopis z drugačnimi očmi in borno razburjenje, mi ne bi bilo besedami:	pravijo, da pravopis ni edino in
žal ne truda ne stroškov, nego bi se brez oz i rov na desno in na levo razburjal do skrajnih meja dosegljivih rekordov.
Toda, kakor rečeno: prepovedano mi je in se ne smem.
Čudim so pa naši delegaciji, ki ji razburjenje ni prepovedano, da se ne razburi in zakaj Irpi stvar in zakaj pri tej priči ne razpusti zgodovino slovenskega slovstva' kakor tudi slovstvene čitanke in ob»«ma postavi komisarja.
"lieei ljudstvu, da naj mi tu- kar »am je treba, in da nam kaj hišo zida in me milosti prosi !"j pravopis ne mor.- nadomostovati Tako je nebeška prikazen govo-!na pr:	in Zavrnil, predpi-
rila lela 1539 v slovenskem jeziku SOV n,tl "" snveznih liravil »» in nam poročajo ta dogodek jaUojP^re mkakor no.
zanesljivi viri dov. pre.'. knJ Tak° *°VOPe nadšk. ord. in red. provinc. At. 46.. 7."i in bi morala ta zgodba z nepo-|ni vraes* °nePa	fili*al 11 a
pisnim veseljem navdajati nelellastno (lt'sno nho- ^'ibog! v le-ueečo se mladino, nego sleherno1 VPm ,mam Pavo,°- kpr	~,
rodoljubno sree.	Ikl J0 7Vl',Vr oh Po1 <lvph Kričal,'
,	i da je prav, takrat, ko je Jezus Kri-J
Prvič iz ozirov na učni red
— in so ti nekateri marsikateri, dasi moje oseb.
slu* pridigal na gori. še ni bilo
iz ozirov na nem red in
Imamo namreč zgodovino &lo- slovensko slovstvo sploh. Zlasti pa!naSih" pro^Rorjov in da niso hiH venskega slovstva in slovstveno s*' zn,°- ker nam t}) »lnpodck jas-(inpd onimi ki KO posluSali pritli. čitanko, ki so v njih zbrani vsi razodeva, kako imeniten je bil1 količkaj slovenski pojavi iz preteklih dni. Ce se je komu tako rekoč lo rigalo slovensko — koderkoli, kakor koli, — je to zapisano v bukvah in strji zraven letnica, kdaj se mu je. In ne rečem, da je neplodno tako delo. nego priznam.
UNOCRWOOQ A UM8MWOOD. H. V.
Koncem meseca maja bodo v starogrškem gledališču igrali tiramo "Zvezani Prometj" delo slavnega starogrškega dramatika Eshila.
go na gori: in jo kričal, če bi bili
mili naš jezik že pred toliko sto' ^ profefiorji tam. vso pridigo' Tako j, kričal in zabavljal zo-1 let«, da .,e bd znano ne le golšave-\]a hi (ljl)i n;| RvoJ jozikovni brus. por brus na premile viže oziroma' mu vojvodi, nego je hil spoštovan ]jp to,iko np h] osta!o b} St. bolj pravopisno reče "napove" celo v nebeškem paradižu jn ni bi- hilo v pot(lk ZfJ 1lbogajmo. In da noterjlo skrajne policijske ure. j lo sram presvetih njeprovih prebi-ju:
bila k štirinajstim postajam Pa
Ogromna želva.
V bližini Makar-ke so ribiči pred kratkim v je! i ogromno žei-, vo, znano v zoologijj pori imenom m. ee ni zabavlja! zo- chelonija midas. Želva živi v vo-
Koliko je Dunaj star?
\aleev, da so se ga posluževali v, bridkega trpljenja prišla Še pet- por brus morebiti le zaradi kon-! dah Atlantskega oceana, in je naj-
Cfbčevanjn s priprostimi osebami
najsta : "Ki je bil
da tako bukve neizmerno lajša.jo!sUvenske narodnosti. Tako imeni- koriffinm
mestnim magistratom težko skrb > bil nafi Jezik 111 nmuogro-i za dobro stanje cest vsaj. kolikor,mislim, da ni lepo. ako se tak! se tiče cestnih imen, hvala Bogu!	ne »mennje dialekt!
Kar me pa neznslišno razburjaj Navzlic temu pa se, kakor re-| je to-le ;	jeono. dosodaj ni našel noben pro-j
V imenovanih bukvah stoji in tVsnr- hl ° tpm slavnem spomo-j sem bral, da spada med slavne niku slovenskega jezika črhnil tu-, spomenike slovenskega jezika v',n moy< kam-li brv!
za nas krvavo knrence. kor včasi sam brusi. V takrat sem ga vid« 1. da je.
aj brže slučajno priplavala v Jadransko mor ie.
Jugoslavia irredenta
Samomor
je napis: SHS
J c
izvrši! v Senipasu 19-letni Nil-i der in Radie. —
preteklih dneh tudi neki vitez Vrh ° onem.mladini neprimernem Lichtonsteinski. kajti zakaj? Za- vitezu pa so črni mladini v naj-j lo, ker ga je leta 1227 koroški odličnejši meri in niti ni izkljuec-!; vojvoda Siernard slovensko po- no. da je nedopustni lej-pristra zdravil: "Ting Vas primi, kralje- »osti iskati viru v strankarski za-j .<perga3ncne ^ pratc Stratonico va Venus!" Tako jo tiskano v bu- slepljenosti — ako gre namreč za;
kvab. namenjeni učeči se mladini, nasprotno stranko seveda; kajti .	_ . . „ ,
...	. .ii	ii-^i. ■ i t meh v Trstu ie izšel p r«rv
mor. biti to res — ne reeom, strankarska zaslepljenost v lastni . n	,
, -	i.- .	- jiiitve "I ergamene hrata u
Živio Aleksan- j 1'vedcno je bilo proti njemu od Orožniki iščejo pustno postopanje. Zavzeli so se
in je more-m 11 to res — ne recom
da ni.	| stranki ni zaslepljenost, nego jel
Morebiti pa ni res — ne rečem, zavednost in kremenit značaj in t da je.	|'o in ono — to se razume.
Pa bodi temu kakor koli — o Nikomur no maram delati kri-j omenjenem vitezu pripovedujejo vice, zato nič ne trdim, ampak le J iste. učeči se mladini namenjene na miga vam.
bukve, da je potoval po svetu pre- Pa recimo, da ni kriva stran-oblečen v Venero. Kako je Vene- karska zaslepljenost, kaj jo potem ra oblečena, vsi jako dobro vemo, krivo.
ialihog! Pri šiviljah ni bila Ve-1 Zopet gospodje profesorje nič nt nora nikoli nič dolžna in se že ve, rečem, rajši nasprotno, kajti imam zakaj ne. Naše častile dame so četvero deoe v šolah in se šolsko tem pogledu drugačne, hvala P.o- leto nagiba h koncu, gu! In če se jo imenovani TVlij Toda zdi se mi, da so gospodje preoblekel v Venero, bi se dalo profesorji preobležni z drugim to krajše povedati tudi tako. da delom in jim nedostaje potrebne je bil kratkomalo nag, kar za šol- ga. časa za spomenike slovenske ske knjige ni primerno nikakor ga jezika. Zdi se mi. da so preveč ne. Nagi vitezi ne spadajo r šol- zaposleni s pravopisom.	f
»ke knjige!	I Slovenski pravopis je jako te-; "učinke v kratkem času
vester Ilumar. Storil je to v tre-j storilce. Stanjelci trdijo, da so na-'zanj domačini pa tudi občinski notkn hipne blaznosti. Revež je pravili napis nedomačini. ki jim'načelnik in zdravnik, ki sta Itali-( "i imel eno nogo hudo pokvarjeno. I kočejo škodovati.	jjana. Obljubljeno mu je bilo. da
a	1	j ne bo odpuščen, ampak, da ga pre-
Odšel je	meste v stare pokrajine. Vsa stvar
založbi tiskarne Toppan in Bet-|iz Oornherga v škotjo Loko za-'; pa se spletla tako. da mu ni kaza-<«vod	šolski voditelj Jakob Rojie. lo drugače nego oditi.
H rista
Stratonika**. dela srbske pesnice Spiridovič-S>avičeve. soproge ju-' goslovanskega generalnega konzu-i 'a V. Savica v Trstu. Prevod, ki je lepo vzpel je priredil profesor I Trbanaz-Crbani.	|
I
i
Tečaj krojenja
so priredili v Volili Munah v stri. Vodila ga je gospodična Ma-tejčičeva. Strašne se bile ovire in' nasprotniki ljudskega napredka so; begali ljudi, da ni treba takega pouka. Tako se je priglasilo v te -i čaj samo 1"> mladenk. Pri razsta-l vi nad 100 komadov različnih iz-! delkov pa se je vse čudilo, da so(! i mogle kaj takega napraviti do-
ihod-
IZ ŠPORTNEGA SVETA

Nagi vitez T'rh je pa tem bolj žavon." nezaslišjjn in vreden najstrožjega Komaj se razburjenja naše delegacije, ko se jem posreči.
gospodom profesor-da v žuljih svojega
nji tečaj bo dobro obiskan.
I
Senator Quartieri patron Reke. j
. .	, Na delavski praznik so izročili
na drugo plat nobeni slovstven i obraza spišejo pravopis m ga da--^. imhistrijalci in tr?ovci zlato
čitanki, nobeni zgodovin, našega,jo v svet. že je pravopis zopet u kolainf> senatorju Quartieriju. ka-
slovstva ne zdi vredno, da bi ludi modo — kaj vem. kako m zakaj' . . . , . ... t, , ,
... ,teri se bori za dobrobit Reke, kar le z besedico in ako ne drugod, pa lahko pricno zopet z novimi zu- . . .	, . .. ,
i'. ..	1 , w	.je pokazal na razndi komisijah,
vsaj na koncu v urednnikovih o- hi. In bi moral taksen profesor	. .	.	-r,
, .	. ........ ,	' . , (Njega smatrajo za patrona Reke.
pomhah ali v seznamu tiskovnih nneti štiri roke: dve. ki ne bi drn-'
pogreškov omenjala drugi dogodek, ki je dosti pomembnejši za slovenski jezik in zgodovino in dosti primernejši za mladino kakor oni nagi vitez. Namreč dogodek iz leta	ko se je namreč na Sveti gori pri Gorici prikazala pri prost i in revni, toda pobožni pastirici TTrfti Feligojki iz Grgar-ja presveta nebeška prikazen in jo
Splošno .s. domneva — tako .-< učili preje tudi v šolah — da ji Dunaj eno od najstarejših nem-";kih mest, eno od maloštevilnih mest. ki so >.• razvijala kot n. pr. Trier. Kodu. Mainz in Regen.% hurg brez pravega .pre.dedka o r njihove ustanovitve izza rim.skih ejtsov f!o <laniišnjega dne. Po tej hipotezi .se je razvil Dunaj iz lega rimskega me^ta Vindobone. ki je .stalo, kor dokazujejo izkopui-ne, lak ti." no v centru dunajskega pomeri ja. Zdi >o. da je bila Vindo-boiia precej velik mnnieipij. vreden. da je sianoval v njem rlalje ."a.-a celo mogočni cesar Mark Av-rel. Toda temu ni tako, lepa h-jreii-da o identiiei Dunaja z rimsko Vindobono tie drži. Si<-er iz *_»eogra-iičmh vzrokov nikakor ni shieaj. <]a je stala Vin«b.bona na i.-..cm i.ie-ftt. kof stoji Dna j. To<la med zgo-lovino obeh mest ni nikake zveze.
Rim je še vedno st;iri Rim. desi »o je njegov pomeri j znatno premaknil: isto velja o Atenah. Milanu. Parizu. Lvonu ter starih nemških mestih v Porenjn. ki so nastala iz rimskih kolonij. <>d pogina rimske Vindobone do postanka nemškega m*ota Dunaja pa je preteki.. najmanj ."»00 let. Med i. m ča.snm je .stalo sicer na dunajskih tleh več človeških naselbin: majhnih vasic in posameznih pristav, toda ničesar takega, kar bi >e lahko smatralo kot nadaljevanje kep-sko-riinskega mesta Viiulohone. k;i-icrega sledove najdemo k vetjem .se j v ti. stoletju
Df.lgo čcksci .se je zdelo, da izvira {ime Wien (Vienna' i/, rimskega i | mena Vimb»boua, ki g;i izvajajo ;z i imena neke rim-ske Kohoi-te (Co-I hors Faviana . Ta hipoteza ]>a je t dandane.s ovržer.a in jako verjet-J no je. da izvira ime Wien od kakega slovanskega izraza, pravtako kot Derlin. Ilreslati. D:e> len. Leip zig, Danzig, in itnena toliko drugih nemških me.st, ki so nastala i/, nemške koloni/arije v nekdaj slovanskih pokrajinah.
Veliko nemško kolonizacij>ko gi banje se je razširilo na .severu šole okoli leta 1100 na drugo stran Lahe. V alpskih deželah .>e je pričela nemška, v prvi vrsti bajuvar-.ska in frankovska kolonizacija za '•asa Karla Velikega ter je bila o-
V N NI WOOD A UMDCMWOOO. M. V.
Na levi je 16-letni Frank Wykoff iz Los Angeles, Ca!., ki je preletel v desetih sekundah razdaljo 100 jardov. Desno od njega sta rhariie Paddlock in Russel Sloeum. imejitelja prejšnjih re korov.
gega delali kot jiravopis dve pa za drugo.
Tako bodo gospodje težko vozili naprej. Ce skoraj ne dobijoj štirih rok. bodo morali odnehati' baš pri pravopisu. Ni moja želja: taka. le bojim so. da bo tako. — Kdor me pozna, vč, da bi svojo srčno kri dal za pravopis.
Toda so reči in razmere. Tudi
^ »Povedali pa so mu,-da njegovo de-|
" In it» ni L-fini"nnn umrvee dn bo
lo še ni končano, marveč, da bo treba še mnogo borbe za bodoč <nost Reke.
Quartieri jim svojo pomoč.
Dva
je zagotovil vso
Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1.— naprej.
Vse vloge obrestujemo po
4%
mesečno obrestovanje.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.,	fclew York* N.
KUHANJE KAVE
subverrivna" slovenska mladeniča
sta ponoči vinjena na poti Oabrl-je-Planina zmerjala orožnika Spa-gna in Torre. Ko staja hotela aretirati. so priskočili drugi Slovenci in težko kamenje je letelo pro-1 .ti orožnikoma, ki sta končno ti-1 jstrelila v zrak. na kar so se napa-| dalci poizgubili.
Orožniški poveljnik iz Ajdovščine jo takoj ukazal zasledovanje krivcev. aZprli so več mladenieev. med njimi ona dva "subverzivna". I ki sta Fran Kobal in Andrej Pega n. Tako poroča "Pieeolr". Resnica je najbrže precej drugačna, j Zadnje čase zopet polnijo zapori s 'slovenskimi fanti!
V Tnpelč&h
na Krasu je umrl Anton Abram. ngledem. daleč naokoli znani gospodar, vrl delaven kraški domačin in zvest narodnjak.
SHS. — Živio Aleksander in Radič.
V Štanjelu na Krasn so citali pasantje pri kažipotu blizu posta-
Y~i si lahko vedno zagotovite ta mil duh, tn zadovoljiv okus, redek, izrazit slast, kar tako občudujete, če obedujete zunaj, uporabo
Dobri kuharji in dobri prvi kuharji po svetu uporabljajo Franckovo cikorijo kot slaven dodatek h kavi. Poveča bogastvo iu ohus kave ter jo jako izboljša.
Vprašajte svojega gjoccrja Franckovo cikorijo.
IZDELUJE JO
HFINR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N. Y.
* Kot dodatek h kavi se Frarcfcova citorija zato uporabljat da izboljša okus kave kot izboljša okus hraiie.
postavljena ^ p.idoiti Obrov in .\Luljarov.
Ko je bila ustanovljena b-ta 97(». \*z!t(».ina marka. j» imela dunajska cot lina za hajuvnrske koloniste j»ač fialo privlačnosti. Pajnlieržani .•>.<» istaiMvili avnjo prvo Trdnjavo v M cikli. Šele po letu lom. .so ,>e jeli ir.>eljevati Pajuvffri in F-anki na popolnoma pmtean ozeniiju dana-šnjiga Dunaja. kaki mo.stu j>o-<!obni naselbini ni bilo takrat niti sledn. -pač j»a je životaril > mogoče v okolici min Vindobone par mizernih .slovanskih \ot-i. To .se da -kh pati \y. par krajevnih im"n na Dunaju. Ta imena .-o dobro ger-manizirana. mnogo IjoLc kof n i Pruskem. Waoliriiig n. pr. odgovarja Warinn ali Warzinu. imenom. ki jih .srečamo v severni Nemčijo pogo-ro. Doel»Mng je najbrž i-dentieen .s >lovan.skim krajevnim tnenimi Deblin. M.-idling z Mod-lin. il; ra -lanerling v Wachau-i .-^e je imenovala za časa Slovanov --*'JavornikMura Morava. Muer-za Moraviea in Truna Trava. --Trava. Trave. D ran L
\ -ekaico je sigurno, da v slovanski ••pobi na dunajskih tleli ni bilo ničesar, kar l i imelo količkaj I»ravit-c nazivati se me.>t» al; pa veljati za na lalj »vanje takrat z<iav-UO pi;rušene Vindobone. Stale .■>;» tam <ame raztresene majhne vasi, obrt o ječe iz le.-enib in glinastih li i.š. L na od tvh v;!si .se je pač i-unnovala AVien. Ime najdemo pt-vič leta 1030. v neki kroniki, kje/ je navi-e !no kot U r; i .j. v bližini k.i--ji-ir;! je bila na umiku .>e nabaja-\( .'a voj>ka ce.-arja Konrada o<l Madjarov poražena. Scle ko .so predložili Pabenderžani. ki j-o s" naselili naj preji* v Melkn. nato pa zgradili na Leopoldsbergti g rail, svojo resi jeiieo \ sedanji prvi dunajski okraj, so seje]i naseljevati tja Franki in okoli kradu je zr.i-.s|o kmalu na.:»»rž zgrajenih materija la razvalin Vindotnuie — par dtieatov kamenitih Iiiš. katerjh
prebival«*) so se združili v me,-h.o obeino. Seli* leta 11'JT s>- omenja Dunaj prvič kot mesto. Dunaj j* nastal torej kvečjemu šele leta !1<»0., vsled česar ni nikakor .starejši kot n. pr. Nuernberg, tem-ve" najbrže celo mlajši, pa tudi mlajši kot Prag;i. <hl ustanovitve mesta torej ni preteklo dosti ve . koli leta 1000 že skoraj popolnoma' kot gpo let. doČim je minilo naj-za kij učena. Tudi današnja Avstri manj i f,(K) b-r. odkar je propadla ja je bila, prav tak., kot sev. Nem-|limska vindobona. -ija. skoraj lo \"ezere približno od
leta ")")0. do leta JMM). obljurlena j>o večini od Slovanov. Ker pa je bilo poljedelstvo Slovanov zelo primitivno in malo produktivno. >o morali hiti Slovani, kar se tiče števila. prav majhen narod. Najbrže >o imeli naselbine samo v najbolj rodovitnih, oziroma za pašo najbolj ugrxlnih pokrajinah, kot n. pr. vzdolž rek in v širokih dolinah. Te naselbine pa so morale biti prav majhne ter so neprestanim vpadom, tatarskih roparskih tolp — uaj-preje Obrov. nekako od leta 600. do leta 800.. potem Madjarov pa od leta S!>0. do le težko kljubo-' vale. Germansko-ha j livarsko pri-
*
seljevanje in kolonizacija nista našla skoraj nobenega odpora. Posebno dunajska kotlina je bila iz-
(II. Sch.. Arbenterzt itumj.j
Agitirajte za "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Ameriki
i'
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kcior kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MAIJ OGLASI
•t; T
s *
M
aro
LOTERIJA ZA ZGRADBO NOVIH POTI
Mehiška vlada je dovolila, naj se potoni loterije nabffre potreba denar za nove mehiške ceate. Loterijsko kolo sestoji iz šestih velikih krogel, v katerih so male lesene kroglice s številkami.

/
Y »-;. - ■
ftT.AS KARAT)A. 13. MAJA 1927

MATI SKRB
SOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil O. P.
li
«"()	(Nadaljevan jo.)
Žival je veselo zatulila ter pričela h.-pati naokrog.
Pavel pa je zrl za psom. Mrzlično se mu je l resi o telo v mučnem priča ko vauju.
Skozi vrata dvorišča je vodila *led živali. — Torej res. — Oče je odprl la vrata!
ln potem, — potem? Kam pae se je obrnil*
—	I«ei gospoda, Turk, gospoda!
Pes j«> nato še enkrat zatulil ter odiiitel nato — naravnost v smeri proti — Helenenthalu.	I
—	Proti Heleneiilhalu, — kaj hoče v Ilelenenrthalu? — Da, ali ni govoril v zadnjem ena ti. da je hil po prid ne tam. — ''na posku*-njo". kot da se j«* izrazil. Xa poskušnjo! In kako čudno. kako skrivnostno se je smejal pri tem ...	i
In še danes. — kako čudno je bilo njrgovo obnašanje! In ko so govorili o požaru, kaj je nameraval s svojimi besedami. — da se danes krasno ujema. — zakaj ravno danes?
i
Si da j je treba najti rešitev uganke, predno bo prepozno.
Proseč pomoči se je ozrl naokrog.
Njegova roka je-mehanično posegla v notranjost luknje ter' ] rijela za ro.'-aj pločevinaste po>ode. ki je stala skrita pod snopi. I»i -la je |>osoila za petrolej, katero je dal zjutraj sveže napolniti. In na kojega nasvet? Kdo je prišel ter rekel...?
—	Oče. oče. za božjo voljo, kaj hočeš v Ilelenent lialu ?
In sedaj, koliko je še notri? Komaj napol je notri, komaj napol !
In ko je I rez smisla tipal naprej, je prijel omot užigalie. ki so Ježa le krog posode.
Tedaj pa mu je padla mrena izpred oči! Mučen vzklik. — On nantrravji zažgati Ilelenentlial!
Vse krog njega se je zazugalo in moral se je oprijeti roba st « e-l.e. ker bi sieer padel vznak.
Sedaj ji h žal o vse jasno pred njim. — Blazne govoriee očeta, njegove smejanje, njegove pretnje.
Se je bilo dovolj časa. — Stari se je le plazil po svoji berglji. — Co bi skočil na konja ter galopiral zn n.iiin?
—	Konja iz hleva! — je zakričal v vihar ter skočil po lestviei — Xaeitkrat pa mu je šinilo skozi glavo:
—	Zakaj j a je vprašal oče tako natančno po času, ko je pred onimi leti... Ali naj se izvrši delo osvete natančno ob isti minuti? Jezus, potem je vse izgubljeno. Kilo je ob eni in to uro sem mu navedel — in lira je sedaj ena , . .
Lotil se pa j«' blazen strah.
V naslednjem trenutku se morajo lam dvigniti platneni.
Iz Jugoslavije,
Gradbena sezona v Zagrebu.
Kakor javljajo iz Zagreba, bo letošnja gradbena sezona v Zagrebu zelo živahna. Izdanih je doslej j približno 250 gradbenih dovolenj.i itned temi 162 dovoljenj za gradnjo novih poslopij in sicer 3 za j grad njo štirinadstropnih hiš. 6 za i itrinadstropne. 9 za dvonadstropne jin 29 za enorradstropne hiše. osta-i le novogradnje pa se tičejo pritličnih hišie na periferiji mesta. ! | Kakor je razvidno, prevladuje; gradnja rodbinskih stanovanj z.i n a j si ro m a šn e j še sloje.
!
j	Visoka starost.
{ A' Smederovu živi vdova Ana Veličkovič. ki je dosegla redko! stako'starost — 104 leta. Stariea.i ki je sieer razmeroma Še zdrava,, odpovedale pa so ji oči. je vnukinja srbskega junaka in mučenika!' Koče Petroviča, ki je leta 17S8v;>-| dil upor proti Turkom. Po junaški borbi pa je Petrovičeva četa j podlegla^ turški premoči. Turki so ga prijeli in živega nataknili na kol. Timočani postavijo lotos, temu narodnemu junaku in muče-niku spomenik.
Ljuba vna tragedija.
V Somboru si je mladi profesor j
___j na tamkajšnji mešT-anski šoli Ivan:
Kronik iz revolverja pognal kro-
Emerzon, prvi ameriški filozof. ?slovea. je te<no spojen z napred- glo v prsa. Kronik se je na peda-(25. maja 1803).	kom znanstva v Združenih drža- goški visoki šoli v Beogradu smrt-
POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM
A PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER"
Model 9.
$25.—
strešico za slovenske črke č, š, x
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pi3ati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y.

iM^tanj* parniko« - Shipping
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
OBLETNICE ZNAMENITIH AMERIKANCfev
12. maja:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg: Muenchen, Cherbourg, Bremen.
14. maja:
Tarls, Havra. SKUPXI IZLET 17. maja:
Berengarla, Cherbourg; Columbus. Cherbourg. Bremen. 1«. maja:
George TTashlr.gton, Cherbourg Bremen.
II. maja:
Westphalia. Hamburg 21. maja:
Leviathan. Cherbourg; France. Havre; L>erfrUriger, Bremen.
24.	maja:
Martha Wathlneton Trat; Reltanc«. Cherbourg. Huiulurg.
25.	maja:
iUuretanfa, Ch«-rb«.urg: PVraldent Harding, Cherbourg, Bremen.
26.	maja:
Albert BaJ)!n. Cherbourg, Hamburg" 28. maja:
Olympic, Cherbourg; Republic. Bremen, Cherbourg.
31. maja:
Aqultar.fa, Cherbourg? Thurlngl*, Hamburg.
4. junija:
Harf«. Havre. 23. junija:
Tre*. Wilson Trst. SKUPNI IZ!.K*J 2. Julija:
Ho o~ France. Havre — SKUPNI
1ZLJ£1
B- »vgi.ita:
" Pie>;<ient Wilson. Trst —SKtTPNi
izLtn
1. Junija:
Pre«. Kuos, ve-t. Cherhourg.
2 Junija:
P.i t-iM.-n. C)u-rl..>ui p. tinmen; New York. Cherbourg, Hamburg.
4. junija: Pari k, Havre; MajeMic, Cheihourg
7.	Junija:
Berlin. Cherbourg. Bremen; Reso-lu I e Cherlniiirg, llumlairg.
8.	junija: Herengaria. <'h«-rb<>iirg.
9. junija: Deutschland, Cherbourg. Ham'-urg
10.	Junija:
Columbus. Cherbourg. Bremen.
11.	junija:
Leviathan. Cheibourg: France. — Havre; Homeric, Cherl>ourg
15.	Junija:
Maureiania, Cherbourg: Ceo. Wash* Inglon, Cherbourg, iiieint-n.
16.	Junija:
Cleveland. Cherbourg. Jlarnburjj.
18. junija:
Muenchen. Cherbourg. Bremen; O-lymplc. Cht rlxuirg.
21.	junija:
i'.e.lamc. Cherbourg. Hamburg.
22.	junija:
Afjuitania. Clwrbour*: President Harding. Cherbourg, Bremen.
23.	junija:
i "res. Wilson, Trst <Sk"pnl Iz!et): Hamburg. Ch«rbouig, Hamburg. 25 Junija:
Paris. Havre; Majestic, Cherltourg.
29.	junija:
Berengaria. Clierlxuirg; Pres. Ito.>-^^-v^'!:t. Cherbourg, Bremen.
30.	Junija:
\\ eatpl.aJia, Hamburg.
2. julija:
Les iathan, Cherbourg; Republic, Clit t b"u: k. Hr.-niet.. lie	France.
Havre (Skupni i*lei>; Homeric, Crie«-bourg. 6. julija:
Mauritania. Ctierhoui k ; Cnlumbii!«. Clifibourg. Bremen; Albert llallin. • 'ii^rlM.urie, llatnliurR. 7. julija:
Manila Washington, Trst. 9. julija:
A<li: it.i nia. Chertx.urg; Frah-e, llavre. Oiympk*. <*nerbourg.
12.	Julija:
Bt-riin, fherl« tur g. Bremen; Thu-ringia. Hamburg.
13.	Julija:
Oi-Miiti; Washington.' Cherlx.urit. Hrenien.
14.	Jui.ja:
.Ww York. Cherbourg. Ilainbuig. 1C. J Lili ,a :
Pres. ilarding, CbertwuiTT. Bremen; Pa: is. iiavrt-. Majewtic. f'l.«rbourg.
Pred letom 182-"> jo bilo kaj	ltOJPn Je v ' Virl tl>0	"o zaljubil v neko tovarišieo in
malo ameriško lit. ratiiiv. bodisi: v,'m imenu l,i dalo so«liti. <la je jo tudi doma ni mopel pozabiti.
n a polju ju'snisi vn. pripovedni-isl<,vanskojra- ,nortla <'"]o slov**"-	»Vtudi J«* ožonjon in o«V dvt-li o
št v a idi filozofije. Prvi ameriški sko-Jl l^kolenjn), prišel je v Zdr.	trok. Ker je izprevidel brezupnost j
filozof znatne volioine je bil Ralph ,lržayc knt ;l«vr.šen učenjak zavoje ljubavi. je sklenil, da -rej
SValdo Ktnerson. ki se je rodil virh^žno izkušnjo v zdravilstvu in	prostovoljno v smrt. Kronika so!
Bostonu 2."). maja 1803. Pil je &in1 Prir0<,0*l0Vj««- Držal je stolieo pri- nezavestnega prepeljali v bolnieo
odiienega j.rott stantkega duhovni- ro<los,ovi« vseneilišoti v Xeu- in „', npnnja. a bi ostal pri Življe-j
ka. ki j,- mlad umrl in zapustil ch:1tel- ko hil K'ta 184G l)0zvan "ju.
v Združene države na predavanja
Uboj zaradi političnih diferenc.
"J1-"-!	_„ ..	__ . I
vi bratje in sestre so zato v svoji
je miati nmri m zaj
svoje sinove v o^kobo ubogega so-.
rodnika; Mladi Emerson in njego-|V 1,ostnnskp,» T^rell's Institute
Sama sreča za to deželo pa je	eestl 17- '><»i»J',!?J< -\liholiea v;
mladosti spoznali, kaj pomenja si-	>	glo-CJložde pri Osijeku sta!
romaštvo. Teta ]» jim je vzlie te-|boko ™ prirodoslovje in	^ v PUanosti sprla dobrovoljea-j
Ali ni že vzplamtelo i Ne. to je le luna. ki se svetlika v ok-!,nu dala dobro vz-ojo in po,kr-!^geologijo Amerike, kar ga je pro- kolonista Smio Stoj.č m Dragotm! ili "bele hiš, Ooe v nebesih, ali ni nobene rešitve, nobenega usmi- bela za vsto]» starejšega Wmed -ovori,° -,la > t,lkai za stalno Urankovie zaradi politike. Pran-;.-nja? IV bi imela molitev, če bi imela kletviea moč, da otrpne dvi- bratov v Harvard Colle-o da nasHil- Postal > »'"iteljska zvezda kov:- jo svojemu političnemu na-Kdo naj ga posvari, kdo naj mu da znamenje, naj , Hpravi za duhovni^tvo. Ralph jo na ITarvar,l univerzi; kar ga je pa stotniku z močno paheo razbil
I sledil svojemu bratu in si poma- na^nvi,° vodi tel ameriškega »^anjo tako da je Stoj,c na me-;
lj
gnjiiio roko!
so obrne na poti!	............................
Vzplamtelo je. ~ne, še eno	sekundo! Xato pa bo ojjenj osvet-lgal^"pri^'s^di^h's'pri^atnem^^de- je bila njegova nadarje- slu umrl.	.
lil nebo.	i lom. Toda radi slabega zdravja ni n"st" * katfro ZRal vzpodbuja-1 Brankov,^se je sam prijav, o-
-	Elsbet, | i red ram i .e!	- dokončal svojih duhovniških'ŠTu-',fi zaniman> za»' Hrode-slovna ro-znikom. Prankovio je radikal.
, . . .	„ . znanstva in nio^ovo nivdnšenie otojie pa ]e nil samosto]ni demo-
-	Sveti P,e.g. v nebesih, napravi čudo! Zasveti naj preko pla-I^J- Po*tal Jp vendarle pomožni pa-'™an r"a'v,n	mnitusnijt j	j	^ hVa
njave — kot I;ikrat	!stor in potem pastor v zeorlovin.ki pr' P^P^evanju znanstvenih po-^rat. I red toni x spo^m sta bna ,
jdjetij. Izvedel je geologično in bio- prijatelja, logično raziskavo severne in
. , 0 , . ...	vzhodne obali Superior jezera. Glad — pcmlajevalec in zdravnik, i
S..ojt. Sedaj p:, lez, vso mirno. _ Ali nobenega viharnega obia ? stajalr čim dalje bolj radikalno,' prour.cval kora,no	v Flori(H V Beogradu živi ruski emigrant!
ka ' — Sodaj so morda /•' steza proti samnati ^treiii. — Mogočo že dokler se ni počutil prisiljenega
preko ] 'a-j^1-'-	je vendarle pomožni ]>a-:
•štor in potem pastor v zgodovin
Plameni se morajo pokazali tukaj. — tukaj! Strela mora uda-i(,M	Cbureh v Bostonu,
liti v domačo hišo, da bo jnen ogenj zaklieal očetu: — Stojte! —! Njegovo versko naziranjo je pr
ni
prižiga užigaliee. V nasletlnjom trenutku jo mogoče že vsako svr - odpovedat i se dušnemu pastirstvu. lilo prepozno!	( Tmakml so jo v Coneord, Ma^.,
—	Plamenii i bi moralo. — tnkaj bi moralo goreti.	j skupaj s svoje ženo., ki mu j«» n-In nobene plameniee. da jo lahko zavrtim, da ga posvarim? 'mrla že leta 1831. Po njeni smrti
—	Goreti bi moralo. — tukaj goreti!	jse je podal na Angleško, kjer je Ko jo zrl s topimi očmi krog sobe, mu je prišla naenkrat skozi j obiskal slovite književnike. CoJe-
možgane misel, svetla kot plamen.	jridge. Wordsworth in Carlvle. Po
Za vriska I je od veselja.	j svojem povratku se jo zopet ože-
—	Da, to je! Strah ga bo otrpnil.	-nil in se posvetil življenju učeno-Iiešitov, rešitev, za vsako eeno! isti jn občevanja s skupino knji-
7 nbi-iifi rnl-nin. i* »v,.:: i .	i	rt i i • i-i žovnikcv in mislecev okoli Bosto-
/j finciun rokama je prijel za posodo in v velikem loku je pulil
\sebino preko nagromadenega snopovja	ina'
Pos,gol jO po užigalieah in v naslednjem trenutku je švignil' Tz ^^ ^-^anja je nastal plamen kvišku.	, Transcendent a hst s Club. ki je bil
[neformalna organizacija za zame-
in obali Californije.	.Suvorin, ki propagira gladovanje
Izmed njegovih mnogih knjig kot najuspešnejše sredstvo proti naj navedemo "Učne metode v boleznim. Njegovo delovanje ob-prirodoslovju", "Geologične črti- stP-ia v tem, da leči ljudi s postom ee" in veliko serijo "Prispevkov 'm spravlja bolni organizem v nor-k prirocloslovju Združenih držav" jmalno ravnotežje.
Agassiz je umrl leta 1873. Nje-' ^J^gova propaganda je imela j gov spomenik v Mount Auburn.tolik uspeh, da se je pri njem o-: pokopališču je velik kremenec iz glasilo 30 oseb z željo, da jih pre-j Arskega ledenika, ki so ga sem rodi s P^tom. Toda človeška na-; prinesli iz domače Švice.	jrava ima velike oči: 30 se jih je|
Velik ugasli ognjenik Arizona javilo, post pa »o izdržali samo| je bil imenovan ]>o Agassizu in v štirje, tri žensko in en moški. N;ij dfžavi Msasachusetts je bila usta- pristavimo, da je ta eetvorica novi jena "Agassiz Association" v ^5sto mednarodna in da je izmed
Divji, presunljiv krik. Stemnilo se mu je pred očmi... iskal -	-	v.
. ,	,	J 1	njavo nazorov m razprav o litera-
opnjom, t»r poseg« si, po v p amen Kar pa jo prijel, jo popu- . . filoznfit,nih v
~ ,n V »»^"J"« trenutku je padel v velikem loku z lestvie«^ skupini -o Kmmm prigpl v
J«
pnišanjih. •son prišel o; i stik s takimi književnik!, kot!
svrho pospeševanja prirodoslovnil študij med mladino.
ALI VESTE
vred nazaj v slamo.
Ze jo V7.pl a m tel o njegovo ležišče, a imel jo še toliko moči, da se
7 V nasfednjeni trenutku pa je še stalo vse kro^ njega v plame-!^""l'*: SkU,>^	- svetu produeira vsako le
nih. Vihar je pihal ter dvigal plamen visoko v zrak	[izdajala revijo pod imenom D,al I fo ppibUžno 73n.000.000 '
Omahnil je nazaj na dvorišče, ki je še molčeče ležalo „ml ni!m.|h n J ' - l	, Pr,sP^^alikakava ? Angleške kolonije ga pro
— je pričel presunljivo kričati,!
— Ogenj, — ogenj, da prebudi speče.
\ hlevih, kjer so spali ldapei, je postalo živo in iz čumnate je donelo kričanje. Ž
so bili ITawthornn. Thorean ln z go d c v i n a r Channicr
izdajala revijo pod imenom T>inl'.jto ppibIi2no 730.000.000 funtov h kateri je Emerson prispeval; kakav;, > An^cške kolonije ga pro-svoje pesmi-m esojo (razprave r(hlcipa ]n prib]ižno 320,000.000. uspeh, so štirje Dejanski Emerson je bil tolikojP,raz;]iia !20.000,000, Eequador! jenti shujšali za
troll dam samo ena Jugoslovanka. druga Poljakinja in tretja Rusinja. Četrti član gladujočega kvarteta je bil Rus.
Suvorin zapoveduje svojim pa-eijentom kar štridesetdanski post. V tem dolgem postu, za katerega je treba mnogo energije, še vee! potrpljenja in njaveč zaupauja
je Suvorinovi paei-1 za 10 do 15 kg, za-J
KO NAMERAVATE OBISKATI
JUGOSLAVIJO
"Potujte pod ameriško zastavo" Znižana vožnja v tretjem razredu do
LJUBLJANE
Samo $101.80 in več; tja in nazaj
$198.00 in več preko Cherbourga
Odplutja v juniju: preko Anglije, Francije ali Nemčije S.S. PRESIDENT ROOSEVELT
I.	junija
S.S. LEVIATHAN
II.	junija
S.S. GEORGE WASHINGTON 15. junija
S.S. PRESIDENT HARDING
*	22. junija
S.S. PRESIDENT ROOSEVELT
29. junija
TZBFRrTT: ka'crctrakoli tfh	pprnikov.
kajti n.-i>rrkos!j:va po^tre/ba tn	u.ioljiioiti so na vsrh pa>-iiikili, ki «> last iti pod upravo vlade Zdruzci.ili držav.
Poseben izlet v Jugoslavijo
Se vrši na pnr-iiku 1'rc^i.lcnt Uoo^cvclt 1. junija pod n-šcbtiim vodftvotn Mr. Jn»t-pha Bcrkovritza. t!ai:a phit»dc!phij skesa ura<1a 1'r.itcd >tatrs Lines .
Odločite se sr«laj ra potovanj* v svojo domovino v prijetni drtlščini svopih 5oro-jakov. ki govirr \aš jezik. Mr. Ilrrkowilz vam ho že vnaprej preskrbel vse za potovanje.
Vprašajte src je (Ta tohalnejra potniškrpa atrenta za vse podrobnosti ali pa pišite na
United States Lines
0 45 Broadway, New York City Q
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša Iti najbolj ugodna pot za potovanje na oyromnin parnikih:
PARIS 14 maja. — 4. junija FRANCiS 21. maja — 11. jun
N:iJkrnjS;i pot po f.*]ezn\. I Vsakdo j« v posebni kal.Trii 7. v^m! modctnlml tidobnostj — IMJa^u |n slavna frnn-<*».*»ka k h!n':i lxrt-dm> nizke i^n«. Zajarrčite ai prostor za prvo voln.'o novean velikana
'ILE de FRANCE" 2. julija: I. avgusta.
VpmS iJt* kr»t»*rP(rakoH po. .hlafi^.-netra h net. t A all FRENCH LINE 19 State Street — — New York
POZOR ROJAKI I
VODNIKOVA DRUŽBA nam je
i
poslala s«. 25 zbirk svojih knjij;. Ki i j ill laliko narofe rojaki jx> $1 50 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in ilve knjigi pouf-ne vse-| li-e. "Glas Naroda", 32 Cortlandt St.. New York City.
REŠENE
-
. I dober pesnik, kot osojist. Xjo?ovo nok;,kr 88 000,000, San Thomaso to pa jih je post nagradil s čilost-' razpravo o "Zaupanju v	C,7.000,000. San Domingo 55 mili-j jo in evrstočo ter naravnost ;nla-|
s. bo" in 4 ro,>ensantion" (Vovra-;^^ Venezuela 41.000.000. Ali deniškim igledom.
rh'-vsorlp,,aT-ž,ebiso"rifHi,inka,i.^o,,n ^ : i,, u;;
more izbrisati in
Dosedaj je stal popolnoma osamljen na dvorišeu ter zrl prekri-j žanih rok na to okruto delo, a nato r.o se odprla vrata in hlape* in' "''p'" dekleta so planile na dvhriSee.	'
Tedaj pa je globoko in olajiano vzdihnil, kot po zavrženem dnevnem delu ter odkorakal proti vrtu, predno ga je kdo sreeal. —
Sem se dolgo mučil, — je mrmral, — tor delal. Sedaj pa se hočem
odpočili.
S počasnimi koraki je odšel po pefieeeni poti, kot na smrt izmučen in neprestano je govoril predse: — Odpoeiti se, — odpoeiti! Njegov |>ogle«l je motno obsegel okolieo. . . Okopan v mese.'i-
ZlnJll7k i^ZST k0t 7 m?"j° lmVl j"1,,Žal° dVOri"'e PrC<1 njIni! nekoliko, da j. ravno Emerson Sompatam je padel ogorek, slišen beste,*emn hrr-šeu. na njegovo imel vclik v liv
pot. Poiskal si je najbolj globoko lopo ter se zaril v njen zadnji ko-1
nes.
mi duševnost milijonov
potovanju čez Angleško in
Francr.sko je Emerson spisa! "An-	__
^rleške poteze reprezentativnih |
mož" in "Vedenje življenja". Umrl j Xar0(,ajfe se nn <<qjos Naroda'\ je v Coneord, Mass.. 27. aprila
Ena izmed pacijentk se je odlo-neprekosljive ka- j eila za Suvorinovo metodo ghulo-
Bolezni ledie, jeter, mehurja in težavno oddajenje vode, vse to je nevarno zastran notranjih napadov. Vpoštevajte prvo svarilo ter mu posvetite pozornost. Pijte dosii vode in poskušajte
lM-ek. Pokril sj je z rokama obraz
slišati
Ničesar vee ni hotel videti in
1882. Njegova dela so imela velik vpliv na ameriško duševnost in ta vpliv je potom prevodov zase-' gel tudi sirom sveta. Čiulno pa je j nekoliko, da jo
jjuit-i \i-iiiv \ piiv na XietS7.<*he-ja, .nemškega filozofa o nadčloveku; .vsaj tako je Nietszehe sam trdil.
j kovosti Ilelmar. kraljiee izrednih ! vanja radi skleroze. Ni se mogla ^ijBtB B€E£fc4lP ) cigaret. Sezanite se s Helmar da-j niti skloniti in je strašno trpela na ^^JJar l cm oJlM^
revmatizmu. Deset let je hodila oil zdravnika do zdravnika brez u-speha. Post jo jo ozdravel, potom ko je prebila težko krizo po 18. 10. ill 20 dnevu. Stradnlka, ki je že v letih, priporoča glad kot odlično zdravilno sredstvo vsem svo-
najverji slovenski dnevnik v Zdr.
Teman ob-ntek radovednosti pa ga je vendar napotil, da je od A	sloviti prirodoslovcc in
.asa do easa dv.gnd glavo. Tn ko je dvignil oči, je*videl požar kot	rmerižkera znamtva
l «4daWn na« stanovanjsko hiso.	^pospesiteij amenskepa znanstva.
(20. maja 1807).	i
(Dalje prihodnjič.)
Kasnejši del življenja Louisa Agassiza, proslavljenega prirodo-
EDINI zastopnik i n založnik
FRANZ LUBASOVIH HARMONIK
v Združenih Državah.
ALOIS SKULJ
323 Epsilon Pl.t Brooklyn, N. Y.
PlilTE PO CENIK.
Tekom sto'.etji sl.ivai otlvajairl r .mir-jeTale<\ Tri veliko ai. t.r; \ josi, I«-k:ir-aarjih.
Glejte, da bo ime Gold Medal na viakl
ikattll. Ne kupujte nadomestkov.
jim sotrpinkam.
Tndi ostali trije pacijentje so popravili svoje zdravje bolj nego ! so pričakovali. Xjihov dober : vzgled je sedaj tako navdušil ob-: ! einstvo. da se je Suvorinu prija-' ; vilo že 20 novih paeijentov, ki ! skušaj« doseei popravitev svojega j zdravje po Suvorinovi metodi. Mo-! | goče si ga bodo res popravili, če i bodo dovolj- vetra jni, da bodo 'stradali dolgih 40 dni in 40 noči. j
Enkrat uporabljana.
Vedno uporabljana.
'OLD HONESTY SOAP'
Varstvena, znamka
"F KOSIH, LUSKAH, PRAŠKIH in TOALETNA MILA"
Izdeluje
F. L. FALCK & COMPANY
Old Honesty Street, North Side,	Pittsburgh. Pa.
Milo. ki s* prodaja naravnost iz tovarne odjemalcu. Phone Cedar 0218
ADVERTISE in GLAS NAHODA
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor ]• namenjen potovati v »tarl kraj. Je potrebno, da je poo-fon o potnih list t h. prtllatf In dragih stvareh. Valed naSe dolgoletne Izkušnje Vam ml nmoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke.
Tndi ncdržavljanJ um<Ho potovati v etarl kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenja all permit la Wasbinetonn. bodisi xa eno leto aU 0 meseoev ln ae mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington. D. O. na generalega naeelnl-ikega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila s veljavo 51. Julija, 1924 se nikamor več ne pošlje permit po pofitl, ampak ga mora ftl Iskati vsak poslles osebno, bodisi ▼ najblltnjl naselnJ-gkl urad ali pa ga dobi v New loku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ves brea dovoljenja, potuje na svoje lastno odgovornost
Kako dobiti svojce (z starega kraja.
Kdor Sel! dobiti sorodnike aH svojce ta starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuSčenlh v tem letu G70 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške driEav-ljane. ki žele dobiti sem Ttarlie ta otroke od 18. do 21. let* ln pa m poljedelske delavec.
Ameriški d£avljanl pa samoreje dobiti sem žene in otroke do Ml leta bres da bi bili Stetl ▼ kvoto, po. trebno p« Je delati proftnjo v W»rt-tnetoo.
Predno podvsamete kaki
plute
korak.
FRANK SAKSER STATE BANK
•S CObTLAJffiV WP, NEV IOKS
5- ^mA
.... ■ V-

i